TONE KOSEM
,,Ti, jaz vem pa za ptiče ..."
§eža4 seim za foišo v travi pod isenč/riato jahl;airio in čital 'knjiigo. Leip nediedjsikii popoldan je bil. Nad ddlimo, 'iiad tihimii ikimetiškimi do-mcivn pod mieoaj |e bilo stkadio soince iz svojih žankav tako <pre-ksten taldaihin, da je sitinmeta zdaj še samo kaikor zamaknjemo vand, lim oad teim baildahiinoTii so se po bolimih nadbrog pojotoi Mopotci ikakor bele vrteče zvezde blisikajli iz sinje bleščavc neba »ter se z menjavanjem in močjo vetra vred zdaj gflasneje, _____   zdaa tiše ¦veselo zasmejaili nad meaaj.
Zaipri setm kmjigio, si položil roke ipod glavo iin si pomaikni'1 čepico na oči, ki so si tnudrie žeilele 'sence fa -počiftka. Žalostoe so buile mofe misili. Tudli tebi, starec, se }e agodiilo ikakor omim v domoviiMo vrača^očim se potinikom, kii jim je vihar razibiil bartoo ,in jih treščil ffla isamotetti ottok! Raz-bito je tvioje živiltfemie, t-vcsj otak ije bolastmo raiztočairanje. Nad teboj sije ¦solnce, inialliva iz ikristailmih kalibov zeimlji svojio zlato luč, «kaiOK tetoe žehti prirada cd saimeiga «pojnega cvetionega vctnja. A'M ne z-ate — za dnugre sije sotlince, za driige dehte cvetice...
Iz giozidai za miem-oij se je agjlasi-lo tenko pažvižgavainae. Oz.rem se in postošam. Zvižganje iprihaja vednio bliiže; pctem se !iz gošoe ob travimku zasvetlika bel rokav in iz vejevja se izlušči sosedov Minko, moj prijatelj-čdk, d>eaek z vedno smedočimi se ndečimi Mci in 'radiostniimii, žarečimi očmi. S skaklijadočiimd koraki hiti j>roti meini. Pred inenioj obstasne in ko vidi, da me ne moti, se skloni k moji glavi ter mi pove skrivnostnoveselo: »Tii, jaiz vem pa za iptiiče...«                                                                   ¦
Uprsm se z incikami v <tla in sedem — moje ioči se zaaudeno azirajo naokrog in iščejo, ušesa se napenjajo in prisluškujejo, srce mi naglo utriipltfe. Od kod je zazrvianiaklijato? Ali se ni ogjlasila -moia imilaldiost ?!
Pgš&S meaie sedii v itravi Mtako, lin injegotv ©biraz se pred mojimi očnti hetnadoma izipremieni. Da, isa1]" je to tisti 'abraz! Vided sem <ga ndooč v dajv-nih oaisih, .gilediai sem gia, sarnio balj b'led Je biisl in boij dMbam, a ooi sb bile ravnotafco rad^ostne m žareče. Mlaidiast mdja l«pa, ti si nne prišla" zai>et
244
obiskat! Im še (nikdair ni&o zazvomiiffi tvoji zivoneki siaaše kakor zdai... Sodiš db memi in se veseJiš, da se je tvfoje zivoinčScilianje tako pnijetno do-takjtiiio mtajega srca. A še boH se čudiiš. V tebi je vse pdlino scčnega živ-^emjii, vise ipofao miade#a veseilja, zauipanje in hrepemmja. Gledaš jrre i»n ne raztrmeš me: nikj«r ^"eč živiljetnsja — vse tiho, uiniče«TO... raizvaLine. V črtno raikeiv sbrniš, v rartvaški obraz, v mrtve razočarane oči. Ti prelepa — s išvodim itnsdtolžnim >otroškim v«seiljem — saj te komai še po-zmain. Kje so zdaj tisti ffozdovi, ipo katerdh de hodM fidkoč otrdk z dirotmim, MeidSm obna»om, skakiljal v sencali i'n se 'igral z ve^vericaa-ni, se pog^oivaTJal s ptiči in drevesi, vedel za vsako ptičje gnezdo in se veselil rnladičev, kakor se mati veseli svojih otrok? Kje so zdaj tisti gozdovi? Ni jih več; po&eikafM so. In otrok — kod hodii zdaj ? Nikjer ga ni več... ubiM so ga razbojmlkli... '.niamesto njegove®a veselega obraza pa gfleda iz rakve inrtvaska gteva starca. Samo spiomiini še ina tega vesele«:a otroka, nič draigregia več... Pa dia bi visaj v3, vi slatiki spoimtai, ostali pri imenj... lažije mi bo v iraikvS!...
Še vedlno sedi ob meni Mtako, oziiraje se na jaMasnio nad Tiiaima, v ve-ievie, k|er žgiodi dwje zdiatapisanih, od veijioe1 na vejico poletavajočiiii in z Ijubikim kiretamjem drug dirugreiniu i>rabQ!ržujojciJi se lišokov. Kadar pa po-gleda mene, <se njegiove ači staivnoistiK) zasimejefliO'; outinn: nečesa rnl še ni potvedail, nečesa lepega, kar anu sila/dkio i>n mehko ležd na dnu srca in oesar za ©nkrat še noče dejliiti z ineinoj — tujcem.
Vstamem, da girein v hišo. Mmfco stopa vštric mane, 5eblja.toč isti skočen kaikor ima^iein škorec. Pri ivežmem praigm se misliim od njesra poslo-viti, ko me hipoma prtime za suknijo, se vsapne na prs.te m mi z bleščeičimi očmi odkniie svojo skriviniosit: »Ti, veš... pa kcisi so... Tako iepo »nezdo imatfo... Kaidar bodto giodni, bom dva vzeil in enega bosrii dail tebii... veš, tebi. da ti bo žviižgal in pol...«