• /11
4t. J
/:
*J*C
V Gorici, v torek dne 3. janiivarija 1911.
Utaji trikrat vk tei«r.m sicer f torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po posti prejemana aH v Gorici na dom poMljana:
\'se leto   .   .   15 K .%      w      .    .    10 „   .
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja ..Soča" v vseh tobakarnah.
.SOČA" i«"3 naslednje izredne priloge: Ob novem letu r Kažipot »o Goriškem in Br*fttfoiisk«»u in dvakrat v letu „?oiii rcfl zelenit, paniko? ii poitaih tter.
Ha naroČila kres totoiUie naročnine se ne oziramo.
Vse za narod, svobodo in napredekU Dr. /<. Lavni.
m
T^m xu
\l' 'f .zatilja $t88$5^ ii 1-
Gorici v I. nadstr. na delno.
ITpravnižtvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7
v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati
loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računljo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat- po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame.in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Ottgovorci urednik ia izdajalci) Ivan Kav
Ljudsko štetje J
Izvršena je! Nobenega dvoma ni, da je bil te dni slovenski   narod   grozovito | osleparjen z »občevalnin   jezikom     pri ljudskem štetju.
Kakor hitro smo izvedeli, da mnenje j poslanske zbornice, naj se vrši ljudsko štetje po maternein jeziku in ne po obče-valnem, ni našlo pri vladi poslušnih ušes rer je vlada pristrašila v javnost zopet z •občevaluitn jezikom*, kukorhitro smo to , izvedeli, smo bili na jasnem, da bomo zo- i pet osleparjem pri ljudskem štetju.             I
Vlada hoče. da se pokaže Avstrija pri ljudskem štetju kolikor mogoče nemška. , V ta namen mora pomagati občevalni ; jezik*, ki mora pred vsem kar največ j Slovanov spraviti v nemško malho. ! Zraven tega se okoristijo z občevalnim i jezikom naši Lahi in pa Poljaki v Ga- ! Keiji.                                                        j
Iskati resnico, to mora biti glavno načelo vsakega statističnega dela. Radi tega bi se moralo ljudsko štetje kot jedna najvažnejših statističnih funkcij vršiti po strugo strokovnih, znanstvenih načelih, ali v Avstriji kaj takega ni mogoče. Res, da pravijo tudi nemški učenjaki, med njimi n. pr. Bernutzik, da občevalni jezik ni in tudi ne more biti,,prava pod-jaga^ ljudskega štetja ter da se mora nadomestiti z maternlm. ali vlada je šla svojo ;>!)t preko učenjakov in parlamenta, pot. ki jo je zopet privedla do občevalneg-.i jezika.
Seveda: vse nekaj drugega bi bilo. če bi se vprašalo stranko: kateri je t v o j m a t e r n i j e z i k ? ali pa če se jo vpraša: kateri j e "t v o j o b č e v a 1-n i je z i k ? Vlada pač ve, knliko bi izgubili Nemci pri Czhih in Slovencih, pa je zaukazala občevalni jezik. Naši Lahi se pritožujejo, kako mačehovsko skrbi za nje vlada, ali kako lepo vendar jim je priskočila na pomoč ter jih podprla pod ramena pri ljudskem štetju s famožnim občevalnim jezikom! Kako gibljejo in migajo, jednako kakor Nemci!
Telefon it. 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in za.'.
Po STO^tonTlu»J^|#škem so zapah za Ncm%sjtfn liKBdm tisoče Slovencev, po pjimo^oKrezelah so prišteli med Lahe na tisoče in tisoče Slovanov. Če jim bo kazalo, pa še kaj »popravijo«; Nemec iti Lah sta ob takih prilikahh sposobna za vse.
Pred desetimi leti so našteli v Gorici samo 4754 Slovencev. Sodi se plos-no, tudi I <hi sodijo tako, d a m o r a biti s e d a j v G o r i c i Slo ve n c e v o k o-li tlfMKi. Bomo videli, koliko jih ua-štejejo.
Lahi v Gorici, kakor tudi v Trstu, s.jioh povsodi v primorskih deželah, postopajo jako preirigauo, kjer vršijo ljudsko štetje, tako da bi bila škoda za Slovane kar največja. Laški listi jih učijo, kako morajo delati in povsodi imajo najete agitatorje, da pregovore in oslepari-jr: Slovane pri ljudskem štetju.
Od slovanske strani je bilo sedaj živahno gibanje za ljudsko Štetje; tako na Goriškem, v Trstu in tudi v Istri. Zato pa tulijo laski listi nad onimi Slovani, ki so učili ljudi, kako se morajo upisati. zlasti kaj v resnici pomeni občevalni jezik. Pi-ceolo n. pj. dan na dan roti laške občme, kako naj se upi o slovanskim pretiranim zahtevam glede ljudskega štetja ter tako naj delajo, da ne bodo trpeli škode Lahi, 10 se pravi: da pobašeio v laško imalho kolikor le mogoče Slovanov.
Tako bi radi imeli, kakor pred 10 leti, ko s'.) žrli kar tisoče in tisoče. V .pore š k e m okraju v Istri so n. pr. požrli kar okoli isflOo Slovencev in Hrvatov pri 52000 prebivalstva.
Ljudsko štatje je bilo. zopet orožje političnih strasti in Števni materija! je za presojo narodnostnih razmer v Avstriji neporabljiv. nezanesljiv.
Prav zato pa moramo poskrbeti dobre podatke iz vseh ogroženih občin, da bomo mogli konstatirati. koliko so nam ukradli ter potom ukradene prišteti, da bomo videli, k o 1 i k o u a s j e v res n i-c i nasproti napačnemu številu uradnega štetja.
Ob jednem pa moralno znova in znova' protestirati proti štetju po občevamem jeziku;* dolžnost slovanskih poslancev pa je ta: z vso silo delati pravočasno na to, da se ljudsko štetje ne bo nikdar več vršilo po občevalnem jeziku, ampak po m a -t e r n e m !
Promet s tujci.
Deželni poslanec L. Steiner, predsednik deželne zveze za tujski promet na Dunaju in na Nižjeavstrijskem, priobčuje o prometu   $ tujci tak-le članek:
Nekaj posebnega je s'iprometom . s tujci! Ako se ta promet natančno opazuje, je prastara reč, že iz časov preseljevanja ljudstev; vendar pa so dala še le zadnja leta vseim pravi pomen »prometa s tujci', posebno v Avstriji. Prvi dunajski i/.let na deželo in prva pot v naše kiasne Alpe sta pomagala vstvariti naš promet s tujci, ali šele vzgledu industrijskih tujih dežel v prvi vrsti sosednje Švice se je posrečilo, spraviti v pravo luč velik pomen in gospodarsko vrednost prometa s tujci ter pokazati, da obstoji poleg kmetijstva in industrije ter poleg trgovine-še važen gospodarski faktor: p r o •¦
.n„ \ tuje;.
Malo let je šele, da'-smo se v Avstriji tega povsem zavedli, čeprav so naše dežele na čari; in .lepoti, bogatejše kakor katera druga dežela na svetu. Radi tega pa smo skušali v tem kratkem času nadomestiti, kar nam je manjkalo na teim-polju. '
Veličina zgodovine naših mest-in njihovi, bogati umetnostni zakladi, krasota našega planinskega sveta, nopremerljiva vrednost naših zdravilišč, slikovita jeze-ta in tihe doline, omamljivi čar naših gozdov in k vsemu temu divno obrežje Jadranskega morja, to so mogočni magneti, ki morejo iz vsega sveta goste v naše kraje privabiti; v vseh kronovinah so nastala društva, da izkoristijo te zaklade z besedo in dejanjem.
Pred kakimi 20 leti je nastala na Tirolskem prva deželna zveza ,za tujski promet; dandanašnji pa. ima vsaka krono vina Avstrije svojo zvezo, ki deluje za prospeh prometa s tujci po najboljših močeh. (Pri nas na Goriškem?!)
Zdi se mi nepotrebno zgubljati preveč besedi o važnosti smotrenega pospeševanja tujskega prometa in njegove narodnogospodarske vrednosti; saj je prešlo to spoznanje v meso in ikri vseh ljudskih slojev in sicer tudi tistih slojev, ki niso direktno na stvari intercsiraui. To je vesela točka v zadevi tujskega prometa, ki preveva ualik elementarna sila vse sloje, clasiravno niso še vsi spoznali njene velike važnosti. Seme, katero so pionirji tega gibanja --- deželne zveze — po dolgoletnem, utrudljivem delu, posejali, padlo je na rodovitna tki in ravno o pravem času je prišla vlada na pomoč s tem, da je obstoječe začetke pospeševala in. s tem dvignili do razvjtka.
Kot upraviteljica največje prometne naprave naše države je državna železnica že par let sem dekila propagando za kraje, ki ležijo ob državnih železnicah in ko se je ustanovilo v letu 1908 minister-stvo za javna dela, bila je jedna največjih pridobitev te centralne oblasti, da se je ustanovil posebni oddelek za tujski proT Diet, ki je ,začc! obdelovanj to novo polje,... sicer z bornimi sredstvi, a s tem večjo previdnostjo m bogatilm znanjem. Tukaj ni mesto, kjer bi moral natančno prere-šetati delo in uspehe tega že dve leti ;n pol poslujočega urada, povdarjati pa moram tembolj, da se mu je posrečilo spraviti razpršeno delo posameznih zvez v eno centralno točko. Naloga vsake vlade, — u a i> e 1 j.e v a t i i n v oditi, pokazala se je v tem resortu s prepričevalno močjo in .melo trdim, da je avstrijska tujsko-prometna zadeva začela živeti šele po ustanovitvi že omenjenega oddelka v ministrstvu za javna dela.
(Konec prihodnjič.)
VKLIKA  VAS.
•i! :   Edg"r Montcil. F. K.
Roman. —  Francoski  «-r I o<Sovcni! L Stari  lisjak.
-Meni'se ima zahvaliti moja ljuba domovina za vse, meni, da je večina ljudstva cesarju zvesta, da je ljudstvo pobožno, veliko5 bolj ko pa župniku! Da! Ali nisem jaz, ki tu vse vodi? Edini, ki igra.kako politično vlogo? Ali nisem bil jaz, ki sem se pokloni! v imenu cele Dau-phineje velikemu cesarju Napoleonu? Kdo mu je prisegel zvestobo? Stisnil mi je roko in rekel: »Hvala«! Meni se je zahvalil! Kdo more dvomiti o mojem ugledu? Ime mi je Chanat. edini s tem imenom v celi pokrajini, <la v celi Franciji! In ali nisem Ii notar? nisem ii bogat? Torej je moj vpliv opravičen, mislim da je! Sicer pa se glasi moje geslo: .»Vse  za   cesarja!«
Ta. ki je tako govoril je bil majhen, ozkoprsen mo-žiček: na suhih, okroglih nogah mu je sedel močan život. Debela oglata glava je bila na redko posejana z brezbarvnimi lasmi; njegov vohunski obraz z dolgim nosom je napravil no gledalca jako neprijeten vtis. Najgrše na tem grdem človeku rja je bil njegov bodeč pogled in strupene poteze okfpg- usten. Nosil se je jako pokonci in je imel. da je bil videti večji, tri centimetre visoke pete. Bil je sam v se zaljubljen in videl je v sebi edino bistro glavico v mestecu, vsi drugi so bili ničle.
<T">a, jaz, jaz,« je vzkliknil, »jaz sem mož, drugi ne veljajo nič! Ali nimam prav?«
Njegov poslušalec,   gospod Pelibien. je samo kimal.
Bil je še mlad mož, precej podoben gospodu Cha-natu; tudi on je bil suh, imel je tudi dolg nos in v njegovih očeh ne bi mogel najti uiti enega boljših čustev, videlo se je. da je duša  prazna, trda, zlobna.
• Vi me razumete.« reče gospod Chanat, mi to je glavno, v vseh rečeh morava biti istih misli in če hočete i/( .tati moj zet, •¦¦¦ • in to hočete vendar...?«
^Gotovo, to je moja edina želja. Vaša gospica hčerka
'C .. ."
• Moja hči nima pri stvari nič opraviti. Sicer pa vem, kaj hočete reči: da je moja hči vredna oboževanja, ne? To ste hoteli reči, ali to vem jaz bolje nego Vi, seveda je oboževanja vredna, saj je moja hči in meni enaka. Ali za to sedaj ne gre. Vedeti hočem pred vsem Vaše mišljenje. Vem, da je Vaša rodbina bonapartističua, ali Vi...?
O, jaz tudi: vse za cesarja!-. Lepo, in kako je z vero?«
-Jaz sem zvest pristaš rimsko katoliške apostolske cerkve.«
»Dobro, dobro, vidim, da me Vaši stariši glede Vašega hvalevrednega mišljenja niso varali. Takega si Vas želim, kajti moj zet bode moral biti moj sotiudnik. moj drugi jaz.«
»Torej naj postanem jaz Vaš naslednik, kadar- sedete Vi k počitku?«
»Da. to hočem. Le nadaljujte še tačas Svojo notarsko prakso, ali to ni edini vzrok. Moj zet mi mora pomagati v boju iproti republikancem, ki hočejo spraviti deželo v nesrečo. Pred vsem si moramo pridobiti kmete, ako hočemo priti .rdečim* do živega.«
-Pripravljen sem ...'«¦ pravi drugi in vihti pest.
»O ne. ne na ta način, v tem bi bili oni močnejši. V njih vrstah so pravi velikani; naprimer Crillon, ta je sicer samo podrejen uradnik, ali močan je za pet drugih.«
-Res, imate prav!«
»Vi mi bodete kot moj zet v vsem poslušni?«
»V vsem." • - -»To bi bilo torej dogovorjeno. Upam, da bova lepo izhajala drug z drugim. Jaz sem .bogat, in to že danes, upam pa še nekaj podedovati. Imam nad. 400.000 frankov in Vi najmanj kakih 200.000... o prosinOne prekinjajte me, vem kaj rečem, sem dobro poučen. Mislimi da-Vam ta zveza ugaja, kaj?«
»Cc mi ugaja! In ...«
->Videli ste mojo hčerko v cerkvi, .kamor sem jo nalašč zato vodil; tako je bilo dogovorjeno ž Vašimi starši. Vam je seveda ugajala in vse gre kot po nitki. Sedaj jo hočem poklicati, da se zmenite sami ž njo, toda ne zavleeite stvari predolgo, če Vam ne bo takoj naklonjena, dvorite ji pogumneje, pa kaj bi Vam pravil, saj ste fant za to.«
•>He. he, tast,* je beketal zet.
-Toda v dostojni meji, to si moram izprositi,« nadaljuje gospod Chanat. »Ivana, moja dekla, mi je malo preje pravila, da se ji zdite jako razposajen. Torej riikakih neumnosti, to si prepovedujem.«
Gospod Felibien se zravna še bolj in naredi krasno nedolžen obraz. Chanart pa je šel med' tem k durim.
»Emu,« pokliče, »rmtiea, moje ljubo: dete, pridi; pridi, tu je gospod, ki sem ti ga" izvolil za soproga.«
K Felibienii obrnjen: »Takoj pride. Povem Vam *>a, tuke-neveste ne bi lahko sami našli. Toda, ker mi uga-/      ¦            .                       M
52
1647
92
:i*x
IZPISI;
Iz Ribemberga. (O tatvinah.) — Zadnji »Novi Ca«*, pišoč o tatvinah v Ri-hembergu, zvrača, kakor je to vedno pobožna navada pri MterikatoSh, vso krivdo na naiprednjake, češ, to delajo brezverci in najprednjaki, ki se ne boje Boga.
Dokazano seveda še ni, kake baze so tatovi in tolpi in s 'katero stranko drže; kajti okradli so prav tako naprednjake kakor klerikalce. Pobožni dopisnik naj ¦pusti Brezarja in driu<ge naprednjake v Ri-lientbergu V miru, 3>a naj pometa pred svojim pragom. Naj zmeri raje krščanstvo svojega vzora Kavčiča v Dornbergu, naj sezmisli rajše na Pošlatovšče na Pre-serjah itd., pa bo videl, da so bili in bodo smeti med 'ljudmi, a največ med — kle-rikalcil —
Iz Rihemberga. (Dva nova u 1 o-m a>) —2e zopet imamo betežiti nova dva uloma, ki sta se neposredno izvršila po onih v »Soči« že natenanjenih; Vlomili so v hišo posestnika Ivana Ivančkovega Pečenka v Polju ter mu med drugim celo lovsko puško odnesli. Drugi večer 29. pr. m; pa so vdrli v hišo trgovca Ludvika Cebrona p. d. Hruškarju ter pobasali tam tobak, jestvine in 'lepo svotkro denarja.
Žendaranerija je noč in dan na nogah in se zelo trudi, da bi jim prišla na sled, a doslej je ves napor zaman. Občina ie obširna, in če »krožniki siražijo v tem delu občine, pa uganjajo vlomilci v drugem koncu svojo obrt.
Ljudstvo je vznemirjeno in čujoče, a uzmoviči vkljub temu prav kakor bi se.iz vsega šalili, kradejo kakor srake!
Velike Zabije 2. I. 1911. (Ž i v i n s k a kug a.) Tudi pri nas se je razširila tako-zvana živinska kuga. V vasi se nahaja že par s/lučajev te bolezni — A v to poklicani faktorji še vedno ne store potrebnih korakov, da bi se živini opomoglo in da bi se bolezen ne razširila in okužila celo občino. Čeravno je županstvo tafkoj, ko se je boi&žerf.zasledilo, obvestilo glavarstvo, naj pošlje živinozdravnika v Zabije, vendar zdravnika še ni v vas.
Ljudje domačini trde, da je to nieka vrsta koz, in ne pazijo mnogo na živali — iti po lastni neprevidnosti razširjajo bolezen dalel Potreba bi bito ljudem pojasniti važnost it kužne bolezni. Bolezen se pojavlja v gobcu in na parkljih.
Živinsko kugo sta baje prinesla — voznika, ki sta peljala vino v Trst.
Iz   bovškega okraja.
Iz Cezsoče. — Davkoplačevalci tukajšnje občine si dovoljujemo staviti visokemu deželnemu odboru ter slavnemu c. kr. okrajnemu glavarsivu v Toiminu sledeča vprašanja:
1. AM jima je znano pogubonosno gospodarstvo našega županstva oziroma obč. starešinstva z občinskim premoženjem.
,2. Ali jarajs znano, dsUe občin« vJU 1910. deloma zaradi nevednosti, detoma radi svojegiavnosti županš^^zLj|Mia s e d e m p t a v d ter plačala^Jifcsonme stroške ;t(i$|eljem oziroma pa&mtifa zastopan ta* JI odvetniku?            v     \
3.  AR %a je znano, da občini prite nove tožbe, katerim se-naši pravičnip nečejp izogni, in da ako poide tako naprej, da bod^ treba napraviti v Cezsodi krasno   sodni i o?
4.  Ali jima: je znano, da že tri teta se ni sklenilo in poli d šlo občinskega letnega računa?  \,
5; Ali jima Je znano, <fet se nam dav-kopkčevalcem-feni vpogled v občinske računske knjige?
6.  Ali jima je znano, da so vse ob-činske poti, posebno pa nova pot v Ste-tenik, katero je deževje vsled nemarnosti županstva pokvarilo, v groznem stanju?
7. Ali jima je znano, da se je po nepotrebnem najelo merilca lesa s Kranjskega ter s tem že dosedaj občini provzsočilo več sto kron Škode?
8.  Ali se misli napraviti kmalu konec temu čudnemu gospodarstvu?!
Iz cerkljanskega okraja.
Iz Cerkna. (Utonil). Danes 2. t. m. zjutraj so dobili v potoku Cerknica zmfzlega in mrtvega posestnika TOIobovsa iz Labinj. Bil je malo opit, ko je šel ponoči domov in v telmi je padel v vodo in utonil.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Za božičnico v Pevmi so darovali: , Občina Pevma 100 K gosp. Alojzij Fogar 10 K, gospa Baronica Tome! 10 spod. kril, 40 parov zapestnic, 10 'parov nogavic, 10 šerp. Vodstvo d; užfoe sv. C. in M. v Ljubljani škatlo različnih igrač in deset predpasnikov.
Za »Božičnico« so nadalje darovali: gosp. Karol Drašček peciva; gosp. Ant. Kctpač svečke za bož. drevesce, g. N. N. dve obleki za dečke. Za družbo sv. C. in M. daroval g. N. N. 2 K. j Tem potom izreka prisrčno'zalivalo vsem darovalcem odbor.                 'K -
Domače vesti
Občinske volitve v Sv, Križu. — V
petek -in soboto so se vršile občinske volitve v Sv. Križu na Vipavskem. Velika pozornost je bila obrnjena na te volitve, ker se je vedelo, da je Sv. Križ klerikalna trdnjava ali se je zraven zatrjevalo, da pri volitvah koncem leta 1910. utegne pasti ta klerikalni Port-Artur.
Napredna stranka se je pripravljala jako dobro na te volitve. Zavedno in odločno je nastopila ter dosegla lep uspeh. Vršila so se poprej še neka pogajanja za kompromis, ali so se razbila. Napovedan je bil boj in tak boj se je vršil ter prinesel naprednjakom lepo zmago.
' ' V petek ie volil t tet j i ra&red.. Nar prednjakl so dobili 135 glasov, klerikalci 60. V soboto sta volHa d r uig i i n p r v i razred. V drugem so zutaeali naprednjakl s 60 g|*WfL klerikalci so doi^^^la-J sov. Prvi rafcre&je ostail kkflrIatiaHlL^ žma že župnik 3 #asove to g. M. tudi % torej še ni bilo Čuditi, če so prodrli kierfe kafcLmenda s 6 glasovi večine.
A4i klerikalni Port-Artur v Vipavski dolmi-je padel in Silvestrovo so obhajali v veselju naprednjaki. Sveti Križ se je, oprat madeža,; da je fcH klerika&io> gnezdo.
Posebno razveseljiv ie" laid v tretr jem razreda. Tu je donel «la* ^idstva pri volitvah. Pri najljutejšem boju so dosegli naprednjaki tako lepo večin(>$5 glasov. V tretjem in drugem rasredu je govorilo ljudstvo ter obračunalo s klerikalci pa že tako temeljito, da^zashtži javno priznanje. Vsa čast zavedtoim naWednuTi/yoli:cem! Ljudsko štetie v Gorici. — Doznasli smo, da je prav velika shiČajev, da niso dobile slovenske stranke, ki stanujejo v hišah laških gospodarjev, popisovalnih pol. Gospodarji so najbrže kar sami izpopolnili pole!!
Naj naznanijo vse take slučaje odboru za ljudsko štetje v Gorici (predsednik dr. Medvešček).
Planinska vest. — V koči na Porez-nu (1631 m) je bilo 'letos na Silvestrov večer 5 turistov.
Na razglednici s Porezna nam poto-čajo, da so sMvestrovali ob velikem mrazu in silni burji.
Za voščilo za novo leto se jim zahvaljujemo, želeč jim v novem letu obilo planinskega veselja!
Slovensko bralno ht podporno društvo v Gorici naznanja, da se bo vršila dražba časopisov v p e t e k, dn e 6. t. m. ob 10. uri predpoldne v. društvenih prostorih.
Jutri ob 8. m i zvečer je skupna (pevska vaja obeh pevskih zborov. Gg. pievci so uljudno naprošeni,- da se iste udeleže polnoštevilno.
Občevafni jezik častnikov. - Kako so letos upisani? Najbrže tako, kakor pred desetimi leti, ko so dobili v popisovalnih polah rubriko o občevafcefcn jeziku že izpolnjeno: deutsch. Potem so šteli vse avstrijske častnike za Nemce. Avstrija torej ne izkazuje nobenega slovanskega častnika!
Jako nerodno se izgovarja »Gorica« radi »fridolinstva« v Dornbergu. Boljše bi bila storila, da je lepo mcilčala. Na koncu dolgoveznega članka pa pravi, da je bil neki hud liberalni agitator pred leti ka-kaznovan radi enakega prestopka kot dornberški K.; potem pa še; da je nekdo iz sprednjih vrst »Sočinih« tudi pred leti uganja! take reči, da so se morale gabiti vsem količkaj dostojnim ljudem. To vse pred leti! — To ni nič drugega kot dve klerikalni laži! S čisto navadnimi lažmi si hoče »Gorica« pomagati iz zadrege radi dornberškega »fridolinstva«. Revica pa se trudi zaman; takih debelih lažij še
klerikalni backLne verjamejo. VJdijo ,pa vsi, da- s e i r i do 1 i ns t v o š i r i med k 1 e r i k al c i. Zaka^ne pove nič o n 0-ve m slufcaiu iwlfj|#pa#ske!ftt&i Ofcadoli-n jena je k 1 e r i k a 1 n a strankah umazana, smrdeča! —- Ce bi ipa hoteli gledati še nazaj na »pretekle slučaje«, bi morali privleči za lase na dan b r a t a F r i d ol i n a v kuti iz srede slov. otrok, katere je pohujševal in uničeval! Nevarno je, izročati (mladino klerikalcem v roke. Za to so tu dokazi r
Novi župan v Skrhan. — Z Vipavskega nam pišejo: Predzadnji »Novi Cas« je poročal, da skniSiski novo izvoljeni župan g. Fr. Bratina od Štomaža je njih pristaš, tb"je klerikalec.
Toda »Novi Cas« je tukaj vstrelil prav takega kozila kakor ga je, ko je prišteval svojim škTbinskega župana na Krasu. Kaj pa misli s takimi poročili »Novi Cas!« Laž je res edina njegova hrana in pcfcHaga, toda take laži so že blaznosti podobne.                              ';
Skriljski župan g. Bratina je bil in menda tudi ostane n a p r e d n j a k in kot tak je bil tudi izvoljen!«
Lastna hvala se pod mizo valja.   —
»Gorica« poje v svoji zadnji številki rni-nolega leta glorio in excelsis — dr. Gregorčiču radi slovenske paralelke na tukajšnji gimnaziji. Govori o »finem manevru« in »spretni taktični potezi« dr. Gregorčiča. Za poč'f! Resnica je ta, da nima Gregorčič čisto nobenih posebnih zaslug za otvoritev slovenske paralelke na tukajšnji gimnaziji; resnica je pa tudi to, da če bi se bil dr. Gregorčič pred leti brigal za slovenske paralelke, ko so bili časi, v katerih so bili -Lani že čisto pripravljeni za tlaške in slovenske paralelke, bi j#i lahko imeli že zdavnaj. Ali mož je v svoji znani komodnosti zamujal take prilike. S.vtndL katerega uganjajo klerikalci s slov. paraMkami, že postavimo v pravo luč. — »Gorica« pravi tudi, da so slovenski »liberalci« izdajalsko postopali' glede nameravane zasebne slov. gimnazije. Prismoda, kdor je to napisal v »Gorici«. — Naj pove rajši, kdo ie postopal izdajalsko glede trgovske šole v Gorici? Kdo je oškodoval Slovence za to prevažiio šolo? Tistemu naj zapiše na čelo: izdajalec i
Zopet zvišane cene mesa v Gorici. — Mesarji v Gorici so povišali zopet ceno govejega mesa, tako da so prednji deli kilo po K 1.76, zadnji deli pa po 2 K. Pravijo, da je jako težko dobiti klavno živino ter da je silno draga; meje za uvoz so zaprte, za izvoz pa odprte. Mimo Gorice se vozijo celi vagoni živine v Italijo. — Ce pojde tako dalje z draginjo mesa, bo prihajalo   le še na mize bogatašev!
Peki v Gorici hočejo zvišati ceno kruhu za 4 vinarje pri kilogramu, in sicer s prihodnjim mesecem!! Pravijo, da rasie cena moke. Pa če je tudi res malce porasla, je to neznatno tako, da res ne vidimo pravega vzroka /!» povišanje cene kruha. -Nekateri naj h: vajši pekli malo boljši kruh!u                     ^
,______/              ;iT     - Pj    K      '"     's____!----------.....______
jate, jo dobite. Lahko si častitate. Brez mene bi dobili dote k večjemu kakih trideset tisoč frankov, medtem ko Vas jaz imenujem celo svojim sotrudnikom v pisarni in Vas obdržim v svoji hiši. Bodemo samo ena družina. Kadar umro Vaši stariši, — dolgo itak ne morejo živeti, saj sta oba bolehava, — dobite še lepo svotico, ki bo v prid Vašim otrokom; — želim namreč^ da dobita otroke.« , Gospod.Felibien povesi sramežljivo oči in se trudi, da bi naredil majhna usta, kar se mu pa seveda ni posrečilo, kajiti njegova usta so bila kkor dolga zareza, ki bi šla gotovo krog in krog glave, da je niso zadrževali uhlji.
»Da,« reče Chaisat, »radi Vaših starišev sem govoril z-Vašim zdravnikom;, menil je, da Vaš oče ne bo več dolgo- Mati pa tudi ne bo hotela sama ostati, ako zatisne oče oči. Vi ste edini sin, naravno je torej, da pride mati k-Vam, vzamemo jo sem v Rovbono; Potem združimo •njeno premoženje z našim,... pustite 'to meni, jaz se razumem na take stvari.
Lahko trkanje na vrata ga prekine.
»To bo pa Ema,« reče »pridi le naprej!« :    Potrka še;enkrat, ali še boij: boječe od prvič.
»Ali gridi vendar, saj ni nikaka umetnost vstopiti,« vzktfikne Ohanat.
Toda vrata ostanejo zaprta m nihče ne vstopi.
»2e vidim, da moram sam po njo, otrok je pač boječ.«
Odpre duri, zunaj pa stoji Ema^ kakor pribita. ;    »Ne bodi vendar otročja,« pravi j« jo potegne sredi sobe. ,    Felibien položi roko na srce in se prikloni do tal.
»Poglejte jo vendar, ljubi zet,« pravi CAmmt ponosno, »ona je občudovanja vredna, moja prava toči!«
Gospica Ema ie bila v resnici popolnoma podobna očetu. Isti obraz, dolg nos, ustnice, res, samo glava je bila boij ploščata in oči bolj mrtve. Bila je suhe, koščene postave, prsi favne kakor deska, vsa njena stoja pa lesena.
»Dajta si poljub, ljuba otroka,« opominja Chanat.
Felibien se nagne proti nevesti, ki je stala ves čas s povešenimi očmi pred njim; ko fo je hotel poljubiti, obrne ona 'glavo proč, tako, da je poljubil on le lase.
¦No, moja ljuba otroka, sedaj je znanje sklenjeno,« pravi Chanat zadovoljen. »Vidva bodeta srečna, to Vama obljubujetn jaz. Sedaj pa. pojdilmo. Povabljeni smo na obed pri starših moje rajne žene. Ah, da revica ni uča-kala tega dne... umrla je sploh prezgodaj... takrat še nisem bil bogat, n? se mogla veseliti mojega premoženja ... Sedaj pa, Ema, vzemi klobuk, stari so točni, ob dvanajstih gredo k obedu, sedaj pa manjka še pol ure. Da, tile Charanzonovi,« nadaljuje, »ti so trdni. Rovbon ima gorsko podnebje, ki vpliva podaljšujoče na življenie, posebno če kdo čaka na dedščino, to res ni zabava. No, Ema, ali i si pripravljena? — Krasna deklica, ali ne?« reče Felibienu-. »Kako je sramežljiva! Moškemu si ne upa poglledati nikdar naravnost v obraz. Da, da, saj senn jo pa tudi pošteno vzgojil, dal sem jo namreč v samostan v/Viron, — saj Vam je znan?«
»O seveda, leži na mali višini daleč okrog vidno.« »Boljšega zavoda za prlade v kljce ni daleč na >krog. Tu se uče razne umetnosti. Ne, ko bi Vi videli kaj zna narediti iz las: cele pokrajine, hiše :n drevesa. Znanci ji nosijo lase umrMh dragih ni ona dela iz njih prave Čudeže: oltarje, grobne'spomenike, vrbe žalostinkc, -naravnost krasno! Seveda dela to le sebi v /abavo. Je
pa tudi jako muzikalična. Kupil sem ji citre, imenitno godalo to, stailo me je svojih dvesto frankov, igra: pa tudi tako, da bi jo vedno poslušal, pa kaj bi Vam pravil, saj jo bodete sajmi slišali. Kadar smo kam povabljeni, vzame citre s seboj, po obedu potem igra, to dela ljudem zabavo.«                         .. . > ::    '-'¦¦¦¦
»Verujem, verujem,« kima Felibien.
Chanat je šel med tem proti dnrim.
»Ema,« kliče, ven, »hiti!« Potem pa nadaljuje proti Felibienu: »Kako Vam ugaja moj salon?«
»O zelo, zelo!«
»Da, salon je res lep. Poglejte podobe, ali niso izvrstne? Dal sem namreč sebe in hčerko slikati. Slikar iz Pariza je to delal, ko zopet pride, naročim tudi Vašo sliko pri njem.«
»O tisočera hvala!«
»Tisoč...? To je malo preveč. Pa saj niste zapravili vec?«
Felibien ni odgovoril na to nič; gledal je zamišljen podobe. Bile so sicer grde, ali vendar zelo podobne. Vsa oprava salona je bila kričeče brez ukusa.
Slednjič pride gospica Ema. Preoblekla se je. Imela je svitlo zeleno obleko in moder klobuk, ki je bil s peresi in cvetU-ami bolj obložen, *ego okrašen. V rokah je imela zavoj, citre v papirnati škatlji.
»Pojdi načrt ej, Ema reče oče, »ne bi se Še spodobilo, da bi šla z ženinom roko v roki«.
Poslušno, s povesjenimi očmi se odpravi na pot, Chanat in Felibien ji pa sledita.
(Pride še.)
¦: . Na dva oreška mladeniča so se spra- * vMi klerikalni 'listi, hote*   dokazati,   kake strašne reči da uganjajo^S okoli po deželi. Ali kaj sfeiejz^o4ilo^0se^i^litikii-,1 joči g . nune ni eden izmed zadnjih huj- ' skačev.    Tega sta ba}e »r a z ž a 1 i I a« [ dva mladeniča, šel je   junaško   tožit g. nune in fanta sta obsojena vsak na 10 K.' glateJ^o^-ie;tJste*ra^ je našel, kar je isl^^e^rlrcfteli ljudje"'1 tožiti politikujoče mmce, kateri jih žalijo kjer Je morejo, bi ostal malokateri g. nune v d.eželi brez globe radi   žaljenja/ časti svojega ^bližnjega! r-fc-.„   _   *.
Ko šo • ustanavljate' v Rihemoergu »čuka«, so privreli na pomoč tudi iz Dorn-berga. Koj ob prihodu so pokazali svoje krščanstvo s tern, da so ohabali in vrgli na tla prav mirnega Riheniberčana, kateri jim ni nič hotel. To in drugo divjanje dom-berŠkph »-izvoljencev« je izzvalo pri zborovanju tak odpor, da se je vsa čukulada tresla in da so naročali Dornberžanom. naj pozdravijo doma lepo Kavčiča.
Neki kaplan pa je vstal in zagovarjal dornfoerškega Kavčiča, češ, da je to očitanje lu-mparija in da je Kavčič nedolžen!
Le tako naprej in mladina kmalu povsod spozna, kaj je »čuk«!
Mesnice v Trstu so včeraj zaprli, zaprte so danes in ostanejo zaprte tudi jutri. !z klavnice so dobili meso le za bolnišnice in za vojaštvo. Voz za bolnišnico je imel rdeči križ in Tedarji na konju so ga spremljali. — Mesarji so napravili demonstrativen obhod po mestu. Imeli so zborovanje, na katerem! miso protestirali le proti vladi radi pomanjkljivega oskrbovanja z mesom, ampak'tudi proti zalagateljem na debelo. Končali so z vsklikom: Odprite meje!
Pri Kapucinih v Gorici je služil neki Ivan Mavric iz Trsta. Nabiral je denar pfi raznih osebah ter si pridržal 462 K. Sod-nija mu je prisodila 5 mesecev težke ječe. Na štiri mesece težke ječe je obsojen brezposelni natakar Alfred Buchmaii iz Rerolvna, ki je bil ukradel zlatarju Ga-- spariniju 12 verižic v vrednosti 240 K. Izgnali so iz Gorice- nekega M. Crn-kota iz Štajerske; to je onega, ki je iskal v hotelu pri jelenu nekega neznanca. Zasačili SO ga bifi potem blizu blagajne in aretirali. Našli so pri njem dleto in svetilko, oboje je vzel v hotelu. Zato je dobil 5 dni zapora, sedaj je izgnan.
Ustnica uredništva: Pošiljatelju novice »Ena za predpust«: Take vrste »novic« ne priobčujemo. Vrhutega je dopis še brez podpisa, tako da ne vemo, k d o je pošiljatelj. Že radi tega bi romal dopis v koš. Pišite rajši kaj pametnega, za take »flavze« nimamo prostora.
Razkaz zastavnih pisem deželnega hipotečnega zavoda poknežene grdfavine [ Goriško-Gradiščainske, izžirebamih pri devetem žnebaojti.k-i se 4e tržilo <hte 22. decembra 1°10„ Pri devetem žrebanju dne 22. decembra 1910 so se 'izžrebala sledeča zastavna 'pisma, ki se izplačajo dne 1. julija 1911: po 200 K št. 213, 290, 304, 384, 54LL78, 633, ,842, 1090, H60, 1286, 1590, "J909, 2181, 2182,.2237; po 1000 K št. 56, 205, 387, 530, 719,; po 2000 K št. 388, 600, 951, 1201, 1425, 1693, 1730, 2033,-2053, 2134, 2246, 2480. Od v prejšnjih žrebanjih izžrebanih zastavnih pisem se niso še izplačala sledeča: po 200 K it. 1391, 1392, 1393, 1661, 1934; — po 2000 K št. 1380, 1424, 2213.
V razkazu niso navedene Številke serij, ker zaporedne številke se vrste nepretrgoma za vse serije posameznih kosov zastavnih pisem. Izplačilo izžrebanih zastavnih pisem se vrši v zmislu § 20. pravilnika 1. julija 1911 v polnem imenskem. znesku, proti vrnitvi zastavnih pisem z dotičnimi kuponskimj polarni in ta-loni vred, pri blagajni podpisanega zavoda. S plačilnim dnevom izžrebanih zastavnih pisem se konča tudi obrestovanje istih; za nadaljno dobo, a ne daljšo od šestih let, pristoja lastniku izžrebanih zastavnih pisem odškodnina v znesku treh četrtink od izgube, izvirajoče iz tega, ker jih ni predložil v izplačilo (§21). Izžrebana zastavna pisma se zamrejo doposlati v izplačilo tudi po poŠti; v tem slučaju je treba označiti naslov pošiljatelja z vso natančnostjo. — Ravnateljstvo deželnega hipotečnega zavoda.
Na zadnjem živinskem trgu minolegu leta v Gorici je bilo 960 glav goveje živine, 950 prašičev, 12 konj.
gokolsk« Ustnik-
Drevi občni zbor Sokola v Gorici, in sicer pri »zlatem jelenu« ob 8. uri.
»Sokol« v Cerknem priredi v petek dne 6. januarja t. 1. javno predavanje in sicer v novi telovadnici ob 3 uri pop.
Predaval bo brat Ciril Petemelj »O postanku in razvoju zemlje«. Pričakuje se vsestranske udeležbe.
Iveza narodnih društev.
Občni zbor »Bralnega in pevskega društva« v Podbrdu se bo vršil dne 6. januarja 1911 v društveni sobi ob 3.- uri popoldne s sledečim dnevnim redom: i. Poročilo tajnika m blagajnika. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. K mnogo-brojni udeležbi vabi odbor.
Trgovsko-obrtne in gospodarski vesti.
Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbad v vseh potrebnih vinogradniških in trtič-nih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31 oktobra t. 1. Sprejme se 6 učencev v starosti od 16 naprej. Viničarski učenci dobo brezplačno hrano in stanovanje in v denarju po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti krstni list aH pa domov-nico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija na Kranjskem do 15. januarja 191.1. Sprejme se tudi mladeniče s Primorskega.
Politični pregled.
Sestava   novega   minlsterstva,    —
Bienerth ima nalogo, sestaviti novo mi-nisterstvo. rfaerdtl. Bilfnski, Rit t in Pop ne bodo v novem ministe-stvu, ostanejo pa najbrže Hochenburger, Stiirgkh; vViesskirchner in Georgi; mogoče vstopi tudi Glombinski. Gelede ministrov - krajanov, češkega in nemškega, se odloči po tem. kako bo s spravnimi pogajanji na Češkem, ki so zopet pričela.
Proces Vasic. — Apelacijska sodnija je potrdila obsodbo, s katero je bil obsojen Vasic, falzifikator onih dokumentov, ki so igrali glavno vlogo proti »srbskim veleizdajtrlkom«. Vasic bo torej moral sedeti 5 let v ječi. Tudi avstrijska diplomacija bi zaslužil?, enako kazen!
Razne  vesti.
Razbijale! z dne 4. septembra pred tržaško deželno sodnijo. — V soboto je končala,razprava proti razbijalcem z dne 4. sept. lani. Razsodba je ta-4e:
Toženci Madritz, Tome, Leiler, Vidah. Nuzzi, VaUe, Bevilacqna ian Taglia-petra so oproščeni.
Toženec Dukič je obsojen na 10 mesecev težke ječe, ker je spoznan krivim, da se je vdeiežil razbijanja kavarne »Minerva« in obenem dejanj proti osebni varnosti.
Toženec Cezar , Ancana je spoznan krivim, da se je -vdetežil poškodovanja »Jadranske banke« in zakrivil dejanje proti osebni varnosti, ter je obsojen na 3 mesece težke ječe.
Toženec Mujler je oproščen glede drugih dejani, a spoznan krivim dejanj proti osebni varnosti, ter je obsojen na 7 dni strogega zapora.
Toženec Morassi je oproščen drugih obtožb, a spoznan krivim, da je demonstrante huj-skal z vpitjem in izvršil dejanja proti osebni varnosti ter je obsojen na tri tedne strogega zapora.
Toženec Gennaro Russo je spoznan krivim, da je zalučal .kamen proti c. kr. redarju in za to obsojen na 6 mesecev težke ječe in na izgon iz Avstrije po prestani kazni.
Toženec Fabris je istotako spozna« krivim, da je zalučal kamen proti c. far. redarju in je obsojen na 6 mesecev težke ječe.
Toženec Desanti je spoznan krivim, da je pretepal nekega Slovenca ter da se je vpiral redarju, ki ga je bil oretovtil, in
je Obsojen na 4 (mesece t«fke^e$e in na j izgon iz Avstrije po', prestani Ubkk             i
Toženec JuriŠa je spožnari krivim le dejstva,-da^se ni pokori-l ukazom redarjev, ko so veleli demonstrantom, naj se raz-idejo, ter je obsojen le na 24 ur strogega zapora.                                                    '      «
V. utemeljevanju razsodbe je rečeno, da sodniki mso-bili prepričani o predhod- j nem dogovoru. Niti ni sodišče moglo ver- j jeti izpovedbam pok. Antona Derriarco. i Istotako se ni verjelo izpovedbam priče j Luka Durante.
Pri odmerjanju kazni je sodišče vzelo v poštev dalekosežnost riočinov, a z druge strani dejstvo, da se toženci že dolgo nahajajo v preiskovalnem zaporu.
¦ Državni pravdnik je takoj prijavil, da vloži pritožbo ničnosti o celem obsegu razsodbe, Vsled te izjave bi bili morali nazaj y zapore tudi oni, kj so bili oproščeni.
Na prošnjo braniteljev. je sodišče dovolilo na svobodo tožencem Tagliapietra, Leiler in Valle, ki so oproščeni, in Miil-lerju, ki je obsojen na 7 dni, ter Juriši, ki je obsojen na dan zapora.
Za Ancono, ki je obsojen na tri mesece težke ječe, in za Bevilactja, ki je oproščen, je sodišče izreklo, da se jima dovoli na svobodo, če v to privoli poKcija. Ostali — tudi 5 njih, ki so bili oproščeni — so morali nazaj v zapore.
Samomor majorja. — V Budjejcvicah na Češkem se je ustreiil major Avgust Starki na oknu svojega stanovanja v drugem nadstropju, talko da je telebiiH na cesto. Prenesen v bolnišnico je umrl. Vzrok neozdravljiva bolezen. Samomorilec zapušča mlado vdovo in dva mala otročiča. Zopet žrtev zrakoplovstva. — Dra-gonski .poročnik de Caumont, eden najboljših vojaških letalcev na Francoskem, je ipadel s svojega letalnega stroja 80 m globoko in se ubil. Predsednik je koj nato podpisal dekret, s katerim je bil imenovan Caumont vitezom častne legije.
Nov rekord, — Zrakoplovec Tabu-teau je preletel na Francoskem 584 km 200 m v 7 urah in V, in s tem dosegel rekord, kar se tiče razdal!je.
. Tetrazzini — ulična pevka. - V San Francisco gostuje sedaj slavna italijanska operna pevka Tetrazzini. V tem mestu liahajajočim se Italijanom, svojim sodeže-Ianom, je obljubila, da bo pela na sveti večer o polnoči na ulici in sicer v italijanskem okraju tako, da jo bodo lahko slišali vsi revni Italijani, ki jo drugače ne bi mogli slišati, ker so vstopnine previsoke. Okrog 100.000 Italijanov jo je poslušalo. Vse ulice so bile polne občinstva. Italijani so bili .zelo hvaležni slavni pevki za iz* vanredni užitek. O polnoči na sveti večer v San Francisko je bilo precej toplo, 18° celzija.
Požar v Messinl. — V Messini je izbruhnil požar, ki je vpepelil poštno poslopje.
Potres na Grškem. — Mesti Patrao in Pvrgos v deželi Elis na Grškem je obiskal (potres. Več hiš se je podrlo.
Nova žena ciganskega primasa. — Ciganski primas Rigo Jancsi, ki je bil poročen s princesinjo Chimav, se je vft# v Budimpešto. V njegovi družbi je mlada, elegantna in lepa Američanka, Miss Ka-therine Hadley, hči profesorja socijologije in nacijonalne ekonomije v Conneeticutu. Hadlev je sedaj ciganova žena. No cigan zna; izbirati; naprej jejmeijotasitprpiti-cesiiijb, potem pa krasno milijonarko.
Brezžifinj brzoJav^Zi^p^an^--Pamik »Cedrix« ,je; bifprvL $ je¦os|al:Jrai; svoji poti iz. Evrope .v A|ner.iko, nepretr-govano v' zvezi z. EVropo^iin Aarterilfo'.potom brezžičnega brzojava. Prve tri dni je , bil v zvezi z francoskimi, in , angleškimi obrežnimi postajami, pozneje pa z ameri-kansikimi; Električni valovi so delovali na 2000 k(m.              ,             /   V ]..[. (   ;;.
Kitajska kita. — Kraljevski odlok je odklonil prošnjo državineiga odbora za. odstranitev kife in z^ izprememibj); oblejke. Torej bodo imeli Krajci še vedno kite in še vedno svojo fantastično obleko!,;tl,\
Še ena žrtev zrakoplovstva. —, Zra-,; koplovec Moisant je .padel v New-Ordeans iz višine 60 m in je na mestu ostal mrtev.,, Stroj se je pri padcu razdrobil*                  :;,
Od čistilca čevljev do bankirja. — Ubogi Rabinovič je bil v New-Yorku s 5 leti čistilec čevljev. Poizneje je prodajal časopise, postal reporter, z 20 leti začel špekulirati tako, da je dan danes že milijonar. Sicer so banke, katere je on zadnji čas ustamovil, vse faliralc, toda vkljub temu sedi on na milijonih,
(Dalje na Četrti strani.)
Kmečka  posojilnica  in  hranilnica za Kojščansko župan I jo u Smarlnem
občni zbor
dne 6. prosinca (su. treh kralje« dan) 1911. ob 1. uri popoldne
u prostorih g. Josipa Sirk u Smarlnem s sledečim dnevnim redom:
1.  Volitev načelnika, tajnika in blagajnika.
2.  Sprememba pravil.
3.  Slučajnosti.
Dne n. XII. 1910 naznanjeni obč. zbor se ni mogel vršiti vsled skrajno slabega vremena.
Anton Potatzky v Gorici.
N* areil BftitoljR 7,
TR60VIHA NA DR0IN0 IN DEBELO.
Ntjoeneje knpavaiS5a ¦IrobbrtkeBt li «nbi«|» hlk|t ter tktili, preje li elilj.
POTRBBfiOlNB
za pisarnici, taillsi in popotniki,
Najbolj3e Sfvauko t*. Šivalne stroje. POTREBŠČINE
ia Arojah in fevijttth. S^tlnjice. - ftoini ?en»i. - lUSne
tišna obuvala za tss letne Saše. Sinem la žilinjavi, tragriB letilji.
Najbolje oskrbljen* zaloga zrn krtuitrje, kroinftj-je, prodajalo« po sejmih in trgih
Kmečka banka to ififiti;
~ (llS Komu $t. \2)     ^  ¦¦: ;/.
eShlllliptnlll metlllce pod jako   ugodnimi  pogoji.  Sprejema vloge .na knjižice in m tekočiIniCim, ;ter jjl\ obrestuje čisto po;--'/. \
Načelstvo obstoji iz gg.: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, velep. in župan v ;Biijft», podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik in župan v Kojskem Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu, Alojzi) Baridelj/veleposestnik v l^odgori'. ,;;
umrta-Lafdv !Vteux: -Pred petdesetimi leti j je l^egab po' lim^anih londonskih ulicah j ter prosjačila. Ker je imela i ep glas, Jo Je adaptiral prijatelj umetnosti in jo dal izučiti za puviko. Kmalu je postala slavna. V nja se je zaljubil bajonet Sir Henri Meux in-jo tudi poročit Bil je eden najbogatejših Angležev z letnimi dohodki v znesku 2 milijonov kron. Ktr.alu je postaia vdova, ni se hotela več poročiti, d..si je bffa še mviada, postala je velika dobrotniJa iti pcdp/rateljida umetnosti.'
Ženin lastne sestre.   --   V Yalti na Ruskem se-je-ustreKl iiilad' poročnik, ko je izveder, da'je mlada dama, s katero je bil zaročen, njegova lastna sestra. Le par , dni pred paroko je dognal, da je njegova", zaročenka nezakonska hči njegove lastne , matere.     Zaročenka še ne ve ničesar o J vzrokih samomora. Z ozirom na visoko ] družabno stališče poročnikovega očeta so j zamolčali ruski časopisi ime poročnika.
Strup v kelihii.   —   V nekem kraju zraven Petrograda je zbolelo po obhajilu v protestantovski cerkvi 32 oseb.     Cer- , kveni starejšina je vlil v kelih mesto vina žvcpleno kislino in ikrdrnkisli kali.
Ladislav Kušinka Je umiri v Arco. Bil je inšpektor Aussig-Tepliške železnice. Zapustil je vse svoje premoženje 300.000 K češki šolski družbi. Nemci so vsi iz sebe. Trde, da je bil Kuschinka Nemec, da je občeval z Nemci in da je imel nemško ženo.
Ljubezenska drama duhovnika, — V občini Neves na Ogrskem je tamošnji protestantovski duhovnik Blaž Csillik ustrelil kletno učiteljico Terezijo Benocz, sebe je pa težko ranil. V oporoki pravi, da je storil ta čin radi neuslišane ljubezni.
Kotiček za zrakoplovce. - Ribiči v Ostende so poročali, da so videli na odprtem Severnem morju vse polno deščic in fthnogo žic, ipilavajočili po vodi. Sodi se, da so to ostanki zrakoplova Cecil Orace-ja, o katerem se ne ve, kje se nahaja, ali se je rešil ali pa poginil v morju/— Zra-koplovec Piccolo je padel, pri poskusu čez. mesto Milan, in * i tako"poškodovai, da je kmalu na to umrl. — Zrakoplovec Horsey se ie vzdignil s svojim letalnim strojem 3280 m ter dosegel s tem svetovni rekord. Legagneu.K je dosegel 9. t. m. višino 3200 m.     —
800 kron   I
mesečno hnjmanj lahko zasiužiio kot polovalec za neke specialne predmete. — Obiskovati je le dobre prvatne stranka Zahteva so znanje slovenščine in nemščine in iieomadežcvnito preteklost. — Navesii je le prima reference. — Pihiua je naslovili na naSe upravnici vo.
Išče se zastopnike,
ki so vsaj deloma vsposobljeni za naprsvljanje strojev.
Natančneje se. izve v ulici Ascoli št. 2», II. nadstr.
liil pomnik mlad je, plavolas, je Itotol priti na Parnas, a a čevlji teškimi ni .51'», za tako pot so le
Stojte!
Kdo ne pozna Ividku
e!
„0B0!"
Izjavah)
Podpisani   izjavljam,  da   sem  nepremišljeno ravnal, ko  sem  napadel g. J. P. 2 Solkana in to vsled napačne informacije. V Solkanu, dne ¦?. I. 1911.
.11. Š. *) Za vsebino pod  tem naslovom  je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
Sans souci
najboljša tuzemska znamka napravljena pO
francoskem načinu. Carte   <TOr,   Carte   blaiiche,    A s t i ._         spumante, Bakarska vodica.
^Gennaro Ossoinack
f-             oi\ll»wm klet Sampujra
ifioritai JDia S. {aretacij Št* 6:
'* ¦¦¦ '. -  Na zahteva se pošlje cenike.
Varstvena znamka: „Sldro"
iiitat. Capsici comp.
Nadomestek n
Anker-Pain-Expeller
je  povsod pripoznano kot  najboljše sredsho proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin.,  K 1"40  in  2— se dobi po vseh lekarnah.  Pri nakupu  tega, tako priljubljeni ga domačega zdravila,  se je posluževati le   originalnih   steklenic v škatljah z našo varstveno znamko »sidrom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA ^^l     pri „«Iatcia teva" v Pragi      ¦¦¦ f&  I      isabetbgasae Štev. 5 nova. Ijjfj
II     I             Dn»rno raspa&lljanj*.              Hi.
Rojaki, izpoinujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C. in. flflJ
V založbi
i
ravnokar izšlo:
Slavni Hlepeč
Zbirka slovenskih citatov in aferizmov
lMO^rtina K 250, v<zaiia K a*5QL)M> pošti 20 vin; več.
Z vrfžo rofciv m z dol»riin oL-iikuhi je Sliivoj Kli-pct- v tuj knjigi »l.nil 1086 ftforizmov ju i-itnti.\ i*fsi..veiiskij književnosti t.r jih uredil ,v> nlm-cilnem rodu. Knjiga \o visoke knjijii-vnc vrednosti. zsus* v »jcij se živali mfeljeiijf! in čuvr-tvovanjV »Klličnik slovaških pisnh>ljov. mM«™- in p^iiikuv. »Afomnii in citatu mite, da bi jih Cihitvlj \,ro\nni\ zdržema; ali poiniil»m niitnni. |,.,«iiii;n> ?\rsto duševno In-aiso, y.,r.sH kt • odirajo ftinok poKled v vliti razvoj »|<>veutikt> književnosti od l-ivšer-uovdi bwv do današnjih dni. Tukaj y »hmie raznotero' di^oo-iiosti. ki l»i hj|r. pa fri«r tudi vs.-i-Vinn vclikoinu narodu.
^ Dobiva se v vseli  boljših  knjigarnah  ali  naravnost  iz založbe Ijj. p|. *'                     Kl«Iuniayr &' Fc«l. Bainiierg v Ljubljani.
Kerševani & Čuk
na Stolnem trqn (Pflazza Duotno) u GORICI Sfeu. 9?
Vsakdo pozna io tvrdko, ker ima na pro-
j daj Origiaal Victoria šivalne stroje, ki so
najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji,
;ter delajo še po 10 letni uporabi brezšumno, i
' hitro in točno. Original Yictoria šivalni stroji I
so se priljubili vsem šiviljam, krojačem  in i ;   drugim. Vsakdo  naj si  ogleda pred naku-|.                 pom šivalnega stroja
i »ORIGINAL VICTORIA« Sfiralrie  stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno,  z Original • Victoria ši?aIoiip\ Stroji se  izvršuje  vsakovrstno umetno vezenje (rekam i ran je) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za mastenje grosdja, pluge, »rane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠKVAM & riJK, ki jih  sama   izdeluje. Puške,  sa-mokresp, drngo belgijsko orožje, streljitO.       Velika izber
gramofonov. Daje na obroke.
s                  CENIKI
se razpošiljajo zastonj. =
SCHILLER & O
= GORICA
Via Municipio štev. li.
Pimilni. i'iiziiiit»ž«valiii, rH^uiiski in Mt'Nt<'valiii Kli*t»ji.        < <
Hloderna-pisarniška opraua. Uuažanje naraonost te flmerihe.
Pisalni polti, taslonjači, omare za spise in omare za knjige.
Pisalni stroji },UNDERWOOD"
glavno zastopstvo »ti Gorico in okolico. Potrebščine  za  pisalne  stroje  in  razmnoževalnike.
BoIji za pisanje lia Stroj, dovoljena od c kr. nameslnišlv«.
Zavod za prepisovanje in razmnoževanje.
Delavnica za popravljanje in snaienje pisalnih strojev vsen sistemov.
Pečati   in   steitopilije   12   Ua$čul{a,   n>edi,   jel<la   Ifd.
Izvesne table iz emajia, medi, brona, kositra itd. -r-'~n:- Izposojevalnica pisalnih strojev
Izključno zastopstvo železnih nevlomljivih blagajnic
„ADLERSFL0GEL" in gasilnih aparatov MINIMAX.
Nujve^jo zalogo puhist a na Oorifikem z lastno mizarsko in tapetarsko delavnico ima
Anton Breščak v Gorici
v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši),
Telika izber Žininic, blazin za pod glavo,
ogledal, slik, okvirjev, stolic. itd. ter   vse
potrebno za hišno opravo.
Gene konkurenčne, ker prodaja blago lastnega izdelka. llejfe si zalego in prepričajte se!
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V Ustni hlftl, Gosposka ulico »t, 7, I. nadstr.) — Tolofdn it. 78.
Rafan poltBe hranilnice Ste?. 837.315.
N8 občnem zbor« dne 30. aprila 1910. se je določilo:
Hranilno vlogo se obrestujejo po 41/, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. RentnI davek plačuje posojil-niea sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5',* % • na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni doloži gg obrestujejo koncem leta 1900. s m%.
Stanj« 81. dec. 1.909.: Zadružnikov 1891 z deleži v znesku 85.374 kron. — Hranilne vloge: 1,654 66117. Posojila: 1,643.638'-. - Reservni zaklad: 9l.?40'59. — Vrednost hiš: 354 410 72.
22