K L U B A M E L B O U R N E MARVIN JÌAPaH LETNIK VI. VESTNIK MIDVA, PRIJATELJ! Pred nami je največkrat postavljeno vprašanje, ko naletimo na pogovor o Klubu ali sploh, o slovenski dejavnosti v tujini: "Cemu Klub in codu slovenska organizacija, ko pa živima v drugem svetu, med drugimi ljudmi, ki imajo drugo govorico, svoje navade, običaje, prilike in svoj poseben način življenja, ki se popolnoma razlikuje od našega? Ali ne bi bilo bolje čimprej pozabiti na stare stvari in se prilagoditi nove.i mu svetu?" Tega vprašanja in mišljenja obenem ne bi mogli popplnoma ovreči 1 kot skrajno nepravilnega; celo pozitivno je, če ga ozitivno dojamešin ga uvajaš v svoje življenja, Vkolikor pa je površno in brez tistega drugega, ki praviš "Hrani svoje in spoštuj tuje", je bolj podobno opič -jemu posnemanju nečesa, kar v jedru ne razumeš, plazmatično pa ti da^ je dojem, da se tega držiš. Prilagoditi se novi deželi, novim ljudem, novim okoliščinam je normalno in zdravo, ni pa normalno in niti jemanj-, zdravo ob tem pozabiti nase, na svojo pripadnost, ali vsaj delno svojega narodno-individualnega življenja ter humanih odnosov doro-du, ki mu prapadaš! Za-ohranitev te osnove je postavljena organizacija - ki olajšuje delo in medsebjno ter skupinsko življenje v tem smislu. Nismo Slovenci edini, ki imamo svoje organizirano življenje, ali vsaj slonimo in delamo na tem, da bi ga imeli? temveč to narodnostno organizirano življenje ima ali pa ga šele ustvarja vsaka narodnostna skupina v tujina. V primeru z ..rugimi narodi, smo Slovenci v Avstraliji precej odzadaj, vkljub načinu našega prihoda v novi kraj, vlcljub težini kim izkušnjam skozi narodno zgodovino itd., itd. .Z druge strani papa nas največ ločuje in zavira skupno organizirano ustvarjanje in zdravo dejavnost politični razkol in predvsem dejstvo, da večini ni razumiji voi kaj je država in kaj je narod oziroma kaj je državljanstvo in kaj je narodnost. V veliki premoči pa prav gotovo ovira organizacijo v delu materialistično mišljenje, ki postavlja materijo na častitljivi tron največ vrednega, in ki razlaga, da je edino normalno zamenjati tvarino za drugo enako vredno, dočim je duševnost in idejnost nič, ki je postala popolnoma ssentimentalizirana stvar ali pojem. Ljubezen do nečesa je ob tem uničena. Rri tem pa še nekoliko pripomaga "zmateri-alizirani bussineski sloni skoraj na podlih dobičkih. Torej teorija se je spremenila v prakso ne samo tam, kjer je nujno v življenju, ampak posega tudi v življenj^ ki je postavljeno na ljubezni - pri temje to naša narodnost ij naš rod! ■"umana organizacija se ustvarja iz nič, ali bolje, na idejah, ki imajo oslombo, ki imajo oslombo na človeškem humanizmu ik idealizmu, ter človekovem prepričanju in veri. Pojmi, ki se pri nas večkrat imenujejo prosjačengg, terjanje, nadlegovanje in celo ciganjenje^ so v tem prim meru skrajno napačno izvirajoči} kajti nihče, ko zbiraj ko agitira za delo ali pomoč Klubu ne prosi zase, ne cigani, ker ciganil bi lahko edino v.ripadnike drugih narodov, da ustvarjajo Slovencem, oziroma ne terja, če reče besedo, ne nadleguje, ko te kliče k sodelovanju, ust -varjanju, pomoči za tisto bore malo, kar bi lahko pripomogel. (Daljeó KAZALO ìlidva, prijatelj .................v. 1 Jz pisarne SKM .....................3 Po Victoriji ............ . .......4 Pomladanski izlet ...................6 Romanje v Sunbury ......................................8 Ukradeno iz The Sun-a .......... ........ Q Važno ze.. odrasle i:a tudi za s t ar S o...........10 Kje, kje, kje ... bomo l:.-tos silvostrovali . . . . . .,,..11 Pa so sliš, pa se sliš.................s . 14 Kozamurnik . ......................15 Kako so kadili v starih časih..............17 Rešitev nagradno križanke ................................iS Kako morimo toploto.................. . l8 Literarna priloga................. . . 19 Moj dobri sosed clovc-k ......................20 Domačo cvetje na avstralskih tleh............ . 21 Romar ............................21 Ubijalec........................22 Obala palmovih vej . ..................22 * * * Vestnik jo onomos čnik. Izdaja ga Slovenski klub Melbourne kot svojo glasilo. Naslov upravo,: 371a Park St., Princes Hill, Vic. Naslov uredništva: J. Kapušin, Padua Hall, 19 A'Beckett St., Kow, Vic. Tiskarska dela opravlja Stanko •đ.arti.ian, 1.53 Esso:;: St., Pasc o o Vale « Platnico in oglasi: tiskarna Spacapan. Naročnina za nečlane jo £ 1 letno. Rokopise pošiljajte- na ured. . IZ P I S AHI E S M * Kakor vedno, bo tudi letos priredil Slovenski klub Melbourne Miki. -vž evan j e z r, otroke. Ceremonija bo v nedeljo, dne 3. doc» po slovenski sv. masi v ST. LUIS CHÜBCH, ST„ WELL ST., B ü E U L EI. Podrobnosti a Miklavž ovan ju Vam opisuje Dopis g. Priba-oa, pod naslovom "'/ažno za otroke in tudi za starše na deseti strani "Vestnika. * Izleti Slovenskega kluba Melbourne so postali za marsikaterega rojaka tradicija. Vsak si včasih želi proč od burnega velemesta v prostost in naravo. Tako je tudi klubov pomladanski izlet za nami, v nedeljo 22. ok tobra je bil, ki je zadovoljil našo izletnik®, da so si vnovič zaželeli taksnega izleta. Potovanje skozi še mnoge rojakom nepoznane krajo je zbujalo veselo razpoloženje in zanimivost med izletniki. Po daljšem"potovanju so se izletniki ustavili za daljši Čas v Sherbrook Forest, kjer je pod evkaliptom misleč na vaško lipo pela Tinetova harmonika. Bilo je ros lepo in nekaj popolnoma domačega! ^ Kakor smo objavili v prejšnji številki Vestnika, Vam SKM pripravlja letošnje tradicionalno silvestrovanje v prosti naravi, Ime kraja bomo objavili v naslednji številki Vestnika. Kraj, kjer se bomo poslovili od starega leta in trenutno pozabili na vse težave, so bo zdel marsikateremu rojaku, da je nekje sredi zelenega Pohorja, ker dvorano in igrišče obdajajo prelepi gozdovi. Verjetno ne bo udeleženca, ki si ne bi želel večkrat kaj podobnega. Kraj je ododaljon približno trideset milj od mesta. Haj Vam ne -eia nobenih preglavic, kaj©' ti avtobusi bodo vozili iz mesta in nazajPotrebno je samo, da sm -pravočasno nabavite vstopnice in vozovnice, če nimate sami prevoznega sredstva. Vstopnico in vozovnice boste lahko dobili na naslednji slovenski zabavi v Prahranu, vdne l8. novembra. Več o Silvestrovanju pozni zneje. * V A "Z U 0 ZA VSE ČLANE S K M ! Kmalu Jjo preteklo koledarsko leto, I961 in veleika večina članov Slovenskega kluba Melbourne bo sprejela pisma, v katerih Vas bomo naprosili za poravnavo članarine (predplačilo) za leto I962. Slovensko društvo v tujini lahko uspeva samo z rednim in organiziranim članstvom, ki društvo - v našem primeru SKM - moralno in materialno podpira. Brez organizacije ne bi bilo članstva in brez članov no bi obstojala organizacija! Z rodnim plačevanjem olanaatrine boste pripomogli, da bo Klub še naprej slonel za svojimi cilji, ki so tudi Vaši in da bo nemoteno delal za nove cilje slovenstva v Victoria ji! He-čakajte, da tfasfcomo morali opomniti, ampak Vas vljudno prosimo, da pošljete članarino na Upravo kluba: 371a Park St., Princes Hill -Victoria. Članarina za družinske člane znaša £ 2-0-0 letno in za samske člane £ 1-10-0 letno. V družinsko članarino so všteti: oče,mati in otroci izpod osemnajst let starosti. Torej, člani in članice SKM poravnajte letno članarino oziroma predplačajte jo za koledarsko leto 1962! - Leopold Jauk, tajnik PO VIKTORIJI... - --===================== p. Bazilij OFM * Prva nedelja v novembru ie h-ii? - o * . leto zberB^aM^L^fr?13 V "J« •• sÄc éa bandera in podgra-j* dva na- štela nad dve sto ljudi Zastava- oelotna skupina pa je ìl^°±anÌkU "The ^adi The A^e" ST^Ä sliko nase skupine, a v znani avqtraiav-i ^ - " zapisal za »Čeh«»/ avstralski povrsnosti nas je bovih # Je bila ?lovesnost na nasdh °V1: ^ Vellk0 je ze, družinskih in skupnih. Lepo mm'™ na let0 obiščemo in se obenem spo- %QVf + °!naC:Lh'katerih gobove ne moremo vec obiskati. m i, .tr Je 2fPel Pevskl zbor "Triglav", eno pesem ?ev Jt^ crkveni pevski zbor, za ta dan ojacen s pevci geelongskega zbora, in pod vodstvom novega slovenskega misijonarja p. Odila. Z eno vajo pred maso so nasi da ;r^LPieVC1 d0Se?1;L zavidljivo visino in vsakdo prizna, da so res lepo zapeli, tako pri masi kakor na pokopališču! ^a,nvaijujem se vsem, ki so kakor koli sodelovali pri in TOm hsnosti na pokopališču, zlasti pletilcem vencev in vsem, ki so krasili grobove. Posebna zahvala tudi fandet kn^v3'1 p0ma^alÌ 3 cementnimi deli. Saj smo napravili knnLn Tn J ' temel° Za đru«i del župnih grobov je končan, prvi del pa lma ze visok granitni križ in granitoi podstavek za bronasti kip. Zal kip sam ni mogel biti ?zv£- " - f bi že za ta dan našega obiska krasil s svojo lepoto grobove. * Zgoraj omenjeni p.Odilo je sicer odločen za Sloven MnrJ a je prišel med nas za štirinajst dni. Moram reci, da mu je med nami kar všeč. Ni dobil zastonj v Ameriki naslova "pojoči misijonar": odkar je pri nas v Padua Hall-u, se kar vrste pevske vaje... Nisem mislil,da je toliko pevcev med našimi fanti. * Dvakrat se je med tem časom med geelongskimi Slovenci oglasila smrt. Dne 13.oktobra je nenadne smrti umrl-Slavko LUDVIK, komaj 37 let star mož in oče, doma iz Baca. Komaj tri mesece je tega,kar je s svojo družinico dospel iz Coome in si hotel v Norlane ustvariti svoj domek. Mašo zadušnico sem opravil pri Mariji Pomagaj v Kew, ob pol enajstih dne 16.oktobra pa smo pokojnega Slavka pokopali na pokopališče v West Geelongu. - Naslednji teden, v torek dne 24. oktobra pa se je temu grobu pridružil nov grob: Stefan POBE&IN bo pisalo na njem. Saj človek težko verjame, a je resnica: vsem dobro znanega in veselega Stefana iz Thompson Streeta v Norlane ni več med nami. V soboto dne 21.oktobra se je s Prancom odpeljal na motorju, na Bachus Marsh Road jima je počila guma in sledil je smrtni padec. V bolnišnici so mu zaman z operacijo skusali resiti življenje: umrl je v nedeljo zjutraj ob pol osmih. Stefan je bil rojen 1922. leta^ pri Sv. Florjanu pri Rogaški Slatini. V Mariboru se je poročil z Justino Nemec iz Laškega. Leta 1952.je družinica dospela^v Avstralijo. Ustvaril si je svoj domek, ki je nudil in še nudi gostoljubno streho mnogim slovenskim fantom. Naše iskreno sožalje obema družinama ter sorodnikom v domovinil * V torek dne 7. novembra so televizijske novice na Chanel 2 dvakrat prinesle lep film o našem rojaku Francetu BENKU, slikarju in restavraterju. Film je prikazal njegovo natančno delo pri restavriranju starih umetnin. Razlagalec je poudaril, da je malo strokovnjakov te vrste v Avstraliji. - Ponosni smo na našega Franceta. Svojim čestitkam pri-dajamo željo, da bi zel v novi deželi se mnogo lepih uspehov 1 * Za krste bo zmanjkalo prostora, poroke bi pa le se rad spravil na papir. - Dne 23.septembra sta se v Bentleigh poročila Edi STIBILJ (iz Trsta) in Marija FERLUGA (rojena v Eritreji). - 14.oktober beleži poroko v Eppingu: Anton FER-FILA (iz Senožeč) je dobil za ženo Terezijo LENARČIČ (iz zagorske fare). - 21. oktobra sta se poročila v Claytonu Ivan Stanko PROSENAK (Slov. Bistrica) in Mary Anna VOGRIG, v Avstraliji rojena Slovenka.Njeni starši so živeli v Bairns-dale, Gippsland, kamor so se kot Beneški Slovenci priselili pred mnogimi leti. - Nase čestitke vsem parom'. 2a ostale pa mi je zmanjkalo prostora. Potrpite do druge številkel PO MLAĐAN S Gospod Ivo Mihelj je,kakor boste videli iz nasledniega nie- ^liTJ T*' ljufteljx:izletOT Slovenskega kluba Melbourne.^No, pa poglejmo, kaj nam Ivo pišeš ' p Nedelja, dne l5, oktobra. - Tega dne je organiziral SKM izlet ™oS±J'Se..Je 1JUbltelJev izletOT nekaj simpatizerjev "Bich" mandalo if , ^ ^ ^ Ìn S<3Veda ^--alcev^ežnega Lola ni manjkalo« Ti zadnji niso Dili kdo ve kaj zadovoljni, kajti izleta se ie udeležilo samo pet ali Sest ljubiteljic narave in še od teh so bile tri poročene m ena zaročena I , 1 Oprostite, da Vam tò corocam. Bavnam se po navodilih naše- "Brkoc-la": .ivijenje prikazati takšno, kakršno je. Tako dom tudi jaz skušalo-pisati ta izlet v realni sliki. fusaio Med nami je bilo tudi nekaj članov SKM, ali ySai takšnih. Vi SP menujemo člani, kadar piše v Vestniku: Slovenski izlet, za E^e l^, ^še Jaz sem za nečlane 25/-tudi član... . Naj bo že kakor hoče, Kiub nekoliko čemernemu vremenu, kakor pravimo, kadar se ljubo sončece skriva za oblake, je bila družba veselo razpoložena. Ta ko je se Čizek v gozdu zapel, Seprav nikoli , nikoli ne zapoje, č e ne vidi jasno, Sprošče nost in živahnost je od trenutka do trenutka naraščala. K temu je gotovo pripomogla Martinova harmonika, ki nam je zaigral kakšnih devetsto devetindevetde-set lepih slovenskih pesmic, ^a kratko s družba je bila v ajlepšem razpoloženju! , Gotovo bi bila udeležba na izletu š e večja, ako bi se dalo tudi zaplesati in če bi rojaki že prej vedeli, kako lepo bo na izletu! i MIDVA PEI Pred temi stopnicami danes stoji Slovenski klub Melbourne, čeprav ena najmočnejših slovenskih organizacij v Avstraliji, gajih prekoračiti in kako odvreči cinična pBe-sojanja ob strani stoječih? Išč. se odgovor, ki da lahko edina javnost sama, ki ga da edino članstvo, kjer je vsaka diskusija več kot odveč. Ali pa bo javnost sama imela še toliko smisla za skupnost, da lahko odgovori, prekorači stopnico'ovire in zapelje delo naprej, je vprašanje, ki z dvomom zastrto in neizrečeno plava med dimom cigaretnih ogorkov v sejni dvorani Upravnega odbora. Ne iŠče se vprašanje, kako obdržati Klub, ker stoji danes na čvrstih nogah na jeklenih temeljih ustvarjanj zadnjih let, ampak se išče pot naprej, prekoračiti stopnico ovire in še stopnico naprej v dobrobit nas vsah - v dobrobit Slovenskega kluba Melbourne, v dobro vsakega posameznega člana in celo v dobroit vseh Slovencev živečih tukaj med nami in končno zapustiti temelje doraščajočim, katerih delo in uspehi bodo gotovo večji, kot so naši, ker bodo imeli tudi večje možnosti! KI IZLET Ker že govorimo o plesu in izletu, lahko omenim še to: Vprašal sem neko prikupno "rock and. roll" plesalko, ali ho šla na romanje v Sunbury. Precej cmerno mi je odgovorila? "Ne veiji, mogoče... Najbrž da ne." Hitro sem videl, kje tiči ptic, pa sem koj nato dodal: "Mislim, da bo ples, ko končajo cerkveni obredi." Ona pa hitro: "Kaj res? Nemogoče... Potem p a gremo !" Iz takih in podobnih primerov je razvidno, kako izgubljamo zanimanj je za stvari, ki dajo našemu življenju nek smisel. Pa sem se le nekoliko oddaljil od našega izleta. Pravijo: Dober začetek, pol dela! Na*zadnjem'izletu je ta pregovor tudi držal. Sproščenost in dobro razpoloženje ljudi, je dokaz, da jo bil izlet tudi dobro organi' ziran. Naši ljubitelji narave so se razšli veseli in zadovoljni v upanju, da se svidejo na naslednjem izletu. Človek, najsibo mlad ali star, se sprosti, nekaj vidi, pusti za trenutek vsakodnevnost in zaužije naravo s polnimi pluči, kraj ga privleče, da ga preko občudovanja vzljubi. Tako se dobi smisel, da je v življenju res nekaj, s čemer smo obdarjeni. Občutimo kako nam narava daje in nudi svojo razicošje! i>Jo-govori nam, ampak se prikaže in ti znova in znova odpira svoj zaklad - lepoto, ki je zate! Kako vesel se počuti človek, ko vse to gleda! Irce zaV- J A T E L J ! Ljudje vprašujejo, kako naj vpomagam. Nimam smisla za skupnost, nikam za to, nimam za ono itd,, itd. . Pomoreš lahko tako kot moreš! Nihče od nikogar ne ričakuje, da bi moral iti preko svojih moči. Spomni se, da slov -nska skupnost živi, napreduje v svojem delu, ima svoje cilje in zasleduj njeno delo, pa boš videl, kje potrebna pomoč! In/če jo boš mogel nuditi, ne odkloni je! Ne -pričakuj , da te bodo drugi spominjali, spomni se sam!Tako bo lahko slovenska skupnost, res lahko nudila nekaj, kar danes ne more. Kar tìi bomo zgradili,to bomo imeliin čim tesneje bomo sodelovali, tembelj bomo tudi spoštovali! Vse to borna, prijatelj, zgradila zate in zame ter za tiste, ki jih lahko ohranimo le preko nas in s takšnim delom. Morda to imenuješ prazne kvante, ker bi hotel, da bi se iz nič prikazalo očem'veliko. Ko boš pa hotel ohraniti svojo kri, boš moral pokazati tudi očem. In če ne boš imel kaj, to bo sram5 rekel pa ne boš nič, ker boš čutil, da je prepozno. Zato ustvarjajva midva, ti in jaz! Ur. riska ob čudovitem stvarstvu! Zakaj ga ne užit2 Zakaj zapreti očem, kar je za njih? In v veseli domači družbi, ^ojak z rojakom! Za trenotek zgubiš zavest, ejt tisočo milj oddaljen ' od domačega gozda, od grude, ki je blagoslovljena z znojem tvojih prednikov«. Zapojemo pesem, sad-ko domačo pesem, vsi in čutimo, kako lepo nam je, zavemo se, kako lepo nam je!'In-ni nam žal, da smo šli, da smo odložili koš brig'in odnesli veselo sr®e, ko pa smo zopet morali vzeti koš brig na rame, so bile bolj in olj vsakodnevne. Pač človeška sproščenost potrebuje tudi to . Torej nasvidenje, dragi rojaki} Vidimi se zopet na drugem izletu, kjer bomo zopet, zapeli! Morda tudi v večjem številu! - Mihelj romanje v sunbury (Nekaj misli ob velikkem katoliškem romanju, ljudeh in Slovencih.) Vsako leto se na prvo nedeljo v novembru zbere v Sunbury desetti-soče katoličanov, pripadnikov vseh narodnosti pod svojimi prapori in zastavami, da poSasve Boga in tudi tem potom pokažejo svoje otroštvo Bogu. Cela manifestacija, bi rekel, pa bi se zmotil. Saj Bog ne potrete bujo manifestiranja! So-ljudje, ki so priromali iščoč tolažbe, polni prošenj, drugi zopet zahvaljujejo BogaJ množica stokiat in stokrat izg-govarjas Zgodi se Tvoja volja ! in tako naprej. Obred se kaže očem, ustnice šepetajo, ušesa poslušajo 5 v.ara živi v srcih v katerih se poraja rahlo daljno zvonjenje ljubezni, -^a nam je tuja v bučnem vrešču življenja, da, skoraj popolnoma tuja. Horda je prišla za trenotek s Kristusovimi besedami s Jaz sem ljubezen! tudi v nas, Opomnili smo se na nekaj, kar pogrešamo, x,ekaj svečanega nas obdaja in želimo si, da bi bilo to vedno, da bi zmeraj čutili to sveča-nosjj, In lahko, bi jo, pa je ne! Pač ljudje smo,,. Da, ljudje! visoki, ponosni, sebični, strastni... Na pol suho drevo! Tudi ta ih se ne manjka, ki res manifestirajo. rianifestirajo sebe, ali se mi morda samo zdi. Morda jih pa več prižene radovednost kot pofeo božnost... Pa teh ni veliko. Dolga vrsta ljudi - procosija - se vije pod prapori sv. zaščitnikov in patronov ter narodnih zastavah* Ob strani klečeči in stmjeci prebirajo jagode rožnega venca. Tam je človek v omedlevici. Ima slabo srce ali kaj, --"opoldanska vročina ga je zmogla. Morda se je zavedal tega, pa bi bil ostal doma in vendar je šel,,. Ob njem sloni zdravnik, na drugi strani kleči duhovnik s Šepetajočimi ustnicami in očmi povzdignjenimi k nebu,,, Nad množico bedi Kristud -KRISTUS KJALJ! ON-gleda na množico in kakšne so Hjegove božje misli o njej? orda nam kliče s Maloverni sebični ljudje! Jaz sem življenje! Kdor vame veruje bo živeli *** Trije polni avtobusi Slovencev so po sv. maši odpeljali proti kearl ilorslcemu pokopališču. Sledilo jim je precejšnje število osebnih avtomobilov. Prišli so, da osveže spomin na svoje rajne na grobu rojaka, ki ga morda nikoli poznali niso. 5] -vt-ku se stori milo ... Pevski zbor Triglav poje, cerkveni mladi zbor i: ^posili jo" fio li za rajne. To ni samo spomin, je nekaj vec! Sirupina se odpelje naprej v Sunbury, tam se uvrer sti pod prapori v procesijo. S ovenci imajo nov prapor. Podgrajci so kuli bandero podgrajske HateÉe Božje. Veliko nas je, največ kar nas pride" skupaj! V tej vsej obožnosti,se mi zdi, nekaj, manjka. Kaj? Morda ne bi bilo napačno, če bi tudi Slovenci ob takih prilikah ponesli svojo tro-bojnico. Vsi narodi in njih prapori poklonite se Gospodu svojemu Bogu! Sicer na novi banderi podgrajske Matere Božje plapola trobojnični trak. *** Morda se bo komu bolj "svobodomiselnih" to pisanje zdelo neprimerno za Vestnik, pa vendar smo vsi Slovenci, vsaj pretežno, katoličani, pa ne vidim, da to ne bi bilo vmesno. Pri takšnih stgareh nrepuščamo vse a", delo in vso skrb našemu dušnopastirstvu, JJlaljo str, U K E A DE lJ O IZ S TJ N - a V ponedeljek, dne 6. novembra. I961, je tukajšnji dnevnik Sun objavil, na 16. strani pod rubriko Sunday in churches članek o romanju v Sun-bury. Zanimivo je da je na precej veliki sliki, ki predstavlja romanje, natisnil sliko slovenskih narodnih noš s prapori. Dokas, da so slovenske narodne noše res zanimive. Morda bo koga izmed Vestnikovih bralcev, ki je prc-zrl članek, naslednji zanimal. Zato uredništvo Vrstnika ne vidi nič napačnega v objavi članka s 35,000 wont to Festival More than 35*000 people attended the 31st annual Eucharistie Festival at the Salesian College, Euportswood, at Sunbury yesterday. Or ganisers said last night that this was the biggest crowd to attend since the war. Bishop Fox carried the Blessed Sacrament in a proccesion through the college grounds, in which 10.000 people fromCathilic lay organisations and national groups took part. Picture shows part of the solemn procession with the college in thebackground. The Festival opened with High Mass in the college chapel cele-bratedby the provincial of the Salesian order in Australia, the Very Bev. Father B. M. Fedrigotti. Bishop Fox gave Benedistion from an open air altar. A former rector of the college, the Eev. Father A. McDonald, said that the world was longing for peace and was spending millions on armaments to preserve peace. "Christ has promised us peace without such expenditure, " he said. "God's inexpensive recipe for peace wasinscribed on two tablets of stone given to Moses on Mount Sinai." Special buses and trains took from the city to Sunbury people, and the college grounds were used to park thousands of cars. * * * ROMANJE V SÜUBUEY Nadaljevanje \\ » Včasih, ko iščemo, kaj bi naredili, kje bi nekaj pokazali, s čim izboljšali naše skupno delo in podobno, izpuščamo takšno stvari in dogodke ter iščemo drugih. Zakaj? Mar ne bi bilo lepo in koristno ter uspešnejše nuditi pomoč in sodelovanje tudi na tem polju. Tudi to pot bomo šli naprej, morda celo lažje, če bomo preobremenjene nekoliko razbremenili tam, kjer ni nujno, da storijo oziroma pripravijo ravno oni. Cerkev je Slovencem dala v njihovem razvoju močan kulturni - duhovni in materalni - in prer svetni delež. Morali bi misliti kot posamezniki, organizacija in klub na to in ustvarjati tudi na torn polju. So stvari, ki jih lahko uresniči samo skupnosti / Ur. VAŽNO ZA OTROKE IN TUDI ZA STARŠE Kot vsako leto bo Slovenski klub v Melbourne pripravil tudi letos otroško Miklavževanjo. Vendar bo nekoliko drugače kot druga leta. Predvsem bo drugačen način obdarovanja zaradi Jvah razlogov, fclub bo obdaroval samo otroke slovenske osnovne Sole, da bi tem otrokom' dal vzpodbudo in veselje in da bi tudi drugi otroizi začutili, kakšna lepa skupnost je Slovenska gola v elbourne. Drugi vzrok je pa, da Slovenski klub zaradi izplačevanja Doma ne more dati preveč denarja za druge namene. Vendar naj opozorim v imenu Kluba vse tiste člane Kluba, ki so v kakršnikoli stiski, pa bi vseeno radi obdarovali svoje otroke, da bo Klub z vso razumljivostjo to storil s klubskim denarjem! Zato naj vsakdo, ki sam ne more obdarovati svojih otrok, pošlje na naslov Uprave kluba svoje in otrokovo ime ter naslov, da bomo v pravem času vso pripravili. Vsi drugi člani Kluba pa tudi drugi Slovenci, ki bi radi iznenadili svoje otroke in jim poleg tega še prikazali ta lep običaj, naj pošljejo na maslov slovenskega lu-ba vsaj teden pred Miklavževanjem zavitke (pakete) z darilci, na ka*r tere naj ne pozabijo napisati naslov otroka. Pri lepem Miklavževanju, ki bo po slovenski sv. maši prvo nedeljo v decembru (3. decembra) bodo tako imeli priliko sprejeti vsi otroci svoja darilca od samega sv. Miklavža, ki bo pravo■presenečenje za otroka. Učiteljica Slovenske šole, gospodična Sernec, bo pa verjetno tudi pripravila majhen spored, ki ga bocb izvajali šolski otroci. Torej še enkrat! Ne pozabite priti na otroško Miklavževanje na prvo nedeljo v decembru, ki bo v Burnleyu po slovanski sv. maši. In če imate namen nagraditi ali obdarovati otroka, storite to talco, da bo sv. Miklavž naredil to za vas in bodo otroci od tega imeli nepozabno doživetje! Vsa darila posjjite na naslov Kluba vsaj teden pred Miklavži evan jem, ali jih pa lahko izročite še pred mašo kar Miklavžu, ki vas bo čakal v Burnleyu, v nedeljo 3. decembra okrog 11 ure dopoldne. Pa predvsem ne pozabite priti s svojimi otroci na to lepo slovensko prireditev! * MIKLAVŽEM JE ZA ODRASLE BO V iL". TITO 16. DECEMBRA, FA KRAJU, ki Vam ga bo Klub dal So zvedeti. Zdaj Vas opozarjamo na to, da poveste svojim znancem in prijateljem, da bodo tudi starejši lahko videli Miklavža, pravega slovenskega Miklavža! V prihodnjem Vestniku, če ne še prej pa, boste podrobneje obveščani. H. Pribac. STOP THE PRESS ..------, . - . ŠPOfflT EKSPRES ! Ljubljanski Parma je postal svetovni inlààinski šahovski prvak. Na šahovskem turnirju na Bledu je bil Parma med najboljšimi mednarodnimi velemojstri 8. in mu manjka samo kakih pet procentov še za nasi lov mednarodnega velemojstra - največjo Šahovsko čast. 10 KL J E- , KJE, KJE ... BO-M O LETOS S I L V E S T fi O Y A L I ? Samo to in. podobno slišiš zadnje case v našem Melbournu. Saj je razumljivo 5 za naše pojme ne more biti novega'leta brez primernega silvestrovanja. S tem ne mislimo samo na ples, tega si ta vroči itak privoščijo ob vsaki priliki. Večini od nas nam ples mer ni, zabavo, ki se jih udeležimo so zelo redke, Se sploh so» ino nam je še manj poznan užitek. 0 kulturnih prireditvah ni moč govoriti. Ostala bi nam le Se literatura, Se bi nam bila na razpolago• S tem pa smo našteli že vse vire duševne hrane, ki nam dostikrat ni nič manj por troiana kot telesna. Ostane nam le še delo, kot glavni tìàì zdravja, za dušo in telo. Se je torej čuditi, ce človek po celoletnem delu za hip popusti, znova zajamia zraka in prodno ponovno zamahne, mu roka omahne? Ne, si pravi, ne smem nadaljevatil Neka nevidna sila ga jo pritegnila in že ga vidimo v krogu znancev in prijateljev^ a blagor mu, če ima brate, sestro ali vsaj dol ostalega sorodstva. Zal nas je večina popolnoma osamljenih, nihče ne poskuša razumeti dušne praznine, ki se z vsakim dnem poglablja« Zaprli smo se va.se, skušamo pobegniti, kam, navadno no vprašujemo. Premnogi iščemo varljive utehe v pijači, drugi v spolzki družbi, poudarek zaslužijo delavoljni s svojo večino. Vsi, brez razlike, pa smo sinovi in hčere naše ljubljeno Slovenije. In kot takšni kaj radi pozabljamo na doživljajoče gorje, otresamo vsakdanjost, iščemo in tipijemo za potjo utehe. Ob zatonu starega in porajanju Novega leta kaj radi zaključujemo medsebojne račune, povprašamo znanca po njegovem zdravju, družinici, njegovem napredku, beseda sili celot, politiki. Nam je mar zameriti, če v tem posnemamo naše prednike sive davnine, katerih možati besedi je sledil pogovor pod lipo s krožečo majoliko? Ob kozarcu tolažilne kapljice so naše, sicer v trdo skorjo odeto srce, omehča ; zaupamo si mnogo več kot navadno. Oprostitvene, odpuščajoče besede so blažiIno olje ranjeni duši!'Strnjena srca pa kaj rada sahreponijo "nazaj v planinski raj". Tam, kjer se je rodil naš "En starček je živel tam v vinskih gorah...", "Sem pobič z zelenega Stajerja«..", "Oj Triglav moj dom...". In So in še - saj jih ni moč našteti. Ni mar to naše silvestrovanje? Se bomo li pustili prikrajšati za to NASE tor s povešenimi očmi prisedli k tuji mizi? Ne, se je glasil odgovor naših prednikov« Posnemali jih bomo tudi v tom! Bavno za to pa bo letos naš Slovenski klub Melbourne Priredil SILVESTROVANJE NA P fi 0 S TE H 5 kar pa ni tako lahko kot se to bere. Prodno nadaljujemo je nujno omeniti, da prirejamo letošnje silvestrovanje pod geslom: Vse v svr}jo zadovoljstva naših ljudi! Pozabili bomo za trenutek na člane in nečlane, pozabili vse nevšečnosti, pozabili colo na dobiček, ki premnoge zelo moti, dasiravno vodno točno poročamo, kam istega nalagamo. Uugno je tudi vedeti, da to ne bo noben piknik, ki ga vsako leto pritejamo na Velikonočni ponedeljek v Plenty. (Dalje naslednja stran.) Neštetim izmed, uas bo še zelo svoS spomin na dogodko v prahranski dvorani ob priliki lanskega Silvestrov-mja. Lani dvorano sploh ni bio mogoče dobiti, ker je bila dodeljena jugoslovanskemu društvu, letos jo nedelj.', in sploh vso podobnu prireditve avtomatično odpadejo. Za prihodnje leto in vsa na daljna so nam dvorano odklonili; češ, da smo progi..t,on narod. 0 takšnih okoliščinah smo se na sejah Upravnega odbora spraševali J Pa kaj nam res mislijo ukazovati v celoti ter nam 2o ob vsaki malo glasnejši pesmi postaviti za hrbet policijo? Pustimo jim veselje in krenimo raje novo pot, so dejali ta modri» lias boste podprli v našem sklepu? Upamo! Tudi to je vzrok, da bomo letos organizirali čisto pravo silvestrovanje izven Helbournaj na prostem in s primerno dvorano v sredini. Izvedba to širokopotozno akcije-bo - se razume -združena s precejšnjimi stroški, nošt«tirai sitnostimi, poti in celako-pica dela bo potrebna. Že samo letanje okrog za priraorno dvorano ni bilo prijetno. Kje pa je še vse ostalo? Toda samo malo smisla za skupnost in vsestransko razuraevanje je zašeljeno, pa bo šlo. Brez malo reda in samodisciplino tudi ni mogoče. Vsled tega vas še v napr.j naprošamo, ne prezrite naših navodil, prošenj za izpolnitev prijavnic. Vabila, ki vara jih bomo poslali, nam takoj vrnite in podobno. Le če nas boste v celoti podprli, vam lahko garantiramo vsestransko zadovoljstvo, Vkolikor panara organizacija prvoga silvestrovanja na prostem uspo, kot je zaželjeno, vam zagotavljamo, da bomo dali slovo vsom mestnim dvoranam in si v bodočo vsako leto organizirali podobno zadovo lepo sami zase, daleč proč od mastnega trušča kot vseh vsiljivcev. Kot je 2o nave-dono, jo dvorana, v kateri se lahko nemoteno zavrti več kot dvo sto plosaloov, rezervirana. ITahaja se več ali manj na privatnom posestvu, radi česar smo morali sprejeti gotove pogoje. Omeniti bi bilo, da odgovorna oseba za isto ne Seli imeti nobenega opravka s„ posamezniki razen dveh odgovornih organizatorjev. LeSi med prekrasnimi nasadi marelic, malin, robidnic in podobnih sadežev, ki bodo ravno ob času silvestrovanja zoreli. Kdor bo Selol, si bo tudi toh dobrin privoščil v izobilju. Polog dvorane je prostor v velikosti nogometnega igrišča, igrišči za tenis in kriket, ki nam bosta na razpolago. Za bofr ljše raz oloŽenjo bodo služili na terenu redko rastoči cvkalipti, katerih se bomo poslužili v svrho dodatne razsvetljave. aa treh Be obstoječih ognjiščih so bodo verjetno svrli primerni pujski. Vso skupaj pa je ograjen prostor (kot nalašč za nas). V smislu odklonitve kakšnih naešočnosti prod prireditvijo med našimi ljudmi in odgovorno osebo za dvorano, ne navajamo kraja, kje dvorana stoji, temveč samo oddaljenost istu od Helbourna, ki jo 25 milj. Gotovo, da bomo pravočasno sporočit 11 tudi ime kraja. Za privatna vozila bomo poskrbeli za markacije na cesti, na križišča izobesili naše znake s točno nakazano smerjo in podobno. Za tiste, ki nimajo lastnih vozil bomo organizirali prevoz z avtobusi tja in nazaj. Ker bo zadnji dan tekočega leta nedelja, bo pričotok po vsej verjetnosti mod tretjo in četrto urio popoldne, s čimer bomo nudili možnost ogloda kraja in okolice. Uradno silvestrovanje bo trajalo vse do dveh popolnoci, neuradno pa se bo bržkone zavleklo tja do jutra. Orkester, ki ga mnogi že poznate iz naših zabav v Prahranu, je rezerviran ter delno žo plačan. Ki se toreg bati kakšnih škripaČeV na harmoniko. Ker bo dvorana urejena s,amo za plesalce, nameravamo na prostem postaviti zadostno število miz in klopi, da so izognemo sedenja po turško kot je to običaj na naših piknikih. (Dalje nasi, str.) Nujno potrebno bo oskrbeti pomožno razsvetljavo, ker je sedanja nizko napötostij, morali si bomo pomagati s plinskimi svetilkami. Verjetno kdo poseduje-takšno svetilko doma. Zelo nas bi razveselilo, ce bi nam jo bil pripravijen.posoditi in nam s tem prihraniti v3aj dol stroškov. Skoraj odveč je omenjati, da bo za pijaSo preskrbljeno v polni m mori} ni izključeno, da bomo poleg našo običajne pijače v Prahranu, še marsikaj dodali. Enako jo mišljeno glede prigrizka! poleg Hojni-kovih kranjskih borno v stanju postroči z na ražnju peč onimi pujski, mislimo tudi na domačo potico, kar pa še v polni mori zavisi od dobre voljo naših vrlih gospodinj. Čemu vse to opisujemo? Baklama, bussines, koristi in podobne lori-latice bodo iznašli hmdomušnezi. Naš narnon pa je s t^m lo delno prikazati, kaj vso smo žc storili, o čem še razmišljamo kot, kaj vso bo potrebno še storiti v zadovoljstvo nas vseh! Hkrati jo iz prikazanega moč razbrati 1 . precejšnje predvideno stroške, katerih riziko bi bilo preveč krivično propustiti peščici delavoljnih. Dolžnost nam narekuje to riziko vzeti na ramena nas vseh. Da pa se temu izognemo, ugodimo po možnosti vsem prošnjam, ki nam jih bo Slovenski klub Melbourne predo-čil. Isti jo prevzel vso mogoče ukrepe za popolon uspeh celotne orgasr niz.'„ci je. Casa imamo so dovolj na razpolago. Od nas vseh je torej sedaj odvisno, kakšno širino bo sedaj zavzela ta dobronamerna zamisel SKM-a. Slovenski klub pa na vsak način mora vedeti pravočasno vsaj približno število udeležencev. Poudarjamo, p r a v o "c a s n o ! V dosego toga cilja, obveščamo vso v Melbournu, bližnji in daljni okolici živečo slovensko javnost, da so vstopnice za to prireditev žo v predprodaji. Vstopnice jo lahko dobiti pri sledečih članih SKM: 1. Vogrin Anton, 40 Barnard Grove, Kew} 2. Janez Škraba, 27 Council St., Clifton Hill} 3. Humbert Pribac, 105 Barkley St., North Fitzroy} 4. Simon Špacapan, 13 Woigall St., East Brunswick} 5» Maks Hartman, 24 Cumming St., West Brunswick} 6. Stanko Hartman, 153 Essex St., Pascoe Vaio} 7. Franc Janežič, 56 Taylor St., Moonee Ponds, 8. Jožo ^anožič, 9. Leopold Jauk, Slovenski dom., 371a Park St., Princess Hill} 10. Martin Baligač, isti naslov kot Jaukov} 11. Martin Adamič, 8 Dixon St., Malvern} 12. Franc Pongracič, 25 Moonya Bd., Carnegie} 13 Anica Molan; 8 Anzac Ave., Nth. Coburg in 14. Jože Kapušin, Padua Hall, 19 A'Beckett ST., Kew. Cona vstopnico za prireditveni prostor je prostovoljni prispevek' IO/- (deset šilingov) za vse brez izjeme, člane in nečlane. Tisti, ki boste imeli možnost prigoda in povratka z lastnimi vozili, boste toroj kupili samo vstopnico za prireditveni prostor. Vsi ostali pa poleg vstopnice še vozno listke ali vozovnice za avtobus. Cona provor za z avtobusom, tja in nazaj, je ravnotako 10/- (desot šilingov). Na vozovnicah za avtobus bomo ob prodaji po vaši želji označili približno uro odhoda iz Melbourna in povratka v rielbourne. Dalje str. 14« To pa radi tega, da zmoremo organizirati zadostno število avtobusov in nemoten prevoz« Vsa nadaljna navodila boste zasledili v^decembarski številki'Vestnik?., kateri ga ne prejemate pa po pošti. Ho bo napak poudariti, da naprošamo vse člane SKM, naj po svojih močoh obvestijo o tem in toj nasi zamisli vso in slehernega Slovenca! Apeliramo še na vašo prosto voljo. ìTiko: ;ur ne bomo vsiljevali vstopnio. Z nakupom mstih pa nam bosto omogočili spremeniti naslov toga Članki iz "Kje, kje, kje... borao lotos silvostrovali" v "Vsi na silvestrovanje", ki ga lotos prireja Slovenski klub Melbourne prvič na prostem! / SKM * * * PA SE S L I Š , PA SE S L X S • a o Slovensko dušno-pasiirstvo v Avstraliji je dobilo novega sopasti-rja na svojàm pašniku - med avstralskimi Slovenci. Iz Amerike, Lemom-ta,jo prišel mod nas pater Odilo Hanjšck, ki si jo pridobil skozi vsa svoja delovanja naslov Spojoči misijonar". To ime je z njim prišlo tudi v Avstralijo, kjer ga je častno potrdil. Prvič smo slišali , ko je p. Odilo pol pri maši v Burnieyu in nato na romanju v Sunbury s cerkvenim pevskim zborom. Tudi zboru se teh nekaj dni pozna, da imajo med sabo dobroga . ovca in vodjo. lasplošno smo dobili mnenje8 Pater Odit lo poje, kadar moli, pripoveduje, razlaga in uči, saj jo njegovo geslo; "Kdor pojo, dvakrat moli!" - Do sedaj jo imelo dusnopastirstvo ali Slovene Chaplaincy v Avstraliji samo tri duhovnike s p. Bernarda in dr Mikulo v Sydnoyu tor pri aas v Victoriji p. Sazilija. Pater Odilo bo ostal v Sydneyu, pripotoval bo tudi večkrat nazaj v riolbourna. Dno,. 9. novembra jo pater Odilo kazal barvane slike iz Slovenije. Majhna dvorqnica v Padua Hall jo bila kar premajhna, saj jo glodalo sliko, ki so bilo ros lopo in prvorazredno posnete, preko 200 rojakov Slovenski klub Melbourne zeli patru Odilu ob njegovem prihodu obilo uspeha pri njegovom dolu tet veliko lepih dni mod nami! KOZAMÜEUIK (ilustrira Alex Urščič.) 26. Tedaj je nezavestnega Hanzeja zdramilo močno potegovanje za trnek. t i^ug.n ribič je takoj potegnil. ^ glej! Ha -trnku je visela tako velika scuka, da bi se je ustrašili, 5o bi jo videli. 28. Ham! je -šavsnila ščuka in ob-visela na nosu gospe Mrcinove. Gospa so je seveda drla kakor na ražnju. Hanzej je potegoval na vse protege. Toda gladka žival mu ni in ni. hotela ostati v rokah. 25. Hanzej Je z vso svojo močjo padel na kumik, ki je stal zad^j L vrtu. Brez zavesti je obležal m njem. Trnek pa jc zletel baš v sredo vode. Gospa Mrcinove in Tresorepčeva sta se spogledali. Ziniti pa nista mogli niti besedice. Kaj tako čudnega z še nista videli,__ 27. Ponosen je zlezel Hanzej s kurnika. S to ribo je bila pprav-Ijena in pozabljena nesreča vsega dneva. "Oh, oh, oh?» jo vzkliknila gospa Mreinova "morski som"! In kako lepe zobe ime.!" ITagnilr se je k ščuki, da bi jo bolje" ___ videla. Sù irPt 30 J° vr" 31. Gfospn Hrcinova jo pogledala teti an rajati Kakor br,.z pomoti. svoj nos v ogledalu. Ba 1rM*i M Skakala jopo perilu, , njo 3,veda na glas zatulila. So•bi ji kdo pr- j a le ni hotela stavil stol za ^VÄ izpustiti nosa la v omcdlovico. P V^nl iJ! 30. Končno so ubo^i živali opešale moči in gospa Mreinova jo bila rošona. oele zdaj je videla pohojene in onesnaženo p rilo. To je bilo pa že prevep! Vsa potrta se je zgrudila prijateljici v naročje. Medtem jo je Hanzej popihal. 3og ne daj, da bi bil tam, ko gospod Mrcina izve kaj so je zgodilo! 16 32. Medtem je gospod Kozamumik pridivjal v St. Peter. Voza Se vudno ni mogel ustaviti. Kakor besen je drvel po cesti. Vse, kar je bilo na poti, je postalo žrtev njegovoga avtomobila. Take strahote vaSSani še niso pom,ili. KAKO SO KADILI V ŠTABIH ČASIH Tobak je po orekluiz Srednje in Južne Amerike. Evropa ga je spoznala Šele po Kolumbovem odkritju nove zemlje. Neki Hernandez de To3r ledo, ki se jo mudil v novem svetu kot zastopnik španskega kralja Filipa II., je leta 1559 prinesel v svojo domovino tobakovo seme. Prvi povratniki iz Amorike so vneto zatrjevali, da jo nova rastlina zdravi vilna. Zlasti so jo priporočali kot zdravilo proti bolezni, imenovani "mal de las bavas", ki je bila pridobitev Novega sveta. Tedanji francoski poslanik v Lisboni, Jean Nicot de ViUemain, je poslal tobakovo seme tudi svoji kraljici Mariji de Medici ter s tem vpeljal "herbo sancto", kot so takrat pravili tobaku, tudi med višjo družbo. Po Nicotu je francoski znanstvenik Delachamp mnogo let pozneje imenoval tobak "Horba nicotiana". Angleški raziskovalec, pesnik in zgodovinar sir Walter Raleigh (1552 - I618) pa je bil menda prvi Evropejec, ki jo okusil dim tobaka. Leta 1584 jo sir Raleigh vodil neko angleško odpravo v Severno Ameriko in ko se je čez dve loti vrnil domov, je prinesel s seboj čudovito pripravo za kajanje - pipo. Nekaj časa je sir Raleigh ljubosumno skrival svoje novo razvedrilo. Nekoč mu je njegov služabnik, ko ga jo prvič videl s pipo med zobmi, poveznil polno vedro na glavo, ker je mislil, da njegov gospodar gori» Pozneje jo postal prvi pipar vnot zagovornik kajenja mod angleškimi plemiči. Pa tudi tobak jo izkazal siru Raleighu nemalo hvaležnosti za njegovo prizadevanje, Jakob I. ga je namreč obdolžil izdaje in 12 let je preživel v joči, kjer si je krajšal čas s kajenjem. Preden so ga obglavili, je sir Walter Raleigh pokr kadil poslovilno pipo. Pipa si je kmalu utrla pot iz Anglijo na colino. Za Ludvika XIV, jo je v Franciji za nekaj čas izpodrinila nova moda $ njuhanjo tobaka. Neki pesnik tistega čas je zaljubljeno vzdihnils "Oh, zakaj nisom tobak, ki bi ga njuhala moja izvoljenka." 5oprav se je tobak vtihotapil v Evropo kot zdravilno zelišče, jo kaj kmalu prišel na slab glas. Profesorji neko nemško univerzo so svojim študentom zatrjevali, da se jim bodo od kajenja možgani posušili. Pravoverni duhovniki v Rusiji so pridigali, da kadilci "hudičeve rastline" dihajo isti dim kot neverniki v peklu. Toda vse to ni prav nič pomagalo, kajti culo pruski cesar jo bil kadilec, Peter Veliki pa jo kar naprej vlačil pipo po ustih in zahteval od svojih rojakov, da ga posnemajo. Kot smo videli je Evropejcem najbolj ustrezala pipa. Šele v 18. stoletju so kadilci začeli segati po cigarah. Prva tovarna za cigarete pa je bila ustanovljena lota 1862 v Dresdenu. Kdaj so se Slovenci spoznali s tobakom ni natančno znano. Vendar vemo, da se je kajenje pri nas razširilo zlasti za časa Marije Terezije, ki je podobno kot drugi evropski vladarji v tistem času skrbela, da so bili njeni vojaki dobro preskrbljeni s tobakom. Po prvi, zlasti pa po drugi svetovni vajni , so je : Statilo kadilcev v Slovenijo visoko dvignilo. BEŠITEV ITJ.GR4DÌJE KEIŽA1JKE IZ X. ŠTEV. i Minotav^s, 10. skrofulc^a, Obesek PO • , Otokar, 23. bariton, 25. ore" ^ , V 20, sPirale> 22. 30. enook, 32. Atos 33. Sd^V n/ ^ Imr' 28' E6tJe, i», 39. blazen, -b, ÖÄ ì' ^ ' J7^» iride, -f, 49. in0j 51# tipografi56^"*®ta * S™' 4_5' zel> 47. litev, 71. Vesna, 72. oolotok 71 —« Kotoks, 69. te- , polotok, 73. imenovalec, 74. industrija. 7. R(isto) Spavin). ******* ******** SM» EÄ; sr »s irrđ, ** « - - Sltev. Tokrat to pa 5e SeMig ^tj na®rađo za Pravilno re- ceda nagrada podeljen 1 t" l ^^ ^ini rešitvi to ostalim pa volJ£ _ ^ Gospodu Grilju pmv prisrfne Seotitke Gospod Grilj je poslal Se naslednje poprave: O Ä SK.^-04ua» *u as z&ssr * * * kako mebimdj toploto ? (Livio flovak) mu pal^eratoMLo^Ida^n^f^ ^^ ^ nas v Melbo- padanje temperature ^ SliV^V^ na barometru kazala od 54 stopini F do ^ o ^ °ktobra> ko Je lestvica ni nie težkega, ce vamjfz^atemperatura v C stopinjahAo pa nje, ki je: C * 5(p - Z? Pre^janje oziroma prenaša- ^ 32; primer8 ce imamo toploto HO stop. ?f q c /'u1 ^ \ računamo ! r. - ik) . . 5(110 - ^2) R 7o 18 ^99 JkklàJÌ* D O H A WC E C VIT T JE NA AVSTRALSKIH TLEH Člane Kluba soznanjamo z novico, da bo tukaj v Melbourne izšla v pobožičnem Sašu v založbi Slovenskega kluba Melbourne p r v a s 1 o-venska knjiga v Avstraliji, pesniška zbirka mladega pesnika.,---Slana kluba, H u in berta P r i b a c a. Knjiga bo vozana v platno, v finom papirju na 94 straneh izbranih vorzov, zj. katero je znani slovenski pesnik in slavist profesor Tino D e -b e 1 j a k izrazil, da so lepu, globoko občutne in močne po izrazu. So razmišljanj;.! o sebi, do,aovini, ljudeh in Bogu. Ker bo knjiga izšla v omejenim številu, Vas opaozarjamo, da se že proj naročite na to slovensko redkost v Avstraliji. Cena ne bo čez £ 1. Vondar jo dovolj, da sedaj pošljete klubu samo obvestilo, da si jo želite imeti. In povejte tudi drugim Slovoneum o tem. Knjigo bo natisnil slovenski tiskar Simon Špaoapan, ki ima svoj mali obrat v East Brunswicku in izhaja iz znane slovensko družine v Gorici, So to, vsak slučajni doboček pri knjigi j e n a m e n j e n 1 o slovenskemu domu. Danes objavljamo dve pesmi, ki pa ne izidota v zbirki. H 0 H A H Kalne vode pod s tarimi nagnitimi vrbami, kam ste skrile mojo srečo, ki soni jo sanjal v toplih jesenskih nočoh? Sonce je ožgalo košenino in po cestah stopa bolečina sivoga nemira, kakor berač, ki hodi vsa leta isto steze z obrabljeno malho in žalostjo v očeh. Mod ličjem močvar so okrnele nove bilko na strohnelih trstikah in moja tesnoba jo romar, ki se vrača zopet in zopet pod znamenje kriza za majhno uteho. H. Pribac > 21 u B I J A L E c (H. Pribac) Ceraroa öu;»..c Sa J--,... • • --------o.a. onzo.-'"-0* (GustaK ..xlalf... Bo. ìpor) Pokrili rau bodo obraz z belim prtom, da bi zatajili grozo v steklenih oceh in prižgali bodo sveco v sobi prežeti z mrakom -obrisi otrdelega trupla bodo božali po steni v migotanju rumenega soja. Prišli bodo kropilci z^besedami o vsakdanjih rečeh in njih molitev bo brezčutna kakor drdranje koles ■ po drobirju kolosaka, on pa bo stopil čez most z grozo v steklenih očeh. # OBALA P A L M OV I H VEJ risei bo kakor konjev truma, Lr jajoca v rdoce-jutro > plavih pašnikih, j or se je p, 'logia mogla po i rosi 1 mod bistrimi studenci. Jem peket njegovega belca senci nomirnc zavesti, ko divja k obali Imovih vaj, 01- se zgrinjajo ljudstva širokih svetlih cest. 2 bo spral sredi noči išne kotanje kamenitih potoh kdor bo Šel na romanje brez povratka, si ne bo spotil Čela in zapraŠil obleke. Prišel bo na svadbo c-den kot voda spod skalnega vira in bo stopil prod njega, ki mu jo bil Bog v neprespanih nočeh, dnevih polnih truda in jutrih ujodajooega mraza, zakaj on no bi pozabil na nje, ki so mu ponudili zadnji posirok iz čutare v žaru peščenih sipin in kruha med zidovi vlažnih ječ. Prodajate? Kupujete? Hiso? Zemljišče? Obrnite se na poznano tvrko EDEN REAL ESTATE 4 PASCOE V/ALE RD., MOONEE PONDS TEL. 37-5104 in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36 - 6432 belite v poki icati v c&uótralijo óvojce in placati prevozi Obrnite óe na potnióki urad ODRA 6a ELIZABETH ST., MELBOURNE, C.1 Tel. MF 6178 po urah JJ 2630 \ PRODAJA LADIJSKIH. LETALSKIH, ZELEZNISKIH VOZOVNIC ZA VSE DELE SVETA. Direktni letalski prevoz Iz Jugoslavije v Avstralijo za gotovino ali pogojno odplačilo, pojasnila za potovanje, potne dokumente, prenos denarja. Itd.