^t IKMUIL L> JL - mBKJML Uisijomi imajo lepe uspehe. Veliko :ruda in gmotnib žrtev zabtevajo mi- sijoni v poganskih. krajih. Niso pa za- aian ne napori ne žrtve. Namnožujejo se od leta do leta uspehi. V tem oziru =e odlikuje Afrika, kjer krščanstvo na- *lo napreduje. Zlasti velja to za drža- vro Ruanda (v osrednji Afriki), ki je >od belgijsko nadoblastjo. V tej državi e 1,600.000 prebivalcev, med katerimi e 90% ikristjanov ali \atehumenov (pri- jravnikov za sv. ikrst). Preteklo leto je jilo 52.632 krščenih, število ikatehume- iov pa znaša nad 100.000. Sam fcralj \lutar IV. je katebumen. V tej državi Jelujejo kot misijonarji Beli očetje, ki ielo skrbijo za to, da krščenci tudi kr- sčansko živijo. Kot najboljše sredstvo matrajo sv. obhajilo. Na misijonski >ostaji Kabgay, da navedemo samo en mmer, je bilo o Božiču 1934 porazde- jenih 17.000 sv. obhajil. Velika s-krb 3elih očetov ]e duhovniški nai^aščaj iz vrst domačega prebivalstva. V Ruandi e že 17 duhovnikov-črncev in 43 do- liačih sester misijonark, v Ugandi pa e že 56 domačih duhovnikov. Skupno /odijo Beli očetje 16 duhovniških se- nenišč, ki je iz njih do zdaj izšlo 122 luhovnikov-črncev. Protestantska nedoslednost. Angleka protestantska cerkev bi rada sluila dvema gospodoma: Bogu in svetu. To pa po zatrdilu sv. evangelija.ne gre. )vc veliki angleški cerkveni pokrajirti canterburyska in yorška) sta pred treni leti ustanovili posebno cerkveno •comisijo, ki naj preuči vprašanje, fcako bi se anglikanska cerkev morala ravnati v vprašanju nerazdružljivosti zakona. Komisija je dovršila svoje delo ter o njem objavila poročilo, ki v njem ugotavlja: Zakon, kakor ga je ustanovil naš Gospod, je načeloma doživljenjska in nerazdružljiva zveza med enim možem in eno ženo, izključena je vsaka druga zveza. Dokler živi zakonski tovariš (tovarišica), je nova poroka s?reh zoper to načelo; anglikanska cerkev ne sme prisostvovati taki sklenitvi zakona, niti ne sme pnipuščati takšne osebe k sv. zakramentom. — Dejansko j.a anglikanski protestantizem kot državno krščanstvo ravna drugače. Dovoljujejo se izjeme od tega načela. Škofom je prepuščeno, da dovoljujejo osebam, iki so ločene, pa znova »poročene«, pristop k zakramentom. To je koncesi:a (popušCanje) svetu in duhu časa. Odrešenilt pa pravi: »Dvema gospodoma je nemogoče služiti.« Lastna knjiga ga jje spreobrnila. Da le ob čitanju kakšne dobre knjiige mno?oteri spreobrne, se večkrat dogaja. Poredko pa se zgodi, da bi koga spreobrnila lastna knjiga. In vendar s? je to zgodilo s protestantskim dubovniikom Gregoryjem, ki je bil nedavno po jezuHskem patru Woodlocku v Londonu ^prejet v katoliako cerkev. Gregory je oil Clan metodistične protestantsike ver•?k"e ločine, kateri je njegova obitelj priaadala od njen&ga po^etka. Bil je v tej 7erski loCini pridigar in dubovnik. Š svojim bistrim duhom je hotel priti resnici do dna. Temeljito je študiral verska vprašanja. Odločil se je, da bo o vseh velevažnih vprašanjih, ki se tičejo človeka in njegovega odnosa do Boga, spisal tknjigo. Začel jo je pisati kot protestantski metodist, med pisanjem je spoznal vso resnioo ter postal katoli5an. Tis-ti dan, ko je njegova knjiga z naslovom »N«dovrieni vs«mir« izšla, je bii njen pisec Gregory slovesno sprejet v katoliško Cerkev. Čudovita so pota božje previdnosti!