Leto: I
25.III.1063
1
Hi Z Z
Brežice
dz 03/09
BIZELJSKI
1963
050(497.4 Bizeljsko
I!..
0099860,2
/■'
N
"X
g
z
o
OD
m
5
COBISS č
Glasilo bizeljskih društev, uradov in ustanov
NAŠIM BRALCEM 1
Pred Vas stopamo z drugo številko lista "Bizeljski glas". _ Izdaja krajevnega časopisa je presegla naša pričakovanja. Se in še ga zahtevajo, vendar ga nimamo več na zalogi, ker si s prvo številko nismo upali naprtiti finančnih bremen, za katete ne bi bilo kritja. Naknadno bomo povečali, s pestrejšo vsebino pa bomo skušali zbuditi še večje zanimanje za naš list.
Vabimo vse, ki bi hoteli prispevati članke, dopise, vprašanja iz.raznih področij javnega življenja na Bizeljskem, da nam pošljejo svoje prispevke, ki jih bomo radi objavljali.
Časopis naj bo last nas vseh in namenjen nam vsem!
Izdajatelji
KAJ JE BILO?
ZBOR OBČANOV 10. MARCA 1963
Vršil se je ob udeležbi okoli 150 volilcev in mladincev v Zadružnem domu. ObLO je zastopal tov. Cernec Alojz iz Brežic.
Tov, Šemrov je raztolmačil glavna načela obč. proračuna in ž njim povezanega družbenega plana za 1955* 'Poročilo je še dopolnil tov. zastopnik občine. Tistim, ki sc zbora niso udcl^ -li, naj služijo kot obvestilo naslednje vrstice:
Predviden razvoj gospodarstva v letu 1962 je bil v občini v glavnem dosežen. Pregled vloženih investicij v negospodarske dfe-javnosti (prosveto in kultur^, šolstvo, komunalno in stanovanjsko dejavnost ter zdravstvo) križ? zadovoljiv uspeh.
Na osnovi doseženih rezultatov v letu 1952 je predvideno, da bo' vrednost brutto proizvodnje v gospodarstvu za 18,56#> višja, največ na področju industrije in gradbeništva.
Na področju turizma in gostinstva bodo letos izkoriščena vse možnosti za razvoj 0‘K mnogih naravnih j-Vh. n<-> "ho težko doseči zolj enih uspehov.
- 2 -
Na Bizeljskem so predvidene investicije za KZ v znesku dih 95,441.000,- za obnovo 55 ha vinogradov in v podjetju "Kovina”, kjer bo z manjšimi investicijskimi sredstvi' razširjen o^rat za izdelovanje predmetov iz plastičnih mas, - Celotni družbeni plan bo obravnavan na seji ObLO v drugi polovici marca 1963«
Iz obširne in plodne razprave, v katero je poseglo več občanov, povzamemo: V teku je arondacija travnikov od bivše traktorske postaje v Stari vasi do ceste na Figarjev most. S tem v zvezi je predvideno zidanje hlevov za 13o glav govedi. Letos še ne bo sprememb v lastništvu in pravici izkoriščanja zemlje. Glede vinogradov je arondacija (zaokroženje) zemljišč že opravljena' v Janeževi gorci in v Drenovcu. Ustanovljeno je poslovno zdrui ženje KZ Bizeljsko, Vino Brežice i.dr. Vino Brežice ima ponovno odobreno izvozno nravico.
Za predvideno gradnjo ceste Bizeljsko-Pišece je prevzel del obveze tudi 0L0 Celje, Načrtna gradnja ceste Dramij a-Vitna vas bo nadaljevana, v maju oz, juniju t, 1,,
Turistično društvo ima obširen program, ki ga želi postopno izvesti. Med drugim se zavzema tudi za ureditev pokopališča/ pozidavo mrliške veže in nabavo mrliškega voza. Za splošno o-' lepšanje kraja bo uredilo lastni cvetlični vrt. Krajevni časb-pis jo že pričel izhajati in bo m.dr, objavljal društveni delovni program.
Do 1/4 t,l, bo odprta še ona trgovina. Za prebivalstvo Orešja treba urediti trgovinsko postrežbo, da ne bo izgubljalo dragocenega časa z zahajanjem v trgovine v širšem okolišu.
Tudi vodovod bi dobili v naseljih Orešje in Bizeljska vos.
Vprašanje stane namestitve zdravnika splošne prakse in zobozdravnika je pereče, rešuje ga ObLO. Najbolje bi bilo, da se Zdravstvena postaja Bizeljsko, ki je v sestavu Zdravstvenega doma v Brežicah, zopet osamosvoji in v lastnem delokrogu reši vprašanje zdravstvenega kadra.
Govora je še bilo o regulaciji potoka ob cesti, ker je po veljavnih predpisih dolžnost vsakega posestnika, da skrbi za pravilno vzdrževanje potočne struge,
o pasivnosti kina, ki potrebuje znesek din 4oo.ooo,- za investicije ?
o gostinskih obrn-M h. Jd. no deluje jo in ena gostilna ne zmore kapaci tu te dno n J >' a+-r^b t or
o mesnici, ki začasno še ostane na svojem mestu.
Poročevalec
- 3 -
PROSLAVO "DNEVA ŽENA"	> '
smo opravili v nedeljo, lo. marca 1953 v polni dvorani Zadružnega doma. Prihitele so zlasti mamice tistih malčkov, ki so nastopali na odru, kjer se je razvijal pester vzpored.
Uvodno besedo, s katero je raztolmačila pomen "Dneva žena", je imela tov. Pečnik Ivanka, nato pa so se zvrstile pri go dne deklamacije in pevski nastop mladinskega pevske&a zbora ter kratka igrica z odgovor jajočo vsebino.
Vsi, zlasti odrasli, ki so v glavnem napolnili dvorano, so z zanimanjem sledili izvajanju pestrega vzporeda.
Čestitorno prirediteljem, istočasno pa izražamo željo, ki smo jo slišali od staršev in drugih, da bi šola še večkrat pripravila z mladino jaVne nastope v raznih oblikah in s tem poživila krajevno kul turno-pr o svet no dejavnost, ki je zadnje čase že skoro popolnoma, zamrla.
V.F.:
SPOZNAVAJMO DOMOVINO!
Nisem od nobenega lista, najmanj od Pavlihe.ali celo od_Do-^ lenjskega in Celjskega, ki tekmujeta, kdo si jih bo zdaj več nabral (namreč naročnikov) ob Krki - Savi in Sotli1
Samo "Društvo upokojencev" me prišteva med svoje člane in mi^ je odobrilo dopust - do poklica. Porabil sem ga za "pohod"
(ta izraz mi je še v spominu iz mladostnih dni, ko sem "pohodil" kad s sveže naribanim zeljem, zdaj pa pomeni daljši "sprehod") na Bizeljsko!
Ob prihodu v vas sem zagledal velike lepake, ki so vabili ljudi na "Noč v Casablanci". Verjamete, da nisem vedel, kje sem? Ko sem bil še mlad, sem rad obiskoval in spoznaval domovino Bi zel jan cev (oprostite: no Bizel jčanov kot tako radi napačno' ^ pišejo!). Videl sem Koče v Stari vasi, od tam semprišel v Ko-' kotinjek na Brezovici, "mimogrede še pogledal v Peklo v Gre go v-cih, poskusil ribarit v Ribjeku v Vitni vasi, pa je bil suh^ zašel v Trnje v Sušici in še enkrat istoimenski zaselek v Dx. novcu, poten jo pa udaril za Sotlo nino Grabna na Kupce v 0-rešju, kjer sen imel prelep razgled na Bohor in Ledine. Nato sen še obiskal Sračjck, v katerem sem se orijentiral po visoki Kozji poči pod katero so zgodovinske "Gonge" ob Sotli. Od ton sem jo primahal v Ptičnico v Bizeljski vasi.
Četudi sem že v začetku poti v duhu prepotoval Okroge v Stari vasi in v Janeževi gorci, sem prišel trezen na Rožce, kjer sen se odpočil in užival na lepem razgledu. Pri tem se ni je vsiljevala misel, zakaj v daljno Afriko, v maroško mesto Čase.-_ blanco ob Atlantskem oceanu, ko imamo doma toliko lepih, pri st
nih ljudskih incn za zaselke, ki si jih je izbralo ljudstvo sano kot pač najbolje odgovarja? Razumemo prireditelje, da so hoteli prireditev napraviti zanimivo in privlačno, da bi bil večji denarni uspeh! Ne veno pa, zakaj so izbrali ravno Casablanco iz vreče Afrike in jo presadili na Bizeljsko?
Saj sc ta z nekaj oleandri in kaktusi res ne da prikazati! Zna na je požrtvovalnost tistih, ki se potegujejo za novo cesto, ki je res potrebna, ali po našem, skromnem mnenju, denarnega vprašanja tudi Casablanca ne bo rešila! Zato ostanimo rajši pri Rib j eku in v Sr ač joku ali v Gradišah pa bo vse dobro in cesto bomo tudi imeli.
Narodna pesem:
"OBLAKI SO RDEČI,KAJ NEK’ POMENIJO?"
Iz Bizeljskega jih je lo, ki sc bodo v dneh 23. do 25» marca t.l. poslovili od staršev, bratov, sester in morda še od koga (tega ne izdajo radi). Domovina jih kliče, da so kot vojni obvezniki pripravijo na morebitno obrambo.
Njihova ožja domovina jim želi vse dobro in srečno vrnitev med prijazne bizeljske griče.
Ostali dobijo pozive jeseni!
JURJEVANJE NA BIZELJSKEM
je starinski običaj, ki so ga morda prinesli že Stari Slovani, kadar so praznovali god boginje Vesne (= pomladi).
Običaj bi bilo ohraniti še poznim rodovom. Vsem društvom in posameznim skupinam, ki so vsako loto jurjevali samostojno, priporočamo, da se pridružijo skupnemu jurj.evanju, ki ga pripravljamo«. Na sporedu je obisk gostov iz raznih krajev, kulturni program, strelske tekmovanje in - splošno rajanje v prosti naravi. Drugič o ten več!
KMETOVALCI OBJAVLJAJO:
Na prodaj je kvalitetna suha nemška detelja (lucerna). Vprašati v uredništvu.
i
Na prodaj je domači sadni kis (na debelo in na drobno). Naslov pove uredništvo lista.
BESEDA NAŠIM '.BRALCEM:
Ko ste prebrali druge številko našega krajevnega lista, steše. lahko ugotovili, da zasledujemo z njim najboljše namene: zbuditi želimo Bi želj smo in mrtvila, v katero je že zašlo in pritegniti vse, ki imajo dobro voljo do društvenega dela, do' kulturnega življenja :'n smisel za gospodarski napredek celot ne pokrajino.
- 5 -
Sano branje našega lista pa seveda še ne zadošča, da bi prišli daljo. Treba je aktivno sodelovati!
Zato Vas ob tej priliki vabimo da vstopite v novo Turistično in olepševalno društvo kot aktivni ali vsaj podporni člani. Vstopnina din loo.-, članarina din 2o,- mesečno.
Blagajničarka, tov. Šemrov Mina sc bo oglasila pri Vas.ErO-sino, izpolnite spodnje pristopne izjavo, jo odrežite in po dostavljaču našega lista podpisano vrnete društvu.
Vljudno Vas vabi TOD
_____________________Tu odreži!________________________
PRI STO INI CA
za vpis v Turistično'in olepševalno društvo Bizeljsko,
Priimek in ine;_______________________________________
Datun in kraj rojstva: _______________________________
Bivališče, h. št, -___________________Poklic: ________
Reg, št. oseb. izkaznice:_________________.	-
Datum: _______;____________	Lastnoročni podpis:
F,K. :
BIZELJSKI GRAD (nadaljevanje)
V 15. stol. jc hotel zadnji celjski grof Ulrik II. razširi-' ti svojo deželnckncžj oblast preko nej tedanje Notranje Avstrije. Zato so je zapletel v boje, ki jih je vodil njegov najemniški stotnik Jan Vitovec. Boril se je proti krškemu škofu in nemškemu cesarju, katerima je plenil podložniškc si. Med drugimi je napadal tudi bizeljski grad, ki jc ostal nepoškodovan, zato pa je VuČ trpelo kmečko ljudstvo, ki sc pred napadi ni moglo braniti. Lota 14-56 so ogrski velikaši Ulrika II. v Beogradu ubili in grad Bizeljsko jc prišel po enoletni borbi pod upravo nemškega cesarja,
Leta 14-75 so prihrumeli na Bizeljsko Turki v krdelu 12,000 mož. Pod Gosargradom (onkraj Sotle) so se 24, avgusta spoprijeli s Slovenci, ki jih je vodil radgonski stotnik Sigmund
- 6 -
pl. Polhein. Vsi so "bili pobiti ali ujeti, saj jih je bilo' sano 45o nož! Za ujetnike so graščaki plačali visoko odkupi nino, ki so jo zbrali - z zvišanjen že itak previsokih davi kov. Zato ni čudno, da so se leta 1515 (ob prven knečken u-' poru) dvignili tudi bizeljski kmetje, ter zavzeli in oplenili bizeljski grad. Pl ono nit aš J'6rg pl.Herbestein jih je s svojini konjeniki pognal v beg.
Ko je ob drugen knečken uporu končen januarja 1575 poslal * lija Gregorič iz Brdovca petelinje pero tudi v bizeljski vai si, so se nu bizeljski knetje takoj pridružili. Složno s Bivati so 29. januarja 1575 osvojili Gesargrad in krenili dalje proti Brežican. Preko Vidna, Sevnice in Planine so se pomikali ob Bistrici do njenega izliva v Sotlo (v bližini sedanje žel, postaje Kumrovec). Tan pa jih je popolnona pobil celjski' okrožni poveljnik Jurij Schrattenbach. Po nepreverjenih podatkih je bilo v knečki vojski pobitih okoli 50 in ujetih okoli 4o podložnikov bizeljske graščine.
V 15. stoletju so prevzeli bizeljski grad grofje iz rodu Tattenbachoc, ki so ineli še mnogo drugih gradov na Spodnjen Štajerskem. Grof Ivan Erazen Tattenbach je bil soudeležen v zaroti Zrinjskega in Frankopana proti cesarju Ferdinandu III. Habsburškem« Zato sc ga 1» decembra 1571 v Grazu obglavili, posestva pa zaplenili v korist cesarju.
Zaplenjeni bizeljski grad so Habsburžani prepustili grofom Wildenst činom, za njimi pa Dietrichsteinon, dokler ga niso skupno s Kunšperkon prevzeli knezi Windisch.gr at z. Rodbina ' lindischgratz je bila s Habsburžani v sorodu, zato so posamezni iz to rodbine igrali važno politično in vojaško vlogo.
Cesarica Marija Terezija (174o-178o) je Štajersko razdelila v okrožja. Bizeljsko je spadalo v celjsko okrožje, lota 1771 pa so okrožje razdelili v okraje. Okrajni komisar za bizeljski okoliš je bil takratni bizeljskkgraščak.
Leta 1778 je izšel zakon - rabotni patent - ki je uredil* ' predpise o tlaki in desetini. V času francoskih vojn (18o9--1815) so sc v gradu večkrat nastanili avstrijski ali pa francoski vojaki. Nekateri odsluženi francoski vojaki sc sploh niso več vrnili v svojo domovino, nego ostali kar tu ter sc polagoma poslovenili. Toko sc nastala slovenska imena: lallon je postal Balon, Miallus - Malus, Michclin - Mihelin itd.
Leta 1848 se je v gradu nastanila stalna vojaška posadita, ki je opravljala policijsko službo. Pri izterjevanju desetine (davka) so sc morali graščaki večkrat peslužiti eksekucije' (prisilne izterjave), ki so jo opravljali z vojaškim sprem- ' stvon. Koliko desetine so plačevali bizeljski tlačani ni mogoče ugotoviti, ker so bile vse knjige (urbarji) v Konjicah,
Leta 1817 jo izšel zakon o katastru s katerim jo cesar Franc 1 zahteval točno izmerjanjc zemljišč in napravo nap, po teh so pa tudi predpisali davke,
(konec sledi)