IZVESTJA Muzejskega društva za Kranjsko. Letnik IV. Mi) L Sešitek 4. - -Tir Grobišče pri Sv. Luciji blizu Tolmina. PriobČUJC S. Rutar. (Dalje.) L. 1893., julija in avgusta meseca, je odkopal dr. M. še 166 grobov pri Sv. Luciji, tako da je do sedaj vseh vkup odkril 3118 grobov (primeri «Tzvestja*, IV., str. 2). S tem je prekopal vso parcelo št. 955, kjer je bilo več prostora brez grobov, in potem nadaljeval prekopavanje spodaj ležeče, bolj strme parcele št. 956. Tu pa grobi niso stali zaporedoma, nego so bili tu pa tam raztreseni brez posebnega reda. 1'ii tem delu je naletel prvikrat na rimski grob sredi med prazgodovinskimi, t. j. na amforo iz line paste, ki je imela odbrane kosti in železno zapestnico. Na dolenji strani tega groba so bile okrogle jamice izdolbene v skriljenec in v njih so bili ostanki gromade ter priložki. Samo polovico grobov je bilo pokritih s ploščami, večinoma modrejskimi. V teh grobih je našel dr. M. 34 velikih žar (med temi dve s svincem popravljeni), torej primeroma več, nego v prejšnjih letih, in strto bronasto žaro z vzbočenimi pasovi. Situl je bilo sedem (štiri cele, jedila o/.aljšana s krogi), cista jedna, vsa uničena, in jedna lepa bronasta posoda v premeru 245 mm. Malo je bilo lončenih posod (56), največ čaš (22) in skled (14). Mnogo pa so nabrali fibul (150), največ kača-stih (49), cerloških (27), pijavičastih (15) in prostoločnih (12). Dve kačasti fibuli z dvema zaVojkama sta bili pozlačeni ; to je prvi sled zlate kovine v svetohicijski nekropoli. Jedna fibula je imela sredi loka vrezano žival 1 ležečega jelena ?) ter je bila pokrita s koščenimi krožčki in pločicami. Najlepša in najbolje ohranjena pa je bila fibula z vozom, katerega vlečejo trije konji (podobno fibulo so našli tudi že 1. 1850). Vseh prstanov so našli 27, igel in zalasnic 23 (1 debela je imela uho), zapestnic 13, obeskov 13, pašnih sklepancev 12, uhanov 11, steklenih jagod 11 itd. Jeden obesek jc bil sestavljen iz štirih jantarjevih ploščic; jeden sklepanec je imel vzbočenc risanje in trivoglate obeske, in jedno vretence iz kosti cikca-kasto črto okoli oboda. Pa ne samo pri Sv. Luciji kopal jc dr. M., nego tudi drugodi po gorenji soški dolini, zlasti v Kobaridu, kjer je začel preiskovati že jeseni 1. 1886. Tamošnje gradišče je stalo na griču sv. Antona, malo višje za cerkvijo (okoli 320 m nad morsko gladino). Svetolucijsko je bilo v poznejših časih prekopano in je izgubilo svojo prvotno podobo, a pri Sv. Antonu se še vedno pozna oblika nekdanjega gradišča, ker so jc ljudje že precej zgodaj popolnoma zapustili. Ker je Soča pri Kobaridu zelo stisnjena (ravno tako, kakor pri Sv. Luciji), bilo je lahko premostiti jo z gredami in ob tem prehodu je morala nastati tudi večja naselbina, zlasti ker se tu odpira še tretja dolina proti Italiji. Kobaridsko grobišči- se nahaja jugovzhodno od trga, na stopicali, ki se k Soči doli znižujejo (gladina Soče leži 200 m, grobje 218 in 224 m, cerkev v trgu 235 m nad morjem). Glede obsežnosti merilo se je lahko s svetolucijskim grobiščem, ali ker so ležali grobi le plitko pod zemljo, zato so jih večinoma uničili pri poljskem delu. Do sedaj je odprl dr. M. v Kobaridu 1079 grobov, ki so imeli sicer podobne, in torej istodobne priložke, kakor svelolucijski; ali iz vsega se da sklepati, da je bilo kobaridsko prebivalstvo siroinašnejše, nego svetolucijsko. Veliki- mrtvaške žare (lončene) so rabili tudi v Kobaridu (ravno tako na St. Vidski Gori in v St. Petru Slovenskem), ali vendar je bilo zbiranje kostij po sežigu že bolj v navadi, kakor pri Sv. Luciji. Tudi dve žari villanovske oblike sta se našli pri Sv. Luciji, ali nista služili za shrambo kostem. Pilo je tudi nekaj složčaslih žar iz brona in še več situl, med temi jedna (strta), ki je imela vtisnjen dogodek, kakor vaška. Lončenih posod je izkopal dr. M. 1123, med temi največ (19"3 °/0) situlam podobnih loncev in kup z visokim podnožjem (17-3°/o)- Nakras je nekoliko različen od svetolucijskih posod, ker imajo kobaridske večinoma svinčene in kositarske poteze, zlasti poslednje. Sklede z visokim podnožjem so podobne onim vEstu, a kupe z visokim podnožjem so zelo redke. Na neki žari villanovske oblike so bogate risanje, sestavljene iz začrtanih konjičkov in svastik. Caše s črnimi in rdečimi pasovi so v Kobaridu skoro izključljivo navadne. Prostoločnc fibule iz železa imajo skoro izključno (72 "/„) dvojno spiralo, namreč tudi še pod zatiko. Fibul z obeski je našel dr. M. 13, več tudi pijavkam podobnih in s kolutico mesto spirale. Jedna fibula je imela zelo podaljšano konjsko telo mesto loka. Bronaste igle z ušesi so se našle V kobaridskem grobišču in v Kovačevi jami pri Robiču. V grobu na obronku griča Sv. Antona, v katerem je bilo polno orožja, našli so precej velik' železen kelt. Neki meč je bil z žreblji prebit. V Kobaridu najdena žvala so bila iz jednega kosa in na pol bronasta, na pol železna. Dr. M. je poskušal kopati zadnja leta tudi v Bači in na Slapu ter našel, tla so ta grobišča nekoliko poznejša, za svetolucijskim (njih situle so bolj široke, kot visoke). Na Št.Vidski Gori je odprl 19 grobov in našel istodobne starine kol pri Sv. Luciji, med drugimi tudi jedno fibulo z obeski. Dalje je kopal dr. M. pri Št. Petru Slovenskem ob Nadiži na Italijanskem in našel tudi tam (odprl je 32 grobov) slične predmete, kakor na Tolminskem. Podobne starine, ali v manjšem številu, so našli pri Mediji v Furlanski Nižini, Št. Polu blizu Tržiča, Štanjelu, Svetem in Skocijanu na Krasu. Čudno, da niso zasledili do sedaj po Krasu nikakoršnih nekropol, čeravno je bilo tudi tam vse polno gradišč, n. pr. novo zasledeno na Kontavelu pri Trstu. Kraške jame je tudi preiskava! lani dr. M., in sicer v Samo-torici, Sli vnem, Bliščih in Po viru, kjer je našel 33 m pod zemljo lepe bronaste nakrasninc, povsodi pa živalske ostanke iz kamnene dobe. Značilno je, da niti pri Sv. Luciji, niti drugodi po gorenje-soški dolini ni nič sledov o gomilah, ki so bržkone bolj arhajične nego ravni grobi. Dr. M. misli, da je tesnoba grobišča prisilila ljudi tako ravnati in da so morali zaradi varnosti ravne grobe kopati, ker bi za gomile ne bilo dosti prostora. Se manj sledu imamo o etruščanskih grobih, ki so sestojali iz pravih grobnih celic, in o grških estelab», ki se tudi po Italiji nahajajo po starejših grobiščih. Nekaj posebnega so velike, bačvam podobne žare, kakoršne so se našle sicer tudi v Bolonji, Esti, Smihelu, na Vačah, v Rušah in na Bregu (Ffögg), ali po teh krajih niso služile za spravljanje kostij, nego so imele v sebi še druge manjše posode, v katerih so bile kosti shranjene. Lončene žare so večinoma gladke ter z rdečimi in črnimi pasovi opasane, kar je nekaj značilnega za Sv. Lucijo, ker v Istri še niso našli takih žar in na Vačah jedno samo. Nekaj posebnega je tudi, da imajo svetolucijske žare bučke vrh ročajev. Tudi velike bronaste žare, skovane iz več kosov pločevine, se nahajajo samo pri Sv. Luciji. Več podobnosti s tujimi pa imajo manjše bronaste posode. Ali na tujem so služile te posode kot žare, pri Sv. Luciji pa niso kostij polagali v nje. Najzanimivejše so pasaste «ciste> z jednim ali dvema povrazotna. Takih še niso našli ne v Bosni, ne v Hercegovini, pač pa mnogo po Veneciji in Lombardiji. Zato je prav verjetno, da so v teh deželah najpoprej izdelovali pasaste ciste in da se je od tam razširi! ta obrt tudi na Primorsko in dalje gori v alpske dežele. Se bolj razširjene pa so bile si t vi le, katerih se je našlo pri Sv. Luciji več nego sto. Znano je, koliko takih posod so Izkopali po severni Italiji, [Stri, Kranjskem (Vače, Smarija in Slivnica), na Štajerskem (Wies), Koroškem (Breg) in Avstrijskem (I lallstatt). Svetolucijske silule so gladke, t. j. nimajo v/.bočenih podob, kot vaška, nego samo geometrične risarije ali k večjemu ptičje oblike. Tudi imajo na- vadilo jeden sam povraz (a bolonjske po dva) in elegantno, vitko obliko (največji premer je jednak višini). Situla s pod-stavcem ima le malo tovarišic po Italiji. Precej splošna pa je bila navada, da so bronaste posode zavijali v tkanine (v Bolonji, Vetuloniji, ob amerskem jezeru). Da so se posode bolje ohranile, obdajali so jih tudi z lubjem, s pluto (Kork) in pletenicami iz vrbičja. Ker so pa ti omoti ležali dolgo časa v vlažni zemlji, zato so večinoma popolnoma segnili, tako da se le redko najde kak sled o njih, in sicer navadno v rji na železnem orodju. Taki sledovi so se našli na železni sulici pri Sv. Luciji in v Mikenah ter na neki čolničasti fibuli ljubljanskega muzeja. Tudi navada, jedi mrličem v grob dajati, je bila povsodi razširjena, ker je bilo ljudstvo sploh prepričano, da bo imel mrtvec tudi onkraj groba jednake potrebe, kakor v življenju. To navado nahajamo po vseh gorenjeitalskih in etrurskih nekropolah, pa tudi po kampanskib in sicilsldh. Svetolucijski prebivalci so imeli gotovo trdno vero v življenje po smrti. Dr. M. poudarja posebno, da so skoro vse lončene posode domačega izdelka že zaradi tega, ker se daje i zelo težko daleč prenašati. Se bolj dokazujejo to trditev pa vapnenčasti primeski, ki se nahajajo v ilovici. V vseh posodah iz primorskih nekropol je mnogo kalcita, kakoršen se nahaja po tej deželi. In ker so izdelovali posode na različnih krajih, zato so tudi njih oblike in nakraski različni, kakor je bilo jednemu ali drugemu kraju bolj všeč, ali kakor se je spreminjala moda. Da je to res, vidimo že iz tega, ker si1 nahajajo že v Kobaridu drugačne posode, nego pri Sv. Luciji, in vendar sta ta dva kraja le 19 km oddaljena drug od drugega in njih prebivalci so bili istočasni. Pri Sv. Luciji so n. pr. naj-navadnejši piskri z malim ročajem, v Kobaridu pa situlam podobni lonci. Se večji razloček je glede ornamentike. Pri Sv. Luciji imajo posode bronaste bučke, v Kobaridu pa svinčene ali kositraste črte; na prvem kraju so bolj navadne gladke, pološčenc, na drugem pa z rdečimi in črnimi pasovi prevlečene čase. Svetolucijske posode so malo podobne isterskim in skoraj nič ne kranjskim (izvzcmši redke slučaje). Nekatere SO res finejše in skrbncjše izdelane, ali to ne pomeni, da so jih pozneje naredili, nego da so bile namenjene bolj bogatim, imenitnim osebam. Sploh se ne opaža mnogo razvitka v svetolucijski keramiki in posod iz najstarejše dobe manjka popolnoma, dočim na isterskih lahko razločujemo več dob zaporedoma. Čudno je, da se rdeči piskri s stranskim ročajem ne nahajajo v Estu in Bolonji. Ravno tako manjkajo v Bolonji sklede, rdeče-črne čaše ter z bronastimi žebljički in svincem ali kositrom okrašene posode (poslednjh tudi v Estu ni). Kupe z visokim podnožjem so služile bržkone za bogo-častne namene. Take posode se nahajajo v najspodnejših plasteh razvalin v llissarliku (Troji), potem v arhajičnih naselbinah sicilskih in v najstarejših grobiščih na Ogerskem. Najpopolnejše SO se razvile te posode v Estu, dočim svetolucijske kupe nimajo nikoli tako dolzega podnožja. Kakor nekatere italijanske, tako imajo tudi svetolucijske kupe oknom podobne luknje v podnožju, morda zato, da so jih ložje s prsti prijemali, ali pa le zaradi olepšave. V Istri št' niso našli lakih kup (le jedno skledo z dolgim podnožjem) in tudi na Kranjskem ne, pač pa na Štajerskem, Koroškem in dalje gori proti severu. Tudi torila in torilca z visokim ročajem so zelo razširjena. Nahajajo se pO najglobočejših plasteh v jamah in gradiščih in segajo nazaj celo do novokamnene dobe. Posebno zanimive so tiste posode, ki so nakrašene s kovinami: z bronom, svincem in včasih tudi s kositrom. V ilovico so vtiskali ali pa v smolo prilepljali bronaste bučke in male kroge skoro jedino le po Veneciji, potem v St. lVtru Slovenskem, v Kobaridu in pri Sv. Luciji. V zadnji nekropoli je našel dr. M. 17 takih posod in skoro ravno t oliko t udi Szonibathy. Jednaki nakraski se nahajajo tudi pO Kanuji, redkejše pa na Koroškem (Gorma in Breg), Kranjskem (Vače) in Štajerskem (Ruše). Na dveh torilih z visokim ročajem so vtisnjeni arha-jični konjički, kakoršni se vidijo tudi na posodah v EstU, Navada, posode s svincem krasiti, se je razširila s Koroškega tudi na Primorsko, manj v Istro, in pri Sv. Luciji se najdejo prav pogostoma take posode s svinčenimi prevlečki, živalskimi in človeškimi podobami. Svinec so pa rabili tudi za popravo loncev, da so ž njim razpoke zadelavali. Isto navado so imeli tudi prebivalci stare Troje, Dodone, Elevsine, Tirinta in tu pa tam po Italiji. Polj redko so rabili v ta namen kositar, ki se nahaja že v švicarskih mostiščih. Čeravno so bile skoro vse svetolucijske posode doma zdelane, vendar so prišle nekatere tudi od zunaj kupčijskim potom, namreč omenjena «oinochoe» in ckylix». Onadva sta popolnoma podobna tistim predkorintskim vazam, ki imajo le geometrične risanje brez pakosti, in katere so izdelovali od VII. do V. stoletja pred Kr. v južni Italiji, zlasti v Apuliji (odtod izraz < apulijske vaze>). K Sv. Luciji sta prišli omenjeni posodi najpoprej morskim potom, morda k' Timavi Gori, odkoder so ji potem trgovci dalje zanesli. Apulijski vrč je našel tudi J. IVčnik 1. 1892. v Št. Vidu pri Stičini. Ravno tako je prišla Črnosvetla skleda trgovinskim potoni le Sv. Luciji, in dr. M. sodi, da najbrž iz Kluzija na Toskanskem. Glede vtisnjene svastike- se ni treba nič čuditi, ker se to znamenje nahaja skoro pri vseh narodih vtisnjeno na najrazličnejših posodah, bodisi ilnatih, ali kovinskih. Steklene posode so zelo redke v grobiščih ilirske dobe in se ne nahajajo niti v Kslu in Lombardo-Veneciji, niti po Koroškem, Štajerskem in HrvaŠkem. Poleg Sv. Lucije našli so se ostanki takih posod le še pri Šmarjeli na Dolenjskem. Koščene posode pa so se našle tudi na Vačah in v Mokronogu ter so bolj nakrašene, kakor svetolucijske. Kakor iz posod, tako tudi iz fibul ni mogoče razločevati raznih dob svetolucijskega grobišča, ker se v jedneni in istem grobu nahajajo najrazličnejše fibule, ki izvirajo gotovo iz raznih dob. Le toliko se lahko reče, da je v zahodnem delu grobišča največ fibul s priproslim lokom in kotančastih fibul, v vzhodnem delu je pa več certoških fibul. Najstarejše oblike fibul liz tanke žice z malo zakrivljenim lokom) manjkajo pri Sv. Luciji popolnoma. Na to prvotno obliko spominjajo nekoliko le one, ki imajo lok skoro vzporeden z iglo, ali vendar že nekoliko debelejši in nakrašen z zarezami. Ta oblika se nahaja najbolj pogosto v zahodnem delu grobišča, na Goljevem Polju, kjer je Szombathv kopal. Najgostejše so pri Sv. Luciji pol-okrožne fibule, potem vozlaste fibule, ki so pa različne od vaških, ker nimajo nikoli železne igle in zatikc. Fibule z dvojno spiralo (železne in bronaste) se ne nahajajo nikjer po Italiji, nego samo po vzhodno-alpskih zemljah (Gorina, Beljaške Toplice, Rožek, Ruše, Videm, Vače, Šmarjeta, Podzemelj, Dobrava, Roviščc, Slivnica, Smihel, Kranj), potem po Hrvaškem (bolj redko) in zlasti po Bosni. Prosto-ločne fibule, nakrašene s kreguljčki, prstani in kleščicami, dobe se j edino le pri Sv. Luciji, zato jih je krstil dr. M. za svetolucijske fibule, katerih je našel on 72 in skoro ravno toliko Szombathv. Tudi v Lcpenici pri Bitnem v Bohinju so našli dve taki fibuli (pa brez kleščic), ki sta bili bržkone s Tolminskega zaneseni tja gori * Sicer pa se nahajajo blizu Lepenice že dolgo časa samokovnice za železo. Bolj redke so polumesečne fibule, kakoršnih se je največ našlo v Hallstattu. V bližini Sv. Lucije so se našle še v Kobaridu, Šmihelu in Ostrožniku pri Mokronogu, a v Italiji so zelo redki-. Polumesečne fibule imajo včasi spiralo tudi pod zatiko, kar se po drugih deželah ne nahaja. Tudi fibule s krogom nad tečajem mesto spirale, so po drugih krajih redke (po jedna taka se je našla v Fstu, na Vačah, v Vidmu in tri v Smihelu). Zelo razširjena je bila navada, fibule oblagati z jantarjem, t. j. natikati na lok jantarjevo jagodo. Na Hrvaškem so si: našle najdebelejše take jagode, a v Italiji mnogo drobnejše, krogičem podobne. Mesto jantarja se nahaja večkrat steklo nanizano na loku, in sicer nalašč za to vlito v podobi pijavke. Podobne fibule so se našle, razun pri Sv. Luciji, na Vačah, * občevanje med Tolminci in Bohinjci je bilo nekdaj mnogo živahnejše, nego dandanašnji, in dr. M. sodi, da je vodila že v prazgodovinski dobi zelo obiskovana pot čez llačo v Bohinj. Rovišču, v Klcniku in Šmarjcti. Čolničasta fibula je zelo navadna tudi po Italiji, potem po Kranjskem (Vače, Šmarje ta, Rovišče, Mokronog, Podzemelj, Cerknica, Novo Mesto, Šmihel, Lepenica i. t. d.), na Koroškem (Gorina in Breg), Štajerskem (Videm, Ruše, Wies), Hrvaškem, Bosni (zlasti v Glasincu), Ogerskem in Balkanskem polotoku tje doli do Grškega. -Skoraj ravno tako navadna in razširjena je fibula z bučki, ki se nahaja po več krajih na Goriškem (Št. Peter, Št. Vidska Gora, Kobarid) in v Št. Petru Slovenskem. Kačasta fibula s krogom nad tečajem se nahaja pri Sv. Luciji, dalje v Št. Petru Slovenskem, v Kobaridu, po Istri, Kranjskem (tam, kjer čolničasta), Koroškem, Štajerskem, Hrvaškem, Bosni, Grškem, Italiji, Francoskem in Nemškem. Szombathy je izkopal pri Sv. Luciji pet kačastih fibul, ki so imele zavoje po vsem loku, po tri, četiri in celo pet. Dr. M. je našel jedno s tremi zanj kam i tudi v Št. Petru Slovenskem, ki spominja nekoliko na one kranjske z večkrat preg-njenim lokom, katere še sedaj nosijo ženske na Črnomaljskem. (Szombathy, Moderne Fibeln aus dem Gebiete der Südost-Alpen: Sitzungsberichte der anthropol. Gesellschaft 1888, pg-17-) CertOŠka fibula se je našla na Primorskem tudi v Štanjelu, na gradišču S. Polo pri Tržiču, na Idriji pri Bači, na Št. Vidski Gori, v Kobaridu, St. Petru Slovenskem, Bermu, Picugih pri Poreču, Jelšanah in Sapjanah (v teh dveh krajih izključno le ta oblika), zlasti pa v Smihelu pri Postojni, kjer je zelo navadna in ima velikansko obliko. Ravno tako navadna je CertOŠka fibula pOVSOdi pO Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Hrvaškem, Dalmaciji, Severni Italiji in Nemčiji. Po istih krajih se nahajajo tudi fibule s podaljšano, navzgor zakrivljeno zatiko, ki ima bucek na koncu. Nasproti pa so redke kotan- časte fibule, ki spadaj o v poznejšo dobo (preseljevanje narodov?). Pri sv. Luciji so jih našli šest, na Vačah tri, v Dobravi dve in v Gorini dve. Fibule z. živalskim lokom so navadne tudi po Italiji (okoli Bolonje), dalje po Kranjskem (Podzemelj in Rovišče i Tirolskem in llallstattu. Najnavadnejše fibule lok ima podobo konja in časih sedi vrh zadke še ptica. Redko pa sta po dva ali več konj skupaj, kakor n. pr. pri svetolucijski trigi. Dne 24. februvarja 1893 je izkopal J. Pečnik tudi na Magdalenski Gori fibulo s tremi konjiči, pred katerimi leti golob (Izvestja, 111., 42). Podobne fibule so znane tudi iz južnih Tirolov, dočim se v Estu in Bolonji nahajajo izmišljene živali, fibule z mačko in ptičem so našli večkrat na Kranjskem (Gradine, Smarjcta, Novo Mesto in Podzemelj). Sfinga se vidi le na najstarejših fibulah (v Mikenah in Spati). Mesto bučka koncem fibule so našli živalske glave tudi na Idriji pri Bači, na St.Vidski Gori, v Estu, Mokronogu, na Vinkovem Vrhu, v Grobniku pri Reki in na Bavarskem. Te fibule Spadajo v poznejšo, morda že latensko dobo, čeravno so bih' pri Sv. Luciji združene s predmeti iz ilirske dobe. Jedina latčnska fibula, ki se je našla v svetolucijski ne-kropoli, je še bolj arhajična za to dobo, ker ima še spiralo. Druge so se našle raztresene zunaj grobišča, zlasti pa na Idriji pri Bači. Latčnske fibule so zelo navadne tudi drugodi po Primorskem, dalje po Kranjskem (Mokronog), Hrvaškem, Posni, Ogerskem, Nemškem, Švici, Francoskem in Angleškem. Kotančaste fibule so bolj navadne po vzhodu (Ogersko, Bosna, Hrvaško), kakor po zahodu. Bolj redke so že na Kranjskem (izvzemši Cerknico in Sniihel, kjer so precej navadne), Koroškem in Štajerskem, v llallstattu jih jc pa več, kakor drugih. Pri Sv. Luciji in v Kobaridu je kotančasta fibula precej navadna, a na St. Vidski Gori in v St. Petru Slovenskem manjka popolnoma. Tudi po Istri je redka (v razdejanem grobišču pri Skocijanu blizu Divače so našli dve) in postaja tem redkejša, čini dalje gremo v Italijo; v EstU manjka popolnoma. Se redkejše so kotančaste fibule s povprečno pločevino spojene po drugih krajih, zunaj Sv. Lucije (29 komadov) in Kobarida (31). Po Istri, Kranjskem in Italiji jih zastonj iščemo, a v llallstattu so našli samo jedno (zlato). Pač pa so te fibule zelo navadne po Severni Nemčiji in Skandinaviji, če so tudi nekoliko različne od naših. Igle so bile zelo navadne v prvi dobi železa in razširjene skoro po vsi Evropi. Po naših krajih, t. j. od Esta do llallstatta in od južnega Bavarskega do Grškega (Olimpija, Korint), je najnavadnejša buckasta in vozlasta igla. Nahaja se pogostoma (poleg Sv. Lucije) tudi v Kobaridu, v St. Petru Slovenskem, na St.Vidski Gori, v Medeji, Svetem, po Istri, Kranjskem (Vače, Smarjcta, Mokronog, Podzemelj in Dobrava), Koroškem (Beljak, Breg), Štajerskem (Ruše, Wies), Hrvaškem (Prozor) in Bosni (Glasinac). Zelo razširjene so tudi igle s kodrastim zavojem, ki se nahajajo sicer že v mostiščih in terrama-rah, potem pa v dobi železa. Zunaj Sv. Lucije so se našle take igle v Kobaridu, Št. Petru Slovenskem, po Istri, Kranjskem (Vače, Mokronog, Podzemelj, Šmihel [tudi železne]), Koroškem (Gorina, Breg), v llallstattu, po Češkem, Moravskem, Sleziji, Vzhodni Prusiji in Skandinaviji ter na drugi strani v Prozoru, Glasincu, Troji in na Kavkazu. Zelo redke so viličaste zalasnice iz železne dobe; iz dobe mostišč se nahajajo po Italiji in Švici. Precej navadne so pa v liosni (Glasinac in Rakitno) in tudi na Hrvaškem (Prozor in Sisek) ter v Dalmaciji (Blato na Korčoli) in Istri (Villanova, Picugi). Med vsemi temi komadi so najlepši svetolucijski. [glino ost so tudi drugodi vtikali v t ulj as to bunko, n. pr. v EstU, pri Št. Petru Slovenskem, po Istri, na Vačah, Bregu, v llallstattu in Glasincu. Sivanko z ušesom nahajamo že v kam-neni dobi, izdelano iz trde kosti ali iz jelenjih rogov. Prstani in zapestnice so pri vseh narodih navadni od najstarejših dob do današnjega dne, tako tla st' da težko iz njih sklepati na kaj posebnega. Vendar so po severno-italskih in vzhodnoalpskih grobiščih najnavadnejši vozlasti prstani, n. pr. pO Lombardiji, pri St. Petru Slovenskem, v Kobaridu, pri Sv. Luciji, na St.Vidski Gori, v Medeji, pri Skocijanu blizu Divače, v Smihelu, na Vačah, v llallstattu ter posamezno tudi po Moravskem, Ogerskem, Rosni in Grškem. Redki pa so spiralni prstani in spiralne zapestnice pri Sv. Luciji in v Kobaridu, dočim je te vrste nakrasnin vse polno po severni Italiji, Istri, v Skocijanu, Smihelu, po Češkem, Ogerskem, Bosni in Grškem. — Svetolucijski uhani so tudi neka lokalna posebnost. V Estu se ne nahajajo jednaki in prav redko tudi v Bolonji in na Vačah. Široki uhani, podobni onim iz Idrije pri Bači, se nahajajo najbolj zunaj grobov in zdi se, da so iz poznejših časov. Se starejše so k oral de, ker so jih nosili ljudje že v kamneni dobi, nanizane iz školjk, kostij, živalskih zob, ilnatih jagod i. t. d. Pozneje so napravljali jagode iz kovine, stekla in jantarja, ker so si ženske vedno raj še krasile vrat s koral-dami. Zato nahajamo tudi toliko Ovratnic pri Sv. Luciji in v Kobaridu, a po zahodni Istri jih nič ni. Nasprotno se nahajajo prav lepe, gladke ovratnice pO severni in vzhodni [stri ijclšane, Povit). Po Italiji je malo gladkih ovratnic, mnogo pa po Ogerskem, severnoavstrijskih deželah in Nemčiji. Zavite ovratnice se nahajajo po Kranjskem (Cerknica, Ilrastje, Vače, Mokronog, Podzemelj), Koroškem (Rožek), Štajerskem (Ruše), v llallstattu, po Češkem, Nemškem, Švici, Francoskem, Angleškem, Ogerskem, Hrvaškem, Dalmaciji, Bosni, v Kavkazu i. t. d. Vozlaste ovratnice se nahajajo tudi v Kobaridu, St. Petru Slovenskem, Cerknici in Rožeku. Steklene jagode so povsodi zelo razširjene, ali pri Sv. Luciji so jih le bolj na igle natikali, nego porabljali za kotalile. Zelo redke pa so steklene glave, katere so služile od začetka bržkone kot obeski, kakor n. pr. po Italiji, (irskem in na Cipru. Tudi v Prozoru so našli steklene jagode v podobi človeške glave in v Kobaridu jedno, ki pa ni prevrtana. Zelo priljubljen je bil jantar že od starodavnih časov in ravno skozi slovenske dežele je vodila kupčijska pot, po kateri so spravili neizmerno množino te strjene drevesne smole od baltiškega molja k jadranskemu. Premnogo jantarjevih jagod so našli posebno na Kranjskem, na Vačah in še več lanskega leta na Magdalenski Gori. Zelo navadne so tudi na Bregu, v Vidmu, llallstattu, na I h vaškem, v Dalmaciji, Posni in (ireciji. Svetolucijski jantar je intenzivno rdeč, a akvilejski večinoma žolt, zlasti v bolj starih grobih. Čudno jc, da sc nahaja pri Sv. Luciji tako malo vretenc, katerih jc vse polno po istodobnih grobiščih po vsi Evropi in Mali Aziji. Že v Kobaridu in St. Petru Slovenskem so vretenca bolj navadna, ravno tako po isterskih nekropolah in gradiščih. Obeski po ovratnicah so primeroma jako navadni po vseh naših grobiščih, po severni Italiji, Kranjskem, Štajerskem, Hrvaškem, Bosni, Grcciji, po Ogerskem, v llallstattu, Nemčiji, Švici, Franciji in Španiji. Po vseh teh krajih se nahajajo trikotne pločice kot obeski, redkejše pa so okrogle škatljice. Zelo razširjeni so tudi dvojno-kotančasti obeski in kleščice. Obešali so tudi orodje, s katerim so čistili nohte in ušesa, in to nam dokazuje, da so premožnejši ljudje tudi pri Sv. Luciji že precej zložno živeli. Kolesca, živali in roke so tudi navadni obeski po vseh ravnokar naštetih deželah. Bučki so služili starim ljudem le kot nakrasnina (ne za zapenjanjc) in so bili tu pa tam po obleki prišiti. Zato so bili navadno ob robu na dveh nasprotnih straneh prevrtani in le redko so imeli našim podobno zanjko. Bučki poslednje vrste so bolj navadni po Istri, Kranjskem (zlasti v Šmarjeti), Koroškem (Beljaška Kopel), v llallstattu, Hrvaški in Bosni. Svetolucijski in kobaridski pasovi niso bili popolnoma iz pločevine'sestavljeni, kakor v Istri in llallstattu, nego imeli so le kovinske sklepance iz pravokotnih, podolgastih pločevin, katere so z žeblji pričvrščevali k usnju. Ravno taki pasovi se nahajajo v večini po italskih grobiščih, po Kranjskem, Hrvaškem, Bosni, (irskem, Ogerskem, Nemčiji in Francoskem. Sklepanci z živalskimi podobami, slični svetolucijskim, se nahajajo tudi v Bolonji, na Vačah, v llallstattu i. t. d. Bronasto orožje manjka po vseh primorskih grobiščih in tudi na Kranjskem, v Estu in Bolonji je le bolj redko. Pa tudi železnega orožja se je našlo le malo pri Sv. Luciji, iz česar se da sklepati, da so bili ondotni prebivalci bolj miroljubni poljedelci. Niti v grobih bogatašev ne najdemo orožja, in iz tega sledi, da je niso imeli nikakor v či-slih. Po drugih grobiščih, n. pr. v Smihelu, llallstattu in po Bavarskem pa nahajamo pOgOStoma orožje pri ostankih mr- ličev. Kakor po vseh drugih grobiščih, so tudi pri Sv. Luciji najnavadnejše sulice, bolj redki pa palstabi in kelti. Po Italiji so precej redki takošni kelti, kakoršen je svetolucijski, in manjkajo v Istri, a navadni so po Kranjskem, Štajerskem in v llallstattu. Nekaj se jih je našlo tudi na Idriji pri Bači (v družbi palstaba), na St.Vidski Gori in v Št. Petru Slovenskem. Dolgih mečev, kakoršne opisuje že Polibij, se je našlo pri Sv. Luciji prav malo (mnogo pa na Kranjskem, Koroškem in v Kranju) in še ti daleč od grobov. Skovani so iz zelo mehkega železa, tako da so se pregibali pri vsakem udarcu in da jih je bilo treba vedno zravnavati. Precej mnogo pa sije našlo nožev, ki so podobni isterskim, koroškim, kranjskim, hrvaškim in bosenskim. Taki noži, ki imajo prstane koncem ročnika, našli so se že v Bolonji, Estu, Porpetu na Furlanskem, Št. Petru Slovenskem, v Istri, Mokronogu, llallstattu, na Češkem, Nemškem in Francoskem. Izrezljani koščeni rožniki so zelo redki proti koncu ilirske dobe. Nahajajo se pa bolj pogostoma koščene kopčice za kotalile. Prit ve in krivci se niso še našli pri Sv. Luciji, pač pa po Furlanskem in Kranjskem. (Konec prihodnjič.) Regesti k domači zgodovini. Spisal dr. Pr. Kos. (Dalje.) Št. iS. Najbrie v saHetku leta S27.1 Cesarja Ludovik (Pobožni) in Lotar'J naznanjata gra-deškemu patrijarhu Veneriju, da sta prejela njegovo pismo, katero jima je poslal po dijakonu Petru. Iz pisma sta zvedela, 1 To pismo je bilo spisano najbržc v prvih mesecih leta S'J7., ali pa že morebiti meseca decembra leta S'J(>.; na vsak način pa pred man-lovsko sinodo, katera se je pričela dne 6. junija leta (lil. reg. St. -0.) " Kazim l.udovika Pobožnega, ki je kot cesar vladal od 814 do H40., zval se je cesar tudi njegov najstarejši sin l.otar od leta 817. naprej. (Diimmlei, Gesch. des ostliankisclien Reiches, L887, I, str. 22.) da ju prosi (patrijarh Vcncrij), da bi potrdila listino svojega prednika (Karola Velikega), katero je ta dal napraviti vslcd prošnje patrijarha Ivana. Cesarja potem omenjata, da mu (Veneriju) rada potrjujeta ne samo vsebino dotične listine, temuč tudi tO, kar sta zvedela iz ust dijakona Petra. Poročata mu (Veneriju), da sta ukazala pisati pismo rimskemu papežu zastran palija, zastran cerkvenih služabnikov, katere je treba brzdati,8 ter zastran posestev, katera mora gradeška cerkev braniti po Istri, drugo pa grofu Boson-u, cesarskemu pregledniku, zastran imetja grade.ške cerkve, katero (imetje) je prejšnji patrijarh Fortunat4 podelil svojemu nečaku Dominiku. Grof Boson naj poizveduje o tej zadevi ter potem zapove Dominiku, kar bi bilo prav. Datum manjka. [Codex Trevisani Iz 15. stoletja v Benetkah, Kandier, Codice dipl. Istriano. Böhmer-Mühlbacher, Reg. I, str. 297, številka 812. (reg.)] v 6Y. K). Pred junijem leta S2j. Cesarja Ludovik in Lotar naznanjata gradeškemu pa-trijarhu Veneriju, da sta prejela pismo, katero jima je poslal po svojem poslancu Tiberiju. Iz pisma sta zvedela, da je šel (Vencrij) vsled njunega ukaza v Rim, da bi se tu pomiril z (oglejskim) patrijarhom Maksencijem. Ker pa ta ni prišel tjekaj, ni (Vencrij) nič opravil. Svetujeta mu, da bi šel enkrat v Run ter tu pred papežem in pred cesarskimi pregledniki (' tnissi -) poravnal svoj prepir z oglejskim patrijarhom. Datum manjka. [Codex Trevisani i/. L6. stoletja v Benetkah. Höhmcr-Mühl-bacher, Reg. I, str. 297, št. 814. (reg.)], * tpropter servos ecclesiae tuae, qul in ministerio ipsiui sunt, constringendos». Ni dvomiti, da so l>ili ti neubogljivi služabniki isterski škofje in duhovniki, kateri bi bili rajši pod oglejskimi patrijarhi, kakor pod gradeškimi. Primerjaj vsebino inantovske sinode pod št. 20. 4 Gradeški patrijarh Ivan je vladal od 7(>(> soj, njegov naslednik Fortunat od 803 S2.r>. /.a tem je prišel Ivan 11., kateri je kmalu odstopil. Za njim je sledil Vencrij (827 848). — 13G — Št. 20. 827, dne 6. junija. Mantova. Sinoda v Mantovi, na kateri je oglejski patrijarh Ma-ksencij prosil, da bi se cerkve, katere je izgubila oglejska pa-trijarhija vsled barbarskih navalov, iznova združile s svojo materjo. Zastopnika rimskega papeža sta bila na sinodi njegova legata, škof Benedikt ter dijakon in bibliotekar Leon. Takratna cesarja, Ludovika in Lotarja, sta nadomestovala pala-tlnski duhovnik Sichard in Thcoto. Razun teh so se udeležili sinode: dva nadškofa, dvajset škofov, en arhidijakon in mnogo dijakonov. Na sinodi zbrani škofje, dijakoni in drugi duhovniki so se prepričali, da sta ustanovila oglejsko cerkev sv. evangelist Marko ter «elegantissimus > Ilermagora. Ko so Langobardi pridih v Italijo, vladal jc v Rimu papež Benedikt," v Ogleju pa patrijarh Pavel.8 Ta se je zbal langobardske grozovitosti in divjosti, zato je zbežal iz Ogleja, svoje prestolnice, na otok GradeŽ, svojo faro, vzemši seboj vse zaklade, ter je preložil stolico svetega Marka in llermagore na rečeni otok. Patrijarh ni šel na Gradež z namenom, da bi tje prestavil svoj sedež, temuč da bi ušel grozovitosti barbarov. Po dvanajstletnem vladanju je Pavel umrl, njegov naslednik' je bil Probin. Po Probinovi smrti je postal Helija oglejski patrijarh. Za njim JO prišel Sever. Ko je ta umrl, dobil je njegovo mesto Kan takrat, ko je vladal Langobardom kralj Agilulf. Na Gradežu pa je bil posvečen heretik' Kandi-dijan1 brez dovoljenja svojih škofov ter proti kalloničnim postavam. Posvečen ni bil v oglejskem mestu, temuč v neki ■ Langobardi so prišli v Italijo leta 568., papež Benedikt '• P8 je vladal od leta r»74 r,7H. " Prav za prav ne «Paulus», temuč «Paulinus«. ' Po smrti patrijarha Severa se ji' oglejska patrijai kija razdelila v dve. Na Gradežu so izvolili za patrijarha katoličana, a ne heretika Kandidijana, katerega ji- podpiral ravenski eksarli, v Ogleju pa razkol-nika Ivana, kateri je imel svojo zaslomho pri langoliardskini kralju Agi-lullu in furlanskem vojvodi (iisulfu. fari oglejsko cerkve, Gradež imenovani, katera se nahaja na nekem jako malem otoku. To pričuje pismo oglejskega patrijarha Ivana, katero je poslal kralju Agilulfu. V tem pismu je patrijarh naznanil kralju, kako postopajo Grki in gradeški patrijarh s tistimi isterskimi škofi, kateri niso njih verskega prepričanja. Gradež jc otok na morju in Istra, katera jc bila nekdaj pod oglejsko metropolo, odvisna je bila takrat, ko je patrijarh Ivan pisal kralju Agilulfu, od grških cesarjev in od eksarha Smaragda. Langobardski kralj torej ni mogel pomagati patrijarhu Ivanu, pač pa so morali isterski škofje posvetiti rečenega Kandidijana, ker je eksarh to zahteval ter so jih grški vojaki k temu prisilili. V starih zgodovinskih virih se torej vedno omenja le oglejska metropola, Gradež pa jc bil le njena fara. Spis pulj-skih prebivalcev —1 Pulj je glavno mesto Istre — dokazuje, da so prosili oglejskega patrijarha Sigvalda, kateri jc živel do frankovskih časov," da bi bil posvetil od njih izvoljenega škofa. Ne sme se pozabiti, da so prosili (mantovsko) sinodo duhovniki in plemenitnild, izvoljeni od isterskega prebivalstva, da bi se sedaj," ko niso več pod sramotnim grškim jarmom, združili z oglejsko cerkvijo, od katere so bili že v starih časih odvisni.10 Rekli so, da morajo tisti, ki so izvoljeni in jih jc še treba posvetiti, priseči zvestobo najprej svojim (rimskim) cesarjem, potem pa še grški stranki.11 Tega pa ne store radi, ker ne morejo služiti dvema gospodoma. Vse te prošnje sta čuki legata rimske cerkve, namreč škof Penedikt in dijakon Leon. Slišala sta, kar je navedel oglejski patrijarh Makscncij iz svojega spisa («in Ii hello») in " Oglejski patrijarh Sigvald je umrl leta 776. " Namreč leta 827. 10 «Seil et i.l nem omiUcnduin, quod et elerici et nohiles ex laieis viris eleeti al) Ilistriensi populo sanetam synodum supplicantes venerunt, nt cos a Graceoruin nequissimo vinculo lilieratos ad Aquilejam suam metropolim, eui antiquitus siiluliti l'uerant, redirc concodat.» " Namreč od grške oblasti odvisnemu gradeškemu patrijarhu. l/vcmju tuii/rj»ke^ii tltullvu ix Kruiijtkn. 1.. IV., *cA. 4. 11 iz jako zanesljivih listin («auctoritatesque veracissimas»). Pra-šala sta posamezne škofe, je li prošnja Istrijanov utemeljena, je li bila v Ogleju vedno metropola, naj se li iznova združi pokrajina, katero so razdelili proti kanoničnim postavam v dve metropoli, in če jim ugaja njih prošnja. Vsi so odgovorili, da je prošnja Istrijanov utemeljena, da jc bila v Ogleju vedno metropola, katere oblast sc jc raztezala tudi čez Gradež, ter da naj dobi ta metropola svoj nekdanji obseg, ker se je bila razdelila proti cerkvenim statutom. Sinoda je nato sklenila, da naj zadobi oglejska metropola, katera se jc bila proti-postavno razdelila v dve metropoli, iznova tisto oblast, katero je nekdaj imela, oglejski patrijarh Makscncij in njegovi nasledniki pa naj zopet posvečujejo isterske škofe, katere jc izvolilo duhovstvo in ljudstvo, ravno tako, kakor jih posvečujejo po drugih mestih oglejske patri jarhije. Ko sta papeževa legata to določila, izrekla sta tudi cesarska preglednika («imperatorum missi»), da bodo brez dvoma papež Evgcnij ter cesarja Ludovik in Lotar tudi za to, da dobi oglejska cerkev svojo nekdanjo veljavo. Tudi je treba omeniti, da sta cesarska preglednika Sichard in Theoto, ko sta se mudila v Trevisu, poslala svojega poslanca k gradeš-kemu škofu Veneriju ter mu naročila, da naj pride le nian-tovski sinodi ter prinese seboj taki- listine, s katerimi bo lahko branil pravice svoje cerkve. Tudi sta v Trevisu čakala pet »lilij Vcnerijevega prihoda, dalje pa nista mogla, ker so nekateri škofje, prestopivši le sovražniku, šli nad nju. Preden so se v Mantovi zbrani škofje razšli, dospel je tjekaj Tiberij, dijakon in ekonom gradeške cerkve, poslan od gradeškega škofa Venerija, ter prosil, da bi se na sinodi prebrale listine, katere je imel pri sebi o gradeški cerkvi. Ko se je to storilo, videlo se je, da jih ni nihče potrdil ter da so bolj govorile za oglejsko cerkev, kakor pa za gradeško. Ko so ga (Tiberija) prašali, ako se nahajajo v arhivu gradeške cerkve o prečitanih spisih izvirne listine, odgovoril jo, da nič drugega ne, kakor zapisnik sinode, katero je zbral oglejski patrijarh Helija v gradeškeni mestu, svoji lati, in pa odlomek poročila Istrijanov in Benečanov, katero je bilo poslano papežu Gregorju. Iz vsega tega sledi: Prvi apostelj, sv. Peter, jc poslal sv. evangelista Marko v Oglej, da bi tu oznanoval krščanstvo. Njegove pridige so ljudstvo spreobrnile k pravi Kristusovi veri. Od Ogleja seje širilo krščanstvo po Italiji in po drugih pokrajinah. Ko se je sv. evangelist Marko povrnil v Rim, da bi še enkrat videl sv. Petra, vzel jc seboj Ilermagoro, katerega so bili izvolili vsi duhovniki in ljudstvo. Tega jc potem sv. Peter posvetil in postavil za škofa («pontifex») oglejskega mesta. Oglejski patrijarhi so napravili šest milj od mesta neko trdnjavo (< munitionem >), v kraju, kise zovc Gradež. Tu so postavili tudi lepo cerkev ter prebivali v poletnem času, kadar je bila vročina v Ogleju prehuda. Vedeti je treba, da so bila vsa isterska mesta in tudi druga, katera navaja ta sinoda, pod oblastjo oglejske cerkve, katera je glava in prva po vsi Italiji. Nato so prašali Tiberija, dijakona in ekonoma gradeške cerkve, naj sam prizna, katera izmed obeh cerkev je bila prva in metropola, a bila potem razdeljena proti kanoničnim postavam. Tiberij je odgovoril z jasnim glasom: »Ne morem tajiti, kar vem sam in skoro vsi drugi. Oglejska cerkev je bila prva in metropola, katero sta ustanovila sv. Marko in I lermagora. Vsled poganske sile pa je moral oglejski patrijarh Helija prebivati na GradeŽU, svoji fari, kamor je tudi sklical svoje škofe na sinodo. Znano je, da je bilo od sv. Marka pa do patrijarha Pavla, kateri je zbežal na Gradež, svojo faro, dvajset patri- jarhov, kateri so vladali oglejsko cerkev ter sodili tudi po Gradežu kot svoji lastnini. Od patrijarha Pavla pa do patrijarha Ivana, pod katerim se je gradeška lara ločila od oglejske cerkve, je bilo pel patrijarhov do heretika Kandidijaha, kateri je izvršil to ločitev s pomočjo Grkov, ki so vladali po vsi Istri. < Anno pontilieatus sanetissimi et universalis papae Eu- genii duarto et Lmperantibus piissimis, catholicis et Dei cul- toribus Chlodovico et Clotharo imperatoribus anno scptimo et dccimo, per indictioncm quintam, octavo Idus Junik»12 [Rubeis, Mon. eccl. Aquil., str. 414. — Mansi, Coli, concil., XIV, str. 493. - Böhmcr-Mühlbacher, Reg. I, str. 297, št. 814. (rcg.)] Št. 21. 827, dne 2i. avgusta. Clicstinperc.18 Pogodba, katero sta sklenila (freisinški) škof Ilitto in grof Willihelm na zboru v Buchenau-u11 z ondotnimi Slovani («Sclauanis») zastran mej med buchenausko cerkvijo (faro) in slovanskim zemljiščem, katere je bilo treba določiti in napraviti. Grof Willihelm je vsled Kcroldovega ukaza izprašal najstarejše može bavarskega in slovanskega rodu, kje bi bila najpravičnejša meja. Ti so se zedinili, da naj bi šla meja od potoka, «Deozinbach» imenovanega, ki teče v Donavo, okrog starih skal («ueteranis petris») do «Chestin-perca», potem proti vzhodu do meje, katera se vleče do Linza. 'Pa pogodba je bila sklenjena v navzočnosti bavarskih in slovanskih mož. Izmed Slovanov (« Sclauanii >) so bili pričujoči: «Egilolf, l'uahlrat, l.iupiseo, Zanto, Traninh, Tal, Zemilo, Liupnic, TrepigO, LiUpin, Uuclan, Uuittan, Uuento, Tagazino, Tosco, Ocatino, Zebon, Zenasit, Zinacho, Dabramis, Medium.14 M Četrto leto vladanja papeža Kvgenija (II.) in pa peta indikcija kažeta, da se je vršila ta sinoda leta NU7. Napačni sta pa letnic i vladanja Ludovika in l.otarja, namreč «anno septiino et dccimo». Za leto S27. govori' še marsikateri drugi razlogi. (Glej Rubeis, Mon. eccl. Aqulk, str. 420.) " Cliestinperc je sedanji Pöstlingbcrg na Gor. Avstrijskem od glavnega mesta Linza proti severu. (Archiv f, Kunde osterr. Gesch., str. 292, št. 4.) " «l'lacito ad l'uochinauua.. Tu omenjeni kraj je Buchenau od Linn proti zahodu poleg Donave. (Archiv, op. eil., str. 291, št. 2.) 15 Ta listina mi še ni bila znana leta 1HH(>., ko sem spisal za Letopis Matice Slov. sestavek o osebnih imenih pri starih Slovencih. Tudi prof. Scheinigg je menila ni poznal, ko je poslal enak sestavek v Izvestja muzejskega društva, 1H93, letnik 111 «Actum est «'id Clicstinperc in XII. Kniend. Septembris, anno Illudouuici imperatoris sui XIII1., indictione V.» [Codex št. 187 v kr. bavarskem državnem arhivu, fol. 136 a; potem codex št. 188, fol. 258 a, ter codex št. 238, fol. 54 b, ravno tam. Archiv f. Kunde österr. Gesch.-Ouellcn (1861), XXVII, str. 258, št. 1.] Št. 22. 82S, dne 22. marca. Aachen. Cesarja Ludovik in Lotar podelita vsled prošnje bavarskega kralja Ludovika in grofa Gerolda samostanu v Krcms-münstru in ondotnemu opatu Sigehardu neki okraj («territo-riuin>) v pokrajini Grunzwiti () tik gore, «Sumaiperch» imenovane. V tem okraju so prebivali hlapci in Slovani («Sclaui») rečenega samostana ter grofu (Ge-roldu) plačevali davščino («censum»). Tudi so tu menihi rečenega samostana postavili cerkev, hiše in druga poslopja. Ta po Geroldovih preglednikih («missi») omejen kraj, ki se nahaja ob reki Traguši («Dreisma») in «Flinspachu»,1' postane naj lastnina kromsmiinsterskega samostana, izvzeta naj bodo le posestva ondotnih svobodnih Slovanov («saluis tamen proptietatibus liberorum Sclauorum»), «Data XI. Kalendas Aprilis anno Christo propicio XV. imperij domini Ludowici Serenissimi imperatoris et LothariiVL, indictione VI. Actum Aquisgrani, palacio regio.» [Pasovski chaitular iz 12. ali 13. stoletja. Monumenta ltoica, XXX/I, str.54, št. 22. H ö h m e r-M ü h I hache r , Reg. I, str. 301, St. 824. (reg.)] ,SY. 2J. nqjbrit meseca marca. Gradeški patrijarh Vencrij piši- papežu Gregorju IV., da je oglejski patrijarh Maksencij objavil zadevo med oglejsko in gradeško patrijarhijo v Mantovi. (Gl. reg. št. 20.) Sedaj pa se javno baha, da je dobil istersko diecezo vsled cesarjevega 10 Ta okraj je bil blizu sedanjega mesta St.-Poltena, katero leži ob Traguši 1 Traisen) na Dol. Avstrijskem. Idinshach je od St.-Poltena proti severozahodu. Kar se tiče mej rečenega okraja, gl. Kammcl: Anlange des deutschen Lebens in (Istelreich, str. 250. ukaza in da se {isterski) izvoljeni škofje napote po velikonočni osmini k njemu (k Maksenciju), da jih posveti.17 [Rubels, Mon. eccl. Aquil., str. 414. (reg.)] Št. 24. 828. Cesar Ludovik naznanja svojim velikašem in uradnikom po Franciji, Burgundiji, Provenci, Septimaniji, Italiji, Panoniji Reciji, Bavarskem in S1 o v e n i j i («Sclavinia»), da je leta 828. v petnajstem letu svojega vladanja v Aachcnu sprejel nekatere trgovce ter njih blago in barke v svoje posebno varstvo. (Höhmer-Mühlhacher, Reg. I., str. 801, št. 825. (reg). — Prim. tudi Dum tnler, Gesch. des ost tränk. Reiches, II. izdaja, I. zv., str. 30, op. 4.] Št. 25. 8jo, dne 26. januvarja. *ad Hetihhingast. Baaz, neka k o ro š le a S I o v e n k a (< de generc Caron-tania Sclavaniorum >) daruje svoje podedovano imetje v «Malch-hindorf-U> z vsemi podložnimi ljudmi freisinški cerkvi. «Actum ad llerihhingas Hittoni1H venerabili episeopo praesente in VII. Kal. Febr.....anno I Uudovvici imperatoris XVII, indictione VIII.» [Reschius, Annales eccl. Sahionensis (1705), str. 96. (reg). Archiv für Kunde österr. Gesch.-(Ju., I. zv., X snopič, str. 6, št. 7 (reg.)) Št. 2(t. Sji. dne ip. junija. Randestorf. Ludovik, kralj bavarski, daruje solnograški cerkvi in njenemu nadškofu Adalratnu del svoje lastnine na Koroškem v tistem kraju, kjer se izliva Gorčica v Krko,1'1 namreč eno kmetijo i 1 coloniam imam -) z dotičnimi pritiklinatni. Sol- 11 «Nunc anteni, sieut eognoviinus, gloriatur se idein Maxcntius palain, per praeeepluin domini impeialoi is dim-eesitn Istrieiisium habere: et ipsi eleeti post oetavas pasehae praeparant se ad ordinationem». Velika noč je bila leta 828. dne 5. aprila. Najbržc je Vencrij pisal papežu to pismo nekoliko dnij ali tednov pred veliko nočjo. '" iMeisinški škof llitto je vladal od 810. do 10. decembra »35. '" «(|uasdam proprietatis nostre (|ue sunt in provineia K a ran-lana in 1006 videliret ulii Kureiza in Kunam inlluit.. nograški nadškofje in njih uradniki (crectorcs et ministri ») imajo od današnjega dne popolno pravico, da smejo v re-čenem kraju po cerkvenem pravu soditi. «Data XIII. Kaiend. Julii anno Christo propicio XVIII. imperii domini Lodcvvici Serenissimi augusti et anno VI. regni nostri, indietione IX. Actum Randestorf.> [Izvirnik na Dunaju. —Ju v a via, Anhang, str. 80, št. 26. — An-kershofen, Handbuch der Gesch. des II. Kärnten, IL, Reg. u. Urk., str. 26, št. 34. (reg). — Archiv f. Kunde österr. Gesch.-Qu., I, 13. snopič, str. 6, št. 8. (reg). — Bü h me r-M ü h 1 bachc r, Reg. I., str. 514, št. 1304. (reg.)] St. 27. &J2, dne 6. oktobra. Rezno. Ludovik, kralj bavarski, podeli rezenski cerkvi in njenemu škofu Baturiku del svoje lastnine v oberski pokrajini (< in provincia Avaroruni >), in sicer kraj, kjer je bil nekdaj grad 1 lerilungoburg20 ter njegovo okolico, katera se razprostira od izliva reke Erlaf v Donavo, poleg prve reke do kraja «Erd-gastegi potem od reke proti vzhodu do srede gore, katero Slovani () imenujejo «Colomezza >,'J1 kjer se nahajajo mejna znamenja, vrezana v dve drevesi, in odtod proti severu do Donave. Na zahodni strani se vleče meja do gorskih vrhov, na katerih se nahajajo v drevesih vrezana znamenja. Vso to zemljo in na njej stanujoče Slovane naj dobi za zmerom rezenska cerkev v svojo oblast.2" Data II. Noll. Octobr. anno XIX. imperii dotnni Hlu-douulci serenissimi aug. et anno VII. regni nostri, indietione XI. Actum Reginesburg.» [Izvirnik v Monakovcm. Moiium Bolca, XXVI1I/1, str. 'JI, St. 14. — Böhmcr-M ühlbacher, Reg. I, str. 514, št. 1808. (reg.)] Herilungoburg je bil tam, kjer je sedaj vas Krlaf blizo l'öch-lar-na na Dol. Avstrijskem. «uiontini, <[Iii apud Uuinades Collomezza vocatur.» Goloinezza-holmee. Collomezza je hribovje, katero se nahaja med Dolenjim Krlaf-om in Dolenjim Melk-om. Dandanes je ondi Kulmerberg, od mesta l'öchlarn-a proti jugu. «I las itaijiie res cum Selauis ibidem coiuinancntihiis..... concessimus.» Št. 28. 8j2. dne jo. novembra. Povija. Cesar Lotar podeli oglejski cerkvi in njenemu patrijarhu Maksenciju imunitetne pravice. Noben kraljev sodnik ne sme na patrijarhovi zemlji zasliševati ljudij, pobirati od njih globe in davek, terjati prenočišča in postrežbe, zahtevati porokov, tožiti tamošnjih svobodnih in podložnih prebivalcev ter jim nalagati katerekoli nepostavne davščine. «Dato II. Kal. Dccembris anno Christo propitio imperii cjusdcm domini I Ilodovici screnissimi imperatoris XX. regnique Hlotarii gloriosissimi augusti in Italia XIII, indietione XI. Papia civitate.» [Kopija iz 10. stoletja v Vcroni, hihliot.com. — Rubcis, Mon. eccl. Aqu.il., str. 412. (odi.). — Ca]) pe 11 c 11 i, Le chiese d'Italia, VIII, str. 128. (odi.). — Böhmcr-Mühlbachcr, Reg. I, str. 382, št. 999. Št. 21). dne 24. februvarja. Otting. Kralj Ludovik potrdi solnograškcmu nadškofu Ljupramu imunitetna pisma, katera sta podelila solnograški cerkvi njegova prednika, cesarja Karol (list. dat. decemb. 791) in Ludovik (list. z dne 5. febr. 816, reg. št. 12), ter obljubi, da bo ravno tako varoval njene imunitetne pravice, kakor njegova prednika. Posestva, katera si je pridobila solnograška cerkev v prejšnjem času, obdrži naj brez kakega ugovora tudi v prihodnje. Kraljevi sodniki in drugi uradniki višje in nižje vrste ne smejo priti niti v samostane in cerkve, niti na polja in druga zemljišča, katera ima solnograška cerkev postavno sedaj v svoji oblasti ali pa jih dobi še le pozneje, da bi tam zasliševali ljudi, nalagali glöbe in davke, terjali prenočišča in postrežbe, zahtevali porokov, nakladali pO krivici razne dolžnosti svobodnim in podložnim prebivalcem dotične cerkve tei jih silili sedaj ali pa pozneje, plačevati kako doklado ali pa kak- drug tiepOStaven davek. Nadškof in njegovi nasledniki naj uživajo te svoboščine pod kraljevim varstvom, in kar je nekdaj od njih (od nadškofov) dobival fiskus, to naj odslej ostane solnograški cerkvi, katera naj s tem podpira reveže ter plačuje svoje duhovnike. «Data VI. Kalcnd. Martii anno Christo propicio quarto regni domni Loudewici regis in orientali Francia, indietione XV. Actum Otingas.» [Izvirnik na Dunaju. — Juvavia, Anh. str. 86, št. 31. — Böhmer-Mühlbacher, Reg. I, str. 518, št. J323. (reg.)J Št. JO. Sjj, dne 24. februvarja. Otting. Kralj Ludovik potrdi vsled prošnje solnograškcga nadškofa Ljuprama njegovi cerkvi vse to, kar jej je že odobril njegov oče, cesar Ludovik (Pobožni). Ta je namreč rečeni cerkvi potrdil v posebni listini («auetoritatem») posest njenega imetja, njenih moških in ženskih samostanov ter vseh drugih rečij, katere si je pridobila deloma po daritvah (bavarskih) vojvod, drugih dobrih ljudij, cesarja Karola (Velikega) in cesarja Ludovika (Pobožnega), deloma po kaki drugi postavni poti. Solnograški uradniki («rectores et ministri*) naj brez ugovora mirno in varno gospodarijo po rečeni posesti. «Data VI. Kalend. Martii anno Christo propicio regni domni Illudewici regis in Orientali Francia, indietione XV. Actum 0tingas.» [Izvirnik na Dunaju v c. kr. drž. arhivu. Juvavia, Anhang, str. 85, št. 3u. — Böhmer-Mühlbacher, Reg. I, str. 518, št. 1324, (reg.)] Št. JI. , na vzhodu do malega potočiča, na severu od javne (rimske) ceste pa do srede gozda, dobi naj solnograška cerkev v svojo oblast. 11 «... in locö nuneupante [pusa luxta Ipusa Humen.« IpuŠa (nem. Yhhs) s<' I0VC reka, katera teče po Dol. Avstrijskem ter se izliva v Donavo. Blizu njenega izliva si' nahaja enakoimenovano mesto. Z zemljiščem vred naj dobi tudi ondotno cerkev, katero je vsled kraljevega dovoljenja sezidal Adalram. «Data Villi. Kaiend. Octobris anno Christo propicio quarto regni domni Loudewici regis in Orientali Francia, indietione XV. Actum Ohobcrg.» [Chartular iz 13. stoletja v Solnogradu. — Juvavia, Anh., str. 88, št. 32. — Böhmer-Mühlbacher, Reg. I, str. 518, št. 1326. (reg.)] Št. 32. 840, dne 22 febritvarja. Pavija. Pogodba, katero je sklenil cesar Lotar vsled prošnje beneškega dožda Petra za pet let z Benečani in njih sosedi. Kar se tiče teh sosedov, imenovani so na prvem mestu «Ili-strienses», na drugem pa «Forojulienscs». Med raznimi določbami rečene pogodbe je bila tudi ta, da jc cesar Lotar obljubil Benečanom, ako mu bo h; mogoče, da jim bo pomagal vsako leto z vojnimi četami, ne pa tudi z novci, zoper sovražne slovanske rodove («contra generationes Scla-vorum inimicos»a4). «Anno incarnationis I), oetingentesimo quatragcsinio Lotharius divina Providentia ordinante imperator augustus anno imperii ejus XXVI. oetavo Kal. Martias Papiae civitatis palatio.» [Rokopis iz 15. stoletja v Benetkah, Coilicc Trevisani. Kandier, (,'odicc dipl. Istriano. I! i"> h me r - M ü h I bac h e r, Reg. [, str. 390, št. 1033. (reg.)] St. 31. Med 844—846. Papež Sergij (II.) piše oglejskemu patrijarhu Andreju («ad Andream patriarcham Forojuliensem») ter mu naznanja, da je, dobivši po oglejskih poslancih pismo o razponi med oglejsko in gradeško cerkvijo, poslal po istih poslancih pismo gradeškemu patrijarhu Veneriju z naročilom, da naj pride ravno tako, kot on (oglejski patrijarh) na dan sv. Martina (11. novembra I v Kini, da bi tu naredili konec prepiru. Ker Tu omenjeni Slovani so bili dalmatinski Hrvatje sc pa neredi gode tudi po drugih cerkvah in ker želi (papež), da bi se s cesarjevim dovoljenjem sklicala velika sinoda, pisal jc cesarju, od katerega pričakuje sedaj odgovora. Zato naj tedaj oba (oglejski in gradeški patrijarh) tako dolgo počakata, dokler mu (papežu) cesar ne odgovori; potem jima naznani že pismeno, kaj da naj storita. Datum manjka. [Cappelletti, Le chiesed'Italia, VIII, str. 129. — Jaffc\ Rcg. pont. Rom. (1851), str. 229, št. 1968. (rcg.)] Št. 34. 1V./7, dne 26. aprila. Trst. Neka nuna Maru daruje za časa svoje bolezni samostanu Marije Device v Scstu26 in ondotnemu opatu Lupon-u 55 jerbasov («cestas») oliv. Kdor bi po njeni smrti ne hotel priznati te daritve, tudi ako bi bili med njimi njen brat Ivan, njene nečakinje, njeni nečaki, njeni stariši ali pa druge osebe, plača naj funt zlata («libram auro>) opatu Luponu in njegovemu samostanu. Priče: Njen brat Johannes tribunus, njen nečak Petrus, Johannes de Petro tribunus, Johannacinus de Aquelina loci-salvator (lociservator), Martinus Cabrisianus locisalvator, Leo de Claudio, Tanculus vicarius in Stcfanus vicarius.90 - Listino sta podpisala Henedictus presbiter in Dominicas elericus tabelio (notar) hujus sanete Tergcstine ecelesie. •■Iinperantibus domino I llotario a Deo coronatO pacifico magno imperatore anno XXX., Illodouici lilio ejus anno VI. die XXVI. mense Aprile per indietione X. Acto vero Tergcste.» 11 z beneškega arhiva. Kandier, Codice dipl. Istriano.] (Dalje prihodnjič.) «ad Sextum.» Šesto je v jugozahodni 1'urlaniji hlizo mesta Concordia. *• Iz te listine je razvidno, da so imeli Tržačanjc leta 847. še svoje tribune, vikarje In lociservatorje, kakor so jih imela za dobe Grkov tudi druga isterska mesta, a jih morala pozneje', ko so prišla pod fran-kovsko oblast, nadomestiti z grofi, centarhi itd. Gl. zgoraj str. 54. Pobirki iz dnevnika ljubljanskega škofa Hrena. Priobčuje M. Slekovec. Odkar sem bil 1. 1890. pregledal v Ljubljani drugi zvezek Hrenovega dnevnika ter si iz njega nabral precej tvarinc za zgodovino cerkva na slovenskem Štajerskem, mi ni dalo miru ; neka tajna moč me je vlekla že v Zagreb, kjer se v stolni knjižnici med drugimi Valvasorjevimi knjigami in rokopisi nahaja tudi prvi del Hrenovega dnevnika z ordinaci jskim zapisnikom ljubljanskih škofov Glusiča, RadliČa in Tavčarja. Pa še le januvarja 1. 1892. mi jc bilo mogoče za par d n i j umakniti se službenim poslom in z dolgočasno zagorsko železnico odriniti v Zagreb. Tje dospevši, sem, ne zmeneč se za znamenitosti divnega kraljevega mesta, poiskal takoj knjižničarja, č. g. profesorja Fl. Rubetiča, ter mu javil svoje želje. Blagi gospod me je drage volje peljal v bogato knjižnico ter mi vročil navedeni dnevnik. Pregledavši ga le površno, sem kmalu sprevidel, da bi najbolje bilo, celega prepisati, a z ozirom na pičlo odmerjene uradne ure moral sem se zadovoljiti le s kratkimi posnetki najvažnejših stvarij. Nekatere onih drobtinic, katere sem si bil v naglici nabral, podam tukaj z dostavki iz svoje zbirki; prijateljem domači' zgodovine v povoljno porabo. Ljubljanski škof Konrad (jIusič je 6. junija 1. 1577. posvetil v mašnika dva kranjska rojaka (Crainburgenses), namreč Sebastijana Kobelja' in Sebastijana T i sc h I e r-j a. Pri prvem je zapisal škofi Iren opombo: < Praepositus factus Ebern-dorfensis, mense Odobri 1602 mortuus». V naslednjem letu je isti škof Konrad dne 24. maja posvetil v mašnika Ivana Wolf-a iz Kamnika in Marko Korit ar-j a (Coriter) iz Solčave, a kmalu potem je umrl. 1 Scbastijan Kohclj jc kapclanoval v Gradcu, a 22.Mpt I.r>H0 jc bil imenovan župnikom v Ptuju in duhovnim komisarjem za Spodnje Štajersko. Koncem avgusta 1. 15')'). je bil zaradi obilih zaslug in odličnih lastnostij imenovan proštom re.">) se je preselil za župnika v Cerklje, kjer je umrl I. 100'). "Andrej Tavčar je kot župnik v Starem Trgu umrl 1.1638, Njegovo truplo v žeiTu pri Sv. Pankraciju je baje še sedaj ncslrohnjcno, ki jc, kakor Martin Brenner na Štajerskem, zatrl protestantizem na Kranjskem. Tri četrtine zagrebškega zapisnika popisala je njegova roka. Pisava je tako razločna, da jo lehko čita nevajen stare pisave. V tem zvezku, ki obsega leta 1598 do 1613, se nahaja razen ordinacij mnogo poročil o posvečenju cerkva in altarjev na Kranjskem in slovenskem Štajerskem s podobami, kakor jih ima tudi drugi zvezek. Tukaj sledi naj le nekoliko drobtinic iz obširnega in velezanimivega zapisnika. L. 1599. je podelil škof Hren Sebastijanu Pelikanu7 iz Pilštanja dne 4. nov. subdijakonat, dne 21. nov. pa dijakonat. Dnč 9. julija 1. 1600. j c postal dijakon Mihael Mlakar8 iz Rogatca, dnč 6. avgusta i. 1. pa Matija M i n d o r f c r,9 Bras-lovčan, mašnik. Dne 9. aprila 1. 1600 jc škof Tomaž Hren zopet posvetil cerkev M. B. v Velenju, katere so se bili protestantje 1. 1574. polastili. O tej slovesnosti poroča zapisnik doslovno to-lc: «Anno 1600, 9. die Aprilis, processionaliter recepimus et consceravimus Ecclcsiam B. Mariae Virginis in VVcllan, quam AfL 1574 oecupaverant et usque ad dictum tempus Haeretici tenucrant. Diruerant Pracdicantcs Lutherani altaria aliquot, ex quibus in loco unius sepelicrant unam Pracdican-tissam, quam exhumavimus et extra Ecclcsiam proieeimus. Aderant in proecssione XXV Parochiae cum vexillis et saecr-dotibus. Hominum multitudo ingens ultra X millia. Laus Deo». Dne 1. junija 1. 1602. sta bila v mašnika posvečena Matija Medved (Ursus) iz Kranja in Tomaž SI i v ar10 s Štajerskega; 21. dcc. i. 1. pa Peter Straussig iz Vitanja, star 25 let. Slednjega jc škofu priporočil Gašpar Trav-nikar, župnik pri Sv. Martinu «in tcrritorio Slavigraeo, pri katerem je dne 19. januvarja 1603 pel novo mašo. Na primicijo je bil povabljen tudi škof Hren. 'Sebaatijan Pelikan je kil 1602., 1609. vikar v Podsredl, 1611. pa kapelan pri Sv. Vidu pri Planini. 'Mihael Mlakar 1635, 1636 duhoven v Laškem Trgu. "Matija Min dorfer 1627 župnik v Slivnici. '"Tomaž Slivar od 162') do Jurijevega 1640 župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah. L. 1603. dnč 29. marca sta postala dijakona: Adam K b c 1 j11 iz Kranja in Matej Gruden iz Smlednika, mašn so pa prejeli: Gregor Berthotus iz Gornjega Mihael Tischler iz Sent Jerneja «Infer. CarnioL», stijan Tcxtor" iz Polhovega Gradca in Leonard iz Radovljice. Prva dva, namreč Adam Kobelj in Matej Gr sta bila potem 24. maja i. 1. posvečena v mašnika. Takrat je duhoven postal tudi Baltazar Krajačič iz Krapinc. L. 1604. so mašništvo prejeli: 12. marc Martin Lam-beršak iz Konjic, na veliko soboto Tomaž Caprarius in Andrej Fischer, oba iz Gornjega Grada, in 18.decembra Nikolaj Mass i us iz Kranja. Istega leta (1604) jc ljubljanski škof Tomaž dne 27. aprila imenoval Jerneja Namorja18 prvim župnikom pri Sv.Lenartu v Kropi (Krupp). Duhovnijo je ustanovil nadvojvoda Ferdinand. L. 1606 so mašniki postali: 17. febr. Luka S tempi h ar (Stumpichler) iz Kranja, star 27 let; 10. marca Martin Kompar iz Kranja, < Canonicus Regul. ord. s. Aug. Cathedr. Ecclcs. Lavant. a s.Andrea», in Janez Textor, Vipavec; 25. marca Andrej Corvinus, Ižanec, star 25 let; 20. aprila J u r i j K rama rč i č 14 iz Novega Mesta inGrcgorBohinjcc (Bochajner) iz Radovljice; 23. sept. Andrej Pavlic z Vač, «doctrinae medioeris», Gašpar Herbst iz Kranja, Janez Brccclj iz Kranjske Gore (Brccelius ex Crainavv) in Jurij Mesta r iz Gornjega Grada; 23. decembra Andrej Sega1'' z Vač. " Adam Kobelj je bil 1607 «chorimagistcr» v Ptuju, 1621 pa župnik v Cmureku. Sehnst i jan Textorse omenja 20. nov. 1621 kot kurat v Spodnjem Tuhinju. 13 Jernej Namor je župnikoval 1595, 1597 v Selcih. " Jurij Kramarčič od 1634 župnik v Hraslovčah. V krstni knjigi se 10. okl. 1689 imenuje: < Prothonotarius Apost., Canonicus Labacensis et parochus loci.» Pisal se je tudi • Kramartius». " Andrej Šega je .'I. jun. 1. 1634. župnikoval kot apostolski proto-notar v Mengšu ter je imel do I. 16119., ko je zelo bogat umrl, tudi boneficij Malere božje na Vačah. L. 1607. so bili od škofa Tomaža v mašnikc posvečeni: 31. marca Baltazar Stross iz Bcsnicc, Matej Dicnstmann16 iz Radovljice in Andrej Pavlic z Vač «doctrinae exiguae»; 14.aprila Mihael Wallich17 «ex oppido Watsh sive Lyttay», Gregor Droffelius iz Slovenjcga Gradca, Pavcl Salovcc iz Gornjega Grada in Adam Wassermann iz Kranja. Pri Mihaelu Wallich-u je dostavljena opomba: «A°= 1628. Nunc parochus in Tyber, paulo ante in Kamnik per Simo-niacam permutationem cum Cb.Tistopb.oro Planck, Archidiacono Patriarchae». 21. sept. i. 1. sta postala mašnika: Jakob Strauss, «no-bilis et cxccllentissimi quondam viri Jacobi Strauss, Medicinae Doctoris olim in Archigymnasio Viennensi Physiccs Professoris Primarii et Proccrum Styriae Mathematici ac Physici et Elisa-bethac Holzerianac conjugis cus filius, affinis et cognatus noster, annor. 25» — «Aufugit nequiter» — in Kiemen Eyts-perger iz Gornjega Grada. L. 1608. so mašništvo prejeli: 1. marca Andrej Fink iz Kranja ; 5.aprila Jakob llečič iz Radovljice, Matej Skcrlc z Vrhnike in P e t e r Otava iz Kranja. Slednji je novo mašo pel v Vodicah «apud cognatum suum D. Simoncm Ottava Dominica Exaudi» ; 31. maja Janez Gravenstai ner «ex Rudcneggprope Oberburg, Dioec. Labac. ann.4(), qui et vxoratus et vnius vxoris virginis maritus fuit; commendatus a R. D. Martino E b c n p e ig e r,10 Vicario in Scalis, suliieientis doctrinae»; 19. sc[)tembra Jurij Victor1" ^Laccensis, dioec. Matej Dicnstmann, apoSt. prötonotaf, jc postal I, L650. kanonik v Novem Mestu. c Mihael Wallich (Wollich-Valic.) je bil 5. marca L626 od patrijarha potrjen za kamniško faro, a dne 20. jan. 1628. je resignoval ter menjal z laškim župnikom Krištofom 1'lankelnom. Umrl je prisvojeni bratu v Žalcu 1. 1646. '"Martin Ebcnperger je bil I. 1600. posvečen v mašnika. Župnikoval ji' 1002, 101)4 V Gornjem Gradu, a 21. marca 11)05 se je preselil za vikarja in komisarja v Skale. Diu'- 5. aprila 1605 je prosil škofa, naj bi ga prišel inštalirat. To se je dne 25. julija i. 1. tudi zgodilo. Umrl je ondi 6. febi uvarja 1626. AquÜ.» in Janez Kopriva,"" Ljubljančan; 20. decembra Krištof Wallich21 z Vač. L.1609. so postali duhovni: na veliko soboto M i h a c 1 S t i c haa iz Gornjega Grada in Janez Murarius «ex Shishka, dioec. Labac, ann. 25, ac moribus partim maturus ; rciectus examina-torum iudicio, sed pro usu et necessitate Eccl. Peylenstaincnsis, ad quam ordinatus obligatur, praesertim instante humiliter petente ac spondente pro Clientulo R. Dno Adamo Aparnik,23 vicario et Archidiacono ibidem. Ante Primitias clam execssit c dioecesi.» — 13. jun. Ziga Rottar < Slavigracccnsis territorii c pago plebis S.Martini, Phil. Baccalaureus» in Primož Stare, Dobljan; 19. septembra Florija n Tino v e c (Dornacher) «ex Feystriz, Diocc. Aquil. > in Blaž Kužman iz Kranja; 19. dec. Blaž Kobclj iz Kranja, «Canonicus Reg. S. August et Pro-fessus Cath. Eccl. S. Andrcae>, in Mihael Sel čan (Seizacher) iz Kranja. L. 1610. jc škof Tomaž v mašnika posvetil 10. aprila : Tobijo Steidler-ja iz Radovljice in 17. decembra To-bijo T e x t or-ja 24 iz Gornjega Grada. "'Jurij Victor, župnik v Kamci pri Mariboru, je bil 20. jan. 1617 potrjen za dušno pastirstvo, ""Jane/. Kopriva je 1, 1612. kapelanoval na Vranskem. 41 Krištof Wallich ali Wollich, brat Mihaelov, je bil od 1011. do svoje smrti (dne 23. aprila 1661) župnik in komisar v Žalcu. Valvasor (VIII.. 767) trdi, da je 1613 župnikoval v Šmartinu pri Litiji. Umrl je 74 let star, dve leti po zlati sv. maši. -"Mihael Stich je kapelanoval od 1600 do 161«) v Skalah. Potem je bil vikar pri sv. Martinu v šaleški dolini do 7. febr. 1632, ko je bil odstavljen. A kmalu je prišel za vikarja v Griže, kjer je služil do 1. 1645., ko so ga odstavili. Na stare dni (1652 1661) je kapelanoval v Šoštanju. sa Adam Aparnik, Župnik in komisar v Pilšlanju in pri Sv. Juriju pod EUfnikom. Dno" 23. nov. 1503 mu oglejski patrijarh Frančišek Barbaro dovoli, «quatenus Ecclesiae Parochiall s. Georgii prope Anderberg, cui Pater eiui anteapraefb.lt, possit et Ipse licite ac salva consclentia praeesse». L. 1002. je v oskrbovanje dobil še Žusem. Dne 10. maja 1603 mu je pisal škof TomaŽ, da mu pošlji- v pomoč duhovna Andreja (dušica ter ga povabi na primicijo novomašnika Gregorja Bertot-a. •* Tob i ja Textor je novo mašo pel v (iornjem Gradu 0. jan. 1011. Stroške primicijo, katera je trajala tri dni, plačal je škof Tomaž. Kape- 1/vrNijii nUS^JvkigN dnilivu /n KnttlMOi I.. IV., »cd. 4. ti L. 1611. so bili v mašnike posvečeni : 27. febr. Pavel Mu-havec55 iz Radovljice; 18. marca Martin Sirovšnik iz Slovenjega Gradca; 1. aprila Adam Smuk26 z Vač, Janez Jakob Schober «nobilis Labacensis», Matej Bregant iz Smlednika, Adam Polinger27 iz Gornjega Grada in Jurij Kol ar20 (Collar) «Labacensis et Magistri ludi ad S. Ni-colaum litterarii filius leg.» ; 28. maja Gregor Haumann*" iz Cerkelj, Jakob Bregant iz Smlednika — «doctrina, aetate ac moribus sufficiens pro Ecclesiae S.Martini extra Crajnburgum cooperatore et ministro ordinatur», Matija Stcganšek iz Smlednika; 24. sept. Mihael Pišek (Pisshik)30 iz Ljubljane, Blaž Posešnik iz Gornjega Grada, Nikolaj Božič iz Smlednika in Janez Novak iz Kranja ; 17. dec. Matij a Otava:" «Crajnburgensis, Dioec. Lab., Artium et Philosophiae Bacca-laurcus, Presbyteri filius, sed legitimationis litteras III. 1). Petri Antonu Eppi Trojani et Nuntii Applici: atque aetatis testimonium R. Mathiae F i n k h, Vicarii in Klcdnik, nec non patrinorum suorum, qui ante 25 annos e sacro fonte levarunt, protulit; alias sufficiens.» - Na strani stoji opomba : «Promotus ad Parochiam S. Joannis Bapt. decollati in Cayur (Kovor) superioris Carniolae; 30. Apr. Anni 1614 Formatas accepit». V tem zvezku se nahaja tudi več kopij, izmed katerih sem prepisal sledečo, ki pove, da je cerkev M.B.na blejskem lanoval je v Gornjem Gradu, a 23. apr. L617 ji; postal župnik v Svičini. Maja 1622 je ostavil faro in odšel za kurata v ("elje. S. maja I(>:I7 ga je nadžupnik ptujski sprejel za vikarja pri Sv. Urbanu. '-'Pavel Muhavec 26. febr. 1625 kurat na Bohinjski Bistrici. 811 Adam Smuk, ŽUpnik vitanjski, je prišel 1612 za župnika v Novo Cerkev. L. l(>.r>0. je bil imenovan naddijakonom v Savinjski Dolini. "Adam Pollinger 1612 duhoven v Gornjem (iradu. '-'"Jurij Kolar je bil 1627, 1628 farni vikar v Podsredi, odkoder se je 1. 162'). preselil v Zusein, kjer so ga I. 1(>41. napadli, ranili in oropali tolovaji. ••Gregor Haumann je 27. febr. 1613 dobil faro Moravče. "Mihae] Pišek (Plsikh) 16*12 duhoven v Gornjem (iradu. " Bil je brat Jakoba, 21. maja 1622 posvečenega v mašnika, <6X Georgio Ottaua, Parocho Flednlcensi et concnbina genitus>. Župnikoval je 1636, 1639 v Kovorju. jezeru 20. decembra 1. 1465. posvetil ljubljanski škof Žiga pl. Lamberg. <'Copia Literarum Consecrationis et Indulgentiarum datarum Ecclesiae B. M. V. in Insula Stagni Veldcn prope Radmansdorff, Diocc. Labac, ct translati Annivcrsarii dedicationis factae 15. Deccmbris in proximam diem Lunae post Rcsurrectionis D. n. les. Chr. Festum. Sigismundus, Dei ct Aplicae Sediš gratia Episcopus Lay-bacensis, Vniversis ac singulis ehristifidelibus praesentes nostras literas inspceturis salutem in Domino perpetuam. Splcndor supernae gloriae, qui sua mundum ineffabili claritate illuminat, pia uota fidelium de clementissima ipsius maiestate sperantium tunc praeeipue, cum benigno favore prosequitur, cum ipsorum devota humilitas sanetorum meritis et precibus adiuvatur. Cupientes igitur, ut Ecclesia B. Mariac sita zu Wörth sub Castro Vels nostrae Laybaccnsis Dioeccsis, cuius chorum cum Altari quinta decima die Mensis Deccmbris a novo cooperante nobis gratia Spiritus saneti conseeravimus, et in Altäre Reliquias B. Mariac, S. Mariae Magdalenae, S. Dorotheae, S. Donati cum dobita reverentia et honore imposuimus, congruis frequentetur honoribus et a Christi fidelibus iugiter veneretur. Praefatac nostrae Ecclesiae Dedicationem omnibus futuris temporibus, proxima die Lunae, post diem sanetum Rcsurrectionis D. N. Jesu Christi constituimus celebrandam, et perpetue conser-vandam. Et ut christifidcles eo libentius causa devotionis confluant ad eandem et ad coservationem huiusmodi manus suas porrigant adiutrices, ([uo ex hoc dono coelesti gratiae uberius conspexerint sc esse refectos. Nos de omnipotentis Dei miscricordia ac BP. Petri et Pauli Apostolorum eius meritis et intercessionibus confisi, omnibus vere poenitentibus et confessis, (pii in diebus patrocinii dedicationis ct singulis diebus, dummodo ibidem divina celebrantur aut alias devote visitaverint et manus suas pro fabrica Ecclesiae, sive quibus-cun<|ue aliis necessitatibus dictae F.cclesiae ineumbentibus quompdolibet porrexerint adiutrices, quadraginta dies de in-iunetis eis poenitentiis misoricorditor in Domino relaxamus. Praescntibus pcrpctuis futuris temporibus in suo robore pcr-mansuris. In quorum fidcm ct testimonium promissorum pracscntcs indc ficri, sigilliquc nostri appcnsionc iussimus ct fecimus communiri. Datum zu Radmanfsdorff die Vicesima Mensis Deccmbris Anno Millcsimo quadringentesimo Sexagcsimo quinto.» Taber v šentjurijski fari pri Grosupljem. Opisal in narisal M. S. Med najbolje ohranjene tabre* na Kranjskem spada gotovo taber v šentjurijski fari. Sezidan jc na strmem griču, oddaljenem pol ure od St. Jurija. Mnogo gozdnih potov in steza drži med bukovim in smrekovim gozdom do vznožja taborskega hriba; od tu pa vodi jedna strma in deloma skalnata ozka pot do taborskih vrat, ki se še sedaj dobro zaklepajo. Krasen je razgled s Tabra. Proti severu se vzdigujejo mogočne kamniške planine in triglavovo pogorje. Pogled proti Ljubljani zapira Gradiščnica, ki se na severu drži Tabra. Na vrhu Gradiščnice SO sledovi prastarega bivališča. Proti vshodu vidijo se Janče, Prežganje in višnjegorski hribje. Proti jugu se vlečejo obraščeni hribje dobrepoljski in bolj zadoj ribniški. Na zahodni strani kipe mogočno v sinje višave: Mokrica, Krim in V ozadju proti severu Hrušica in pograjsko gore z Grmado in Otošcem. Tik pod Tabrom na severovshodno stran ugledaš pod seboj novo grosupeljsko postajo z želoz-ničnima progama proti Kočevju in Novemu Mestu. Tudi prijazni boštanjski grad te gleda radovedno izza slivniških gričev. Proti jugu, četrt ure od Tabra, znači mala smreka vhod v podzemeljsko, prostrano votlino, imenovano Ledenica. Malo na desno v/.diguje se lepo obraščen hrib sv. Ahaeija (ali, kakor tukaj ljudje reko, sv. Aheäl. Proti zapadu gledaš pod seboj obe podružnici šentjurijski, na Rogatcu in na Sinerjcnih, v * Po navadi se |>išr Tabor-a, toda ljudje izgovarjajo Taber, Tabra, taborski. njijinem ozadju pa dve želimcljski podružnici, sv. Petra na Gori in sv. Primoža na Gradišču, z dokaj prostranim, starim, a še malo preiskanim gradiščem. Višje proti severu gledaš del ljubljanskega barja tje do Brezovice in proti Dobrovi. Nagledavši si bližno in daljno okolico tabersko, oglejmo si Taber bolj natančno. Vrhu taberskega griča stoji mala podružnica sv. Nikolaja. Kakor vse kaže, je ta stala prej, nego taber ali utrdba. Zidana je v gotskem slogu. Prezbiterij ima zvezdnat obok in mala, ozka, šilastoobokana okna. Ladij a je imela še pred nekaj desetletji lesen kasetiran strop, katerega sedaj nadomestuje svoden obok. Cerkev ima spredaj stolp z vhodom v cerkev. K stolpu vodi več kamnitih stopnjic. Nekdaj je bila cerkev znotraj slikana, a bila jc vsa slikarija že večkrat prcbcljcna in zazna se sedaj le tam, kjer se belež lušči. Posebnosti v njej ni, razun jednega renesančnega altarja iz konca 17. stoletja in pa star gotski kelih, koji je bil v «Izvestjih» vpodobljcn in opisan že lansko leto. Zakristija je bila cerkvi prizidana, kakor kaže letnica na zunanjem zidu, 1. 1702. Zvonik je bil popravljen in na novo prekrit 1. 1886, ter ima tri zvonove: veliki jc bil prelit 1880. L; srednji z napisom: Opus Josephi Samassa, Labaci 1730 > in mali z napisom: < Opus Josephi Samassa, Labaci 1730, Franz Carol Graf v. Licchtenberg >. Kupil je namreč ta zvon neki šentjurijski posestnik od prapreške grajščine in ga podaril cerkvi. Omenjam naj le še, da je cerkev obrnjena od severa proti jugu ter zunaj le slabo ometana, in da zlasti zvonik kaže v spodnjem delu dokaj razdrapano zidovje, kar se pa posebno prilega drugi starodavni zgradbi. Okrog cerkve je postavljen v nepravilnem čveterokotniku od 3'5 m do 5 m visok in poprečno 80 cm debel zid. Na treh kotih tega čveterokotnika stojijo stolpi. Jeden teh kotov nima stolpa, pač pa je znotraj zida neka votlina, prej ko ne skriven izhod, ki pa je sedaj zasut. Večji okrogli stolp jc na severozahodni strani in služi za stanovanje ecrkveniku. Obseg njegov meri spodaj od jednega kota zidu do druzega 14 m. Ta stolp ima dve nadstropji, spodnje je sedaj hlev, zgornje pa stanovanje. Krit je /. opeko. Drugi, tudi z opeko kriti stolp, jc na voglu severnovshodne strani in jc nekoliko manjši od prejšnjega; v obsegu meri spodaj 11 m. Sedaj služi za stcljnik. Tretji stolp jc čveterokoten, a mu je zunanja daljša stran zaokrožena; sedaj je v njem vodnjak (kapnica). V Stolpih, kakor tudi v zidovih med njimi, so napravljene zunaj ozke, znotraj široke strelne line. Jedna v velikem stolpu je večja, najbrže so iz nje prožili kroglje iz topa. Nad strelnimi linami in pod njimi so narejene na notranji strani zidu okrogle luknje, v katere so bili vtaknjeni debeli drogovi, ki SO nosili lesen oder v dve nadstropji za strelce in brambovec. Deloma je bil pa ta oder tudi za streho ljudem, ki so se ob času turške sile tu sem umaknili iskat zavetja. Pred nekaj leti je bil ta obrambeni zid visok še čez 6 m in je presegel cerkev, tako da si; razun zvonika ni nič videlo vznad njega. Pozneje so ga za jeden meter ponižali; krit jc pa še sedaj deloma z opeko. Cerkev in taber okrog nje sta zidana iz domačega kamna. Ometa pri tabru ni nikakega, ne zunaj ne znotraj, pač pa so kamni med seboj zvezani z dobro malto. Več metrov od sedanjega zidu proč pozna se še na nekaterih mestih drug zid, ki je bil stavljen na okrog talna; med tem in sedanjim zidom se nahaja mnogo črepin od razbitih posod. Vse te črepine so črnkaste barve, vmes se pa dobijo tudi rumenkaste, ki so pa videti stareje, nego črne. Prejkone so se ljudje začetkoma, ko so Turki prihrumeli, naselili med prvim in drugim zidom ter tje znosili svoje posode, a ko je sila bila le velika, so se pa pomaknili v notranje k cerkvi, popustivši v naglici svoje posode zunaj sedanjega zidovja. Rumenkaste Črepine SO pa redkejši', a tudi brezdvimino starejše in kažejo na prazgodovinsko naselbino, ki'je kedaj tu bivala. Jedno tako rumenkasto Črepino, kot ostanek nekega krožnika ali male skledice, z vzboknjenim, Jako lepo narejenim trtnini listom hrani pisatelj tega sestavka. Kopanje bode pokazalo, kako stoji stvar. Taber v šentjurijski fari pri Grosupljem. Nu trcdnjcin rricJu pomeni C = cerkev, St m »tolp nad vhodom, M — incJmtrij.i in V = vodnjak. Kakor jc bilo že v začetku omenjeno, ima taber samo jedna vrata. Pot do vrat drži mimo velikega stolpa in je kamnita, pa tudi ozka in strma. Nad vrati je pokrita lopa in na vsako stran vrat je po jedna strelna lina. Pri stopnjici na obeh straneh vrat moli iz zidu zgoraj ploščnat, spodaj pa zaokrožen močan kamen, ki je kedaj služil vratom, da so se spuščala in odpirala na verigah (Kallthür) ter tako bila deloma tudi za most. Ob prihodu sovražnikov in po noči SO stala zaprta. Sedanja vrata so narejena na dva stežaja (Doppelflügel). Opisani taber se dandanes plošno imenuje le Taber, podružnica med njegovim zidovjem pa cerkev sv. Nikolaja na Tabru.Poprejšnje čase so rekli hribu Lačenbcrk (Latschenberg). Tako se imenuje že v inventarju 1. 1526. cerkev «Sandt Nicolaw zw Latzenn-Werck» in drugič «Latzenberck»'1. Valvasor, naštevajoč podružnice šmarijske fare, piše : VIII. S. Nicolai in Lazenbcrg, so einen Tabor hat.2 V urbarju šmarijske fare (od 1. 1750. do 1764.) se imenuje cerkev sv. Nikolaja «in Latschenberg'. Imela je podložnika Dolžaka v vasi I ludo Brezovo. Jedina obligacija, katero ima ta cerkev, nosi še ime «St. Nicolai in Latschenberg». Starejšim ljudem je ime Lačenbcrk deloma še znano, mlajši pa ne vedo o njem ničesar. 0 starosti tabra ni mogoče povedati nič gotovega. Le to lahko rečemo, da je glede na zidavo, kakor tudi na celo situvacijo v taberskem kompleksu, cerkev starejša, nego taber okrog nje. Tudi letnice v tej zadevi ni nobene ohranjene, ne v zidu, ne drugod. Graditi so bili začeli tabre na Kranjskem po 1. 1471., ko je bil Turek pridrl do Iga in Preserja ter požgal stiski samostan in mnogo vasij.3 Zmotili se pa menda ne bomo veliko, če trdimo, da naš taber ni bil zidan pred 1. 1526., ker ga ne najdemo zabeleženega v inventarju iz tega leta, v kojem so bile zapisane zlate, srebrne in medene posode cerkva. Pač pa je v tem inventarju srebrn kelih taberske 1 Ljub, dt ž. arhiv, II., 48 b. -' Klin- a so oni sledovi res rimski, prepričal se je podpisanec 10. julija t. 1. v družbi gg. Koblarja in Pečnika. Z Vrhnike je šla rimska cesta najpoprej todi, kakor sedanja. Pred ZogarjeVo hišo, pri 148 km od Ljubljane, pa se obrne rimska cesta kar naravnost proti Logu, dočim se sedanja državna cesta bolj drži podnožja sosednih gričev. Pri brzojavnem drogu 273 se sledi rimska cesta že 40 m južno od sedanje. Ko so lani blizu tam postavljali stog, prišla sta dva vogelna stebra na trii temelj, torej na staro cesto; za dva druga pa so morali kole zabijati v mehko dno. Tam je rimska cesta široka dobrih 10 m (to je navadna širjava rimskih cest). Na il je nasut 0'25 m visoko «brus-nik», t. j. gramoz z bližnjih gričev, potem 1'20 ni savski prod in nad njim se pozna cestno blato. Kaže se, da tedaj še niso tolkli kamenja za posipanje cest. Posestnik onega zemljišča pipoveduje, da koplje že nad petnajst let pesek na istem mestu za posipanje poljskih potov. Kopati mora vedno v isti smeri naprej, ker na levi in desni strani stare ceste je povsodi sam il. Po cesti so na mnogih krajih položeni leseni križi, kar je znamenje, da je morala nekdaj velika povodenj nastati in da so potem napravili cesto iz vejnikov (fašin). Pri 13*6 km se sledi rimska cesta 'JO m jugovzhodno od sedanje, pri 13"4 km pa že vodi prav poleg sedanje ceste. Sledi se jo skoro na površju sedanjih tal in vidi se, da je posuta z drobnim peskom. Na l.ogu pri 12'9 km pride na sedanjo cesto. Tu, nasproti Verbičevi hiši št. 10, stoji spodnji del rimskega m i 1 j n i k a iz podpoškega kamna; 080 m je visok, s podštavcem 1'tn m. Nadpis je odlomi jen, vidi se le še, in sicer prav natanko, rimsko število VIII. To pomeni brez dvombe 8 rimskih milj in naznanja daljavo od glavnega mesta limone. Ta oddaljenost znaša v kilometrih ti'830. Če primerjamo to število z številom kilometrov od Loga do tam, kjer se v Ljubljani cepi rimska cesta ml tržaške, najdemo, da se obedve skoro popolnoma vjemata. V začetku Rimske ceste stoji 08 km, torej meri sedanja cesta od tu do Loga t2'I km, ali za 270 m več, nego rimska. Pomisliti je. namreč treba, da je šla rimska cesta veliko bolj premočrtno od sedanje; mogoče je pa tudi, da niso imeli Rimljani tako natančnih meril, kakor mi. Blizu miljnika na l.ogu leži korito iz podpeškega kamna, ki je bilo nekdaj brezdvojbeno riinsk sarkofag; dolgo je L'86 m, široko 0'6S m, globoko 0*70 m, a rob njegov je debel 0'18 m. Da so stale na l.ogu hiše že ob času Rimljanov, je tem verjetnejše, ker je stalo že v prazgodovinskih časih gradišče na hribu za vasjo, tam, kjer je sedaj cerkev Sv. Ivana Krstnika. Okoli cerkve se dobro pozna dvojni nasip, ki se vleče preCCJ daleč na vzhodno stran. Rimska cesta se potem zopet sledi na Brezovici pod sedanjo, in pri Potokarju nad sedanjo cesto, kjer so tudi našli rimske sarkofage. Pri Potokarjevi hiši stoji 140 m dolg in loo m širok štirivoglat holmec, ki je nastal OČlvldnO iz ruševin obširnega poslopja. Povsodi, kjer se na njem kopiji-, najde se rimska opeka, ki je nenavadno velika, 0'40 m dolga, 029m široka in 0'09 m debela. I/.vestno je stala tu rimska opekarna, a poleg nje še kako drugo poslopje, morda kako kopališče, ker je pod zemljo vse polno obokov. Tudi ta kraj je bil torej že ob času Rimljanov naseljen in na bližnjem griču Kopavniku je moralo stati prazgodovinsko gradišče. Rimsko vojaško cesto sledimo torij od Vrhnike skoro do Ljubljane. Ob sedanji tržaški cesti našli so blizu tobačne tvornice vse polno rimskih grobov, in ker je znano, tla so Rimljani pokopavali svoje mrliče ob glavnih cestah, morala je rimska cesta voditi ravno tam proti Ljubljani, kakor sedanja tržaška cesta. Da bi se bila rimska vojaška cesta kje proti Igu zasukala, o tem ni nikjer sledil in bilo bi tudi brczsniiselno hoditi čez barje, ko se je lahko šlo lepo naravnost. Iz tega sledi, da je morala stati rimska limona le tam, kjer jo iščejo vsi razsodni preiskovalci, namreč na Gradišču v Ljubljani. Tu se lahko s prstom pokaže oziilje rimske naselbine, in le trma more trditi, da je stala na Igu, kjer ni nič rimskega ozidja. Da ima »tabula Peutingcr-iana» Emono na desni strani Ljubljanice, to lahko prihaja od tod, ker jo ima za glavno (kot plovno) reko in jo zamenjuje s Savo, ali bolje: obe reki spaja v jedno samo. Da se pa iz te tabule ne moremo učiti topografije, se vidi najbolje iz tega, da je na njej Sava zaznamovana, kakor bi tekla v Jadransko morje! S. liittar. Razkopavanja po Bosni. Zadnja leta zasledujejo najmarljivcjšo prazgodovinske ostanke po Bosni in Hercegovini. Po teh krajih prišlo je toliko starin na dan, da bo mogel serajevski muzej tekmovati z najbogatejšimi zbirkami, ki so že od davno zasnovane. Lanskega leta je kopal muzejski čuvar dr. Truhelka v Varvaru pri PrOZOru velikansko kamnito gomilo, ki je imela 40 m v premeru in se je razlikovala od podobnih gomil v tem, da so bili mrtveci (okoli 40) na zemljo položeni in potem je bila nasuta 4 m visoka plast kamenja. Na slavnoznanem mrtvaškem polju pri Glasincu odprli so 140 gomil, ki so imele večinoma cele mrliče. Na Debelem Brdu pri Sarajevu so našli premnogo latčn-skih predmetov, zlasti fibul, Tamošnje gradišče je bilo naseljeno od ljudij novokamene dobe pa do najpoznejših rimskih časov. »Glasnik* bosenskega deželnega muzeja dokazuje najbolje, kako hitro napreduje arheologično in etnogralično proiskavanjc Bosne in Hercegovine. Po njem so posneti mnogi spisi v nemškem zborniku «Wissenschaftliche Mittheilungen aus Bosnien und der 1 leroegovina katere je uredil dr. M. I lörncs. V njih se nahaja tudi spis o božjih sodbah od našega rojaka prof. Lileka. Tudi prirodopisni oddelek deželnega muzeja v Sarajevu je zelo marljiv in je raztegnil svoje delovanje čez balkanski polotok sploh. Letos nameravajo njegovi člani pod vodstvom kustosa Otmar j B R< iser-ja preiskati živalstvo Grške in nje otokov ter nabirati zlasti hrbtničarje in žuželke, (irska vlada je obljubila podpirati to preiskovanje. s.liiitiu. Prazgodovinske najdbe na Kranjskem 1. 1894. O svojem kopanju in raziskovanju v zadnjih dveh mesecih nam je poslal g. J. Pcčnik nastopne podatke : Zadnje dni junija in v začetku julija smo kopali grobove v Brezju pri Mirni Peči. Izmed drugih najdb se odlikuje lepa, gladka, dobro ohranjena situla. Nato smo pregledali rimsko cesto z Vrhnike v Ljubljano. Dne 12. julija sem šel na Bled in zapazil mnogo prazgodovinskih stanovanj in gomil. Ni dvoma, da je bila ta lepa okolica obljudena že v najstarejših časih. Osupnjen sem bil že na Bledu, še bolj pa v Bohinju, kjer sem potem tri dni preiskoval obe dolini. Res čudno, da se daleč od sveta nahaja toliko prazgodovinskih zanimivostij in prič nekdanjih gostih naselbin. Zvezo so imeli prebivalci z onimi v baški in soški dolini. Ta pot na Bačo drži še dandanes. Na paradiških njivah pri Šmariji sem prekopal meseca julija štiri rimski' grobe ter našel leščerbo, skledo in veliko rudečo žaro. Tudi na Magdalenski Gori smo dobili meseca julija lepo najdbo. Izkopali smo bogatega vojaka, ki je imel poleg sebe čuden meč v leseni nožnici, sekiro, dve sulici, nož, železno ost, bronast pas z več zaponami, dve lepi fibuli, nenavadne, štirikrat zavite bronaste naročnice in več lepih ostankov konjske oprave. Koncem julija in prve dni avgusta sem zopet preiskoval okolico novomeško. Na župniških njivah v Št. Petru sta dve veliki gomili iz hallstattske dobe. Na koncu gomil sem pa našel zidano rimsko kapelo, ki je bila obokana in je merila na dolgost, širjavo in visokost po dva metra. Bila je nekdaj grobnica za žgane mrliče, katerih ostanke so tu postavljali v lončenih ali pa steklenih posodah, Tudi njen tlak je bil zidan in vrata je imela od severne strani. Do sto zidanih kapel sem že izkopal na Drnovem pri Krškem, a tako velike še ne. Čudno je tudi, da stoji rimska kapela tako blizu prazgodovinskih grobov. Imenitna gosta imam pri svojem kopanju. Spremljata me namreč čez hrib in plan in od gomile do gomile gospoda dr. Humes in Szombathy z Dunaja. C. kr. dvorni muzej bode tedaj dobil v kratkem še lepih starin s Kranjske. (Kaj pa dela kranjski muzej?) ■y. Pečnih. Lesen strop iz 1. 1638. v Kranju. V lanskih «Izvestjih» smo priobčili zanimiva, z intarzijami okrašene vrata, ki se nahajajo v tako zvani • hiši mejnih grofov» v Kranju (Glavni Trg štev. 2). Soba, katero lepšajo omenjena vrata, ima tudi krasen lesen strop, ki jo narisan v prilogi tega sešitka. Strop jo s podolžnim tramom razdeljen na dve polovici, a vsaka polovica kaže bogato razvrščena in s profili obrobljena polja. Vsi profili na stropu, kakor tudi na tramu, se odlikujejo s plemenitimi in vplivnimi Črtami, Strop je iz orehovega lesa, a je na debelo prevlečen z rjavo oljnato barvo, tako da se prvotni značaj stropa nikjer ne pokaže. Morebiti bivajo sredi posamičnih polj intarzije, česar pa ni bilo mogoče dognati, ker bi se bila sicer morala ostrgati oljnata skorja. Kakor pri vratih, bi bilo tudi pri stropu Jako hvaležno delo, ko bi se ]) rev lak a z umno roko odstranila ter obema izdelkoma povrnil prvotni topli ton orehovega lesa. Vrata in strop se nahajata v hiši, v kateri ne stanuje lastnik sam, ampak najemniki. Lahko se torej pripeti, da bode morebiti kaka poznejša, menj razumna stranka premalo varovala in cenila te zanimive priče umetnoobrtnega delovanja naših prednikov. Vsakemu prijatelju naše kulturne in umetniške zgodovine pa bi bilo gotovo žal, ko bi imenovani spomeniki njeni propali in izginili, nikar da bi se primerno popravili in ohranili splošnemu pristopu; — z drugimi besedami: V deželnem muzeju Kudolfinu bi bil pač najprikladnejši prostor za vcle-zanimiva vrata in strop hiše »kranjskih mejnih grofov>! /. šubic. Rodbina Lazarini. Lazariniji so stara plemenita benečanska rodbina. Marian (Austria sacra V., p. 326) poroča, da se jc ta rodbina ob času, ko so Turki napadli (irsko, preselila z otoka Cipra v papeževo državo, kjer je dobila naslov «marchese». Odtod so šli v mesto Bergamo ter se v bojih meti Avstrijani in Benečani nastanili v avstrijskih dednih deželah. Tudi se bere v nekem pismu v smlejskem arhivu: «Si conserva in altre nella nostra famiglia una tradizione, che i Lazzarini sian' immi-grati anticamente dali' Isola di Cypro nell' Italia. Korse depo gli anni 1570 e 1571, avendo i Turchi preso d' assalto le citta capitali di quell' Isola, Nicosia e Kamagosta? Korse in quei tempi, terminato il governo Veneto in Cypro, la famiglia de' Lazzarini si salvö e stabil) nei stati Pontificj . . . .» Vendar pristavlja: «Sono queste congetture solamente.» Dognano bi bilo torej, da so se Lazariniji na Kranjskem naselili že koncem 16. stoletja. Gradova Jablanico in Gutnek je podelil v fevd cesar Ferdinand II. dne 30. avgusta 1629, oziroma dne 12. februvarja 1633, baronu Emanuelu de Fini, benečanskemu patriciju («gentiluomo di Venezia»). l'o njem ju je podedoval sin Jeronim, kateri ju je zapustil dne 21. julija 1070 svoji sestri Heleni, soprogi Frančiška pl. Lazarinija (roj. okrog 1. 1501.), ki je umrl I. 1678. Od vdove Helene je njen sin Vineenc pl. Lazarini dobil po odstopu 1. 1686. Gutnek, a po nje smrti 1. 1692. tudi Jablanico v trnovski fari. l'a Vineenc pl. Lazarini je dne 6. junija 1687 od deželnega zbora dobil tudi inkolat na Kranjskem. Njegova sinova sta si v Jablaniei dne II. marca 1719 delila posestvo, in sicer ji' Frančišek Peter dobil Jablanico, mlajši Adam Danijel pa Gutnek. S to delitvijo je bil odpravljen majorat na Jablaniei, katerega je ustanovila že omenjena Helena v oporoki z dne 4. septembra 10S7. leta. Rodbina Lazarini se je tedaj razdelila v dve betvi, jablaniško in gutneško. Po smrti Adama Danijela (28. avgusta 1760) je prosila njegova vdova Katarina, roj. grofica Lichtenberg, z. drugimi člani rodbine vreil 1. 1769. za povišanje v haronski stan. Cesarica Marija Terezija je nato dne Ki. novembra 1770. 1. jablaniško in dne 1. avgusta 1771. 1. gutneške l.aza-rinije zaradi mnogih zaslug v civilni in vojaški službi povzdignila v barone. Popis grba v izvirnem pleinstvenein pismu, katero hrani g. baron Lazarini v Smledniku, sc glasi: «Ncmlich einen aufrecht stehenden vier gctheilten Schild, defsen hintere untere rothe Feidung mit zwey lincks schief liegenden silbernen Rosen beleget, in der vorderen oberen gleichfalls rothen Feidung aber ein rechts schreitender gekrönter goldener Low, mit offenen Rachen, ausgcschlagener Zunge und über sich gewundenen doppelten Schweife zu sehen ist. Über den Löwen liegen zwey lincks schief gelegte schmale silberne Streife und zwischen selben drey ebenfalls schief gelegte blaue Lilien. In dem vordem untern blauen Felde ist ein mit der S-achse einwärts gewendeter silberner Adlers Flug, und in dem hinteren oberen, auch blauen Felde stehen aufrecht gegen einander zwey gekrönte Schlangen in natürlicher Farbe. In dem silbernen Herz-Schildlein befindet sich ein mit einer goldenen Krone gekrönnter doppelter schwarzer Adler, mit ausgebreiteten Flügeln, ausgeschlagener Zunge und von sich gestreckten Krahlcn. Auf dem Schilde stehen drey gekrönte ofene Turniers-Helme mit ihren goldenen Kleinodien. Auf dem mitlern gerade vorwerts stehenden Helm sind neben einander fünf schwarze Straufsonfcdern. Auf dem vordem lincks gekehrten Helm die schon beschriebenen zwo Schlangen, und auf dem hinteren rechts stehenden Helm der auch schon beschriebene, jedoch ganz aufrecht stehende goldene Low. Die Helm-Decken hangen beeder Seite roth, schwarz und silberlarb kunstmüfsig vermischt herab». Adama Danijela sin, Ignac, je bil torej že baron. Njegov sin Frančišek je kupil dne 19. novembra 1795. 1. grad Smlednik, katerega je po njegovi smrti (I. 18:i'; ) prevzel sin Frančišek Feliks, ki je 1. 186(1. zapustil grajščino svojemu sinu in sedanjemu posestniku Smlednika, gospodu baronu Henriku Lazariniju. Lazariniji imajo svoje zastopnike tudi med junaškimi Kranjci, ki so dali svoje življenje za Avstrijo. Jožef Lazarini, nadporočnik v polku Leopolda Dauna, je padel v bitki pri Strigavi 1. 1741. Ignac, njegov brat, poročnik v polku Merzi, je umrl za ranami v (ienovi 1747. k; Vineenc, grenadirski nadporočnik pri polku Forgatsch, jc padel v bitki pri Pragi 6. maja 1757. 1. (Marian, Austria sacra V. 326). V bitki pri Ilochkirchu (14. oktobra L768. k), v sedemletni vojski, sta padla junaka Lazarinija Ivan Krstnik in Joahim Dizma, poročnika v tedanjem 1 larrachovetn, potem baron Marojčičevein peipolku (Dimitz: Gesch, Krains, IV., 165). Dne* 22. marca 1793, 1. pa jc izgubil življenje v boju zoper Francoze v prvi koalicijski vojski baron Jakop Lazarini, major ((Ibristu a< hnieister) v pešpolku mai-lalskega poročnika Jordiseha. Omenim še, da sem vse podatke, pri katerih se ne sklicujem izrecno na tiskane vire, vzel iz grajskega arhiva v Smledniku. r. /.. Cerkvica sv. Jurija na Igu. Mala, a lična cerkvica sv. Jurija na Grajskem Vrhu nad Studencem je podružnica ižanske fare. Dolga jc 880 in, široka 4'20 ni. Gotski prezbiterij, obrnjen proti severovzhodu, ima jedno polo in je završen s tremi po I Kini širokimi stranmi osmo- kota. Dolg jc 3 45 m, širok 3 m, ter jc z 2 60 m širokim, na obe plati posnetim šilastim slavolokom ločen od ladije. Zunaj ima prezbiterij podstav s poprečko, mesto zidca pa je, kakor pri ladiji, četrt žleba. V treh straneh završka jc po jedno v svetlobi 115 m visoko, a lc 0'18 m široko, na ven in notri na 0'45 m razširjeno šilasto okno brez krogo-vičja. Jednako okno v jugovzhodni steni je nekoliko predelano. Šestera rebra ličnega gotskega svoda so iz kamna rezana ter imajo samo povprečko in širok žleb. Združijo se v okroglem, gladkem sklepniku, slone pa na okusno profilovanih konzolah. Vidi se, kjer se je belež odluščil, sled barv. Prezbiterij je bil torej slikan. Gotovo bi bilo vredno belež odluščiti, da bi se vsaj vedelo, če so slike le omamcntalnc, ali pa figuralne. I.adija je 480 m dolga in 4 20 m široka. Svodena je z zelo ravnim segmentnim svodom. Zunaj se vidi, da sta bili vsaj zadnji dve tretjini ladije sede pozneje prizidani. Na vsaki strani je sredi po jedno, v svetlobi 045 m široko in 0-84 m visoko četverovoglato okno. Na listni strani je v ladiji poleg slavoloka 0'65 m široka in 0'80 m dolga zidana menza brez nastavka, kot stopnica pred njo je odlomek rimskega napisnega kamna. Jcdina vrata na pročelju pod zvonikom so 185 m visoka in 0'96 m široka, četverokotna s kamnitim podbojem. Cctvcro-kotni zvonik sloni na pročelni steni in treh polukrožnih zidanih lokih, opirajočih se na dva pO 0'81 m široka četverokotna slopa in dva polu-slopa iz rezanega kamna. Zvonik ima na vsaki strani po jedno polu-krožno završeno lino, prolilovan zidec in barokno ploščevinsko streho. Jim lin i altar sv. Jurija je lesen, lično rezljat) v baroknem slogu. Podobe sv. Jurija, sv. Janeza ev. in še jednega svetnika so jako dobro delo, bržkone iz 17. stoletja. Menza je zidana, plošča njena in stopnica pred njo kamnita.* A'. Čmologar. Linhartova hiša. O imenitnih ali narodu ljubih možeh zanimajo tudi malenkosti. Zalo utegnem ustreči z notico, kje in kako si je zidal Linhart, sloveči pisatelj znamenite prvo zgodovine kranjske, svojo hišo. ("'oprav učena glava, povspel se je Linhart še le po dolgem času in z velikim trudom do skromne službe deželnega tajnika. (Dimitz IV., 220.) Leta I702.se je odločil, sezidati si svoj dom. Seveda so bila njegova sredstva le skromna, zato je iskal tudi najcenejšega prostora, ki ga je bilo dobiti. Tak prostor je našel pod Gradom za starim streliščem, v sedanjih Streliških ulicah, zraven mestne pristave, v kateri, če se ne motim, spravljajo še sedaj kramarske lope. Ta prostor, danes sloji tam hiša št. 16., je bil prav brez vse vrednosti, strmo pobočje na vznožju * Valvasor (Klirr, VIII., *lr. 750) pile, da je Kr:ij*e;ik Vnlhcnk harnn Schnit/cuhauiu, ki jc hil protestantske vere, lo cerkev- oropal ler zvonove in uro prilastil yradu (Sonnen). Njegov hlapce je v/el kip sv. Jurija la/ allal" in nudil niti svceo v roko, velec , tla naj sveti. Ker kip ni svetil, nesel na jc v kuhinjo, ila Iii kuhal. Ker pa je bil tu preneroden, vrjjel ga jc vodenj, a pri tem sc je u^u! vnel in pogorel. Halje piipovcttujc Valvasor', da je potem lo oskrunjeno svetišče posvetil Ijuhlj. skof Hren I. 1(114. Morebiti jc altar i/ onega easn? ljubljanskega Gradu in ozek jezik zemlje med tem vznožjem in cesto, ki je pod Gradom držala proti Gruberjevemu prekopu. Ta svet, ki je meril '277 štirijaških sežnjev, je bil mesten in Linhart je prosil, naj ga mu mesto podari, češ, da ni prav nič vreden, «ein öder Grund, ein Berggerippe, welches bisher nichts eingetragen hat». Bil je tako slab, da še za pašo ni bil. Magistrat mu pritrdi, da svet res ni dosti vreden, a ga mu vendar ne more prepustiti, ker namerava med vrtom dr. Kastelca in mestno pristavo napraviti živinski trg ter sezidati stanovanja in hleve. Samo veliki kupi zemlje v tistem kraju naj se še odpeljejo, pa sc bo z delom pričelo kar takoj. Sicer pa magistrat, djali so mestni očetje, ne sme oddati najmanjše stvarce brez javne dražbe. Linhart jim je odvrnil, da bo dražba brezuspešna - kdo bo li kaj dal za tak prostor? — Naposled je magistrat, seveda z dovoljenjem kresije, sprejel Linhartovo ponudbo, tla bo (Linhart namreč) plačeval od imenovanega prostora po 50 kr. davka na leto. Zgodilo se je to leta 1792. Podarjeni mu svet je Linhart zagradil ter naredil z velikim trudom iz njega vrt. Hišo zidati pa je začel leta 1795. Dozidanja ni dočakal; umrl je 14. julija 1795. leta, še-le 39 let star. (Linhart je zapustil več otrok. Sin Franc Anton Linhart, kresijski komisar, je bil leta 1X11. povzdignjen v viteški stan. [Ad. Baucrlc: Was verdankt (Isterreich der beglückenden Regierung Sr. Majestät Franz I., Wien, 1837.|) Dozidala pa je hišo njegova vdova Josipina še tisto leto, in magistrat ji je primaknil še nekoliko «pustega sveta». Cel tri leta pa je vdova hišo prodala. Kupil jo je šentjakobski župnik Pinhak ter jo spremenil v fabriko za vitrijol. (Mestni arhiv ljublj. läse. 2.) 7- Vrhtvte. Stara prorokovanja, izvirajoča iz prvo polovine 18. stoletja, so se nam ohranila na notranji strani platnic Dalmatinove biblije, hranjene v tukajšnji Rudolliški knjižnici. (,'. čitatclji naj se sami uverijo, v koliki meri je neznani prorok pogodil bodočnost, ki je za nas vže preteklost, -pralicia v na poli pri sa kv zhesti vredniga paterieg benedikainarieg v grob naideie v Rokag ena paterie ena i Kvtlena Tabla jenv leta pater ic v Svetosti vinervv leta zahen ie dav na snaine Kader se bo pisalo 1740 hoda po Tres Te semle zhes vesvollen fhvel Kader se bo pisalv 1760ifebo Afrika pogrosila jnu v rimi bo preti vai ne Te karvi Kader se bo pisalo 1780 Ta krat hoda She malv boga Sposnali Kader se bo pisalo 1700 pride boshia jesa zhes ves volni svet Kader se bo pisalo 1845 • Takrat She na bo nabeniga posterje Kader se bo pisalo 1880 Takrat bode gori vstav Ta velik Mosh Kader se bo pisalo 1800 bo da Ti verni 3 bogove Sposnali i Kader se bo pisalo 1990 bodo vgaselne Te Ivzi bo en poster jnv en ovzhii hlev». /. I'. I/dajc in raluK" ■ Mn/rjsko društvo 7ix Kranjsko*. TUkula Ig. Kliiniii.t> i in )'V<1. Itanihcry, v l.juliljani. Zcdb**-*. ( otip. fa'fodx> ktcj 4a tto^e.. M»*>+di ^_J^cLuu>c> \ CA-£e>, kjauoLgsL f*^*y\^ ^Wj^/___ ^Uc^, cW ^^%_J4^^su