Dolenjske Novice iïhajajo vs«k í-etrÍBli ; ako : : je ta dau prazuik, tliin poprej. : : Ceua jim je za celo leto 8 Iv, za pol leta 4 K. NaroCuiua za NemCijo, Bosno iii druge evropske driave znaSa 8'50 K, xa Ameriko 9'50 K. ill s« pliičiijejo uiiprej. Yfle dopise, imro^iniio in ozmuiiln spiejemii tiskania J. Krajec misl. Pred trgatvijo. Ćas trgatve se bliža. Vendar pa iiatii trta ne obeta tistega veselja kot lain in zlasti ne tistoga pridelka, kar je obetala spomladi in še v cvetju, Grozdja bo le malo, v mnogih krajih, kjer so I'azne ujme trto prizadele, zelo tnalo, v splošnem komaj polovica lanske letine. Dobrota letošnjega vina bo pa gotovo (laleë zaostala zn lanskim. Grozdje zori počasi in neenakomerno zlasti tam, kjer je od toče poškodovano. Pri tem pa vsletl vediiega deževja priÈetija grozdje že gniti, zlasti grozdje bolj obf'ntljivih vrst, kakor je n. pr. belina. Obeta se nam tedaj malo vina in Še to zelo kislo. To pa ne satno na Dolenjskem, temveti tudi na Vipavskem, kjer je letina po večini po plesnobi, deloitia tudi po toii nničena. Gotovo je, da bo pri nas v prihodnjem letu pomanjkanje vina in da bo vino imelo zelo visoko ceno še za naprej. Cena je itak že tako visoka, da se o njej nikdar pri nas nikomur še sanjalo ni. Krivi so tega visoki stroški obdelovanja, zlasti pa nizka kupna vrednost denarja, oziionia pretii'ana cena potrebščin kmetijskega prebivalstva, t. zv. „gtacunskcga blaga". Ker bo vino zelo drago, naj sc vinogradniki čim bolj mogoče potrudijo, da pridelajo dobro, užitno in stanovitno vino, kajti vino iz tako deževnih letin je zelo podvrženo pokvarjenju, če se ž njim pravilno nc ravna. To je mogoče le, da pred vsem dočakajo, da grozdje, kolikor bo vreme do-pastilo, dobro dozori. Na trgatev pred drugo polovico meseca oktobra se misliti ni. Ker pa bo gi'ozdje deloma segnilo, bo treba, da se škoda ne dela, gnilo grozdje med tem podobirati in posebej in pravilno spravljati. — To se zgodi tako-le: Gnilo gi'ozdjc se takoj, ko ga trgamo, sproti izpreša, ne da bi dlje časa v kadi ležalo. Mošt iz gnilega grozdja se napohii v močno za Ž veplan sod. Mesto Žve-planja se pridene moštu lahko po 6 kg natrijevega bisulfita na hektoliter. S tem se kipenje mošta začasno ustavi, mošt se lepo učisti in vse gnilobne snovi padejo na dno soda. Po preteku 48 ur se čist mošt pretoči v drug. snažen sod, pri tem se pa dobro prezrači. V drugem sodu se mu dodene nekaj dobrega, zdravega kipečega mošta (1 I na 1001), najbolje tacega, kojega kipenje sitio vpeljali s Čistimi drožmi, katere lahko dobimo v kinetijsketn presknšališču v Ljubljani, Tako se da tudi iz gnilega grozdja pridelati dobro in stanovitno vino. Ostalo, zdravo grozdje pa pustimo dobro dozoi'eti, potem ga Še-le spravimo. Pa tudi tukaj bode kazalo mošt nekoliko zaŽveplati, da se v njem zatro škodljive glivice. B. Skalický. Nov načrt pobiranja žita na Kranjskem. „Slovenec" piše po „Kmetovalcu" : Deželna vlada kranjska namerava od c. kr. urada za ljudsko pi'elirano doseči dovoljenje za premembo dosedanjega prisilnega pobiranja žita na Kranjsken". ter postaviti oddajo žita na podlago prostovoljne dajatve od strani pridelovalcev. Ta način so letos vpeljali na âtajei'sketii in tam se je obnesel prav zadovoljivo. Najprcjc so dosegli mnogo večjo množino žita nego v prejšnjih letih, a Še posebno mnogo večjo, nego jo je bilo letos pričakovati; na drugi strani so pa kmetovalci veseli, da so se odkrižali neprestanih rekvizieij žita in da smejo s preostankom razpolagati, kakor jim drago. Ta način prostovoljne oddaje obstoja v tem, da se najpreje za celo deželo določi kontingent, to je množina žita, ki ga ima ta oddati z ozirom na stanje letine in upoštevaje prehratijevalne razmere v deželi sami. Ta kontingent se porazdeli na okraje, občine in slednjič na posamezne kmetovalce. Razdelitev med pridelovalce se objavi potom javnega razglasa pri občinah, valed Česar je vsakemu mogoče, pritožiti se Čez preveliko množino, ki mu je bila odmeijena za oddajo, ali pa tudi čez premajhno količino, ki se je določila sosedu. S tem prihaja cela pobira pridelkov nekako pred javno nadzoi>itvo, kar omogo-čuje najpravičnejšo razdelitev. Posameznikom se tudi dovoljuje, da namesto ene vrste žita, katere itnajo morebiti premalo, oddajo drugo vj'sto. Kdor se pa nenpravičeno brani, prostovoljno oddati odmerjeno mu množino žita, tega čaka zelo stroga kazen; preiščejo se mu vsi kotički v hiši in na polju, odvzame vse žito, kar se dobi, vrhutega pa dobi Še vojake v hišo, ki jih mora hraniti tako dolgo, dokler sploh ima še kaj hrane v hiši. Opozarjamo kmetovalce že sedaj, Če morda že v ki'atkem času pride do uvedbe te pimtovoljne oddaje Žita, naj se nikar temu ne protivijo, ampak naj brez upora oddajo, kar morejo in morajo, kajti potem bodo prosti vsakega nadaljnega prisilnega pobiranja in smejo poljubno razpolagati z ostalim pridelkom. Kako bo s tem novim načrtom, bomo poročali. Dogodki preteklega tedna. Na Dunaju so se vršila velika posvetovanja, katerih so se udeleževali nemški ter avstrijski in ogrski državniki. Navzoča sta bila tudi bolgarski kralj in turški veliki vezir. Cesar Karol je iitiel z dižavniki dolge pogovore. Med drugim so na dunajskih posvetih govorili o skupni mirovni akciji. — Parlamentarna pogajanja so zaključili ; Čehi in Jugoslovani ter socialni demokrati ostanejo v opoziciji in se jim pridružijo tudi Ukrajinci; Nemci in Poljaki 30 dobili od vlade i'azne obljube. Finančni odsek je sklican za 10. t. m., razen tega vojnogospodarska komisija in odsek za obnovitev opustošenih ozemelj. — Češka duhovščina je na svojem shodu 3. t. m. v Pi'agi izjavila svojo solid^irnost s Češkim narodom in priznala Češki svaz kot edino upravičeno zastopstvo celega češkega naroda. — Hrvatski ban Mibalovič je bil pri cesarju na Dunaju. Mažari so razburjeni, ker Hrvatska preko njihovih glav občuje z Dunajem. — Dunajski nuncij se je nasproti tržaškemu škofu dr. Kailinu glede sedanjih i'ovarjenj proti Jjubljanskeniu knezoškofu izi'azil sledeče: „Če Vas bo kdo (izmed kranjskih duhovnikov) vprašal, kako mislim o vsem tem jaz, tedaj Vam reČem in to ponavlja še nekdo drugi, ki je več nego jaz: Bodite s škofom in vse bo dobro." — Zaveza jugoslovanskega avstrijskega učiteljstva je na svojem zborovanju povodom SO letnice svojega obstoja dne 4. t. m. sprejela sklep, da je kulturni temelj njene organizacije krščanska etika in da je vzgoja brez religije nemogoča. — Ki'anjsko učiteljstvo brez razlike strank je imelo dne 5. t. m. v Ljubljani shod, ki ga je vlada sicer prepovedala, a se je vendar vršil in je učiteljstvo sprejelo resolucije, v katerih poziva vlado in deželni odbor, naj nemudoma izvršita nasproti njeitiu svojo dolžiiost glede vojnih draginjskih doklad; Če se to do 15. t. m. ne zgodi, bo učiteljstvo ta dan začelo stavkati. — Na Koroškem je vlada razpustila zavedni slovenski občinski odbor v Tolstem vihu. — Oblast je prepovedala razširjenje poljskega „Hrvatskega Lista" na ladjah vojne mornarice. — Veliki izgredi radi slabe prehrane so se 4. t. m. vršili v Bedaku; množica je oplenila veliko trgovin. — Pogajanja med Nemčijo in Špansko še niso dovedla do uspeha; položaj je zelo napet. — Združene drŽave so pri-poznalc Čeho-Slovake kot vojujočo se zavezniško vlast, — V Moskvi je bil dne 30. avgusta izvršen napad na Lenina, ki je bil nevarno ranjen, in na ljudskega komisarja za notranje zadeve Urickega, ki je ostal mrtev. Boljševiška vlada jo nato izvedla veliko piegaiijanje proti svojim notranjim nasprotnikom in dala nsmrtiti mnogo sto oseb. Dne 1. t. m. so vladni l)00blašCenci udrli na angleško poslaništvo in aretirali vse osobje s konzulom in diplomatskim zastojinikom Lockhaidtom vi'ed. Kapitana, ki je branil vhod na konzulat, so ubili in njegovo truplo onečastili. Angleška vlada je dala nato zapreti ruskega diplomatskega zastopnika v Londonu Litvínova in pod grožnjo najostrejših povračil zahtevala takojšnjega zadoščenja. — Na italijanskem bojišču so naši vzeli Italijanom nad 3000 metrov visoke vrhove Piinto di iz dnevniha siovenstiega itistnilia s svetovni vojni. Pí dnBïnmu t ]in)ia MlIib. (11.) Za meno so fantje izkopali dobrega pol metra globoko in okrog dva metra dolgo Inktijo ter jo pokrili z močnimi hlodi. Ivan nii jo je nastlal s alamo, jaz sem imel hlevčku podobno bivališče. Menaža jo bila izborna. Poleg te je dobivalo moštvo redno čaj, kavo, krnh in tobak. Prav tako! Saj smo pa prej stradali, da smo kar medleli lakote. Iz vasi, doli pred našimi postojankami, se civilisti kljub pozivu vojaških oblasti niso hoteli umakniti. Vi-oča ljubezen do rodne grude, žita za oddajo; čemu neki se jo žito po njivah popisovalo? Na število oseb, ki jih ima posestnik pi'eživljati, se je malo oziralo ali pa nič, torej v tem oziru bi jtričakovali malo več pravičnosti, ne oziraje se na levo ali desno. Z ozirom na to, da se odda iz te občine pi'ecej žita vojno - žitnemu pionietnemn zavodu, naj se ta zavod Kpotnni ludi naših revežev, ki že me.sece in mesece čakajo na moko in druga Živila, a od nikoder nič. Aprovizacijski odbor posluje samo na papirju, ne razdeljuje drugega med reveže, kakor samo karte za razne potrebščine, katerih tudi ni, od samih kart pa reveži ne bodo siti. — Tatvin po poljih je vedno veČ, krompir in koruza sta v nevarnosti. Kakor čujemo, namerava oblast nastaviti poljske straže, ki bodo menda takrat nastopile svojo službo, ko bodo poljski iiiidelki žo spravljeni. Bog daj skoiaj zaželjeni mir. Porotne obravnave V Novem mEstu. ElI. 21. avgusta tega leta so sedeli na zatožni klo]n; Alojz Perhne, lojen 1896 v Cei'ovem-logu — Anton Judež, rojen 190J v Vel. Orehku — in Fi'ančiŠka Perhne, rojena 1894 v Cerovemiogu. Obtožnica jiit dolži hudodelstva razboja in tatvine. Anton Judtiž in Frančiška Perhne sta dne 3. maja 1918 v družbi, kakor razitojna tovariša, pidcggozda Velika Cikava in Janščem Fiančiški Jenič s posilnim lotenjem odvzela gotovino v zneslui 707 kron 50 vinarjev. Alojz PerhitB je veleval, nasvetoval in s podukom napeljal omenjena k dejanju ter tuili sam mesťca aprila lega leta na Vet. Orehku v družbi tatin-^kega tovariša Jožtita Rakošeta vzel îz kuhinje Francetu Dei'tuažu dve kokoši, iz zaklenjenega hrama Marije Jlurn vina, iz zaklenjene kašee Antona Kastelic edi'U in pol merink zmesi, eno kračo, najmanj 3 kg slanine — in 27. aprila 1918 v Cei'ovemlngu iz žepa Jožefa Šinkovc listnico s 500 K gotovine. Frančiška Perltne pa je te ukradene reči z uživanjem ski ila in za-se pridobila, dasi ji je bilo znano, ila so iz doprinešene tatvine. Dne 3. maja 1918 so vsi obtoženci s ï'rancetom Qoi iiikom pîli v gostilni Sfîdlar v Kandiji. K njim se je přisela tudi Marija Jenič ÏZ Janše, katera je bila vinska. Po- vpraševala je po izgubljenem slaboumnem siini. Obtožiiiici so djali, da to poizvedo in zato je dala za eden litei' vina, kjer so pili do mraka. Ko je plačevala, so opazili, da ima i)recej denarja; zlasti Frančiška IVibne je djala, da jc Jcničeva bogata. Alojz Peihne je djal, da bi bilo dobro to žťusko okrasti, Alojz Perhne je odredil, da jii šel on z Gornikotii, Frančiška Perhne in Anton Jndež sta spremljala Jenič in sta jo imela po odredbi Alojz Perhneta, oroi)ali. Ko piidejo na Trate, skoči JudcŽ k Jeni-('t;vki, iztiga iz njenih nedrij urico ter zbeži s Fianeo Peihne. V sinrečevju sta se skrila; ko pi'ide mimo JeniČ, skočil je (diilolženec Judež iz smrečja, jo zagrabil za viat in z drugo loko zatisnil usta, da ni mogla klicati. Nato pristopi Fianca Purbne, jo otipa, privzdigne krilo ter vzame denar, in lazbojnika zbežita. Oba sta se podala k Mariji Bezek na Vel. Cikavo. Tu ju je čakal Alojz Peiiine in Goinik. Ko ji je tu namignil Alojz Peihne, Frančiška Perhne je prikimala z glavo. Nato so skrivaj šteli in delili denar. Kljub pozornosti in skrivanj» je Gornik dognal, da razbojniki štejejo in delijo denar. Obdolženci so to dejanje priznati. Nasprotno pa je tajil Alojz Perltne, kateri je zelo nevaren in izni jen tat, tatvino pri Šinkovcu; droge tatvine je neskesano priznal. — Porotniki so jim stavljena vprašanja soglasno potrdili. — Sodni dvor jc obsodil: Alojza Perhne v petletno težko ječo; Franfiiško Perlíne in Anton Judeža pa v tri- in polletne težko ječo, vsaka dopolnjena z enim trdim ležiščem vsako četrtletje. In popoldne:. Janez Gorenc, rojen 1901 v Kočevju, samski, rudar v Karnielju. Obtožnica ga dolži hudodelstva razboja s tem, da je v noči od I 0. na 17. maja 1918 v diužbi razbojnib tovarišev z mol ihdm orožjem Janezu Zai abcii na Gorenjem Mfdtronogu delal silo in s posilnim lotenjem odvzel gotovine v znesku 400 K, mesenih klobas, pi'ekajene svinjine in slanine v vi'ed-nosti 300 kion, ter dveli nožev. Po noči 16. maja 1918 je prišel obtoženec-dezerttr k svojetiiu bi atu Janezu, kateri je stanoval pri Alojz Uherniku. Prinesel je seboj nekoliko vina In so ga vsi trije pili. Ko 80 bili že nekoliko raz-igi'ane volje, domeinli so se, da gi'edo krast; če pa drugače ne pojde, ttidi ropat. Nameravali so vlomiti v Malijevi hiši na Gor. Mokremiiolju, a jih je pes iiregiial. Šli so nato oropat 7 7 letnega starčka Janeza Zarabec od tatu. Přišedši do Zarabčeve hiše, potika eden tolovajev na okno ter pozove starčka, naj jim odpre in da jesti. Starček jim je odprl in nakazal jim sedeže pri peči ter jim dal stihega sadja. Ko so se najedli, skočil je Jože Gorenc po koncu in zagrabil starčka za roke ter mu dejal: „Sedaj pa dajte kaj !" Ko je izitsl.il te btisede, je Janez Gorenc dal bratu izpod suknjiča bajonet, katerega je Jože Gorenc starčku nastavil na }>i'sa ter mu zagrozil, da ga takoj pre-dere, Čc ne bo stal mirno in molčal. Nato je nann'gnil ostalima, naj vlomijo v omaro. Ker tu niso na.Šli zaželjenega, jim je stai ček na zahtevo jiovedal, da ima za pratiko shratijenib 400 kron. Vzeli so teh 4(K) K. Nato je zagrozil Jože Gorenc starčku, da mora pokazati na podstrešju, kjer ima shranjena živila in slanino. Tudi to je starček storit. Tolovaji so vzeli 15 kron, klobas, slanine in prekajenega mesa. — Na podstrešju je Jože Gorenc di'žal starčku bajonet na prsih. Po storjenem ropu gnali so ga v soIhi in mu z jcruienom zvezali na hrbtu roke. Le na prošnjo starčka, čeŠ, da ne bo mogel naslednjega dne krmiti živine in da ne bo nikomur o stvari povedal, so 1'azbujniki oprostili starčka spon in odšli, češ, da ga pridejo v kratkem obiskat. Roparji so dejanje priznali. Uliernik in Jože Gorenc zagovarjala se bodeta pri vojaškem sodišču. Janeza Gorenc pa je tukajšni sodni dvor nato, ko so'porotniki vprašanja potrdili — obsodilo v štiriletno težko ječo, poostreno z enim trdim ležiščeni vsako četrtletje. Oklic urada za ljudsko prehrano. žetev je končana, ntlačva se je tndi pričela. Po ledtiih pomanjkanja bi zojict lahko vsi Avstrijci prejeli toliko kiuba in moke, kolikor iz piidelka domače zemlje po pravici na vsakega posameznika odpade. Toda sebičnost in brezobzirni pohlep pričenjata žetev zavlačevati in na ta način ogrožata osigurano razdelitev vojnega deleža, ljudje, hlepeči po skopem dobičku ali zasledujoči sebiňne interese, prejilavljajo deželo, poškodujejo na neodgovoren način polja in pritiskajo kmetovalca, da bi prišli v nezakonito posest poljskih sadežev. Kar morejo nabrati, seiiesmotieno in zapravljivo jiorabi. Nekoliko posatiieznikov použije to, kar di'ugim po pravici pristoji. Kdor pa v lesnici silo trpi, kdor se mora z malo denarjem skromno preživeti, kdor svoje ure s pridnim dnevnim delom izpolni, kdor ne hrepeni po obogatenju, je v nevarnosti, da mu sebičnost in oderuštvo vzameta njegovo pravico do krulia. Medsebojno tekmovanje je pričelo, da l)i tudi vse poštene kmetovalce odvrnilo od izpolnjevanja dolžnosti. Nekaj jih je zapeljivosti prekomernega dobička podleglo in mestno prebivalstvo gleda z ogorčenjem, kako se pohlep marsikaterega kmetovalca drzne zahtevati ne le predmete vsakdanje potrebe, temveč vse, tudi predmete ničeniur- na severnem koncu je Življenje civilistov skoraj popolnoma nemoteno. Pri vsaki hiši imajo i/.koi»ano veliko jamo, ki je pokrita s hlodi in prstjo. Semkaj se ljudje zatekajo, kadar jiadajo granate in šrapnele v vas. Takoj naslednji večer jc odšel bataljon v postojanke zunaj vasi. Jaz sem ostal pri rezervi 12. stotnije, ker pri bataljonu še ni bilo iirimernega stanovanja zame. Rezerva je postavila .šotore v grabnu, po katerem teče pntoČ(!k. Dež je neprestano lil. Vsi in'emočeni smo spali kar na tleli. Z Ivanom sva nametala vej na tla in legla na nje, a izpod naju je izviral stuitenček. Slaba, slalia noč je bila! Vse sem tiienda že poizkusil v tej vojni, a v taki luži nisem sjial še nikoli poprej. Takoj drugi dan so mi pijoinrji postavili kočico iz smi'ekovega lesa ter jo dobro pokrili. Tudi strelski jin ki so se urno izboljšavali. Povsod naokoli smo videli grol)ove v |ircjštijem letu jiadlih vojakov, zalo ni čudno, če so ljudje pri kopanju jarkov naletidi na Človeško okostje. Ruski kadet, ki so ga tyeJe naše čete, je pri polkovnem poveljstvu izpovedal, da natneravajo Rusi izvesfi napad na naše postojanke. Doitili so štiri polke novih moči. In res je kmalu na to jela sovražna arti-lerija obstreljevati naš bataljon ter nam prizadela nekaj izgub. Kanonada se je v teku tedna ponovila vsak dan, naši topovi pa so pridno odgovarjali. Postdjno srdito nas je obdelavala ruska artilerija 28. julija. 0*1 ranega jutra dalje so vsipale granate in šrapnele na naše postojanke. Sovražnik je imel posebno našo 9., 10. in 11. stotnijo na piki. Pod nebom lia so krožili letalci, obstreljevani od vseii strani. Opoldtie se je topov.ski boj jioostril. Artilerija je nam javila, da se zbirajo v Sadkigozdii večje čete Rusov, zato bo namerila ogenj na ono mesto. Naše poljske straže so se takoj pomaknile nazaj, in artilerija se je z vso silo tiprla v Sadki-gozd in proti Dobrodovu, kamor so padale le težke granate. Kmalu so višja poveljstva javila, da so se Rusi v velikih masali vrniti nazaj v svoje postojanke. Streljanje je nekoliko ponehalo, a popoldne so zopet grmeli topovi. Posebno ljuto je sovražnik obstreljeval naše leve sosede, lovski bataljon št. 1. Zvečer je že hotel udreti v te postojanke, a naša artilerija jim je prekrižala ves načrt. Ta večer je bito razglašeno, da sem jirideljen k prvemtl bataljonu kot adjutant. Drugi dan sem so že predstavil poveljniku 1. Itataljona stotniku Sporarju, ki mi je izročil idsarno. Dne 2. avgusta zvečer je zasedel naš baliiljon postojanke, kjer je bil prej lovski bataljon št. 1. Bataljonsko poveljstvo se je nastanilo v izborno urejeni koči kakih 1500 korakov za bojno črto. SovraŽria artilerija je vzela posebno 1. stotnijo na piko in ji prizadela precej izgub, a tndi naši topničarji so dobro sekali na sovražne postojanke. Od vsake stotnije sta odšli po dve močni patrulji proti sovražniku z nalogo, da sc kolikor mogoče približajo Rusom in se tam zakopljejo. Na desnem krilu so prišle te patrulje komaj kakih 300 korakov od svojo črte, pa jih je jel sovražnik s tako silo obstreljevati, da so so tiioi'ale na meslu zakopati. Na levem krilu se je patruljam posrečilo priti prav blizu ruskih postojank. Govorilo se je že, da potisnemo sovražnika nazaj, ako se itak sam ne tnnakne, toda patrulje, ki so se vrnile, so javile, da so sovražne postojanke izredno močno zasedene in da Rusi pridno grade ŽiČne ovire in popravljajo strelske jarke. V temni noČi je hotel štabni narednik 4. stotnije s 15 možmi prodreti do sovražnih postojank. Res se mti Je posrečilo, da se je priplazil mimo ruske poljske straže prav do žičnih ovir in konštatiral osem vrstne ovire. Nato je hotel od treh strani zajeti poljsko stražo, a v istem liipti je zabliščala svetilna patrona, in sovražnik je tako besno obstreljeval našo patruljo, da se je ta morala umakniti. Pogrešali so dva moža. Sovražnik je večkrat skušal udreti v našo postojanki!, a je bil vselej odgnan. To je trajalo dober teden. Ker so bili Rusi v veliki premoči in dobro pripravljeni, je bil naš položaj precej opaseii. nosti ill razkošiiosti, in celo zlato jioročiiega prstana, da îzkoriaËa silo in strab. Tako ncoilgovorno pofietje se maščuje nad kiiicčkitn kot nad iiiesttiiiti yudstvoiii. Večina inešianov ju izpostîivljetia vsled jired-nosti nekateiili hrozobzintežev najlinjšetnu poinanjliaiijii, kiiKîtijskenm stanu pa preti k najveiji škodi onili, ki so pošteno izpolnili svojo dolžnost oddajanja, sovražni pritisk rekvizicije v sln&jn vseobče stiske. Proti zavlačevanju žetve ho nastopilo državno oblaslvo z u volja v ljenjem vse svoje nioĚi. Proti pohlepu in krivici se morajo bojevati kupovalci kot liidi prodajalci, zakonu se mora pripomoči do spoštovanja in veljave. Kmetovalcu mora ostati osignran mir pri njegoveni di'agoceneni dela, ne sme biti izpostavljen vsled ponudb nadležnih tihotapcev najostrejši kazni, meščan pa si naj more brez zapi'avljanja svoje moči in delavnega časa po postavnih cenah preskrbeti najvažnejša živila. Vlada je trdno odloňena brezpogojno se izogniti povratku težkoč, pod katerinù je imela trpeti v preteklem gospodarskem letu preskrba prebivalstva. Ista bo torej z vsemi sredstvi skušala preprečiti prodajo državno oskrbovanih zemljiških pridelkov, zlasti krušniii sadežev, na nepoklicane osebe. Oblastvom je naročeno vsakogar, ki neupravičeno proda poljske pridelke, zlasti pa žito in moko, in vsakogar, ki si ta živila ne-npi'avičeno pridobi, kratkim potom kaznovati z najostrejŠo kaznijo. Kazen z zaporom, in lazen tega tuili najvišja dt)piistna denarna kazen, bo i»risojcna v najvišji dopustili meri kupovalcu in jirodajalcu. Na stan in razred se pri tem ne bo oziralo. Kar se bo žita ali moke kaltorkoli nosilo ali prevažalo, se bo brez obzira, in sicer tudi v najmanjših množinah, zaplenilo. Istotako se proglasi za zaplenjen izknpiČek, in sicer denar kot zamenjani predmeti. Za strogo nadzorstvo prometa z živili jc vso pi'cskrbîjeno, da se najhitrejše izve za skrite zaloge in za prodajalce, je organizirana, posebna služba. Popolno osl.rost zakona se mora uporabiti, da se napravi konec protipostavnemn in oderuškemu početju, kajti le zbiranje in pravična razdelitev domačih krnšniii sadežev nas obvaruje pred najhujšo stisko, ohrani notranji mir dižave in nas pripelje bližje miru. — C. kr. tninister in vodja urada za ljudsko prehrano: Paul 1. r. Franjo Neubauer; Ne padi! âel sinoči sem ob njivi, slišat šepetati slano: „Ali njivo naj pobéîim ali padem na poljano?" „„Oj ne padi mi nikamor,"" duša mi je zadrhl,ela! „„Glej na njivi up je kmetov, ajdica je nežno bela. Na poljani pa mi raste zadtija cvetka Še poletja. Tri naj dneve še mi dije, tri noči ne mori cvetja!'"' DomaČe in tuje novice. Osebna vesl. Dr. Vladimir Goiia, sodnik v Radovljici, sedaj nadporočnik-avditor, je imenovan okrajnim sodnikom. Poročil se jo g. profesor dr. Jakob ICelemina v Nov^i meslu z ugledno gpdČ. Vido Gatscli iz Kositanjevicc. Obiio srečc! Nenadna smrt je končala mladostno življenje gospej Mili Kobetovi roj. Toniic, soprogi znanega trgovca g. Josi[)a Kobeta v Novetii mestu. Po kratkem in nniČticm trpljenju je izdihnila dne 6. septembra ljubeznjiva soproga in mamica, občespošto-vana in dobra gospa svojo dušo v cvetoči dôiii 27 let. Zapustila jo neutolažljivega soproga, dva nežna sinčka in plakajoče roditelje. Veličasten pogreb pi'ezgodaj umrle gospe ob mnogoštevilni udeležbi spi'etiilje-valcev iz vseh stanov novomeškega prebivalstva in uglednega občinstva od blizu in daleč, naj bo vsaj nekoliko v tolažbo in ntelio s prekruto n.sodo prizadetemu g. soprogu in celi veiečislani lodbini Kobe-Tomic-Mi-amorjevi, katerim izražamo svoje prisrčno čuteče sožalje. — Blagi pokojni ohranimo najboljši in trajen spomin. Njeni duši liodi odprt večni i'aj! Spremembe v frančiškanski provinciji sv. Križa. Novomesto: P. Alfonz Fuilan, vikar; P. Metod Valjavec, učitelj. — Kamnik: P. Konštantin Luser. — Pazin: P. Henrik DamiŠ, vikar. — Nazaret: P. Friderik Sailer, katehet. — Brežice: P. Julij Sušnik. — Gorica: P. Vladimir Bobek. — Vič: P. Gotfrid Ploj. — Nova Štifta: P. Marian Širca. Prlčetek šolskega leta na novomeški gimnaziji, Vpisovanje v prvi razred bo v ponedeljek, dne 16. sept, od 9. do 12. ure dopoldan, sprejemni izpiti pa v torek, dne 17. sept, od 9. ure dalje. — Splošno vpisovanje učencev v ostale razrede (II. do VIII) bo v torek, 17. sept, od 9. do 12. ure dop., ponavljalni izpiti 17. in 18. sept.— Slovesna služba božja bo v Četrtek, dno 19. sept, ob 9. uri v frančiškan.ski cerkvi. Vpisovanje, ponavljavni izpiti in poučevanje se bo vršilo vse v novem gimn. poslopju ob Ločenski cesti. Natančnejša oznanila so objavljena istotam na uradni deski v glavni veži. Na deški ljudski šoli v Novem mestu se prične šolsko leto 1918/19 16. sept. 1918 ob 8. uri v frančiškanski cerkvi. — Vpisovanje učencev bo 13. in 14. sept. 1918 v stari gimnaziji v pritličju od 9. do 12. ui'e dopoliine i/i od 3. do 4. ure popoldne. — Pii vpisovanju se je zglašati z zadnjim šolskim nazFianilom, nanovo vsto-pivŠim učencem pa tudi s krstnim listom in z izpričevalom o stavljenih kozah. — Ker so za letošnje šolsko leto vpeljane za III. in IV. razred paralelke, se bo po sklepu krajnega šol. sveta v Kudolfovem i)obÍraIa vpisnina od učencev, ki ne spadajo v ta šolski okoliš. Zunaj mesta stanujoči učenci plačajo 15 kron, v mestu stanujoči pa 8 kron vpisnine za vzdržavanje paralelk. Vodstvo. Na dekliški ljudski šoli v Novem mestu bo vpisovanje učenk v nekdanji Rometovi hiši v petek in soboto, 13. in 14. septembra od 9. do 12. ure in od 3. do 4. ure. Sveta maša je v pondeljek 16. septembra ob 8. uri zjutraj. Redni poduk se prične v toi'ek, dne 17. septembi a. škofja Loka. Začetek šole v uršulinském zavodu v Škofji Loki bo dne 17. septembra s sveto mašo ob 9. uri. Oglasiti se je dan poprej pri samostanskem piedstojništvu. Zabavni ve5er. V narodnem domu v Novem mestu se priredi v soboto dne 14. septembi a zabavni veČer, ki ga izpopolnita orkester in dve burki enode-janki. Začetek točno ob 8. ui'i zvečer. Za slovenske slepe vojake je darovala preblag, gospa Leopoldina Schegula 50 kron; Toni Petrič iz vojno pošte št. 469 je poslal 2 50 K. Bog plačaj tisočkrat! Nova orožniška postaja se je zopet nstanovila v Stranski vasi pri graščini Ruperčvrh. Bila je pa tudi prav poirebna, kajti v tamošnjih gozdih in v okolici se vedno skrivajo cigani in drugi podobni nebodijih treba, ki postajajo vedno nad-ležnejši in jircdrznejŠi ljudstvu in njegovemu itiietjn doma in na polju. Orožniškcmu poveljstvu v Novem mestu gre za to novo postajo velika zahvala. Mast v ročnih granatah. V Gradec ;e prišel vagon z ročnimi granatami, ki je bil namenjen za Deutsch-Landsberg. Vagon je spremljal poseben spremljevalec. Bistrim očem oblasti so se jia zdele granate snmljive in so jih zaplenili. Preiskava je dognala, da niso imele granate smrtnih snovi, ampak največjo življensko moČ — mast. Posnemanja vredno. Ker so se plesi zadnje čase preveč razširili, je okiajno glavarstvo v Olomucn iiaiočilo vsem občinskim predstojništvom, naj saj za časa tužne vojske ne dovoljuje plesov. Piepoved velja tako za mesta kakor za vasi. — Kedaj pa dobimo prt nas tako prepotrebiio prepoved? Skrajni čas je I Policisti so stavkali v Londonu in zahtevali višjo plačo. Oblast jim je želje ugodila, nakar so prenehali stavkati. Ni prvi Sluč^, V Trstu so našli na ulici ležečega onesvešČenega moškega, ki je radi slabosti omagal in obležal. V žepu je imel 50 vinarjev in staro nakaznico za kruh. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je kmaln izdihnil. Kdo je, še niso dognali. Hudodelstvo pokvarjene žene. Neki 70 letni ogrski kmet je udaril v prepiru svojo ženo tako močno po glavi, da je umrla. Mož je storil to v silobianu, ker ga je hudobna žena napadla s sekiro. Ta ženska je bila že osmič oniožena in je presedela v ječi že sedem let, ker je umorila enega svojili mož. Torej osmi niož jo je vendar spravil iz sveta. Gospodarstvo. Kmetijski invalidni teč^'i na Grmu. Pokazala se je potreba kmetijskega pouka invalidom kmečkega stanu med vojno. Skrbeti je treba, da se kolikor mogočo pri-diži in ohrani kmetijstvu delavno moči — naše vojake, osobito naše invalide. Kar telesno ne zmorejo, naj pomagajo duševno! In ravno v tem oziru, v kmetijski strokovni izobrazbi, smo še daleč za drugimi narodi. Da so zopet začne na Kranjskem s kmetijskim podukom, katerega ni bilo med vojno kakor v drngili ki'onovinah, so se po vzgledu drugih kronovin ujieljali kmetijski invalidni tečaji na Gi'mu, katerih natiien je, kmečko sinove irt gospodarje-invalide v kmetijski stroki duševno izobraziti ter jih s kmetijskim delom, v kolikor se da, napraviti zopet zmožne za razna dela, je torej objednem nekako ortopediČtia šola. Poučuje se splošno kmetijstvo in najvažnejše panoge, ki pridejo na Kranjskem v postov. — Invalidi, naši fantje, z velikim zanimanjem slede poduku in so se do sedaj pri delu izkazali zmožne za razna glavna opravila. S pridnostjo in vsti'ajnostjo se da mnogo doseči ! — Prvi kmetijski tečaj so je začel pod vodstvom kmet. strok, učitelja ijiženirja Vedernjaka sredi avgusta. Pripomogli so k temu naša vlada, deželni odbor, deželna komisija za invalide in vojaška nprava, ki bi pa lahko še bolj podpirala posebno glede prehranjevanja te tečaje, kakor to po di'ugih krouovinah že stori. Le želeti je, da ne ostane pri tem prvem tečaju, kakor si to mislijo na mero-dajnih mestih, ampak da sledi temu tečaju še mnogo tacih, pa z daljšo dobo. Ti tečaji so ne le v splošno korist našega kmetijstva, ampak tudi v blagor našib invalidov, kateri so pač zaslužili, da se za nje primerno v tem ozirii poskrbi. Aprovizacija v Kandiji. Šmihel-Stopiče, največja občina na Kranjskem, ima menda najboljšo aprovizacijo. V tej občini, osobito v Kandiji, stanuje mnogo nradništva in drugih nekmetov, ki so navezani na tujo pomoč. Ker je treba nekako 2700 oseb aprovizijonij'ati, bi vsak razumen zemljan mislil, da se to na merodajnih mestih tudi upošteva pri nakazilu raznih potrebščin. A motimo se. ÍÍIe sedem tednov smo brez moke in kruha. Na osebo se je pred na-vedenitii rokom delilo pol kilograma moke ržene in deset dek ješprena, druzega pa nič. Kruha se pa sploh ne deli tako kakor recimo v Ljubljani. Dobljena moka mora biti za ki'uh in kuho. Torej z pol kilograma moke in desetimi dekami ješprena živi dva niescca! Drugod dobiš vsaj majhen košček kruha vsak dan. Da nas nekoliko potolažijo, nam bodo menda poslali ta mesec nekaj moke; iz obljubljenih tî kg na osebo je nastalo menda 3 kg na osebo med vožnjo. in to ne za en mesec, ampak za par mesecev. Torej reci in piši; s tremi kilami nuike izhajaj dva ali tri mcNcce! Vsiod odredb niini>itrstva se tudi ne sme živil nykupavati. Mesa ni, masti ni, krompirja ni, nujke ni, kruha ni! S čim naj živimo, ako nas Kaiidijance ne aprovizijonirajo tako kakorv mestih. Svaka sila do vremena! Nasilno klanje živine. Ker je bilo v zadnjih tednih več slučajev, v katerih so bili gospodarji prisiljeni eno ali drugo ži-vinče nasilno zaklati, se opozarja tem potom posestnike, da ne zadostuje živine samo zaklati, treba jo je tudi raztelesiti, ker se drugače meso skvari. Škodo ima posestnik in konsument, odjemalci mesa. Če sam ne zna j'aztolesiti, se pa pokliče kakega mesarja, ki to delo napravi. V vsakem kraju bode gotovo eden ali drugi to znal. Zgodaj se je začelo. Eden vagon krompirja se je spridil na celovškem kolodvoru. Prišel je iz Nižjeavstrijskega in bil določen za celovško občino. Pustili so ga stati v žgočem solncu, vsled česar je malone ves krompir segnil. Nekaj so „1'ešili" še za laško ujetnike, večina ni niti veČ za krmo svinjam. Le tako naprej! Konjsko meso na Dunaju je doseglo že ceno 20 kron za 1 kg. Kam i)lovemo! Ni mogoče! Kakor poročajo ogrski listi, so nakupili zadnje tedne poljski židje v pokrajini Somogy ves vinski pridelek, kar je imelo za posledico, da je poskočila cena hektolitru že na 1500 kroni Kdaj bomo imeli pri nas takšne cene? V Belgradu velja 1 kg masti 4 K 50 vin., 1 kg bele moke 1 krono, eno jajce 8 vin. V okolici se vidi na tisoče pra.šičev. Marmelada iz repe. Državna zveza avstrijskih tovarnarjev za konserviranje sadja sporoča, da je malo upanja za preskrbo tovarn z jesenskim sadjem, kei' sadja primanjkuje. Zato bo treba letos izdelovati marmelado z večjo iirimesjo repe. Za eno milijardo (tisoč milijonov) bankovcev kroži sedaj po Slovenskem. Pred vojno je krožilo po tiaši zemlji samo sto milijonov, sedaj torej desetkrat več. Smotk ne bo več. Izdelovanje sinotk, ki je lota 1914 znašalo še 1200 milijonov komadov, je letos padlo na 500 milijonov. Upanja na zboljšanje ni in tako bo s koncem leta 1919 porabljena vsa zaloga in s tem bo pač za daljšo dobo smotka zginila iz Avstrije. Začetek zimskega časa. Pieidemo zopet k navadnemu času, in sicer dne 16. septembra ob 3. uri zjutraj. Treba jo torej kazalce vseh javnih ur pomakniti nazaj na 2. Ta prehod se je določil v noči od nedelje na ponedeljek, ker je ob tem času železniški promet najmanjši in se da torej stvar najlažje izvesti. Lov na dehorja. (lleaiiiSna zgodba sedanjega veka.) Kjer je kaka graščina, tam so navadno tudi kokoši. No, pa kjer so kokoši, tam jo tudi nekaj jajec. Oboje je človeku zelo koristno posebno v sedanjem času, ko ima eno in di'ugo tako ceno, kakor da bi bilo iz zlata. Vsaka graščina ima svojega valpeta. Naša graščina tam doli nekje ob zeleni Krki, naj bo kjer hoče, ga ima tndi. Pa še prav ski'ben je, vesten, postrežljiv in ima prav povsod svoj nos, ako je žo treba ali ne. i\Iartine mu je pa ime. Posebno skrb ima naš Martine do domačih kokoši, pa seveda tudi do jajec. Vsaki dan jih je štel po dvorišču in nosil jajca v kuhinjo s takim ponosom, ko da bi jih bil sam znesel, Prav zadovoljen je bil, ker se je vse tako lepo gojilo pri hiŠi. Enkrat pa mu je le slo nekaj navskriž. Izginil je najlepši petelin brez sledu. Drugi dan mu je sledila gospica Kokodajsa. Vse poizvedovanje je bilo zaman. Pa koliko je bilo tega. Ej, si misli naš Mavtinc, noliedcii drug, kalior cigati. Le íakaj ti vi'ažja nalega, jaz ti boni že salolil juho. Skril se je blizu kurnice iii iakal. Čakal je več dtii pozno v noč in zopet 0(1 polnoči ilo ranega jntia. Ciganske zakge ni bilo. Pa pi ide nekoč k svojemu gospodarju, Nekaj posebnega nin je bílo na src». Ni sc npal izpraŠovati kar naravnost, ker se jo sramoval, da niso njegovi učitelji zamašili vseb luknjic v njegovi glavi. Pa je pričel: „Gospod, ali ste Že videli kdaj kako prazno jajce?" „Seveda", se norčuje graščak, „vselej, kadar sem katero izpil." „Jaz ratslliti prazno pa sveže, surovo jajce tam zunaj v Supi." „E, kaj bo to pi'azno." „Pa je. Ali nesejo kokoši tudi prazna jajca ?" „Dandanes je vse mogofie." „Pa to je čudno. Našel sem i)ar jajec, ki so imeli majhno luknjico v lupini, sicer pa so bila videti Čisto zdiava. Ali prazna so bila. Tu imate eno tako." „Ej, Martine", ga kara gospodar. „Ti imaš nemara premajhno skib za bišo. A1Í ne veš, kaj to pomeni ? Ali nisi se nikdar slišal, da bodi debor po noči po hišah pit jajca ?■' ..Jemnesta vendar I"' Martino je obiiiolknil in zamišljeno odšel. Takoj se je vrnil. „Gospod, kakšen pa je ta dehor, ali kako ste že rekli ?" „No, to jo krvoločna zver na štirih nogali, ki krade kokoši in pije prav rada jajca.'' Martine bi bil še rad naprej izpra-ševa!, pa je rajše sam za se premišljeval. Samo „mhtii" je napi'avil, pa je šel. Cigani so bili za sedaj rešeni Trebalo je drugačnega postopanja. Martine je imel odslej svoje oči ])rav povsod. Kamor je pogledal, tam je videl dehoi'ja, če ga pi'av ni bilo. Ker pa so se neuspehi kopičili dan za dnem, je moral le zopet vprašati go-spodai'ja, kaj in kako. Na svojo lastno pamet se ni zanašal veliko. „Gospod, ali hodi dehor tndi po dnevi okrog, pa kje bi se ga našlo?" „Ti .si tepec, veš, Martine. Dehor se po dnevi skriva v lesovju, v slami, po noči hodi krast." „V lesovju — v slami", ponavlja Martine, „mhm". Odslej je Maitine vsaki dan premetaval Icaovje okrog grada in brskal povsod, kjer je bilo kaj slame. To je ti'pelo precej časa. Zginevale pa so kokoši in praznih jajec je bilo vaaki dan več. Neki (lan prisopiha Maitine v grad, „Gospod", rine v gospodarja, „povejte mi vendar, kakšen je dehor." „I, kakšen. Črno kostanjaat je, rumenkasto se svetlika, glava ploska, nekako trikotna, gobec koničast, ob ulilih in gobeo bele lise, vrat dolg, ušesa okrogla, život pretegnjen, rep bolj kratek, košat. Prav lep je, kakor da bi imel sam baržun na sebi. Močno je podoben kuni ali ,mandri', ako veš, kaj je to." „Gospodi" je skoi'aj zakričal Martine veselo iznenađen. „Ravno dehorja sem zdaj-le videl. Ko vstopim v ulnjak, skoči nekaj Črnega, pretegnjcn(!ga v slamo nad panji, da sem postal ves trd od groze. Pa kosmato je bilo od gobca do konec i'Cpa. Pa kako divje me je pogledal ta zlodi." „Pa si prepričan, da je to delioi'?" se norčuje graščak. „Veš, Martine, dehor ima pod j'cpojii dve smradljivi žlezi, po teh se najliolj pozna. Saj pi'avijo: ,stiir(li ko dehor', ali ne veš ti lega?" „Gospod!" zatrjuje Martine ter udari ob 1'oki. „Dehor je bil, pa je ven. Tistih sniradijivk meni siccr ni pokazal, ker se mu je nekam mudilo, ali smi'delo je precej tam noti i v nlnjaku. -Tezus, Marija! Kaj nam je storiti? Dehor je prav gotovo še tam v slami in bo ostal do noči. Moramo ga dobiti. Ali kako? Jaz se ga bojim. Ko bi ga ))rišcl kdo ustrislit--" „No; če je tako, pa pošlji po našega hišnega prijatelja, go.spoda davkarja, v mesto, saj ni daleč. Pa še kolo ima in doi)ro strelja. Naj se mii pove, da bo nekaj posebnega zanj. Nedavno mi je izi'azil željo, da bi rad ustrelil kakega dehorja, ker še ni nobenega. Ne jjozabi pa zaukazati dehojjn, da počaka tam na mestu." Martineta je kar veter odnesel iz gradu. Kmalu nato sta dva vojaška dopnst-nika, po domače „urlavbai'ja", hitela v mesto JK) gospoda davkarja. Ko je ta prišel s svojo dvocevko, je bilo že polno radovednežev okrog nlnjaka. Lov na dehorje ni vsakdanja stvai', Davkar pogleda ulnjak, odprtine na vse strani in celo situvacijo — pa le nekaj zamrmra sam proti sebi. Martine ga pozdravi ves srečen ter mu jame na dolgo in široko razkladati, kako je zasledil dehorja. „Naprej, napi-ej I" sili davkar, „Dehor se bo naveličal Čakanja." „Tukaj-lo notri je v slami. Le pojdite, pa ga boste kar od vrat ustrelili." „Bežite no. Kdo bo streljal v ulnjak. Saj dehorja niti ne vidim. Tukaj-le zunaj bom čakal, gaj nioi'a priti dehor ven —" „Ježesta no, aH bo bežal, pa še kako. Ne boste mogli streljati," „Brbra, brbi'asta, moi'da so šibre bolj urne, kakor dehorjeve noge — —" Kako bo to šlo, tega si Martine ni mogel preilstavljati. Ko je pa davkar Martinetu velel, naj slamo dobro jtrebrska, je našemu junaku zagomezelo i>o kosteh. Ker je pa bilo toliko gledalcev, se Martine ni upal kazati svojega junaštva. Stopil je par koi'akov proti slami ter strahom zijal vanjo. Sele, ko zasliši od xunaj energičen „no !•', zgrabi z oltenta rokama za slamo in vrže velik kup ven na tla. Potem pa previdno brska in išče po bilkah, kje bi ti("5al dehor. Gospod davkar ga zapofii. „Ej, Marline, vi ste mladi krščeni. Dehor vas ne bo čakal. Kdaj bi že bil Bog ve kje, ko bi bil tu notri. Le naprej odmetavajte slamo!" Martine stopi zopet v ulnjak. „Gospod !" zavpije ves iz sebe, „Jaz vidim diîhorjev rep. Na svetu tak je, kakor mi ga je bil naš gospod opisal. Či'ii pa ves kosmat, pa dol visi skozi špranjo." „Kai' zagrabite, pa potegnite!" veli davkar. „Ha!" se obotavlja Martine", ali bi me ugriznil." „Hitro potegnite, pa treščite ob lia, ne bo treba streljati." Martine je i'ajše še enkrat zagrabil po slami in vse skupaj vrgel iz ulrijaka, „Tukaj čepi dehor", upije Martine preplašen, kakor bi se bal, da mu krvoločna zver skoči v obraz, Davkar se namuza. Vrže puško čez ramo ter vstopi v ulnjak. „Kje pa imate vendai' tistega šnien-tanega dehorja, pokažite mi ga no!" Davkar stegne svojo roko, zagrabi tisto črno žival in jo vrže iz nlnjaka na kup slame. Najprvo odskočijo gledalci, potem pa bruhnejo v nepopisen smeh, „Martine, oj Martine!" Mlademu dehorju se je ta prizor gotovo gnusil. Izkobacal se je iz slame ter lezel nazaj v nlnjak, milo kličoč svojo niatei': Ma v, mav! Martine je stal ob strani, kakoi' skesan grešnik. Ni vedel, ali bi sc opravičeval, ali bi molčal. Pa se mu je vendar zdelo, da je treba nekaj povedati, še preííen odidejo gledalci. „Oh nikarte nikomur nič jnaviti o tem, da me ne da kdo v Dolenjske Novice." Pojdi no, kdo neki! — Pošljite darove za slepe vojake! čudak. Razvedrilo. A: „Kaj pa je s tvojim bratom ? Sleherni dan ga vidim, da gre po trgu sem in tje?" — B: „Dela išče, pa je vesel, da ga ne najde." Pred sodiščem. Sodnik: ukradli sosedu klobaso?'* — „Njegovega prašiča sem že davno poznal in bi bil rad imel mal spominek nanj!" Pred poroto. Zagovornik zatožencu: „Vidite, tako sem vas zagovarjal, kakor „i^akaj ste Zato ženec: bi je bili vi moj sin !" vaš sin tudi tak Kaznovani tigra ne bojim" nosti Črv. ga požrl. napuh, „Jaz se leva in — je dejal v svoji ošab-Priletel je majhen vrabec in — ZatoŽenec: „Kaj Inmp?" Pijancev samogovor. „Će imam kako posebno sre(~.o, pijem na to veselje čašo niiiškatelca. Če me zadene nesreča in imam ranjeno srce. liitro namažem to rano z alkobidom. Če sem vesel, pijem veliko, to se razutiie; če sem pa jezen, pijem pa še več, da jezo utopitit. Že marsikdo je dejal, da je vino moja „slaltost"; jaz pa se Čutim prav trdnega. Če ga dobro ruknetii." Iz otročjih ust. Sinček: „OČe, kaj pa je to: potrata?" — Oče: „Pot,rata je to, Če ima kdo eno stvar večkrat, pa jo le enkrat rabi." — Sinček: „Ali ni potlej tudi to potrata, da nas je pet pobov?" Sladki sanji. Dragica na godovni dan svoje mamice: „Oh, ljuba mama, meni se je nocoj sanjalo, da sem neprenehoma jedla sladke piškotke!" —Mama: „Di'agica, ne daj se motiti! Kar jej jib dalje!" Pošten pes. A: „Vaš p^ kradel" — B: „Ja, pa le meso; v denarnih stvareh je pa Čisto zanesljiv!" Srečna nevesta. Nevestina mati ženinu: „Gospod baron, ali se bo moja hči vozila v koi'Îiji?-' — Ženin: „Ne bo treba, saj vesle, da jo bom na rokah nosil!" Dijogen. A: „Nekaj posebno znamenitega je bilo njega dni videti sloveČega modrijana Dijogena sedeti pred praznim sodom." — B: „Iles je to; pa meni bi bil ljubši poln sod!" Pri uiilnovanji. Gospodar novemu hlapcu: „Jaz imam po navadi vedno veČ sodov vina v kleti; znaš ž njim ravnati?" — Hlapec: „Kajpak da, saj me je prejšnji gospodar za to spodil!" Pred sodiščem. Sodnik: „No, zato-Ženec, s čim se pa doma pečate?" — ZatoŽenec: „Očrnjeno steklenino prodajam, kadar solnce nukne." Vestnost, Knjigovodja: „Nace je spet sod vina odposlal ne da bi bil vode primešal!" — Vinski trgovec: „To je pa čudno, saj je bil do sedaj vendar tako vesten!" Móra. A: „Včasi se sliši, da človeka móra tlači — kaj je to?" — B: „Če se človeku od dela sanja." V Šoli. Profesor: „Če na mescu vode ni, kaj sklejiate iz tega?" — Dijak: „Da tudi ))iva ni," Nesramno. A: „Kje je vaš prijatelj, vinski trgovec?" — B: „.Te šel v toplice zdravja iskat." — A: „Ta nesramnež! Za vse premoženje se ima zahvaliti vodi sedaj hoče od nje še zdravje imeti!" Harmonium starejše vrste — je na prodaj. Kdor ga želi kupiti, n^ prida k uredniku Dol. Novic, da izve natančnejše, 50 kpon nagrade dobi, kateri izsledi in naznani nesramno dopisovalko brez podpisa na ime „F. 0. Novomesto". Loterijske številke. Trst, 4. septembra 78 35 76 31 2 Kupi se: otročji voziček še dobro ohranjen. — Ponudbe na upravo Dol. Novic. BRATJE SCHÔN Dunaj Ï., Fischerstiege Nr. 8 priporoča svojo bogato zalogo : galanterijshega : numberšhega blaga in drObnOrijB na debelo trgoncem. Zastopnik: Josip KLEINDIENST, Rudolfovo. Pozor I Pozor I Naročite si BARVO in barvajte si sami platneno, volneno, svileno în staro obletco, katera potem zgleda kakor nova, ter pobarvajte si delavne srajce, da si prihranite milo. Barva se dobi sledeča; Crna, modra (plava), rudeča, zelena, rujava, siva In lila v zavitkih, sedaj Se po 60 vin. — v trgovini barv za obleke KARL LOIBNER pri „zvoncu" - CELJE. Za eno žensko obleko je treba 7 zav. barve za en ženski predpasnik 2 zav. barve za eno itensko bluzo 3 zav, barve Vsak si lahko brez miije barva sam, ker vsakemu naročilu se pridene slovensko navodilo I RazpoSiJa se po pošti I Daj nam mir, Gospod ! Pesem za tri Ženske glasove in orgle — se dobi pri S. ravnatelju A, KOSl-ju, SrediSČe (Staj.) Partiiura 80 h, pevska part. 3Û h. Kumin, brusnice, borovnice in vse zdravilne rastline na debelo In drobno, k ii p ii j e .Herba" - lil ziitlriiga za vzgojo in i zk or išče vanje zdravilnih lastlin, korenja in sadežev - z o. j. ZAGREB, Jurišićeva utioa št. 18, - - Ponudbe z vzorci in cenami, - -