260. številka. Ljubljana, v torek 12. novembra. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
vsak dan   SVMiuii . v<n ,        ^. ■.-> i • (M^iuuijuj      a v • ... o - ofc u : •   u detoie za celo lom II ki rt., .a po Ima h yL,
sa četrt leta 4 gld. — Ljaai;«*« Cio* jiofcuja-d*  n* duui      ee-o Leto 13 tatrt ieta 3 gld. JO kr., ta on nionoo 1 gld. 10 kr     /:i podiljaiilt * a
dom so računa 10 kr. sa bmm, Wi kr. ii* twUrt let« — Za '.nje a toliko   't>i, kolikor puitmna iznaša. — Za gospode učitelje na Iji.dbkih ftolati in za
dijake velja ■ allaoa cena in slcor   Zx. L i > h l < i   o s* ceirt leta 2 gld. 50 kr.., po poiri prejemati ta četrt leta 3 gld. — Za oznanil«, su plačne od čnii,- h topne petit-vrBte 6 kr., če ho fttnatlflo enkrut tisk*, 6 kr., če se       .rat in 4 kr. če se tri- ali vočkrat tinka. Dopisi na] se izvole frankirati.     Rokopisi ho ne vračajo. — EJradatlfcVO |o v Ljubljani v Franc Koliuauovej tilAi i\ li „glortaliAka ntolha". Opravniitvo, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. ad Btafattathm* "oči, je v „Narodni tUkarni" v Koliuanovej hiSi.
standen. Diesen ..... kbunen wir die krone der cf lit.u u lovalitat und der gut <i i .s 11' r i e i c 1 m s i ■ h e n g e s i n n u n g n i e h t /uorkiMinen" ) Tj.ko govori list. od nam protivne stranke plačevanj in subvencionirani.
Vprašali bi mi na to le nemškutarsl o gospodo: kje in v katerih paragrulih pa je /upisano, da t s t, n i j lojalen, kdor z Kusijo Mini patizira? Ali imajo ti gospodje tako kratko pamet, da ne vedo več, daje lani, koje sveta Rusija v momcutannoi zadregi stala pred 1'levuo in Sipko, na A p res vitli cesar Frane Josip 1. na banketu v Košieah vstal in ntipil: „svojemu dražemu prijatelju in zavezniku ru skemu carju" V In ruski car je tudi Rusija. In naši ljubljanski nem. kutarji si vendar ne bodo predrznih cesarju odrekati „prave lo julnosti in dobrega avhtrjskega mišljenja" 1 ? Kaj poreko na to V Nič, molčati morajo in priznati, da je njim v.sak oni nelojalen, kdor njihovih prus>jansko nemških namenov ne širi, iu Slovanstva ne zatira. Oni čutijo, da bodo pri nna le še tako gospodarili, dokler se bodo take podle iu perfidne deuuuc'jncije o nelojal nosti še prijemale, kakor so so žalibog le preveč do zdtij.
Ml pa — to se ve da — ostanemo pri toplih slavjauskih simpatijah. Mi znamo, da jo za nas vse Slavjuno uže sama eksistenca močne Rusije velika moralična podpora. Mi ostanemo tem trdnejše pri svojih toplih sini patijah do onega velicega bratskega si narod;1,
Iki je z lansko osvojevalno vojsko naj idej alnejši mej vsemi narodi izkazal se, ker vidimo, da oasi Nemci tudi z Nemci v rajlm simpatizi
rajo. Pa kako? O tem hočemo pri dtugej priliki govoriti. Velik razloček je mej našimi lojalnimi simpatjami za vse Sluvjnnstvo, in mej skrivnimi kakor javnimi simpatijami in nelojalnimi težnjami nekaterih naših nemških protivnikov.
Čegava bode?
Iz GfrftdCA 5. nov. [Izv. dop.j Hude boje bijejo nuroilni zastopniki v Avstriji in na Ogerskem. Zasedenje Bosno in Hercegovine je hudo razburilo duhove. Kako tudi ne bi! Ko se je v Berlinu Avstriji izročil mandat, da pomiri in uredi ti dve deželi, ko so je pozneje nekoliko terjala od narodnega zastopništva v izvršitev te naloge potrebna denarna svota, dovolila je vsuka frakcija to svoto s posebno motivacijo, vsaka je stavila Avstriji drug cilj. Na pravo avstrijsko stališče pospelo se jih je prav malo.
V pomanjkanji takega stališča pri našem ljudskem zastopništvu moramo tedaj tudi iskati pojasnila za zelo čudno prikazen, da sedaj ne vemo kam, iu kaj početi s pnborjeuo zemljo. Niti večina ogerakega, uiti ona avstrijskega d žavnega zbora nij se protivila zah c vanj u še tdesetih milijonov za zasedenjo Bosne in Hercegovine; dovolila je vstop naše vojske v sosednjo državo. Nača vojska je storila svoja dolžnost, akoravno je prišla mej divjake in besne zveri tam, kjer bi imela biti prijazno sprejeta kot zavutuica miru in reda. Turkom je imela pomiriti in urediti dele države, za katero delo jim je manjkalo, ter jim še manjka vse volje in sposobnosti.   In ti ljudje so na-
Naše slovanske simpatije in lojalnost.
Iz treh naših člankov, ki smo jih pisali „po deželnem zboru" kranjskem, naredil je tukajšnji organ naših nemškutarjev in privan dranik Nemcev tri kratke izpiske, in polenu-zuje proti njim. To se ve, da so ti izpiski površni, včasi zaviti in napačni, — vse je po-blastano, tako, kakor bi lačno kravo v zeleno deteljo spustil, ki savane jedeukrat tu, jeden-krat tam, največ pa pohodi. To se ve da je tudi polemika zoper naše izreke včasi tako abotna, da nij kaj odgovoriti, včasi pa uže Bog zna kolikokrat ovržena. Zatorej pač uij vredno, da bi na vse odgovarjali. Ako na jedno, končno točko te „Tagblattove" polemike ipak odgovarjamo, zgodi se to zarad one ne baš posebno prijetne žurnalistitno dolžno Bti, katero ima novinar, ki zatirano in še vedno za eksistenco borečo se idejo zastopa, iu zatorej ne sme ustrašiti ali naveličati se, zopet in zopet ponavljati, kar je užu mnogokrat po vedaiio bilo.
Rečeni organ zagovarja svo,,e stalno vedno Buntničenje, da naša narodna stranku nij lojalna, ter pravi, da je on trdil, da le posamezni vodje narodne stranke so nelojalni, ker so javno pokazali svoje simpatije za llusijo, in so bili udeleženi potovanja v Kusijo. („I)ie thatsache sttht test, dasa ein-zelne lttkrer der national klerikalen partei in gar zu offeu aufgelegter form mil jRussland fra te r n is i er te n und det Bel jner/eitigeu pilgeifabn naeb Moskau uicht fer ne
Metek.
Babina greda.
(ZenujepUtin in narodopisen obraz, »pital
J. Ug rineu.)
Babina greda, to lepo, slovanski g'ase češe ime, katero jo pa kliku tudi nekaj turško, prideva si vebka vas v slavonskej granici, dobro uro od Save, baš do, danjemu turškemu &amcu nasproti. Tov od, da s to „Gredo" pri dem na dan, nahajam prvič v tem, ker uže vsaka drobna vest, Ki danileuasnji pride iz jugoslovanskih pokrajin, pred vsem /.anilini človeka, tako, da smo zduj vzlusti Jugoslovum po vsem, kur iu kukor smo, kar mauno m po čemer tcž.mo, postali zares „ interesantni" celej Evropi; m drugič, ker rečeno selo slavousko cenim VZlftStl v narodopisnem obziru posebno modno popisa m poznanja.
iSlavouija, ta blažena, ta krušna dežela leži on Iu.t j Hrvatskega, na severu Opasana i Dravo, na jugu te Savo iu proti jutroveuiu meječa nu iSruii. Večjim delom jo ravna, proti 7: houii sem pak jo krijejo tudi sem ter tja fenči iu manjše  gorice.   Zdrava je in topla,
gorkejša ml Kranjske, pa rodovitna, kakor v enakem   podnebju le  malokatera  zemlja na svetu. Prst jej je po najbolj malo ilnata, črna |ir hljinii, na kukoršuej najodličuejša žita evrop siva   i/vrstno   vspevajo, ne  da   bi jim guojil,
m grudo Bog \o kako preobračali O, ko bi
Slovenec, v največ krajih pravi trpin l-o svojo tx inijo, videl ali še bolje ina1 to koruzo, rež, ječmen, oves, posebno pa to zlato pšenico, ki lako bujno naraste iu z malo ped dolgim klajjem težko tehta proti tlom, to bi on od Milnega VeBelja kar rajal nad tem blagoslov* Ijcnini poljem 1 llazeu tega z naj večini pridom liruleljujejo v Slavoniji polno sadežev, kakoršui bi se malo kje v slovenskih krajdi dobro po-nitšuii, kakor na pr. ogršico iu repico, ra/.ne vrsto plemenitejših buč m kumar, črubulo, turški pO>per itd. Po suduili vrtovih so vrlo lado polne prerazuotero hruške, jabolka iu tudi marelice povsod na planem; vzlasti pa sode bele in sladke credplje slavouske, katerih imajo siluo množino, čislano daleč po svetu. Trta raste povsod rada, ter v nekaterih vino gradili prideljujejo mnogo posebno močuega I vina.   Trava,  gosta ko ščet, Uoholja človeku
do kolena. Po prostranih pašnikih dobivajo velike Črede govedi, drobnice, konj in prašičev skoraj celo leto, večjidel tudi po zrni, hrano dovolj. Bo gozdih, kjer najbolj raste črni gaber in hrast, oba ogromno debela, pade želoda tisoč in tisoč prašičem za hrr.no, iu dostikrat  jezic  za več sto tisoč goldinarjev!
In prebivalci slavonski V To so ti duševno nadarjeni, radi šaljivi, veseli in dobri, dobri ljudje, mirni in gostoljubni, vedno šo po pravem, tako dobrodejuein staroslovauskeni značaji. Jezik jim je, tudi prostim selja'.otn, krasno blagoglasen, s kakoršuim so pač nobeden evropski narod ponašati ue more, če pr.iv nekateri jezikoslovci, kateri pa pač slavonskega, hrvatsko srbskega jezika ne poznajo dovolj, trde, da bi bil italijanski Bikovski jezik najlepši! lu njih vnunja podoba iu DO toj a? No, to me je najbolj napotilo, pisati o Bibiuo-gredčatiih, dasi to, kar bodem rekel o teh, več ali menj velja sploh o Slavoncih.
Zaradi lepih ljudij v Slavoniji slovi od uekedaj uže okrožje nekdanjega polka brodskoga, in v tem zopet uajboli kacih 15 vasij, mej katerimi kot pravi vzor Babina greda. Ta
pali svojo Bosedinjo AvBtrijo, ko jim je hotela v stiski pomagati, kakor napade sovražnik brez poguma svojega nasprotnika. Namesto pomirjenja nastalo je vojevanje, in zmagovalci smo Avstrijci. Kako more nastati po teh borbah in žrtvah sploh vprašanje, da-li imamo pravico pridržati pridobljeno?
Pa vzemimo, da je nečemo in ne moremo obdržati. Komu hočemo deželi, jedenkrat pomirjeni in urejeni izročti? Ali nijsmo tega posla prevzeli, ker je Turek oslabel, in ker hočemo imeti na mejah države mir in red?
miru Mapi arom na ljubo, marveč, ker to ter-1 Jaz se, gospođa moja, tudi ne bodem ba-jajo lastni interesi Avstrije; da Avstrija ne|vil z reševanjem orijentnega vprašanja, katero bode žrtvovala tisočev in tisočev vojakov, ter
si pezo državnih dolgov za sto milijonov naložila samo za to, ka se nglobu3 magjar or szaga" poveča. Nikdar pa Avstrija ne bo so delovala v to, da dobijo Magjari priložnost, bratiti se s Turki v Bosni in Hercegovini, teptati Se dalje slovanske Bošnjake; ona ne more trpeti, da pošlje Magjarita smeti svofega mnogobrojnega urndništva v Bosno in Hercegovino, češ, tukaj se pas:te, ker materi Ma-
Gotovo.  Kdo pa more trditi, da Turek kdaj. gjariji uže mleka pomamkuje. — Taki ljudje
spet okreva, in da bode v poznejih letih bolje za svojo trpine skrbel ? Po vsem svetu nihče. Zdaj kar imamo, to moramo držati.
Toda s tem nij rešeno drugo vprašanje, namreč: katera osoda naj se odmeni Bosni in Hercegovini v Avstriji? Kakor v vseh notranjih zadevah, hočejo tudi tukaj Ogri .meti prvo in zadnjo besedo. Prav po svojej starej navadi — tebi nič, meni vse — vzdignili so par milijonov, ter so poslali tudi nekoliko polkov nad brata Turka.   Za to svoje delo pa
gospodovali po do prihoda Avstrijcev v nesre čnih deželah, in sad tega gospodovanja svetu nikakor ne dopada. In kaj hočejo uradniki sploh doli, ki razumevajo le magjarščino? Mislijo li Arpadovci to doseči, česar celo divji Turki, krvni sorodniki Mngjarov, nijso dosegli, namreč, da postanejo iz Slovanov Magjari?
Hrvati, katere najbolje zanima bodočnost Bosne in Hercegovine, ker njiiu osoda bode nadalje vedno vplivala na Hrvatsko, izrazili so Bvoje mnenje, in svoje Želje v tem oztru v
zdaj ne zahtevajo nič menje in nič več, nego Vdresi do cesarja
da se jim prepustiti Bosna in Hercegovina. Kakor Brno uže večkrat naglašali, hočejo Magjari po teh deželah z vso silo svojo kulturo širiti; kje da jo hočejo dobiti, nam je popolnem neznano, ker se taka reč ne da izposoditi od Rothschildov ali Hirschev proti zastavi državnih posestev. Pa reč ima tudi svojo jako resno stran.   Ravno zdaj se spet mnogo piše in govori, da je poveljnik Filipovič svoje delo doli končal, in da se ima v kratkem vrniti na svoje staro mesto v Prago. Utemeljuje se ta njegova vrnitev na vse mogoče načine; tudi b tem, da on kot „odločen" Hrvat ne more biti urejevatelj v Bosni in Hercegovini, kateri deželi morati se v teku časa pomagjariti. Ker je oboje baje Magjarom za gotovo Andrassv sam obljubil, hočejo oni Se dalje njegovo politiko podpirati, ter si spet par milijonov izposoditi v podporo „visoke magjarske politike." Kar je resnice pri vsem tem govoru, bode kazala najbližnja bodočnost.
Mi pa moramo spet na nekaj uže mino lega opomeniti.   Brž v začetku zasedenja na-
Nemci bodo sčasoma prisiljeni ozirati se na pravične terjatve Slovanov, Bicer izgubijo tudi v Avstriji nadvlado, ter postaoejo žrtve — magjarske brezobzirnosti in oholosti Ako pomagajo tudi zdaj v Bosni in Hercego vini kopati grob Slovanatvu, ter pustij iz sovrafitva do Slovanstva doli brezpogojno Magjsrom  gospodariti,   tako  ae bode v ta grob zvrnilo tudi nj;h gospodarstvo v Avstriji, „Oesterreichs schvverpunkt ist nach osten ge riickt," in želja Bi smo rek a je izpolnena.
J—a.
Govor češkega poslanca dr. Fan derlika
v adresnej debati državnega zbora. Gospođa moja! Denes ko hočem v tej debati govoriti, mislim da mi ne boste zamerili, ako ne bodem šel za svojim neposre Injim predgovornikom (Wolskim) do otoka Novi See-land, kajti smatral ga nijsem za sina poljskega naroda, ki je čestil v Sobieskem zmagovalca
Turkov, nego mislil sera si, da je to ui tur glasali smo z vso odločnostjo, da Avstrija nelškega parlamenta, odposlanec sultanovega seniore,  in ne bode delala v sosednjih deželah' raila. —
se čuje iz vse te debate, kajti jaz si ne pripisujem toliko moči, da bi ono boljše naredil, nad čemer so največji evropski državniki propali.
K besedi oglasil sem se zato, da zastopam želje, nadeje in Čutja one narodnosti, ka-terej tudi jaz pripadam, in mislim, da me veže v to tem večja dolžnost, ker to pleme v visokih delegacijah, kjer se  „ex professo" ta stvar obravnava, zopet nij zastopano, kar 89 je uže v zadnjej seji konstatiralo. Pri svojih razpravljanjih pa bodem govoril 5e hladneje, nego drugekrati. Kajti, ako sem vam nasproti stopil, imel sem pred sobf>j tesno, zmage sve-stno vrsto, katero je vodila brezobzirna vlada, in s katero je bila složna; takrat Re je soo-dobilo, da smo se krepko na noge postavili in z najo^trejšira orožjem pokazali, da se boja ne bojimo. Denes. gospođa, so pa Rtvari drugačne. Prazne in zapuSčene so večinom kuru-lične klopi, kar je pa Se na njih, to so le razvalin« bivSe harmonične celote. In ako bi bile klopi tam (na levej) pri glasovanju tudi polne* ipak bi ne bila več neprodrljiva vrsta, to so) čete v neredu, ki se na begu drug druzega iSčejo, ker se prisiljeni morajo Se bojevati, A o izidu boja nedvomljivo je, — propad usta-voverne stranke.
Gospođa moja!  V svojih razpravljanjih izrazil bodem ono spoštovanje, katero se mora izkazavati nesreči, če tudi nesreči vzrastlej iz lastne krivde. (Smeh na levei.) Meni je prav, Če ?a-zasmehuiete svojo nesrečo, vsaj ste tožili o njei uže v adresi, iz katere se sploh čuje ža-lostinka, ker sti se Bosna in Hercegovina zasedli brez dovoljenja po ustavnem potu. Gospoda moja, jaz ne vem, kaj se bolj naglasa, ali to, da se je okupacija izvršila, ali ker bo z zasedenjem nij ustavno ravnalo. Ali naj ae uže naglasa, kar hoče, in naj se v viharju, kateri denes pričakujem od nasprotne stranke, okupacija Se tolikanj naglaSa, osoba gospoda poročevalca, kateri je, gospoda moja, po božjem sklepu in po nekem posebnem naklučju (veselost) iz one dežele, katera Be je Se ne pred 100 leti brez evropskega mandata od Turčije odtrgala, in k Avstriji anektirala, poročevalca, katerega bi mi ne bili tolikanj srečni
vas, katerej so v vedno še redko naseljenoj Slavoniji do malega tudi ostale vse daleč vsaksebi stoječe enake, broji okolo 5 tisoč ljudi j. Po Bredi vasi drži cesta kot glavna ulica. Tej na desnej in levej stoje hiše, vsaka samo s prizemnim stanovanjem, ter obično s koncem in z dvema oknoma na ulico. Vsaka hiša je za kacih 10 korakov oddaljena od so
A le hudo je človeku s črno tinto obrisati tako podobo, katerej do popolne lepote ni pike ne manjka.
Babinogredčanka je ženska ravno visoka, ne jakega in s cela nežno povitega života, na katerem vzlasti neka lehka gibčnost in ten-kost okolo pasa na prvi mah padata v oči. Glava je mala, obraz  krotko jajolik in lica
sednjc, ter je ta presledek zagrajen z deskami, ljubo gladka in polna, kakor brez vsake ko Za hišami so navadno vrtovi.  V večjih vaseh a*;«*! lmbnr i« aamona mohhcna
tudi še kake stranske ulice sprekoma vodijo v glavno.
Babinogredčani so v obče večji od navadnih ljudij, možkih dovolj, pa tudi ženskih nekoliko po seženj visokih. Telo jim vendar nij močno, ampak vitko, po čemer se najbolj raz likujejo od krupnoprsih in širokoplečih sorod cev, Ilercegovcev in Črnogorcev. Pazijo skrbno, da so snažni in čisti, kar jim prizadeva toliko več truda, ker je njih obleka po večjem bela platenina.   V nedeljah in praznikih, ko tudi tukajšnji narod vzlasti z olišpauc, bliščečejšo in povišanejšo vnanjostjo skuša čestiti gospodov dan, vidijo se krasne ženske podobe, ka-koršnje samo še iz klasične dobe poznamo.
ščice, kakor iz samega mehkega mesa. Ko?a jim je najčiščejSe bela, še rajše pa nekaj za-mračeua, kar jim podaje tem posebnejšo plemensko zanimivost, ker se jim izpod krasno temno obrisanih obrvij tako žarko svetijo črne oči, rešje rujave ali celo modre. Goste, črne, menjkrat kostanjevo rujave lase nosijo v dve široki kiti spleteni in doli do tilnika podviti. Devojke so po narodnem običaji razoglave, ter si v zavšesne lase vtikavajo cvetlice in raznoteri lišp. Glavno odelo jim je tako zvana „skuta", to je belo, tanko, platneno in roka-vasto krilo od vratu vse doli do Člen, nad ledjem tesno prepasano s temnim pasom. Na to skuto, katero si ženske same posebno lično in samovlastno natekajo iz domače lanene
preje in kupljene pavole, obračajo posebno pozornost.   Ozaljšajo si jo okolo  vratu, za pestjo in pri dnu s tankimi,  po pedenj širokimi, belimi mrežami. Vrhu tega jo od zadej kar najgošče nagubajo vse do tal, ter po teh gubah od pasa doli vpleto kacih 10 do 12 zmenice modrih in rudečib, po dva prsta 8i-rocih pas iz pavole, bogatejše pa tudi iz čisto srebrne ali zlate žičaste vezenine: tako da se vse bleska za takimi. Za vratom nosijo Široko, živo barvano, svilnato ruto „maramo", katero si spredaj ob nedrih samo malo spno, da s koncama rahlo visi preko prsij. Dolg in širok predpasnik  imajo  iz  najfinejše  Bvile ali iz atlasa, najraje živo rudečega, rumenega ali vi-jolastega.   Na  lično   obuvalo  posebno tudi mnogo drže. To jim je pa lišpava roba iz poštanskih rokotvornic,  po 4  do 5 gld. dragi črevljički, nad katerimi, kadar je mokro, rade kažejo rudeče nogovice ob lepo polnih mečih, in tudi še golo koleno: to jim je tak običaj. Opanke več ali  meni nosijo samo v delavnikih. Naposled velja še opomeniti, da vse premožnejše devojke  v  prazničnih dneh nosijo Bpredaj pod vratom v jeden ali dva poluokroga
imeti v našej sredini, ako bi se bila takrat taka politika delala, kakoršno bode on denes imel veselje zastopat« — (odobrevanje na de snej, veselost) — pravim, da njegova osoba mi je porok, da se bode dovršeni čin sprejel, in ako bodo pozneje ustavne oblike izpolnjevale, porabilo se bode to kot stranska vrata, skozi katera se hode lehko odtegnilo.
Gospoda moja! govorilo se je o pomenu okupacije oboh turških provincii denes od v to poklicane strani, zato lehko vse z kratko besedo omenim.
Gotovo je, da je bila politika Avstrije do druge polovice zdanjega stoletja, dna politika, katera je videla ndlog Avstrije v ohranjenju Turčije, napačna, in tudi ta politika je, gospoda moja (opomenim le zasedenje Vlaške 1. 1854.) prebivalstvu „naložila nenamestljivih žrtva na životu in denarju", kakor se izraža vaša adresa.
Ko sa je pozneje Avstrija kot. velevlast potisnila od zapada po junaških, a brezvpeš-nih bojih, jelo se je daniti tudi v našem uradu za vnanje stvari, sprijaznili so se tu z mislijo da ne bode Tnrčlja razrušila, ter so se trudili da bi bili za 6ni čas pripravljeni. Da se to nij godilo iz prijaznosti za slovansko prebival stvo Turške, gospoda moja, to nam uže jamči osoba bivšega državnega kancelarja, ki je to politiko pričel in tudi nadaljeval, in ki je dejal besede: .Slovane se mora na steno pritisniti a tudi zdanji vodja zunanjih stvarih storil je vse, kar je mogel storiti, da bi se one besede uresničilo. Ali gospoda moja, moč dogodkov, moč razvijanja je večja, nego moč ministrov in njih namere, tudi večja nego moč parlamentarnih večin, in tako se je slučajno zgodilo, da je vsak avstrijski interes tudi slovanski, in da je tako, je dobro. Z našega Rtališča smo zmirom pričakovali intervencijo Avstrije in jo tudi zahtevali. Se ve da, in to se je uže poudarjalo, take politike ne pogledate prijazno. Slovanom očitate barbarstvo, neomikanost in pomanjkanje kulture, pa uže mislite, da ste našli uzrok, radi česar vam nij treba več z njimi računati.
Gospoda moja! po mojem  mnenju se v tem motite. Ne more se Bicer tajiti da so iz hodni in južni Slovani zaostali v omiki za zapadom Evrope. A gospođa moja, zakaj se je
nabrane, manjše ali velike cekine, češ, nekaj dote svoje. In tako tem krasnim ženskam, njih nežno poviti, tam pa, kjer njihovemu Bpolu pristuje, baš najdostojnejše obili in polni miki telesni, tem zdatnejšj dosezajo popolen učinek, ker se njih vzorno lepo razvito telo dosti na tanko posnema iz najmenj ne preobloženega in vrlo okusno nadejane obleke, in ker one ne poznajo prevzetne in preširne oholosti, marveč jim iz vsega ponašanja, kakor iz ljubo prijaznih očij zmirom veje krotka priljudnost. Po vsem tem nij čudo, da slehern tujec ne more prehvaliti in se dosti nagledati teh lepih Babinogredčank!
Tudi možki so čvrsti, lepi ljudje. Le zopet vsa bela njih nošnja poletinska, srajca ob ledijih prepasana pa s stanomvi sefa blizu do kolen in za krajem, kakor tudi silno pro storne hlače za dnom široko namrežene: to bi se nam zdelo mabadravo ia nekaj smešno na-lišpano. Pokrivalo jim je črn klobuk, obuvalo vsem boljšim črevlji z golenicami do kolen, opanke v delavnikih.
To se umeje, da v strožjem mrazu imajo ženske in možki po vrhu te svoje naj navad
pa zapad tako hitro razvil? Da se je to zgo dilo, to uslugo imajo Slovani, ki so bili prve žrtve v napadu azijatskih narodov, ki so iz zibelke narodov, iz Azije, le-sem prihrumeli. (Dibro; na desnej.) Ne-le Rusi morali so zdi-hovati tn stoletja pod igom Mongolcev, ne le so morali južni Slovani skozi pet stoletij no siti turški jarem, tudi Poljaki, mej tedainimi Slovani narod v najbolšej situvac'ji, morali so tej slovanskej nalogi žrtvovati, iu najslavnejši dnevi slavne republike so bili 6ni, ko so se bojevali zoper Turke in Mongolce. (Klici na desnej: res je!) Kako pa je gospoda moja, Evropa ta dolg plačala? Dovolilo se je, da se je Poljsko razdelilo, celo udeleževali co se tega. in to iz evropskega ravnntežia vzeto težo so hoteli nadomestiti z ohranjenjem Turške. Ko se je pa ta pričela razruševati, simpat'zovalo se je potem z Oreki in Rumunci, — ne zavidam vas, gospoda moja, radi teh simpatij — a nikdar se nij simpatizovalo hč Slovani, na kr»iih trdnem protivljenn so si Osmanci zobe polomili, da ne hi Turki evropskega zapada, evropske kulture zatrli.
No, gospoda moja, Slovani so se koncem zdramili, denes je osmanska država razsuta, in denes je Avsfrija storila prvi korak, kateri smo davno od nje zahtevali, davno pričakovali, vzela je ona turški provinciji Bosno in Hercegovino v svojo vlast. Ta korak smo z veseljem pozdravili in pripravljeni smo, gosnoda moja, doslednemu razvijanju te akcije ono žrtvovati, kar se hode zahtevalo.
Gospoda moja! Tudi moji rojaki so krvaveli na onih bojiščih, in kakor brtke so izgube, katere imamo zaznamovati, ipak ponosno gle damo na to, da so tudi oni svetovno zgodovinsko misijo Avstrije bili pozvani izvrševati. (Dobro; na desnej.)   Ako  smo pri tem vznemirjeni, vznemirja nas le misel, da bi se  pričeto delo ne bi morebiti izvršilo; ako smo zraven nezadovoljni, smo nezadovoljni zavoli neopravdanih velikih napak, ki so se godile v izvrševa nji. A za gotovo se nadejamo, da je cilj cele akcije pridobljenje in anektiranje teh provin cij za Avstrijo,  in da se bode tam uprava uvedla v narodnem smislu, strinjajočem se s tamošnjimi razmerami.
Moje stališče poznate tedaj, gospoda moja, in vaše izpoznali smo iz adrese.   Vi ste proti
nejše lehke obleke tudi še gorkejša odela, in sicer prve suknene, prav dragocene, skoraj po vsem moderne, civilne mantile, drugi pa vsi jednako rujave prostorne suknje domačega dela. Dežnika ne rabi nihče, pač pak imajo ženske za deževno vreme doma natekane lepo pisane sagove (prte), katere ti z glave doli ovijajo, in v cerkvi tudi poklekujejo na-nje.
Ti telesno tako odlikovani ljuje imajo vendar tudi dve slabi lastnosti: oni nijso dosti delavni in štedljivi, in njihova moralična stran je nekaj menj hvale vredna. Prva slabost izvira pač iz tega, da so možki, poprej graničari, po dolgem vojaštvu odvadili se dela tem bolj, ker so imeli prav male davke in še druge državne poboljške, vsled katerih jim je bilo dosti lehko izhajati z življenjem; in da imajo velika pa prerodovitna zemljišča, katera uže mali trud preobilno povračajo, vsled česar zopet njihova štedljivost trpi, ker to, kar Človek lehko pridobi, ne zna dovolj ceniti. Za tega delj oni daadenes ubožavajo, akopiam bi po dobrem gospodarjenji lehko bogateli. Druga, moralična lehkoživost, katera je pak omejena samo na neke kraje, in se očituje v tem, da
temu stališču, zakaj? Iz sovraštva do Slovanov! Ugovor na levej.) — Gospoda moja 1 Ne taiite vsaj tega, kar sta vedno delali, — bali ste se, da se ne bi na ost postavljena piramida državnega ravnotežja sunili; ta bojazen, da bi tudi vaša strankarska vlada pri tem kaj ne trpela, in svoje strankarsko gospo'stvo velja vam več, nego interesi cele monarhije, ta bojazen kaže vam pot. za svoja delovanje. Ali gnsnoda moja, ali izplača trudi to strankarsko gospodstvo? Ako pregledam odi odseka predloženo adreso, potem se ne vidi iz te žalostinke, iz teh elegičnih glasov, da imate še gospodstvo v svojih rokah. Stranka ali parlament, kateri se močnega čuti, in si je te moči svest, ne hode prosil razjasnjevanj , ampak bode spoštljivo, a določno ono politiko zahteval, po katerej se hoče ravnati. A tako daleč niiste prišli, gospoda moja, vi ne nare-kavate polit'ke, amnak le tožite, ker znate, da narodi niiso z vami, ker veste, da ste le zastopniki bolj ali menj privilegiranih narodov. (Klici na desnej i da, da!)
(Knnoa prihodnjič.)
Politični razgled.
\o«nuife (letele.
V Ljubljani 11. novembra. €?psnr je sprejel obe delegaciji in odgovoril na ogovore obeh predsednikov izraže-vaje svoio zadovoljnost, da se je kongresu posrečilo, pretečo opasnost evropske vojske zabraniti. Dosledna, vsestranska izvršitev berlinskega dogovora, za katero bodo vlada cesarjeva z vso zvestobo do dogovorov potegovala se, more zabraniti, da se ona nevarnost evropske vojske ne vrne, ki bi miru Evrope in našim interesom hudo žugala. Cesar je rekel, da je prevzel zaRedenje in upravljanje Bosne, katero je kongres naložil Avstro-Ogerskej, in obžaluje, da se zarad globocega notranjega razburjenja v onih deželah zasedenje nij moglo mirno zvršiti. Hitra in odločna rešitev vojaške naloge pak je prebivalce Bosne in Hercegovine od terorizma upornikov osvobodila, in mogoče naredila, da je jeden del zasedne vojske nazaj poklican bil. Zdaj si hode vlada resno prizadejala, žrtve, katerih je treba za dokončanje naše naloge, s finančnim položenjem naše države v sklad deti, in
ženski spol, žene in devojke, le te često z materinim ali rodbinskim privoljenjem, prodajejo svojo čast, samo, da se lažje morejo lišpati, in da si žene . . . boječe se truda z otroci . . . ta slabost ima izvir svoj v poprej omenjenih, nekaj pa tudi v društvenih, rodbinskih in krajiških odnošajih. Pozabiti se namreč ne sme, da so nekateri poprejšnji vojaški poveljniki v granici prav po orijeutalski in srednjeveški gospodarili, in denes še senco pustili za soboj. No, upati je in želeti, da bode skrbna vlada hrvatska svojim najlepšim ljudem tudi ti dve pegi zbrisati zamogla.
Ako je torej kakemu Slovencu prehudo živeti v svojej domovini, ide naj v Slavonijo in našel bo kruha!
Slovani pa moremo zares ponosni biti, da mej vsemi Evropci imamo najizvrstnejši prosti narod. Ker tacih ljudi j, duševno nadarjenih in telesno tako čvrstih, velikih, močnih, junaških in lepih, kakor so Crnogorci, Hercegovci, Bošnjaki, Slavonci itd., nema nobeden narod v Evropi. Naj jim torej le še zašije popolna narodna svoboda. — Slovanje bodo prvi na svetu!
kolikor mogoče na to delati, da pride kmalu oni trenotck, ko bode uprava obeb dežel iz svojih lastuih dohodkov izplačevati se mogla. Upanje, da se to posreči, je tem večje, ker bo razmere naše države z vsemi vlaatmi naj boljše. Cesar zaupa, da bosti delegaciji svoj trud združili s trudom vlad, da se začeto delo za ohrnnjcnje evropskega mini na blagost in na slavo monarhije srečno do konca pripravi.
Cesarjev odgovor Itrvttts^r/ adresnej deputaciji, magjarski listi veselo pozdravljajo kot odbitje „hrvatske prevzetnosti". Hrvatske novine v zadnjem broji še nič kritike ne pri našajo.
O grofu   i»t<lmssi)jtt  poročajo no vine, da bode v knežji stun povždignen ali tudi da bode postal veliki kancelar.  Naj mu dajo naslovov kolikor jih Jeli, samo, da bi vnunje politike vodstvo prišlo v bolje roke.
Iz JVdff« se poroča, da se je včeraj predložil adresni načrt adresuega odseka državnemu ogerskemu zboru; svoj adresni načrt vložila je tudi zjedinjena opozicija, kateri sta naredila Szilugvi in grof Apponvi. A tudi skrajna levica vložila je svoj adresni načrt, kateri se bode mej adresno debato predložil.
V plenarnej seji avstrijske delegacije je bil 8. t. m. v butgetni odsek na mesto ba rona Kollerja izvoljen knez Thuru-T.ixis.
Pišejo, da  bode cesar za   K«*i/o iu Hercegovino proglasil vsem upornikom in kriv cem upora občno pomiloščeuje,   tako, da bode celo Hadži Loja življenje unesel.
V Hercegovini je Jovanović dal vodjem kristijanskih vstašev dobre državne »lužbe: Luka Petkove je načelnik mestne straže v Trebinji, pop Simon Dogdunovič |e kaj mu kam v Gačku, Štefan Simonu- je oficir žan :armov V Gačkem itd.
V iiunje cfl r&aavc
Od ofieijalne ruske strani se javlja, da bo vsi glasovi novin zadijih dnij o odstopu kneza Gorčakovega in njega nam* stovanji po grofu Šuvalovem — prosto izmišljeni. — Vesti, da je cur zbolel, so tudi napačne.
Iz gotovega vira iz Miutuitrijv poročajo preko Sofije, da misli ruski knez Dondu kov-Korzakov, organizator Bolgarije v decembru srbskega kneza Milana v N.šu obiskati. Ker bo Dondukov imenuje mej kandidati za bolgarski knežji prestol, imelo bi to potovanje, ako se obistini politično veljavo.
Iz raf*J//r<if/» se v „Pol. Corr." piše, da je porta poslala novo noto na kneza Lo banova, v katerej se pritožuje, da so taki bolgarski vslaši oplemli in razdejali vasi v okraji Dimotike, kateri so bili na ruskem ozemlji organizirani. Turška nota terja pomoči in kazni od liusov zoper to.
Na fmf.ikftši bo vendar skovali novo ministerstvo, t. j. prvotno je zopet prevzelo vodstvo politike, Komunduros je predsednik in za notranje stvari, Delijanis za vuanje. Pišejo, da bode kralj zbornico razpustil, če bode opozicija huda.
Na I\'v§BM$hvBn cvete „nemška" svoboda vedno bolj. Celo, ko je bil špaujski kralj Allonzo napaden, so Nemci začeli neke svoje delavce zapirati, da bi pri njih kako zvezo z „interuucijonalci" našli, a dozdaj brez vspeha. Ker delavci na Nemškem vidijo, da jih nemška vlada tako neusmiljeno preganja, selijo se iz dežele ven.
Vsa hvala pa gre našemu spoštovanemu Županu g. Anton Kvasu, da je brez odloka sklical sejo in tam obširno razložil brezštevilne zasluge častite ga gospoda.
Pa tudi naša čitalnica nij zaostala za občino, imenovala je pri denašnjem dobro obi skanem Izrednem občnem zboru navdušeuo in enoglasno g. dr. Janeza Ble.vveisa za svojega častnega Uda, iu ae mu bode deputacija z ob činsko združena, poklonila na njegovega 70 letnega rojstvenega godu dan.
Tudi ljubljanske baklade na predvečer se je sklenilo udeležiti, kakor tudi napraviti na Martinovo nedeljo, to je 17. novembra veselico z besedo mi plesom, katera bode gotovo dobro obiskana.
Domače stvari«
(„Slovenska Matica") ima 13.
t. m. izreden občni zbor v čitalničnej dvorani, v katerem bo voljen dr. Bleivveis za častnega uda. Zatorej opozorujemo tukajšnje gg. ude, da bi Be zbora gotovo udeležili, ker po pravilih mora v občnem zboru biti zbranih vsaj 45 družbenikov, da sklepi obveljajo.
— (Občina Medvode) je izbrala v seji dne 27. oktobra t. 1. dr. Bleiweisa za častnega občana.
— (Iz Zagreba) je napovedal svoj prihod še predsednik jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti dr. Franc Rački.
— (Umrl je) 2. t. m. — kakor se nam iz Novega mesta piše — na Toplicah po dol-gej bolezni bivši sedmošolec Nace Šu š ter sič. Dva meseca preje, 28« avgusta pa je umrl v Zatičini po kratkej bolezni njegov sošolec E i-1 vard S te s k a. Bila sta oba vrla dijaka in vneta za narodno stvar. Naj bodeta vsem prijateljem in znancem v biugem spominu!
— (Tiskarsko izobraževalno dru-štvo) osnovalo je pred štirimi meseci svoj pevski zbor in pevsko šolo. Nalog tega zbora je, napravljati sem in tja društvene pevske večere, in razširjati veselje do petja v tipkarskih krogih. Pevski zbor tiskarjev osnoval je tedaj miuolo soboto drug svoj pevski večer pod vodstvom svojega pevodje g. P. Illavka v gostilni pri Tavčarju. Da mladi pevski zbor dobro napreduje, dokazuje to, da je občinstvo, ki se je v velikem številu /bralo, vse točke petja z veliko pohvalo sprejelo, tako, da so se morale nekatere ponavljati. Posebno odlikoval se je s svojim glasom znani baritonist g. Pucihar. II koncu pevskega večera nabral je gospod II. od navzoCmh gostov  lepo svoto
gld. 4 kr. za — tabak ranjenim in bolnim vojakom. — Tudi pevska šola tiskarjev dobro napreduje, in bode pevski zbor v kratkem dobil iz nje dobre pevce. —1.—
— (V Gorico) prideta k sodniji za adjuukta Teodor Dol jak in Franc Ciani;
v Tolmin pride za sodnijskega adjuukta Karel Defacis.
— (Grof Hohenvvart) je svoje stanovanje v Grade! odpovedal, ker se definitivno preseli na Dunaj.
— (Advokatov) je v Mariboru 10, v Celji 7 in v Ptuj i tudi 7.
■»ki
=:Wir empfohlen =
juscliutKt. .
alt Baatea und PreismiiriUgatea
Die Regenmantel,
Wagendeoken (Plachen), Belleinlitjen, ZelisioflV
der k. k. pr. Falirik
von M. J. Elsinger & Sdhne
in Wien, Neubau, Zollorgnsso 2,
Do p i
uši.
Ie M|»OftllJ4k NiNlaC 10. novembra [Izv. dop.] Tudi spodnja Slaka nij zaostala za drugimi občinami; pokazala je, da je na rodnega mišljenja, pokazala, da ve ceniti zasluge moža, kateri jo zastopa uže toliko let v deželnem zboru — imenovala je v včerajšnjej večtrnej seji g. dr Janeza Bleivveisa enoglasno za svojega častnega občana, in se mu bode deputacija na dan njegovega rojstvenega godu poklonila._
Lleferanten dea k. und k. Krieenministerium Krlegamarine, vleler HumanitUtianitalten etc
Sr. Maj. ctc.
(195—107)
trsi ?PKl hI iJLtfirl ?
cb ,_(Tc, t BB ob w
p o.
5- o
K ¥ 5
miU      £      Bi „H H
t* N erC«    ft»    is c ©
o o s- s- r, § I OS« g
c?'% ° K iS. n' g
u. V- ts ' ' a -■ o oz ~. • C"™ •   M ?
J
M P-
pr r
»s   — P
i i si
r a
I c M
P. H £T
C ^ ^ k t-. *L. t
o *b.<5.*3< o
c& r arcs a«
a ^ r 1 I*.
m * I
u> o <
g. a -t    »s uj
cp 3*    •< S
P* •o
S. 5"
rt
5* r.
g p, 5
g B <.<£.. S „ m B irs n.^, o =
te FT g o       u ca -
2-J-> dej ^ rt <jo >; CL      » c 5
rt i. _ cr < 5 rt ec
9&]
_ S D *s
sil' llffS
k* d t3 - "ar o   «■ v> "
— t- BlPff«
w
TU
E
Kiti. l.ns
».25 — .»5
Mi darujemo vsakemu
najpotrebnejše domače orodje, kakor: žlice za Kavo In Jedi, nože in vilice itd. itd.
Od konkur/.ncga upraviteljstva pred kratkim na nič prišlo velike angleško tovaruu z:i britanija-Biobru auio dobili poziv, naj vse izdolko od britanija-urubra, ki jib pri nas v zalogi imamo, za inajhono odškodnino provoza in '/« dolavBku plač« darujt'iu».
Ako se vpošlje znesok ali tudi proti povzotju cono, ki jo pri vaaceiu izdelku označuna, ttauio za povmitov trolkov prevoza iz Angleškega na Dunaj in majhen dol dolavake plače, dobode vsakdo slodočo
H*"" zastonj-
B kom. britauija-Brobnnb ille iu Jftli, li kom. baS takovih t.li*- km kavo, v k upo 12  komadov, atalo je proj gld. ti, a sedaj  stane vkcIi  \'Z koiutttluv vkujm .........
ti    n     britanija-arebrnib iiaiiii/.nili nožev z angleškiuii Oitrinami, ti k<nn  bal takovih »ili«*, v k uju' 12 kom., kateri ho proj ntali gld. D, atojl zdaj vhcIi V£ vkup« 1 sajfiualkai za mleko, tožko vihio, prej gld. .'i, Ktlnj 1 „ „  Julii»,   najtežjo   Vrsto,   od najboljst-^a
hritanija-hiebra, prej gld. 4, xdaj .....
Poleg tega elegantni avočniki, par po gld. 1.—, 3«—, 2.50, 3.— i zdo-lieo po kr. f>0, 7f), 80, gld. 1.—, 1.40; luajolko /a kavo ali čaj po gld. 2.—, 51.60, 'A.—, 4 — j  sladkorno klešč«! pO kr. 86, tO, 80, gld. 1;
sladkorno puiica po gld. 2.—, 2.80, 4.—, f»..r)0, 7.—; Bladkorne |fpnioe po kr. 2.ri, 40, 7f>, BO, g d. i.—; sklenioe aa ki» in o|jo po gld. a.60, 2.80, iJ.f/0, 4.7.r), 6,—; pulioe za surovo maalO pO kr. 76, :> >, gld. 1.70, 2.80, 8.w6, 4.—; tor še mnogobrojni izdelki.
iJ*f~ Osobitoga pozora vredno. ^Q
ti komadov iiuiiiiv.nili uoxov, z najfinejšimi ročaji otl britanija-sre-
bra, z angleškimi jeklenimi ostrinami, B komadov Bal takovih vilic, 6 komadov teakib lavratnili vm*- za j«-'«, ti komadov baš takovih
zliv za khvo, vktipo 2-1 komadov, ki ho prej stali gld. '5, utauo zdaj -\-»!»«'li liummlov 1«"! n'iti. 4.O0.
Te Stvari ho izdelano od najfinejšega biitanija-srehra, ter se
BBjjjF y (»fanti r a »a 1.» let« ^ftffi
da oatano njib barva vedno bela, (842—4j
Naj so tedaj vsakdo z naročili pohiti,  kor  so bodo radi take cone kmalu \ so pokupilo«   Naslov iu jedini kraj, kjer se moro vso to
naročiti v c. kr. avatro-ogerskih deželah jei
Glavna zaloga izdelkov od britanija-srebra Klan *V Kami. \Vicn, 1., Elisabetlistrasse G.
1.9B
i/'i'Jlj in urednik Jobip Jurčič.
Lasiuiutt m Litk „Narodu« tiskarne*