ŽIVLJENSKI STANDARD IN OBRT
V vrst: problemov, ki vpliva-jo na živijejijski standard, za-aluži vprašanje cen ©brtnik uslug posebno mesto. To po-setbrvo zato, ker imaj« v struk-turi žiivljeniskih stroškov po-mamtoao  postavko  prav  i-zdaifci
za rsane obrtne usluge, Po po-tiatluh Karodne baivke FLRJ (rnesecni biilen iz oktobr-a leta 195G) je bi-lo gibanjeskupinslth in-deSiiOv cen za usiuge na drabno po let:h naslednje (leto 1938 je  vzeto  kot  100):
Leto
1951
1952
1953
1954
1955
195G (oktober)
Kakor vidirua, imajo nsjvišj-' kanja blaiga, ki ga industrija indeks. porasla c-en na drobno ne izdeluje v zadosinih količi-obrtne usHi.ge, W so 'biie c'o nah, za>radi eesar so potrešnik; koacu letošiiJega oktobra skoraj prisiljend 3cup.ovati obrtne izdel-14k,rat večje kakor Jeta 1938. ke, čeprav so dražji kakor in-Težnja po stalnem dvigaiiju ce.i  dustrUski;
obrftnih uslug ima svoje pogcije — splcino povečanje obvez-v vrcti objektivnih činiteljev, nosti do sictipnosti, posebno pa od katerih — razen nezadosttoih povečanja komunal. uslug (aa-zmogljivosti in malcžrevilnegfi jsmnine za poslovne prostore, osebja, o 6emer bomo še govorili cene za električno energij* ild). — prihaJa;o posebno do izra/.a Nedvom.no preditr.'vljajo ti — podražitev materiala kakor činitalji enega izmed osnovnlh t«di težave v zvezi t osSrbo p virolsov dviganja cerv obrtnih surovinami.   ki &o   izzva]e  po-  uslug.   Samo   gibanje  in  dviga-
vprasevanj«   zvezano nimi   stroški;
z   nab^iv-   nJe  cen nekaterih uslug je raz-vidno  iz   nasJednjega    pregieda
— položaj ponudbe in povprage-   (cene  iz leta  1952 so vzete kot vansja  n,a trgu   zaradj   pomanj-   100):
šivanje mioških obl&k
Sivanje   m6:-iiih   srajc
šivanje   ženskih  oblek
podplatejije moškdh čevljev  103
bri.tj«
traina oridulacija
Oo povišanja cen je prišlo tudi pr; drugih -^brtnih uslugah-in to v povprečju za okrog 12% v primerjavi z letom  1955.
Sam dvig Žlvljenjskih stro-škov, ki ima svoje pogcje v po-di-ažitvi kncietijsfcih pridalkov, ,'e vplaval v znatni meri tudi »a c^ne obrtnih uslug. Samo dej-stov, da so življeniski stroški v
prvih 6 mc-secih letošnjega leta parasl-i za šest odstotikov v-pri-hnerjavi z istim razdobjem !aai Cpo »Inde-ksu« Zveznega zavoda za statirtiiko). -kaže, da ie nso-ralo priM tudj do porasta cen obrtnih uslug, kar je poseb-no značilao za usluge zasebnih obrthikov.
Kerazvito rareša delavaic
Kakor snvo ugci-ovUi, pnspeva k tekemu>-g:"banju ccn v znatai nseri Uidi sa.-na ne.vazvito-it rai-«-že ob-rtnih delavnic. Pro-bic-m nez&aoslnih zmogljivosti, ki vo-di do znatne neskladno^ti med ponudtoo in povpraševanJem, še b-olj poveftuje slabosti v zvezi s statoilozactjjo cea obrtnih usl-ug. Zaradi preeej velikih ozemelj-&kih raziik v ceaah, je stanje realnega živijenijkega stan-dai-da razlačao po posameznih podiH>čj!h. V neugcKineJšem po-ložaju so državljEni v krajih z nerazvito cbrtjc, ker Je tu po-' rast c&a obrtnih uslwg večji ka-kor v dj-ugih krajih. Nezad<y\'O-Ijivo stanje mreže usluKnastniti delavnic ie posebno prišlo do izraza v zadnjih treh letih, ko se je znatno števllo obrtnih d?;avaic opredelilo za proiz-vodn.1o au za večj-a obrtna deia in je tako zato prišlo do še vefje ne=klr..dnosti msd potre-bami po obrtnih uslugah :n usktžnosfcnih obrtnih znri.Gg.lji-vostih. To neskiaSje najbcIjSe ridimo iz tcga, da cdpade v naši dj-žavi na vsaito obrtno de-lavnJco 130 preibivalcev, med-tem ko odpade v Bai.giji na vsa-kega obrtnega delavca 35. v Franciji pa 58 prebivalcev.
če upoštevamo r-azmerj« pre-bivaltev do š!ev-ila obrtnih de-Ic-vcov v drugih driavah, tedaJ' je očlttio, da j.e sedanje .neso-ra^merje nved števUom pr*bi-valcsv in ob-tnimi "zmoglji-vojt.tni v naši držav'i eden iz-med osnoimlh vzrokov pcrasta cen obrtnih uslug. To nesara-z-merjer je toliko bolj izra-zito, če ttpožtevamo, da sta Belgija in FrailciJa di-žavi z mnogo *orlj razvito induahijo, ki v znatne;-n delu oikrbuje .prebivalslva s predmeti, kakrSne v naši državi še v. precejšnji Jnerj izfieiuie obrt.
Ci»,pirav je vprašanje b'trfi]Se-ga cnvsčan-ja Lvvl.1enj.ilkega stan-
'darda v največji meni pogojeno po siploSnJi stopnji rvažega gospo-darskega razvoj-a, je v znalnem delu odvi^intt tudi od zmanjša-nja oziroma ustalitpe cea o-brt-nih uslug. Tu ie treba predvsern poudarit: E.roblem razSirutva usluincstnih o-brtnib zmcgljii-v-osti, kd dej3Uiko mora pred-stavijati temsijno skrb kxaie\'-nih crga.nov za dvig in razvoj gospoaar=ltva svojega podrotja. To je bilo d-oslsJ v koniunainih skupnostih zanemarjeao. kar ;'a delno posIečirLca tudj tierazum?-vamja pomena obrtniltva za splošni dvig živ.!jsnjsltega j.taa-darda. Zato 3e po^rišče bcja 7.a
. razširiitev obrtnih zmogi;!vCi'ti in m-aJarije najsodo-bnejše. opr^-me predvsem v konvunah ia okraiih. ne pa v zveznih in re-publušfclh organih. Ti cirgani le pomagajo loka-lnj iniciatUi pri c-d^rejaji.iu smemic razvoja c-brti. merje je toliko bolj izra.zito. če Sama ski4b za dvi.g te gospodar-ske veje pa predstavlja nepo-sredno nalogo krajevnih skup-noati.
To pose&no zato. ker so kot osnavne celice dnažbenega in dtžavnega orgamiiznia neposred-no FofcK-caae, da uredijo osriov-na vpraišaaja na podrofciu^go-(Konec na 5. strani)
HVUENJSKI STMDS3D
m obrt
(Nadaljevanje s 4. strani)
spodarske in socialne politike in s tem tudi tako vplivaj.o na s.am žtvlj*n-jski sitandard' sv-ojih d-el-ovni-h Uudi. Nalozbe za n,a-predek oibrti so najcenejše -n-- vestioije, kji se scki^azmerno zelo hitro papiačaijo. Pe>buda komfeiiriata v Boruvu K raevoju obrti v vcijf/a krajih io industrijs-lnih sredižčih lahko pripomOTejo tudi indii-striiaka in druiga podjelja z ustanov.itviijo posebaih obratov in servisov za obrtee usluge Pabuda kornbinata za izdelavo obutve v Borovu m odprtje <3e-la^vnir, ki pcdplatijio in poprav-Ijaj.o čevilje, !bo nedvomn-o pri-spevaTa k aruižanju cen Čevlj^r-ekih uslug. Take delavnice bi J-abko odrorii v vseh večj;h kra-Jih naše države. Vs-ek^kor bo ta pobuda fcorrebinala iz Borova prUpevala k raišvrUvi oortnih zm-ogijilvosti. K uresničert.ju take zamisld bi Jahlko prispevala tudi drivga podjeUa, če bi r.a Cim-bolj široki ironti odprla nove otonLne delavnLce, ker sedanje smogljivosti n\so zadostne, da bi zadovoljMe povečane potrebe prebivateitva.   Miodrag Šaponjič