Naši deželni poslanci. • Maribor, dne 17. noy. 1908. NaS marljiv in natančen poročevalec iz deželnega zbora je vestao zabeleževal v našem listu vse korake štajerskih sloveaskih deželnih poslaacev, ki so jih storili za blagor svojih volilcev ia vsega spodajeStajerskega slovenskega naroda. Vsak pravično sodeč Alovek mora prizaati, da ao naSi deželai poslanci v zadnjem deželaozborskem zasedanju v odsekih in javnih sejab bolj marljivo izvrSevali svoje poslaaske dolžaosti kakor kedaj poprej. To bo tudi narod pripozaal in j;m vsekakor izrekel po volilaih shodih svoje zaupaaje. NaS list je gotovo zadaji, ki bi hotel dežel. poslaacem kratiti resaične njih zasluge. Toda mi mislimo, da pospešujemo le dobro stvar, da koristimo vsestraaskemu n apr edku Stajerskih Sloveacev, ako mirno in stvarao, ne oziraje ae na osebe, izrazimo tudi, česar smo p o g r e S a 1 i pri delovanju naSih poslaacev v deželaem zboru. Eaostraaskih nas brezdvomno aihče ne bo imenoval, kajti tudi vse njih napore v dežel. zboru smo vestno objavljaU v uažem listu. I. Neovrgljivo je, da aaS narod zadaji čas V javaosti zopet bolj krepko in neustraseno povdarja svoje narodne pravice in pogosteje kaie svojo narodno zavest. Toda živahaejSe narodaostao življeaje ni naSlo odmeva pri naSih poslanc i h, oai so ostali — brez temperameata, zaman smo pričakovali odločaejsih nas t o p o v. Ali ni med drugim skrajao žalostno, da si izmed vseh osem slovenskih poslaacev v teku osemtedeaskega deželaczborskega za3edaaja nobedea ne upa izgovoriti sloveaske besede? To je neodpustao, ia gotovo ga ai odločnega Slo veaca, ki bi ae soglaSal z nami, da zaslužijo naši poslaaci v tem oziru naravaost izjavo aplošnega nezaupanja. Doma hitimo govorniki od zborovaaja do zborovaaja, od bralnega druStva do bralaega druStva ter vspodbujamo ljudstvo, aaj rabi povscdi svoj sloveaski jezik. A naši poslaaci ?! Ga bo aarod moral gledati, da ajegova navduSenost ne najde odmeva niti pri njega p o s 1 a n c rh, ali se ne bo tudi njega začela lotevati ma!odu5aost ia aebrižnost? V nobenem deželaozb. zasedanju 8e nismo zasledili, da bi stopili sloveaski poslaaci s kakim ve čjim družabao-političnim predlogom pred zboraico. NemSki konservativci imajo vsaj svoja obligataa in zelo pametaa predloga o kmetskih doraovih in lovski postavi, naši poslaaci aimajo niti kaj sličaega. Pri debati o nagodbeni obaovitvi se ni oglasil noben sloveaski poslanec, kakor da bi jim bila vprašaaja nezaana, ki presegajo meje njih volilnih okrajev. Kaj je veadar z voraSaajem o upravni samostalnosti Sloven. Štajerja? Svoječasao je za za to vprašaaje urednik naSega lista prvi rabil klic »ProŁ od Gradca!« in od tedaj odmeva ta klic z vsakega zborovaaja. A aaši poslaaci v tej zadevi ne store niti BajmaaiSega koraka! Poslanci so nekaka eksekutiva narodnih želj in zahtev, njih dolinost je, da se t r u d i j o aresaičiti Ijudske vzore, a glede vprataaja aaSe samouprave se aič ne zgodi. Ali so morda poslaaci aasprotai tej splošai zahtevi ? Ali ne vedo najti pravih korakov ? To moramo eakrat izvedeti, da vemo uravaati svoje delovanje med ljudHtvom! Mi ostaaemo seveda na Tsak nafiin aavduSeai privrženci samouprave v smisiu, v katerem smo jo že večkrat razlagali. Delovanje aemSko-aacioaalnega voditelja ljutomerskega g'avarstva, pl. Rajnerja, ajegovega ondotatga komisarja Zofaia, ki je opsoval Sloveaca za »sviajot, in veraega učenca Rajaerjevega pri raariborskem glavarstvu. p 1. L o r a a g a, bi se moralo javao pribiti in osvetiiti v dežela. zboru. Mi časaikarji se zg-ažamo in razburiamo zaradi Bjih nasprotnega nam delovanja, gospodje poslanci pa, ki bi ruorda le kaj dosegli, pa ostajajo hiadai, kakor bi 8'. vse to godilo daleč, daleč kje v dereti deželi, in ne v ajh volilaih okrajih. Š^andal |e tudi, kar se je zgodilo v K o n j i c a h pri otvoritvi ondotnega okrajnega giavarstva. Namestnik grcf C 1 a r y si je dal povabiti vse župaae glavarstveaega okraja v Konjice, in ko so prisli tje, poslušati so morali tam dolgočasao groI jvo predavaaje, ki je bilo popolaoma v tujSčini, niti eae sloveaske besede ni prarični grc! izgovoril ali dal po kcm drugem izgororiti. Kdo bo plačal župsnom č-a.s, pot in druga stroške za tj appotrobao parado?