Razne stvari. »SloTensko druitvo" priredi v nedeljo, dne 31. julija 1904 ob 4. uri popcldne v Primčevi gostilni v Hotinjivasi javen shod, pri katerem bode govoril gosp. dr. R. P i p u S o sploSisi volilni pravici, gosp. Fr. P i 8 e k pa 0 gospodarskih vprašanjih. K obilni udeležbi vabi — 0 d b o r. Politični shod pri Sv. Trojici v Slov. gor. se vr§i v mdeljo, dne 24. julija ob pol 4. ati popoldan 7 prostorih gostilne Marije Mulec 7 Zgornjsh Verjaash. Poslanee Jan. Roškar bo poročal 0 svojem delovanju, Fr. Ž ra a v c, posestnik od S7. Roprta, pa bo goveril 0 novih volitvah za IV. kurijo. Možje domačini in sosedje pridite polnoStevilno! Z\vedni mladeniči vdeležite se tudi vi shoda! Politiden shod pri Sv. Jurijn v Slov. goricah priredi lenarško katol. politično drust^o 7 nedeljo, dne 31. julija. — Nadaljni politični shodi tega druStva se bodo priredili 8e pri Sv. Lenartu, pri Sv. Benediktu, pri S7. Ai i, pri S7. Roprtu, pri S7. Barbari pri Vurbergu in 7 BiSu. »Katol. polit. djništvo v Konjicah" bode zborovalo 7 nedeljo, dne 24. t. m. po 7ečernicah 7 druStyenih prostorih. Zborovan;e je važao, ker se bode razlagala nova postava 0 4. kuriji za deželni zbor in ker se bode dcgovoriij 0 poslancu, ki se bo 7 kratkem volil za to skupino. Posebno so povabljeni vsj župani konjiškega okraja. Politično drnštvo BSava" bode zboro7alo dne 24. t. m. pri Sy. Antcnu 7 rajbenburSki župi iji ob 1. popoldae. Go7oril bode poslanec Ž i 5 k a r 0 prihodnji dež. zborski vototvi. Vinogradnikom pa se bo predavalo 0 prcno^ljenju 7inogr»do7. K cbilni udeležbi 7?bi odb.»r. Promocija. Na dunajskeai vseučilisču \e bil dn« 15. t. mes promo^iraa doktorjem teol. -gtje . gosp. Ivan J a n č i č , kapian 7 Kozjem. Osebna vest. Davkar A. Grejan je presta^ijen iz Laskega 7 Ormcz Iz šole. Deset slovenskih »čiteljev pcžljo letos državnj učiteljiSče raaribor.sko 7 Siovenski Štajer; njih imena so: Fink Fran, Koren Martin, KoSir Fran, Ko^afiec Anton, Lab Ivan, Mejovšek Radovan, Sta»te Martin, Šegula Fran, VoduSek Gustav in Žager Jos. S pošte. S 1. iulijem so je ust: noviia 7 Mariji Zagorje poStna oddajaioica, ki ma 7sak dan z^ezo s posto 7 PilStajiiu. — SkuSnjo za brzojavno službo so napravili poStni upravitelj Edvard Paa 7 R&deucih, poštne upraviteljice Marija Jurša 7 Zre6«h, Marija Vrabl pri Sv. Bolfenku pn Sredisču, Josip K r a n j c 7 Rečici ob P&ki, Alcjzija Stermsek 7 Mariboru, poštns upravitelja Franc Landero 7 Štorah, Josip P e 10var 7 Ivanjkovcih. Na mariborski gimnazijt ;e narediio 7 petek, dne 15. t. mes. 7sprej>,Viai izpit za prvi gimnazijski razred 41 slovenskih dečkcv. Ker se jih 7 jeseni goto^o 7eč kot Se enkrat toliko oglasi, bodo morali napraviti d?a slo^enska oddelka. Matnra na ženskem nčiteljišdn v Mariboru. Od 7. do 9. t. mes. so se vriili zrelostni izpiti na nčiteljiSča Solskih besler, katero so do?r8ile sledeče oatarantinie: Colnerič Marija, Coretti Justina, Doiia Fraačižka, Frenner Antonija (z odliko), GajSek Mfirija, Goriaek Matilda, Gierlinger Marija, pl. H ff ¦ mana Andreja (z odliko), Jurič Terezip, Hiadaik Marija, Kosi Nika (z odliko), Kossek Marija (z odliko), MeSek Ana, PauloSič Mbrija, Pirkmeier Marija (z rdliko), Plaoker Ema, Preskar Melžta, Proseac FraaSiSka, acheligo Štefanija (z odliko), Solk Karolina, Terstenjak Ema, Vipa^c Zora (z odliko), Vodiczka ^ariia (z odliko), Zsmejie Ema. Poziv slovenskim nmetnikom! Dijaško nmetoidko druStvo >Vema« ca Dunaju je 7sprejelo na s^ojem V. redaem občnem zbora eaoglasno nalogo, prirediti, kot ediao poslujoče slo7. umetnisko druStvo, slovenski oddelek jugoslovaaske razstave 7- Belemgradu. Ta oddelek bo ločen 7 ea de), kjor bcdo dela slov. upodabljajočih uuietaikov sploh in 7 drug, kjer bodo izložeaa h dela »Vesne«. Odbor druStva »Vesne« je že začel razpoSiijati rsatsučna pcjasnils posamcznim umetnikom. Ker pa mu niso znani vsi naslcvi, prosi tem potom vse one gg. umetaike slikarje, kiparje, arhitekte in umetn. obrtoike, kateri niso še dobili aikakega poziva, naj ga blagcvoiijo naročiti z dopisaico pod aaslc7om: »Vesnft«, Dunaj III/l, Thoagasse 10. Pri Sv. Benediktu v SIov. gor. bo k/al.u delovala nova parna žiga. Laai si jo ]e oinisiii g. A!ojzij Hibier, in »o ja bili ljudje pra7 veseli. Tcda g. Hibler jo je ietos prodal Dom. Kosčrju 7 Gasteraju in se preaelil 7 Kapelo. Žal nam je bilo za tega narodnega gospoda in ajegovo vrio gospo. Hvsležni mu moramo biti, da je tukaj vzbudil vsaj nekaj podjetnega duha. TukajSnji veleposeslaik, Janez Krmek, si je aaaireč kmalu po odbodu Hiblerjevem oskrbel aovo parno žsgo, ki že stoji tik okrajae ceste, ki bo letos dodelana do Beaedikta. Koristaa naprava torej ostaae pri nas. Živela sloveaska podjetaost! V Slov. Bistrici je umr! miaoli teden g. Franc Kresaik, orožniski postajevodia, 7 26. letu. Rnsi v Središčn 1. 1799. L. 1799 so štirje ruski vojni zbori potovali z Ogrskega drez SrediSče ia Ormož, ko so 8li Avstrijcem aa pomoč aa La8ko zoper Fraacoze. Tedea dni je bilo 7 SrediSču 7se polno ruskih 70- jakov. Dne 1. junija je prislo tjekaj 2241 mož pod vodstvom general-majorja Kašina, 2. junija 2196 mož pod general-majorjem knezom Volkonskim, 3. junija 4030 mož pod generalmajorjem Mavorovotn in 4. junija 2554 mož pod generai-maiorjem Rdehbinderjem. Me-jeca julija je za temi pripeljal Se major baron Stecke berg Se 205 vojakov, ki so bili n& potu opešali. (Pu zapiskih rajnega Mat. Slekovc) Mariborske novice. Čez zapus&no mnrlrga trg.jvca g. Mateja Siergar je napovedan konkurz. Poročil se je dne 18. t. m. na Dunaju g. prof esor dr. FrančiSek Lastavec, doma pri Veliki Nedelji, z gdč. Poldi G r i i- e r , hčerko mmidterijal.aega svetnika ua SolnograSkem. Roše. Dna 18. t. mes. se ]e naSla pri ribniku g. Lindlna moSka obleka in ker ni nihče vedel čegava da je, se je naznanilo orožaikom, kateri so takoj zaCeli iskati po ribniku Po večurnemu naporu gg. postajevodje Antona Prelog in orožoika Franca Kačnik se |e posrečilo najti truplo 501etnega kovača Miha Gia-erja, doma iz RuS. Nesrečnega je prijel kr<5 v vodi. Sv. llj v Slov. gor. Ni mi znano, če je povsod tako huda suSa kot pri nas, oa vendar setn prišel do zaključka, da je v Št. Ilju najhuja su<?a — namreč pri nasih posilinemcih. Včasih »regira siiSa« v Djibovib moSnjičkih, a sedaj se je ta preklicana »siiia« zasukala kar na njihove studenca. Drugod Slovencem ti ljudje privožčijo vsaj kozarec mrzle vcde, a pri nas niti tega ne. Mcrda Se ni vsem čitateljen »Slov. Gosp« znano, da so naSi pcsilinemci začeli graditi nov magacin — ljudje pravijo, da bodo spravili vanj dolge nosove, ki jih skupijo pri volitvah — ker ie poprejSni poatal premaihen. Ker fliti svojih zidarjev dovolj nimajo, aato so morali najeti si slovenske; pa čujte, kakc zapoved so dobili le-ti! »Vai morajo iti na hrano h hotelirju Felserju!« Pa ker naši poiteni zidarji tega niso hoteli in so raje Sli h gosp. Brusu, zato jih je doletela kazen. Prepovedalo se jim je strogo, piti vcdo iz šulferajnskega studenca. Bili so najbr- v strahu, da bi jim zidarji ne izviekli preveč tistega duhtečega »alkohola« iz studenca, ki ga posilioemci rabijo za zdravilo proti njih — moS- -ibnica ob kor železnici. Dne 10. t. m. je strela udarila pod Velko Kapo fara Ribnica ter ubila eno kravo in teieta. — Dne 11. t. m. je pa udarilo v Osvaldovo pristavo ter }o popolnoma vpepelilo. V Ujaševcih je umrl g. J .n. FarkaS, ud okrajn. zaatopa in soustanovitelj okrajne posojilnice v Ljutomeru. Gornjeradgonske novice. D ktor modroslovja je postal 18. t m. na graškem vseučiližču nas domačin is Stavešiaec, g. Ant. Mai_er, profesor v Pazinu. SrSne 6astit^e! — hg.ail je, ne ve se kam, Cevljarski vajenec Peter Škrlee, doma na Me!6h. Zdaj pa iSčejo oblasti. — V Mc.ro je padel klobuk Štefanu Redeku, misarskemu vajencu iz CreSnjevec. ftel ga je lovit, pri tem fe pa vtopil Trupl« Se niso nažli. — Letins se kafe slaba. Ž to je vleženo, grozdje se su*5i in odpsda. Edina izabe a se 8e drzi. Sadje bo skoro zrelo. — Orehovski Liikovnjak, Miklož, Krištc! in drugi »ŠLajerčevi« Kriikraži bi radi stopili v tukajšno Bralno druStvo; to sklepamo iz tega, ker se v »Štajercu« toliko zanimajo za druStvo. Toda ne boS, Jaka! Ljubljenci ptujske »giftne krote« ne pride o v Brslno drnStvo, ksr <5ast:io »Kfarega« Baga. Raz'oček med njibovim »starim« Bogom, na katerega se veiino sklicujejo in naSim je namre<5 ta, da njihov uči ljubezen do bližnjega t-ko: Slovenec ijubiNemea! Ne gani z mezincem, četudi Nemec s tebe kožo potegne! Naš Bog pa uči: Tadi Nemec mora Slovenca Ijubiti. Slovenec ima na svoji zernlji če ne \e<5, vsaj ravno toliko pravic do -ivljenja ko Nemec! Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 3. t. m. se je vrSil pri nas čebelarski shod, kateri je bil prav mnogobrojno obiskan. Razun domačih čebelarjev ni manjkalo vrlih Kapelčano",- in Gornjeradgončanov, kar pa |e Se posebno omeniti, so bili mladeniči obilno zastopani. Gosp. Jurančič nam je v jedrnatih besedab razložil, kako se čebele oskrbujejo tukoni leta, kako naj ravnamo ž njimi na spomlsd, v poietju, na jesen in kako je naj prezimujcmo. K-jnčno nam je go pod govuroik razLžil pomen in d^lovaaje čebelarskega druStva _a Spcda-e Štajersko, ter pozval navzoče naj pn.stopijo ib ino k temu koristnetnu društvu, kajti le v zdraženju je moč. Na to se i>h je takoj dalo toliko vpisati, da se je u-itanovila »Podružnica čebelarskega drustva« s sedežem pri Sv. Juriju ob Ščavnici. V odbor so bili voljeni sledeči gg.: Al. Korošak, predsednik, A. Vogrinee, namestnik, Rad. Nemec, tajnik in biagajnik, Ferd. Hrašovec in Pelel iz Gornje Radgone, odbornika. V Jablanah na Dravskem polju se je v ponedeljek okolu polu 5. pokazal na nebu raajhen oblak ia naenkrat ie zagrmelo in »irela je na treh straneh udarila. Prvič \: udatilo v vasi v hišo posestnika Medveda in je 5ia strela skozi tri sosedne hiSe, ki so bile naenkrat vse v plamenu. Zgorelo je pet poslopij. Istočasno je udarilo tudi v voz kmeta BaSpora, ki je basal žito na polju. Voz je zgorel popoinoma, sarao železje je ostalo, konja sta ubita, vredna 700 gld., blapca je pa omamilo ter so ga nezaves.nega prepelja.li v ptujsko bolnico. — Tudi v StareS:ncih je istokrat udarilo v lepo, veliko lipo ter jo na tisoS kognv raztrgalo. Iz Poljčan. Dne 18. t. m. je utonil v Dravinji tovarniski delavec Jurij Repnik, doma v Framu pri Mariboru. Šal se je ob pol 1. popoldne kopat; nevešč plavanja priiel \<i na globoko, toda njegov tovaris SorSak prisel mu Ie pravočasno na pomoč Vr ga gpravil zopat v plitvo vodo. Kmalo na to je zasel zopet v globoko vodo, klical je na pomcd, a zdaj ga SorSak ni mogel več reiiiti. TridesetltJini mož zapuSča vdovo in otroka. Nagle in neprevidene sinrti reši nas o Gospod! Turski vrh. V zadnji Stevilki poroča »Slov. Gospodar«, da sta se stepla Jože! Zernec in Janez Ribterič v Turskem vrhu, kar se ie pa tako zgodilo: Dne 25. juaija sta kosiia fanta Janez Rihterič in Jožef Jurenec iz Brezovca, župnija Sv. Barbara, pri Janezu Možidu v Pistikah, občina Gorenski vrh. Preobilo zavžito žganje je bilo vzrok, da sta se z&radi premajhnega _auiazka sprla. Ia ko je Ivan Rihterui klepal kosu, ;a v silobraou tako mcčnj Jožcfu Jurencu, ki ga je napadel, prerezsl trebuh, da so se mu čreva izsula. Hvaltvredno m te skszali pri tem dogodku naš< gg. orožniki, ki so ranjenca obvezali, naprosili voznika in ga ponoči spremljali v  ptujsko bolnišnico, kjer je kmalu um«1!. — Na čaat slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda sta na njuni god, ker je prejSno noč preveO dtževalo, g. Franc Gec in g. Aaton StrsjnSak s pripomoS!;i nekterih dobrotnikov, posebno č. gosp. dekana, priredila veličasten kres v obliki križa, kakorSnega še tukajSno prebivalstvo ni videlo. Rakete, umetni ogenj in gromi topičev so oznanjaii dalni okolici, da tudi tukaj živijo Slovenci, katerih duh gori za probujo naSega naroda. Pri Sv. Rnpertn nad Laškim bo v nedeljo, dae 24. t. m. po večernicah v Soli predaval dež^ini pctcv. učitelj g. Fr. Goričan o živinoreji. Posestniki, živinorejci in sploh vsi prijatelji kmeSkega ljudstva dobro dožli! Rečica v Savin. dolini. Pise senam: Letins. v naem okraju srocnje kaže. Tako zgodnj- žetve Se ne pomnijo niti najstarejši Ijudje Bilo je več viharjev, ki so posebno pSenici dosti Skodovali. Sadje dobro kaže, zlasti obeta, da bo mnogo jabolk. — V Št. Janžu se godft v neki hisi pohujsljive reči, poboljSajte se!l Narodni dom v Brežicah se piipravlja kaj pridno na otvoritveni praznik dne 14. avgusta t. 1. Vsakemu narodnjaku, ki si ogleda to krasno stavbo, Siri se srce radosti na novo imenitno prirejenib prostorih. Od tal do strehe vse novo, starega poslopja, na kojega temelju se dviguje novo, ni več poznati, vse praktično, prostorno razdeljeno: velike fO8tilniSke sobe, prostorna privatna stanovanja, mnogo sob za tujce, kra-mo, moderno in luksurijozao opremljena velika dvorana s stalnim odrom, povekšani vrt s steklenim siiloncui, veliko /erando, — vse razsveil eno z lastno plinovo lučjo — dela nepopisni utis na obiskovalca. To stavbo torej sa pripravlja brežisk% čitalnica slavnostno izročiti javnosti. — UpoStevajoč velevažai pomen narodnega zbiralisča ravno v Brežicah, so se na vabilo čitalnice prij&vila k sGdehv nju nepričakovano mnoga pevska in sokolska društ^a, hrvatgka in slovenska, tako da obeta ta dan biti dan probuje in narodno zavesti. h vsega, kar pripravlja brežiSka čitalnici za ta dan, s.-t da sklepati, da bo cmeajena otvoritvena slavnost velikanska, tla se bo vsakemu posamezniku nudil poseben umetoiski vžitek. Ta dan torej v Brežice, da poKažemo & mnogobrojura števiiom, kako ve slovenski rod ceniti vsak pojav narodne samozavesti in posesti, med katere se mora smatra i Narodai dorn v Brežicah. Hmeljarsko društvo v Zalcu v Sav. dol. naznanja vsem tmim, kateri hočejo priti obirat hmelj in pa tudi drugim, kateri zamor .jo opravljati težja opravila v hmeljnikih in sušilnicah, da bode bmelj letos za 14 dni poprej dozorel in da se bode obiianje pričelo letos v pondeljek dne 1. avgusta. Obiralci dobe za vsaki nabrani škaf po 12 vinarjev ia enkrat na dan tcplo Kosilce. Pozor svinjerejci! Snnje zelo bolehajo na rudečici! Veliko jih je _e pocrkalo na ti bolezni. Vsak naj na svoje svinje pazi! Držite jih, koliko mogoče v hladnem, ne sme jiin manjkati vode za piti in kopati. Ne srae se pokladati vroče jedi, vsaka jed naj bo pa dobro prekuhana in dobro na drobno zmečkana. Dodati je nekoliko grenke soli. Dobro je pokladati zeliSča, toda ne parjena, mcrajo pa se tudi zrezati. Vsak pa naj ima svoje svinje doma, ne pa jih okoli goniti, ker je bolezen nalezljiva. Cerkrene strlirl. Duhovnim svetovalcem je bil o priliki Škofovske vizitacije imenovan čast. gosp. Davorin M e 8 k o, iupnik pri Kapeli. Blagemu dabovniku in rodoljubu iskrene čestitke! Iz Rni. Devetstuletmca ruške cerkve. Letos se obhaja devetstoletnica obstanka ruSke cerkve. RuSka kronika, stari letopis, sicer pravi, da je bila ruška cerkev leta 905 na mesto neke stare kapele postavljenadrugi popisi, kakor napis nad velikimi cerkvenimi vratami in na eni podobi v cerkvi pa kažejo in trdijo, da je cerkev bila 1. 1004 dogotovljena. To velja od prvotne cerkve. Vsled tega se je leta 1804 cbhajala osetnstoletnica ru3ke cerkve, kar več podob v cerkvi svedoči. Romarska cerkev v RuSah je že od starih časov Lmenitna, romarjem priljubljena in od njih mo^no obiskovana; zato hočemo letos devetstoletnico ruSke cerkve slovcsno obhajati, in sicer na ruSko nedeljo, praznik Marijinega sv. iraena 11. septembra in pred v soboto z rcmarskimi procesijami iz raznih krajev, posebno Slov. goric. V osmini praznika Marijinega sv. imena se bode prihajajočim romarjem postregio, ki ali posamezno ali v procegijah naSo cerkev obiSčejo. Odpustki so trojni: za obiskovanje ruSke cerkve, osminski praznika Marijinega av. imena in jubilejski. Natančni red sledi pozneje. Kdor zeli zgodovino ruške cerkve, romanja v Ruše, in sploh od RuS več zvedeti, naj pogleda v »Drobtinice« leta 1865—1866 in »Marijine božje poti 1888, kakor jih je družba sv. Mohorja izdala. Pončni tečaj za organiste. »Cecilijino druStvo za lavant. škofijo« priredi zadnje dni meseca septembra t. 1. v Mariboru poučni tečaj za organiste. NaproSeni strokovnjaki so svoje sodfciovanje že zagotovili. Natančneji vspored, čas itd. se objavi v kratkem. Izpit na cerkveno glasbeni šoli v Celju. Šolo je obiskovalo v preteklem letu 24 učeneev, a pet jih je delalo izpit, in sicer: Korbuu Jožei Jsn Jožef, Ocvirk Lsopold, Močnik Franc in Novak J. Pri skušnji so bili navzoči mil gospod opat celjski kot nadzornik Sole, 6. g. Trop iz Maribora kot odposlanec pr<5. ordinarijata, ter več čč. gg. duhovnikov in organistov. G. ravnatelj Bervar je izkuS&l temeljito nauk o hsrmoniji, modulaciji, iraitaeiji in dvoglasnem kontrapunktu. Odgovori učencev so pričali, da se je gospod učitelj tega predmeta pcsebno zavzel in da je dosegel lep uspeh. Istotako so nas vrlo zanimali odgovori iz zgodovine, glasbe sploh in posebej iz cerkvenega petja. G. dr. Jožef Somrek, mestni kaplan v Gelju je poučeval v tem zavodu o liturgiki in službi cerkovnika. Na vsako vpraSanje so učenci točno in spretuo odgovaijali. G. ravnatelj Bervar nam je z Rojenci zapel Libera, antifono Dirige, Magnificat, In paradisum iz opravi.a za mrtve. Tudi tu so ka ali učenci dokaj spretnosti. V igranjii na orglah sta sa pouebno izkazala učenca Korbun in Ocvirk, a tudi ostali trije so igrali dobro, cerkveno. V sviranju na klavirju je poučeval gospod ArzenSek. Ujpeh je pokazal, da so 83 učenci vežbali marljivo pri izbornem učitelju. G. dr. Pegan je z vho vnemo pospegeval sploSao naobrazbo pri gojencih, poučeval je latinSčino, kolikor je potrebna organistu, da liturgični tekst pravilno in lepo bere ter razutne, kar mora peti. Galo čudiii srno se, kako dobro so se učenci naučili skladnie, spregatve, zaimkov, stevnikov itd. Organist mo;e na deželi veCkrat opravljati službo cbčinskega tajnika. Prav dobro so bili nekateri učenci poučeni v poslov&nju, katero ima opravljati občinski tajnik. A da ne pozabi, česar se je bil naučil, ima vsak n&pisan vzorec, kako in kaj ima storiti v posi- mezaih slučajih svoje službe. Ni Skodliivo za danaSnje razmere, da razume tajnik vsaj nekoliko nemski. Tu je drage volje pouč&val velec. gosp. upok. nadučitelj Cizelj iz Celja. — Gospodu ravnatelju in gg uCiteljem pa treba častitati na dobrem uspehu. Sv. Rupert nad Laškim. Preteklo nedeljo, 17. t. m. se je vrsila pri nas redka slovesnost. Pobožnega ljudstva se je kar trlo. Župmjska cerkev je bila že zelo popravila potrebna, zato je naS gospod župnik skrbel, da se je popravila in s slikami okrasila. Mladi in stari so se zelo veselili na to slovesnost, blagoslovljenja preslikane župnijske cerkve. Na predvečer svečanosti so ob milem pritrkavanjn zvonov na visokem griču nad cerkvijo grmeli topiči, zažigali so se visokoleteči raketi in umetni ogenj, ki je spreminjal temnc noč v čarobno poduebje. Zraven je svirala godba in so se glasile narodne pesmi. Zbrala se je na tem kraju neStevilna množica l.aJstva ter občudovala ta krasni prizor. Drugi dan pa je bilo pri Sv. Ruprtu ljudstva domačega in iz sosednih župnij toliko, kakor Se do_daj nikoli. TakSne slovesnosti 8e Sv. Rupert ni videl, so rekli stari ljudje. Ta svečanost bo za Das trajni spomin na 501etnico v čast brezmadež. Spočetja Device Marije. Cerkev je na fresco preslikal g. Marko Vipotnik iz Žalca v sploSno pohvalo in zadovoljnost. Ut-ruštTena poročlla. Iz Ptnja. Šestdeset let, 1861 naprej, začele so se tudi med Slovenci snovati v prvi vrsti fiitalnice ali bralna diuštva, da Di prebajal* slovensko Ijudstvo. Tudi Slovenci starodavnega mesta Ptuj niso boteli zaostati. G. Miha Herman, dežel. in drž. ioslanec ter sodnijski pristav v Pluju, skliče dne 23. jul. 1. 1863. vse zavedne Slovence iz mesta in okol ce v pcgovor zarsdi mtanovitve čitalnice. Ker so sicer hitro potrjena pravila 8e le 21. ncaja 1. 1864 cloSla, otvorila se }e Citslnica dne 1. jun. 1864. Otvoritve naSe -3italnice, kstere se je udeležilo 1200 ljudij, so 8e udeleiile deputacije celjske in mariborske čitalnice, gg. pevd iz Slov. Bistrice in Frama, gg. dr. Kočevar, dr. Sernec, dr. VoSnjak, Rataj, Bcžidar Rajč itd. PriSli so tudi bratje Hrrati iz Varaždina, Ormožani, Ljutomerčani, Sredisčani in mestni župan. Svirala je mariborska mestna godba. Med drugim govoril je tudi g. dr. VoSnjak, končavSi svoj govor tako-le: >In takrat, ko bode vsak izmed naSih rojakov se i-avedal svoje slovenske krvi, ko bo vsak z ve-jeljem pripravljen, vse premoženje in življenje žrtvovati na oltarju don-.oljubja takrat bo visoko v či-jtem zraku vihrsla naža zastava in po vsem slovenskem svetu bo veselo donela pesem: Naprej zastava slave! in pevci so zapeli petero skupnib zborov: Naprej zastava slave, Savica, Budnica, Sloveaska dežela in Hej Slovani. Dne 1. junija t. 1. izpolnila je torej ptujska čitalnica 40 leto svcjega obstanka. V proslavo te redke obletnice je odbor sklenil prirediti v nedeljo, dne 24. julija t. 1. koncert, obsegajoč godbo in petje s sledečim vzporedom: 1. Ob polu 9. uri dopol. slovesna sv. maša v samostanski cer«vi. 2. Od 11. do polu 1. ure promenadni koncert v »Narodn. domu«. 3. Od 4 ore naprej pravi koncert z godbo in petjem. 4. Vsprejem gostov na kolodvora ob 10. uri dopol., ob 2. in 4. uri pop. Vstopnine ni. Da si zagotovimo slovansko glasbo, naročila se je druStvena godba ljubljanska. Prosimo slavne čitalnice, bralna, tamburaSka in sokolska druStra itd., da se udeleže na8e slavnosti ter čitalniski odbor pravočasno obveste, če s? Jele njih odposlanci udeležiti skupnega obeda, ne banketa. Nobena slovenska občina iz bližnje ia daljne okolice nai ne bode nezastopana! Na veselo svidenje dne 24. julija t. 1.! J. K. Odbor -Slov. pevskega društva" prosi vse gg. poverjenike, slavna pevska društva, <5. pevke in pevce sodelujoče pri slavnosti dne 7. avgusta t. 1. v Mariboru, naj vzamejo jim doposlane note s seboj, sicer bi jih manjkalo pri koncertu. Ker bode skupna pevska vaja prepotrebna, posebno glede prednaSanja novih skladb, prosijo se vsa slavna pevska druStva, posamezne <3. pevke in pevci, da p.idejo že predpoldaa v Maribor. Začetek koncerta bode ot pol 4. do pol 6. ure, torej bo za tiste udeležence jako ugodno, ki se žele odpeljati zvečer ob četrt 8. uri iz Maribora. Udeleženci, ki žele prenočisča, naj se obrnejo na lokalni odbor v Mariboru, na g. dr. Milana GoriSek, odvet. konc. v pisarni g. dr. Glaserja. Vspored koncerta se kmaiu objavi. Za mariborsko dijaško knhinjo so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Šumenjak iz Ljutomera 2 K, J. Ceh, nadučit. soproga, kot kruh Sv. Antona 4 K, Gregor Hrastelj, župnik 5 K, ZafoSnik, uradnik banke »Slavije« kot krub sv. Antona 5 K, Klub 20 K, Kavčič, profesor 10 K, A. C. 170 K, Jožef Benčan, knježii lovec, kot kruh sv. Antona 4 K, Vozlič, kyplan 10 K, Kazenska obravnava proti U. B. 10 K, Wutt, ces. kr. nadkontrolor 2 K, Alojzij Čižek, katehet na meščarski Soli 10 E, KoroSec 140 E, N. 30 v, J. Č 4 K, mariborski bogoslovci 25 K. Prisrčna bvala vsem dobrotnikom! Ženska podražnica drnžbe sv. Clrila in Metoda pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je gotova stvar. Pravila so že potrjena. Ustanovni zbor bo v nedeljo, dne 7. avgusta pri Sv. B^nediktu. Ta podru.nica je ustanovljena za župnije: Sv. Benedikt, Sv. Ana, Negova, S/. 'irojica in Sv. Antou v Siov. gor. Ža sedaj opozarjamo dekleta in žene, pa tudi može in mladeniče, da pribtopijo kot udje. Prepričani smo, du bo ustanovni zbor dne 7. avg. združil vse, kar narodno čuti in mi3li v imenovanih župnijah, zlasti pa naše narodno ženstvo, zakaj družba sv. Cirila in Metoda potrebuje pa tudi zasluži našo podporo. Na delo posebno dekliske zveze! Gasilno djrnštvo pri Sv. Lovrencu na Drav. polju izvrstno napreduje. Posebno pa, ker se {e poprijelo slovenskega poveljstva. Le tako krepko naprej, slr>venski sinovi in Bog vam bode pomagal! Prisrčna bvala vsem nasim vrlim rojakom in dobrotnikora, kateri 60 dosedaj to drustvo podpirali, posebno pa nasemu prefi. g. Ivanu Strbak, min. vik. na Dua»jj in g dr. M*teiu Osenjak v Gradcu. XIX. redna velika sknpdčina družbe sv. Cirila ln Metoda v Žalcu pri Csliu bo v četrtek, doe 4. avg. 1904. Vipored: 1. Sv. maša ob 10. uri v žapni cerkvi. 2. Zborovanje ob 11. uri v dvorani g. Hodnika. e) Prvomestnikov nagovor. b) Tajnikovo poročilo. c) Blagajnikovo poročilo. č) Nadzornistva poročilo. d) Volitev jedne tretjine druzbinega vodstva. e) Volitev DadzorniStva. f) Volifev razsodniStva. Ljnbljanski BSokol" je praznoval dne 17. in 18. t mes. 40ietnico svojega obstoj" na jako slovesen način. S Štajerske se je udelezil te slavnosti »Celi-.ki« ia »Murski Sokol«. Ponebno velikanska udeležba \e bi!a od strani Čehov in Moravčanov, katerib je doslo okoli 1400. Tudi Hrvatov je bilo okoli 200 Sokolska odposlanstva šo bila iz Dalraacije, Srbije, Bulgarije, Poljske in Amerike. Vseh sokolov skupaj je bilo nad 2000. Qospodarske drobtlnlee. Kaiipot do blagostanja sreče in sadovoljnosti kmetskega stann. (Da«e.) Komur dandanes kmetija nese 3%, ta ima izvratno urejeno posestvo, kdor dobi 2 % ta se lahho Steje za sre&nega, kdor dobi 1%) tema ni s la mrmrati. Kdor ne dobi nič cbresti. samo da nima izgube, je Se tudi lahko zadovoljen. Komnr se posestvo pod navadnimi razmerami viSje obrestuje kakor po 3%, ie izvanreden gospodar, h kateromu bi se šli vsi kmetovalci lahko učit. Nekaj jako važnega in resnega lahko vsakdo iz teb podatkov izprovidi, namreč: kako ceki jo m' goče, da bi zadolien kmet obstal, če mora dolgove po 5 % in 3e viaje obrestovati, kmetija pa, na katero jed olgove napr^vil, mu jih obrestuje k večjemu po 3% navaano pa po 0% Eden ali drugi z&dolženi kmet si bcde mislil, res |e huda, pa tako nevarno vendar le ni. Ca bi v resnici tako bilo, bi jaz že zdavno več kmet ne bil. Dvajset iet ze g spodanm, in čeravno sem močno zidolžen, upam, če bo bcžja vo!j*iin vclja mojih upnikov, gospcdaril bom Se do svoje smrti. Za vsj, kar na posestvu pridelamo, potrebni so trije faktorji: delo človeka, delo kapitala, naloienf ga v živini, poslopju, orodju in gotovini, katere je potreba za različne izdatke, in tretp delo zemlje. Ce pridelano blago ne pokrije stroškov priddlovaaja, tedaj eden aii drugi od teb faktorjev ne dobi pla^ila. Zgoraj smo trdili, da obdelovanje zemlie oe dobi plačila, ker namreč kmet dobi premalo ali celo nift obresti od svote, katero je dal za posestvo. Vzrok. da zadol-eni kinetje le 8e životarijo, je ta, da drugi iaktor, to je delo človeka, delo meta in njegove rodbine ne dubi zaslulenega plačila. N. pr. če bi kmet i ženo in odraščenim otrokom v tujo lužbo Sel in tam tako pridno in skrbno delal kakor na domačiji, tako lahko računa po danaSnjih razmerah na dobro hrano.