St. 85. V Gorici, v torek dne 24. oktobra 1905. iiOtnik VII. Izhaja vsa1: torek in sohoto ob 11. uii predpoldne za mesto ter oL 8. uri pop. za deželo. Ako pade na ta ducva praznik izido dan prejob 6. zvečer. Stan« po pošti prejeniaii ali v Gorici na dom pošiljan celoletiio 8 K, poll«tno 4 K in četrtlotno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz y Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekaliäöu po 8 vin. GORICA (/jutranje Izdaiijc.) Urednistvo in upravniitvo se nahajata v «Narodni tinkarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročiiino pa na upravništvo >Gorice<. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krut po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiikajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. t**ms*nbo Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruŠič). Balhonshe pazmere. Vse kaže, da se Turčija na niknk način nočeadati zahtevi e*ropskih držav, da bi se macedonske sinančne zadeve postavile pod mednarodno kontrolo. Brez take mednarodne kontrole bi pa morala ostati VHaka refonnua akcija v uiacedou- skih pokrajinah nemogoča. Pa tadi vele- Tlasti nočejo več mime ostati naaproti takemu upora Turčije, in posamezne ve- levlasti imenovale so že svoje zastopnike ter jih posiale t Solan, da se tatn zdra- žijo v neki mednarodni kontrolni «vet, ki naj nadzoruje macedonske finančne zadeve. Za predsednika naj bi se kot predstavitelj turške suverenitete izbral Hilmi pMša. V ta namen prišla sta tadi že y Solan avstrijski in angleški zastop- nik in kmalu pridejo tje zastopniki dru- gih velevlastij. A Turčija je prepovedala Hilmi paši, da bi prevzel tako predsed- stvo, ker noče prav nič čati o kaki med- narodni kontrolni komiaiji. Angležko ča- sopisje je zaradi tega jako razbarjeno in sili posebno londonski balkanski odbor angleško vlado k tema, da bi storila ko- nečno konec takim odnošajem. V Garigrada pa se presnoto malo brigajo za vso jednake grožnje ia kazoč na revolucijonarno gibanje v Ruaiji ter na ogerske homatije pravijo, da sta omenjeni državi uajmanj v položaju iz- vesti v Turčiji reforme, glede katerih sta se dogovorili na mürtzsteäkem bo- stauku, ker iiuate žtak prevee posla doma in ne moreti niti svojih notranjih zadev aravnati ter vzdrževati mir in red v do- mači hiäi. 0 tem turškem modrovauju so oktale velevlasti tadi dobro prepričane in zdaj nastala je govorica, da so se velevlasti med seboj tako sporaznmele, da prevzameti Angleäka in Italija y Tur- čiji reformno akcijo. katere, vsled naata- lih razmer, Rusija in Avstrija nista'mogli izvräiti. \l pigave aogleäkih lislov ni namreč izključeno, da bi se ne pred carigrajskimi zidovi nekega lepega dne ne prikazala zdražena angleäfco-ita- Iijan9ka (Iota, ako bi se še nadalje bra- nila Turčija zahtevi evropskih volevlasti, da se postavijo raacedonuke finance pod mednarodno knntrolo. 0 tem so baje y Carigrada že tudi obvoäeeni, in ak> srško, in to zaradi hadega prepira, ki je nastal zadnje dni med macedonskimi Ramuni, takozvanimi Kucovlahi, in med macedonskimi Grki, katere slednje podpirata eknmenski pa- trijarhat in tturSka vlada; zaradi tega prepira so med Ramunsko in Grško že pretrgane diplomatične zveze in Kuco- vlahi tor Rumunska delajosodaj na to, da se popolnoma oproste od patrijarhata, ter da se zanje osnuje poseben eksarhat, sličen oneimi, kakoršnega imajo Bolgari. Taki nameri pa se Tarčija odločno upira, in tudi dragod, kakor na Dunaju, v Be- rolinu in tadi v Londonu ji niso prijazni, ker bi izzvala zopet nove komplikacije. Pa tadi Rasija ne gleda takega gibanja a prijaznim očesom, ker ji je na tem ležeče, da ostanejo pravoverni kolikor mogoče jedini, in je ravno carigrajski patrijarhat nekak predatavitelj take je- dinosti. Isto Jako ne želi tadi Avstrija, da bi bile balkanske državice v verskem pogleda neodvisne in samosvoje. Tardiji so pa vsa ta nesogiasja med raznimi velevlastmi znana in se prav zaradi tega protivi izvedenju reform, katere ji nala- gajo evropske velevlasti. Nemčiji in Av- striji je v prvi vrsti na tem ležeče, da ostane v evropski Turčiji vse pri starem in sta posebno proti tema, da bi se bal- kanske države kaj okoristile na račun Turčije. Da bi si pa balkanske države same pripomogle, so tem ni niti misliti, ker so itak med seboj nesložno in vla- dajo sploh tudi v njih notranjosti äe precej nezdrave in nestalne razmere. 0 vresničenja devize: Balkan balkanskim narodom pri sedanjih razmerah no more biti niti govora. Rusija ima danes v resnici doma preveč opraviti in ne more nikakor nastopiti odločno na evropskem iztoku. In Bog zna, ako bo zamogla vspešno varovati svoje koristi i tarn doli, tadi ako nastane proti njeni volji krvavi pies na Balkanu, katerega si v prvi vrsti želi dandanes Angleäka. Nekoliko statistike o ponemöevanju Slovanov in o raz- šiijanju nemške ideje med Slovani. (Piše Arjöl.) (Dalje.) b. MoravBko. Povräje 22.222 km-'. Prebivalstva 2,460.000. Nemcev 676.492, t. j. 28%, Čehov 1,727.270, t. j. 71 4%, Glavne nem- ške trdnjave so ta-Ie mesta: 1. Brno 68.702 Nemcev, 38.365 Čehov. 2. Iglava 19.765 Nemcev, 4228 Čehov. 3. Olomac 13.982 Nemcev, 6798 Čehov. 4. Znojmo 14.014 Nemcev, 1854 Čehov, 5. Iglavski okraj. 6. Moravska Trebova (Mährisch Trübau) z 58.101 Nemcev, 21.181 Čehov in 7. Okraj Schünberg ob Šlezijski meji z 66.160 Nemcev in 11.567 Čehov. Od 83 s^dnih okrajev prevladujejo Nemci v 13. Čehi tvorijo v teh okrajih le 5%. V Brnu imajo Nemci politehniko. Nemci izdajajo v Brnu 8 časnikov vsakdanjih ; 2 od teh izhajata 2krat na dan; 22 časnikov pa v ostalih mestih. Nemških gledališč je 5. V Brnu je nemški konzal. V XIX. vfku ee probuja sloranska samozavest z novo silo, tako da se nem- äka mesta poslovanjajo na ta naöin, da zbirajo čeaki obč. odb. n. pr. Viäkov, Litovl, Bfesclavla. Nemci s<^ borijo za avojo hegemo- nijo, in v podporo ao jim sledeča pan- germanska društva : 1. „Band der Deutschen Nord- mährens" Y Olomucu ima 380 podružnic s 30.500 členi, z vsakoletnim dohodkom 38.000 krön. Tn zveza je urftanovila v delokrogu 12 posojilnic in hranilnic s prometnim kapitalom 1,600.000 krön; 2. „Südmährenbund-* v Znojmu, ima 106 podružnic in 5000 členov; 3. „Schul- verein" vzdržuje 3 sole, 12 otroäkih vrtcev, daje podporo 23 šolam in daje 14 nagrad za gerrnanizaciji tarn, „kjer preti nevarnost." „Schulverein" ne daje aamo äolam podpore, ampak tudi tistim, ki dajejo svojo deco v nemäke sole. Nemška kolonizacija so začenja od XI. 8toletja. Pospeševali po jo slovanski knezi in redovi. Verske vojne v XV. Yeku so dale pretežje slovanskemu življu do 1. 1620. Hazitsko vojne 90 oslabele čeaki narod in ukrepile Nemce, katere sta potem podpirala Marija Terezija in Josip II. Sedaj je njih glavno stremljenje obrnjeno na germanizacijo okr. Ostrava. c. Š 1 e z i j a. Površje 5.147 km'2. PrebivaUtvo 670000. Nemcev 296.571 ali 45%, čehov 146.265 ali 218% in Poljakov 220.472 ali 83-2%. Od 575 šlezških äol imajo Nemci 38% šolodolžnih otrok. Nemci imajo 12 časnikov, izmed katerih je najbolj bojevita „Deutsche Wehr", katera izhaja v Opavi. Dalje imajo Nemci 1 gledaliäce v Opavi in 2 v ostalih mestih. Nemäki element v Šleziji podpi- rajo ta-le pangermanska draštva: 1. „Nordmark" z 123 podražnicami, z 7500 členi in z vsakoletnim dohodkom 22.230 krön ; 2. „Schulverein" vzdržuje eno äolo in 2 otroška vrtca, daje pod- L1STEK Knrnmfil s pesnihovega groba. (Hrvstiki spisal A. Šeiioa. Poslovenll #%.) (Dalje.) Že zgodaj sem poznal Schillerja, Zschokkeja, Bürgerja, kot dečarec sem, če je le bilo mogoče, materi zmaknil Bulwerja, Dickensa, Hugota ; „Rienci", „Pikvikeri", „Notre dame de Paris" so mi bili šedeset- letnežu dobri znanci, čeravno jih nisem prav razumel. Ko pa sem v 14. svojem letu slišal ime G u n d u 1 i c, sem mislil, da bo to najbrž kak hajduški harambaša. Razjezil in sramoval sem se; da 0 tem ne vem ničesar. Govorii sem hrvaški, toda tako kakor branjevka. Na srečo smo dobili profesorja, ki je bil primorski Hrvat. Kakor da je bil iz medi zlit ta človek. Kapljo za kapljo je vlival čisto hrvaščino v naše duše. Tak mlad trst v vetru sem toraj bil, ko se pod jesen s prijateljem Albertom napotim v kranjske gore. Da bi bila roman- tika popolna, si nabaviva tudi romantiško obleko: suknjo iz ruskega platna, krog pasu širok jermen, visoke škornje, čutarico, valenštajnski Širok klobuk, gunj, gorjačo in telečjak iz črne kože, V ta telečjak sem nabasal nekaj čistega perila, krtačo in Schiller- jeve pesmi. Polna negotovih upov in željna pustolovin jo s posebnim ponosom nekega večera mahneva mimo črnorumene mitnice pri Črnomercu iz belega Zagreba v beli svet. Najin ponos je bil le enkrat hudo užaljen in sicer v štajerskem mestu Brežice. Ponosne glave stopiva v brežiško krčmo, korakava skozi kmetsko sobo ter kreneva proti drugi; gospodski. Na pragu pred nama pa se razkorači brdka slovenska točarica ter namapravzbadljivo zakliče: „Ta soba je za gospodo !" Kaj čuda, da nama je vsled jeze kri šinila v mlada lica, ker sva se, pesniška racakoviča, smatrala za nekaj višjega, nego so običajni umrljivi ljudje; Mica pa naju je imela za „profanum vulgus*)." Kasneje sva zvedela; da so naju nekteri smatrali za Garibal- dince, drugi za potujoče pomočnike; tako sva se bila zmotila glede velikega učinka najine romantiške obleke. Stisnil sem med tem zobe, prav nežno Mico sunil v rebra ter ji čisto lakonično odvrnil: „Tudi midva sva gospoda." In tako sva vdrla v zbirališče brežiške aristokracije. Za mizo je sedelo pet oseb pri graškem pivu. Najznatnejši je bil med njimi trebušast, plešav hrust, velikih kalnih očij. Na debelem nosu so mu sedela očala, brada je bila stisnjena v ovratnik in na tilniku mu je čepela uradniška kapa. „Gospod okrajni predstojnik," so ga nagovarjali ostali, spakujoč se sem in tje. Torej klopko nemških uradnikov. Neprijazen pozdrav na pragu nama je bil zbudil neko struno opozicije, da sva sklenila govoriti le hrvatski. Na prvi mah naju je okrajni predstojnik ošinil s topim očesom in zavihal nos, kakor da je najina navzočnost okužila zrak. Razgovor uradnikov je za trenutek ob- tičal; ko pa sva se, odloživši telečjake, brezozirno vsedla, ko sva začela piti najboljše vino in otepati pečene piščance, so birokratje stisnili glave ter šepe- tajoč izpod oka buljili v naju. In ko na to začneva v svoj pogovor vpletati besede „konstitucija", „Garibaldi", „Napoleon", zardi okrajni predstojnik kakor puran, začne težko sopsti liki parni stroj, plača .pivo ter jezno odkoraka in ž njim vsa četa. Tako sva prema- gala brežiško aristokracijo. Moj Albert izprazni v proslavo te zmage čašo Ijutomeržana in jaz sem bil *) Navadna sodrga. iz srca vesel, ker se je v tej Leti*) potopil zadnji spomin na izgubljeni ideal. Nočern vas dolgočasiti z opisovanjem nadaljnega potovanja. Do dobra izmučena prispeva v hišo Alber- tovih .sorodnikov, v Kranj. Kakor da sem se preselil na drugi svet — v raj! Pred menoj se je razodel ves car kranjskih gora, vsi oni strmi vrhovi, obsuti s temno jelovino, hladrii klanci, peneči se potoki, svetlo-zeleni pašniki, drobne cerkvice vrhu gričev in razun tega na brežku to staro, starodavno mestece. Tukaj se še vle- čejo pod mahovjem ostanki starega mestnega ozidja, tarn na pečini se spenja pod oblake sivi, razpokani stolp, kjer so nekdaj mučili čarovnice, tu vidiš staro razvalino davnih kranjskih vojvod, tam starinsko *got- sko cerkev, polno kamenitih vitezov in zmajev. In ko se večerna zarja spušča na gorske vrhove, ko iz daljave začuješ pritrkovanje srebrnoglasnih zvonov! Nikdar ne pozabim zlasti jednega prizora — večernic. Že se je zmračilo; pod temnimisvodovi gotske cerkve drhtijo sveče, orglje čudovito buče liki grom, širom cerkve kleče kmetice. Izpod bele peče se jini rudeči polno, plemenito lice, v žaru sveč se lesketajo črne, velike oči, a iz grla jim ori stara slovenska pesen. Take skladnosti, toli nežnega in priprostega soglasja nisem slišal nikoli v svojem življenju. Stisnjen v kot sem motril ta narod, poslušal to petje in dušo mi je globoko prešinilo. Ko začnem pozneje čitati Schil- lerja, se mijje zdel ves drugačen. Razmišljal sem in razmišljal, dokler se nazadnje ne vprašam: „Ali sodi SchillerSvjjto gorenjsko podnebje?" Nisem si znal prav odgovoriti na to vprašanje, ali kmalu dobim, odgOVOr. (Daljc pride.) *) Reka, iz ktcre se pije pozabljenje. poro 6 šolam in ima 9 lastnih äolskih poslopij, razdal je v 1903 1. 4 nagrade nčiteljem za uspeäno germanizacijo slo- vanske dece; v času povodnji 1. 1903 izdal je „Schulverein" 12.000 K podpor. 3. „Turnverein" v Opavi s 300 členi ; 4. „Sprachverein" ; 5. „Volksverein", to je bolj politično draštvo. Od 27 sodnih okrajev je 15 takih, kjer Nemci prevladujejo z znatno večino 80%; 6 je poljskih in 3 čeaki. Glavno zavetiače Nemcev so mesta : Opnva, Bilek, Fridek. (Dalje pride.) Politični preglecL Minister za poljedelstvo Buquoy v DalmaclJI. Minister za poljedelstvo grof Ba- qaoy je v sredo zvečer na vladnem parnika „Pelagosa" dospel v Zader, kjer so ga vsprejeli načelniki oblaptij. Mini- ster je v četrtek zjutraj obiskal v Arba- nasih državne vrte in kmetijske zavode, nato je pa vspremljal v avdijenc i na- čelnike oblastnij. Potam se je minister podal v Knin. Župan se je miniatru zahvalil za zdravstvene odredbe proti malariji. Minister je nato obiskal moč- virnato ozemlje. Potem se je minister povrnil v Zader. V petek se je podal grof Baquoy v Vrano oziroma v Šibenik. Demonstracije In shodl za splošno In jednako volllno pravlco. V nedeljo so v Lvovn delavci demonstrirali za jednako in sploäno volilno pravico. Ieti dan ao priredili tadi v Brnu nemfiki in Češki socijalci skapno demonstracijo v iati namen. Cesar Vlljem oblšče papeža. Iz Rima javljajo: Na nekem razgo- voru, ki ga je v petek imel praski diplo- matični zastopnik s papežem, je prvi baje objavil, da obiäce cesar Viljem na spomlad razne lake v sredozemskem morjn in da obiäce o tej priliki tudi papeža t Rima. Druga mirovna konferenca v Haagu. „Pol. Korr." poroca, da je nazna- nila avstrijska vlada Rasiji, da se ude- leži druge mirovne konserence v Haaga. Nemiri na Španskem. Brzojavke iz Sevile in Malage po- poroeajo, da so se pojavile nove tolpe, ki uničujejo vasj ter provzročajo strah po vsej okolici. Dogodkl na Ruskem. Na sedmih zelezniäkih progah, iz- hajajočih iz Moskve, je ustavljen pro- met. Vaaraska zveza želežničarjev pozivlja zelezniäke uslnžbence naj v dosego poli- tičnih zahtev prično sploäen ätrajk. „Sin otečestva" poroča, da namera- vajo predelati določila o gosudarstvenni dumi. — „Novoje Vremja" poroča, da ni se gotovo, če bo imenovano minister- stvo. Witte zahteva, naj se predela zakon o duan tako, da poatane Rasija popolno- ma ustavna država. Witte ne vstopi dru- gače v ministerstvo, kakor <üe se podeli tiskovna svoboda. Witteja podpira fl- nančni minister Kokovcev. Pobedonosoev ostopl. Iz Petrograda javljajo. da Pobedo- noscev, prokurator sv. Sinoda, poda car- ju svojo ostavko. Car ni äe ničesar od- ločil o tem, toda zatrjuje se, da bo Pobedonoscev konečno odpuačen iz sla- žbe. Njegov naslednik postane baje seda- nji njegov pomočnik, knez Nilinski Šisma- tov. Kolonlzacija vzhodne Slbirlje. V prvi vrsti hoČe ruska vlada ob- ljaditi Primorsko in Amursko oblast. Prva, namreč Primorska oblast z mestom Vladivostokom, ki leži na istem vBpore- dniku kakor Florenc, je veča od Italije, a ima le 275.000 prebivalcev; druga. t. j. Amarska oblast z mestom Blagovješeen- skom, ki je na isti stopinji kakor Praga, je veča od Avstrije in ima le 230,000 prebivalcev. Prvo pokrajino reže od jaga proti severu železnica Vladivostok Haba- rovsk, po drugi lajša promet reka Amur. Da dobita te dve pokrajini v krat- kem večje število stanovalcev, hoče raska vlada dati zastonj vsem tistim vojakom, ki so se borili na Daljnem Vžtoka, pri- merne deleže zemlje, ako ae odločijo, da bodo to zemljo tudi obdelovali. Po 15 desetin zemlje (to je nad 26 oralov) dobč, ne da bi za njo kaj plačali, takoj v svojo oblast vsi tiati vojaki nižjega čina, ki so bili v kakem boja ranjeni, ali pa so bili bolni, ali pa odlikovani. Dragi vojaki, ki bi tadi prosili za take deleže, postanejo äe le v 25 letih pravi lastniki dotične zemlje. Prevažanje na- aelnikov in njih rodovin se vräi na državne stroäke. Za obdelovanje polja, postavljanje poalopij in druge potrebäöi- ne dobi vsak na roko po sto rubljev ter v sluöaju potrebe posojila do 400 rubljev. Častniki dobe po 200 desetin (kakih 350 oralov) zemlje, viäi častniki pa po 400 desetin (kakih 700 oralov), ako skrbe za to, da se bode zemlja ob- delovala. Tudi lahko dobe državno po- sojilo, ki pa ne sme biti vise nego po pet rubljev na desetino. Ruska vlada upa, da se na ta način naseli na Daljni Vztok v tekn petih let kakih 100000 rodovin nižjih činov in knkih 5000 osi- cirskih. Domače in razne novice. Smrtna kosa. — Na Vrsnem je umrl v soboto dne 21. t. m. posestnik Jernej Gregorčičv82. letu svoje starosti. Pok. Jernej Gregorčič je bil oče naäega pesnika Simona Gregorčiča. Bil je dober in priden posestnik ia «ploh jako razamen mož tako, da so ga va- ačani do zadnjih let vedno volili za avojega zaetopnika v občinsko stareäin- stvo, ga vedno radi poslušali in je užival sploh pri njih največje zaupanje. Našemu pesniku izrekamo na tem mestu naäe najiskrenejäe sožalje. Pok. pa svetila večna luö! V nedeljo zvečer je umrla previ- dena s sv. zakramenti v Št. Ferjana Katarina K 1 a n j ä č e k rojena Humar v 80. letu svoje dobe. Pokojnica bila je mati vikarja v Gorenji Tribuäi preč. g, Franceta Klanjačeka in äant ferjanskega župana g. Antona Klanjščeka. Pokojnici svetila večna luč, žalnjočim ostalim pa naše presrčno sožalje. Vabilo ni naročbo Tomažcve žlindre. — Člani „Centralne posojilnice" v Gorici in drugih posojiinic po deželi, katere so v zvezi z „Goriäko zvezo" v Gorici, dobivajo Tomaževo žlindro po 5 kron kvintal. Odjemalcem se izroči v slovenskem jeziku pisana knjižica, ki poači, kako rabiti Tomaževo žlindro, in to toliko časa, dokler ne poidejo knji- žice v zalogi. Kdor hoče torej dobiti knjižico, naj se požuri z naročilom. Urad „Goriäke zveze" je v alici Vettarini St. 9, I. nadfltropje. Potrjen zakon. — Nj. Vel. cesar je potrdil zakonski načrt naäega dežel- nega zbora, s katerim se uvršča brari- äka cesta med skladovne ceete. Zascdanje goriškega dež. zborn. — Jutri po sv. maši, ki bode ob 10. ari v stolni cerkvi, se snide naš deželni zbor k svojemu zasedanjo. Bodoči goriški nadškof. — Koj po 8mrti premil. našega nadškoltt An- dreja Jordana so začcli razni listi ugi- bati o tem, kdo bode njegov naslednik. Prihajali so na dan z raznimi imoni. Seveda so bile vse te vesti brez vsake podlage. 0 takih ugibanjih piše sobotni „Slovenec" to-le: 0 nasledniku nadškofa Jordana fantazirajo listi neprenehoma. GraŠka „Tagespost" si da po svojom tržaškem dopisniku poročati, da mislijo v „Oficielnih krogih" v prvi vrsti na dr. Flappa v Poreču, za njim na dr. Nagln a v Trstu. Naslednik bi postal potem v dotični škofiji Slovenec kanonik dr. S e d e j v Gorici. „Tagespost" se kar joka, ko pomisli, dn bi utegnil Slo- venec pOBtati Škof v Poreču ali Trstu. „Narod", ki pravi, da se on poteguje za slovenskega nadäkofa v Gorici, bi pa najbrže kar zbeanel, ko bi postal nad- škof goriški Slovenec — dr. Mahnič! Mi smo poizvedeli, da še ni nič določe- nega in da se tadi izmed gospodov, ki jih kandidirajo razni listi, nobeden ne „lasa" za goriäko nadäkofijo, kakor je vedel „Narod" povedati. Blagoslovljenje novega šolsko- ga poslopja v Solkanu. —- V nedeljo bodo blagoslovili v Solkana novo šolsko poslopje na slovesen način. Slovenski petrolej. — Upanje je, da res pridemo do zajemanja domačega petroleja. Sporočili smo že, da bo zasle- dili izvirek na Trati v poljanski dolini blizo Gerknega. Že nekako pred desetimi leti se je opazovalo, da blizo Župnišča pod hišo trgovca Božič-a se äiri duh pe- troleja. Tarn izvira mali stadenec in na tej vodi se je vlačila nekaka bliščeča maščoba. Sodilo se j e, da to prihaja od razlitega petroleja v trgovčevi kleti. I Da pa to ne more biti, se je zaznalo iz tega, ker tadi vise ležeči žapnikov vod- njak kaže znake petroleja. Začeli bo maščobo izbirati, zajemati in sku^ali so ž njo kuriti, in stvar je gorela. Zajeto tekočino so dali v Trst v preiskavo. Tam so odgovorili, da je rafiniran petrolej. Nato so si sosedje zagotovili pravico vrtanja, med tem pa pridno zajemajo in nporabljajo to lužo z uspehom, kajti še svetlejäe gori, kot v ätacuni kapljeni pe- trolej. Pretečene dni so skapaj stopili domači možaki, ter so po akcijah zago- tovili nekaj tisočakov, kot investicijsko glavnico, da začno vrtati in priti do kake gotovosti. Blizo tam na meji Gerkljanskega in Vranskega Podplečem »e je vnovič za- čela v pred 30timi leti opuščenem rado- kopu pridobivati bakrena ruda. Tadi tu je upanje na uspeh. Bog daj! Oddaja tobakarne. — V Pevmi pri Gorici at. 16. obstoječa tobakarna je za oddati potom juvnega pogajanja. Lastnik te prodajalnice je upravičen v prodajanje vrednostnih fznaink pristoj- binskih dohodkov in poätnovrednostnih znamk. Opravljanje trasike bo prevzeti dne 1. janavarja 1906. Pojasnila glede sestave ponudeb se dobivajo na finančnih oblastih 1. istanca in na priglednih okraj- nih vod8tvih finančne straže. Ponadbe je uložiti do 11. novembra ob 10. uri dopoludne pri predstojniku c. k. sinan- čnega nadzorstva v Gorici. Naši inladculčl in italijansko petje. — Nekdo nam piäe : Naši moäki mladini v okolici ni mogoče na noben način vtepsti v glavo, da vendar ni častno za njo, da prepeva po gostilnah in po cestah italijanske pesmi največkrat škan- dalozne vsebine, ki sama niti ne razume, kaj prihaja iz njcnih ust. Večkrat se je uže tudi pisalo, da delujejo druätva v naši okolici za odpravo italijanskega petja, kar pa jaz — kolikor so mi znane raz- mere — jako dvomim, kajti naša mla- dina je v društvih vpisana večinoma samo za to, ker druätva pri vsaki veselici prirejajo tudi plese, in namen mladine je dosežen, kajti naäa mladina — izjome so redke — ceni bolj plea kakor vse narodne prireditve, ki res ko- ristijo našemj narodu, karsepao plesih ne more trditi. Meni bi se jako umestno zdelo, da bi druätva v okolici, da bi se narodna zavednost med mladino bolj ši rila, vpeijala nekaka predavanja, na ka- terih naj bi se začrtala pot mladini, po kateri naj h^di, da bo delala sebi in svojemu rodti cast. Saj ni treba, da bodi predavanje kako naätudirano, ampak pri- pro8to, po domače naj se mladini pove, kje greäi proti svojerou narodu. — Do- sedanje delovanje druätev v okolici, ki — mimogrede rečeno —iščejo pri plesih glavni dobiček, ni na pravi pot^. Meni bi se zdelo veliko umestneje in vspešneje, da bi se namesto takih prireditev, kakor sem zgoraj omenil, prirejala pouöna pre- davanja, kajti samo z veselicami, pri ka- terih ima glavno ulogo pies, se naäa mla- dina ne bo zadostno narodno zavedla. Sicer nisem proti poäteni zabavi mladine, tudi ne proti temu, da bi se ne smela kakäenkrat zasukati, ali kar je preveč je vendar preveč. Ni skoro veselice v oko- lici, da bi ne bil kot glavna točka iste pies (o drugih navadnih javnih plesih, ki so aamo pri nas na Primorskem v na- vadi, niti ne govorim). To vendar ne gre in s tem sama društva vodijo in nape- ljujejo mladino k raznim nerednostim in nerodnostim. — Pred malo časom sem bil na veselici nekega društva vgoriškem okraju (kraj za danes zamolčim), ki slovi kot jako narodno. V noči po končanem plesu pa so pevci, ki so peli malo prej na odru, se pijani podili po gostilniäkih prostorih, peli in preklinjali po itslijanski, da se kar kadilö. Tisto druätvo gotovo ne odgovarja svojema namenu. — Pred nekaj dnevi sem bil v neki okoličanski vasi, kjer obstoja tudi draštvo, katero smatra pri svojih veselicah kot glavno točko pies, v treh krčmah, kjer se je kar vprek italijanski pelo. Tadi tukaj se pogreäa pravo delovanje draätva. Da, že globoko je vkoreninjeno v naäi mladini italijansko petje, in trebalo bo še veliko ti'uda, predno se isto zatre. Torej moj nasvet je ta le: Malo manj druätvenih plesov in meato teh naj se vpeljejo poučna predavanja, katera naj imajo inteligentnejši izmed članov dra- Organista so potrdili. (-an-) I. p o g 1 a v j e. V Bajtovcu je bila VBa vas pokoncu, vsa vas, pravim. Pa kaj bi ne bila, saj se je šlo za organista, organista, pravim in še rečem, organista takega, da nikoli tega. Takega so hoteli, da povzdigne baj- tovsko petje in orgljanje nad vso umet- nost te vrste v naši lepi pokrajini. In naäli so ga. Ne verjamete ? če prav ne, pa je vendarle res. In äe kakegft so naäli, takega so naäli, da se ma bodo divila njih razvajena ušesa. Vsi možakkrji bajtovske fare, vsi, pravim, od prvega do zadnjega so ga iskali in naäli. Vsem gre enaka zasluga. Vsi so zaorili v svojem važnem zasedanju, da nihče drogi ne bo organist v Bajtovcn, kakor edini Regljavec, tako je bilo ime nameravanema organista, Bog ma daj dobro, saj so ga že pokopali. Toda Bajlovci so bili tudi praktiöni možje, praktični, vedeli so, da k lepi nmetnosti je treba tudi nekoliko zama- Sila prozajičnemu želodca organistovemu. Pa kaj to, tadi to vpraäanje so reäili v svojem zasedanju, važnem za- sedanju. „Plačali ga bomo, tako ga plačamo, da nikjer tako," zarjove Žabarjev Luka prvi, kateremu je bil pokojni Regljavec nekoliko v soroda. In „plačali ga bomo, tako ga plačamo, da nikjer tako," zadoni zopet iz vseh grl odraslega moškega spola bajtovskega. „Bazarona, plačali, je že prav plačali, ali kako placali, koliko ma damo in kaj, to je treba tadi vedeti in določiti," povzame Miha Premisel, ki je imel dolgo brado, častitljivo brado. „Kaj plačali, vae ma damo, kar imamo, eamo da pride," napne se Žabar. aMolči, žaba!" bruhne prestraien Skopec 8 hripavim glasom, „če ma damo vse, potem smo na bobnu. Prvi dan po prihoda nam bo moral peti „reireäkat im pace."" „Kdo pa je tako mislil, da ma damo vse, in veä kaj, Skopec ? žaba mi pa tadi ne boš pravil, reči mi äe enkrat, tukaj so price ! Jaz pravim, uetanovimo ma prosto biro in priložimo ma ie nekaj denara, da pride," vpije razžaljeni Žabar. „Kje pa naj vzamemo denar ?" povzdigneta lukaj zopet Skopec in Ban- kirjev Drejec kar dvoglasno. „Iz käse ga vzamemo", odreže jo Žabar ter pogleda zmagoslavno po slav- nem zborn. „Iz käse, da, iz kase", zaori zopet iz vseh grl. „Tadi biro ma dajmo iz kase", po- vzame brž večina. „Bodite no pametni, kakäno biro mu hočemo dati iz kase, saj ne raseta v njej sižol in krompir," zasmeje se Premisel. „Dobro si jo povedal, Premisel !" pohvali ga Zdravko. In bistre glavice bajtovske so bile tukaj zopet edine, da iz kaBe ni mogoče dajati bire. Toda äe nekaj je skrbelo Skopca in Bankirjevega Drejca, ki sta imela doma vsak svojo kaso ... Drejec dregne Skopca in Skopec se vnovič obregne v zasedanju, v tem važnem zasedanja : „Iz katere kase pa vzamemo denar ?A „Glej ga no Skopca, ga vidiä ?" sikne ma Žabar v obraz, „iz katere, katere kase vzamemo, mar misliä, da iz tvoje, iz občinske vendar, saj je večja in lepäa kot tvoja z Bankirjevo vred. „Prmejzelen, da ne," zamrmra po- tihoma Drejec. „Prav imaš, žaba, (Žabar skoči na noge) —ru, doda brž Skopec nategnjeno. Alamender, kaj misliä, da se mora vsak človek takoj spomniti na občinsko kaso, kakor ti ?" Dovolj je prepira, možaki bajtovskil jaz, Premiiel, pravim, da moram danes äe orati za krompir in nimam več časa, udeleževati so Blavnega zaaedanja. Biro Brno mu določili, ustanovimo mu äe plačo, potem naj pride, če hoče, in mir besedi. ,,Dobra misel ta, izvrstno si jo po- godil, Premisel. U^tanevimo mu plačo in biro ter napravimo zapisnik o vsem skupaj," vsklikne vea slavni zbor, važen ta zbor. In plaöa in bira sta bili U9tav- Ijeni, in zapisnik je bil spisan in veselo so se razäli Bnjtovci, veselo, zadovoljnih obrazov. Koliko sta bili vredni plača in bira v denaru, avßtrijskem denaru sedanje veljave, ni več mogoče zanesljivo dognati, ker se je zapianik zgubil, Bajtovci se pa ne spominjajo več, koliko so bili takrat določili, zakaj od tega je že dolgo. Toda pesem je ostala in ostane, da .Od mesta Ljubljane do Kurje vasi Najboljše plačilo Regljavec dobi." (Dalje pride.) štva. MoROče bo to več izdalo kakor — „narodni" plesi 1 Žcieziiiška zveza med Čedadom (Gividale) in novo soško želoznico je prišla zopet na dnevni red. Zaslopniki videmske trgovske zbornice in prorin- cijalnega zbora so se zadnjič seäli, da se zopet energično primejo dela k ures- ničenju zaželjene in potrebne zveze. Nesreči prl delu. — Minoli če- trtek sta šla AJojzij Fnrlan in delavec Josip Slejko iz Žapuž pri Štariji v kame- nolom po kamenje za novo hiäo. Tam sta žo kake pol are izpodkopavala neko skalo, ko se je ista nenadoma ntrgala in se zvalila na noge nesrečnema Jo- sipu Slejko. PadŠa nanj, ga je pa akala udarila ob čelo in ran isto zdrobila tako, da so se mu videli možgani. Farlan je zdirjal v četrt are oddaljeno vas po ljudi, da so nesrečneža izvlekli izpod skale. Za tem so ga prenesli domov, kjer mu je bil podeljen zakrament sv. posled- njega olja. Uro pozneje je bil nesrečni mož mrtev. Za povečanje prometa nn novih alpsklh železiilcah. — V ta namen je dalo železniako ministerstvo tiakati po- sebne broäure, v katerih Be nahajajo na- tančni opisi in lepe ilustracije znamenitih krajev, po katerih teče železnice. Te brošure ae bodo tiskale v raznih jezikih. Brldka izguba. — V petek je nmrl za legarjera č g. Miha ZabrežČak, kaplan v Mrsinu pod äernpeterako žap- nijo v beneški Sloveniji. Imel je sarno 34 let. Bil je uzoren, jako delaven in obče priljubljen dahov- nik. On je žrtva 8voje slanovske dol- žnoati, kajti bolezen je dobil pri obisko- vanja bolehnih za legarjem, ki se že več let zaporedoma poraja tuintam po tamkašnjih gorah. Izgnba je tem bridkejša, ker nam primanjknje slovenskih dnhov- nikov. N. v m. p. na Benečanskem ! V Krku ae je po prizadevanju ondotnega mil. škofa dr. Antona Mahniča obdržaral dvadnevni tečaj o knjigovodstvu raiffeizenBkih posojilnic in konsmnnih zadrng, in sicer dne 16. in 17. oktobra t. 1. Število slnšateljev sicer ni bilo tako mnogobrojno, kakor pred drema letoma, ali tembolj izbrano. Predaral je naä rojak, g. Svetoslav Premrou, revizor „Goriäke zreze". Debata, ki se je med predavanjem razvila, je bila jako int9re- santna in poučljira. Med drngim se je razmotrivalo vprašanje, v koliko so pri- pomogle krarnerake posojilnice ondot- nema kmetn in katere korake treba na- praviti, da se kmeta pripomore do razdolževanja. Novo hrvatsko parobrodno dru- štvo. — Dne 17. t. m. se je vršil t Kanajtn, biskupskem pcmestvu na otoka Erkn, že r našem listn omenjeni shod za ustanoviter hrvatskega parobrodnega društva. Obisk je bil 2 ozirom na jako neugodno vreme, ki je zabranjeval prihod udeležencev z drugih kvarnerakih otokor, jako ranogobrojen. Nad tristo ljudij se je zbralo v prostorni drorani, od priprostega kmeta in ribiča gor do dukovnika, od- vetnika in narodnega zaetopnikR. Priso- strovali so kot gostje dični isterski za- stopnik g. dr. Mate Laginja, g. Polič in še eden drngi kot zastopniki hrvatakega parobrodnega drnšUa r Cerknici in g. S. Premrou iz Gorice. Shod je sklenil, da ustanori lastno parobrodno društvo, katerega ime naj bodi „Avstro-hrvatsko parobrodno dru- štvo na delniceu in katerega aedež mora biti na otoku Krku. Početna glavnica znaša pol milijona kron, ki so ima po- kriti edino le % domačim denarjem. Da 8e zavod popularizira, tako da ima res narod od njega korißti, sklenilo se je delnice izdati n a ime v znesku po 50 kron, tako da more i najrevnejši kmet nabaviti si tako delnico in biti tem na- činom ?;ainterosovan pri tako eminentno Ijudsko-narodni inatitnciji. Predpravico , do podpisovanja delnic, katerih se erne podpisati poljubno število, imajo oni, ki podpiäejo eno ali dve delnici, največje število glasov za občni zbor znaäa pa 5 glaaoT. Tako je preflkrbljeno, da ne morejo kapitalisti zagoepodanti v druätvu na škodo abožnemu Ijadatru in pretvoriti ljadski namen društva v dobičkarski. Sklenilo se je med dragim, da je poslorni jezik druätva hrvatski in da ima društvo pri eventualnem sklepanju nove trgovinske pogodbe med Arstrijo in Ogersko pravico zahtevati, uaj se v tr- goviribki zaßtavi spoštujejo tudi barve hrvatske zastave. Dobro 1 Sedaj naj le javka „Piccolo" 0 „croatizzazione del mare adrittico !" Čestitamo kvarnerskim hrvatskim bratom na tem korakn in že- limo jim iz area najbolji Tspeh ! Z „Družbo st. €Irlla In Mctoda v Ljubljani" je sklenila piyoyarna ,.G. Auerjeyi dediči t Ljabljani", kakor je bilo že objavljeno, jako ugodno pogodbo glede drnžbindga piva. Ker pa imeno- vana pivorarna ni imela namena delati konknrence piva ostalih domačih sloven- akik pivovaren in ker bi bilo v korißt naäi družbi, da se sklenejo enake po- godbe tadi z OBtalimi slovenakimi pivo- varnami, je pivovarna „G. Aaerjevih dedičev v Ljabljani" radovoljno dovolila, da sme družba skleniti tadi z „Delniäko družbo zdraženih pivovaren v Žalca in Laškem trgu" slično pogodbo. Dar. — Podporno druätvo za slo- Tenske visokošolce v Pragi je prejelo od neznane dame 1000 K v to svrho, da ae nstanovi fond kot trajajoöi spomin ranjke goape Terezije Konteck6, raj. Čermakore, kateri se ima po nji imenovati. Iz tega fonda se morajo podpirati revni sloven- ski dijaki na čeških visokih äolah v Pragi. Blagi daro alki izreka a tem dru- ätveni odbor iskreno zahvalo. Vrnlla sta se v katoliško cerkev v Jesenicah z otroci Štefan Schober in njegova žena Antonija, ki sta bila 29. sept. 1902 pristopila k protestantizma. V pondeljek 16. t. m. sta bila sprejeta nazaj. Odrekla sta se javno proti pričami protestantizma, izpovedala katoliško vero ter bila odvezana od cerkvenih kazni, nakar sta ä!a k izpovedi in prejela sv. obhajilo. Tatova preoblečena v redarja. — Ko gospoda Giona v Trstu ni bilo doma, priäla sta na njegov dom dva re- darja ter gospodinji izjavila, da morata iz- vräiti hi no preiskavo. Ko sta odšla, so pogreäili več stvari. Na polieiji je potem g. Giona izvedel, da je imel na obiakih dva tatova, preoblečena v redarja. Ylhar na severo-amerlških jeze- rih. — Od torka razsaja na velikih je- zerih silen vihar. Po doslej dospelih poročilih se je na raznih mestih potopi- lo 11 ladij in je 12 oseb izgubilo življenje. Potres. — V Kalabriji potres äe vedno ne da mira. Tadi na Raskem in posebno v Batama je bil v nedeljo äe precej močan potres. Ravno tako se po- roča iz Garigrada, da so imeli v nedeljo tam äe precej močan potres. Žena zažgala moža. — V Nyre- jjyeri na Ogrskem ata živela zakonska Bahoč v vednein prepira, kei% je bil mož pijanec in je vse zapil, kar je zaalažil, tako, da so živeli njegovi otroci in žena ˇ vednem pomankanju. V petek je priäel Bahoč zopet močno pijan domov, se je v takem stanja zvrnil na pod sobe in se ni mogel ganiti. Ženo je pa to hiko raz- barilo, da je vzela vecjo steklenico pe- troleja, a katerim je moža polila in po- tem tadi zažgala. Na vpitje otrok so prihiteli soaedje. Ali Bahoc je bil že v plamena in so mu že zgorele oči. Na pol mrtvega odnesli so ga v bolnišnico. Nikake nade ni, da bi okreval. Ženo so seveda koj zaprli. Krvav pretep med delavci. — Na francosko-belgijski meji je glasom poročila iz Brieya nastal pretep med francozkimi, italijanskimi in laksembar- škimi delavci. En Luksenharžan je bil obit, ve<5 francozkih in italijanskih de- delavcev pa ranjenih. Ti§oč ovc ukradenih. — Redka talvina ae je izvräila v Debrecina, zara- di katere 8e sedaj vodi preiakava. Pred par tedni je neki debrecinaki meščan nakupil po okolici nad 1000 ovac, da jih proda na debrecinskem semnju. Najel je dva človeka, da ženeta ovce na semenj. Moža sta ovce odgnala, a ne v Debrecin, temuč na drago stran. Najbrže sta ovce prodala ter si denar razdelila. Sežiganjo udov. — Sicer je zabra- njeno od angleške oblasti vdovam v Indiji, da bi se po tamošnjem običaja sežigale, vendar se to še često dogaja. Tako se je zgodilo tudi v nedavnem ča- su v Indiji. Sežgala se je na grmadi mlada vdova in zgorela obenem s trup- lom svojega moža. Tisti, ki so ji bili pri tem v pomoč, so bili sodnijsko kaznovani, Narodno srečkalno društvo NADA". 99 Pod tem naslovom osnovano društvo je namenjeno kapovati za malenkostne doneske članov raznovrstne srečke in I premijske obligacije, iste apravljati, ter od morebitnih večjih dobitkor porabiti eno polovico k razdelitvi med svoje člane, drngo pa v korist bodočega slovenakega (hrvat.) vseučilišča v Ljabljani. Iz drustrenih pravil, odobrenih že tudi z razpiaom c. kr. deželne vUde za Kranjsko z dne 16. junija t. I. It. 7681, doToljujerao ai navesti sledeče točke : § 1. „Nadau, narodno srečkalno drnštvo, ima svoj sedež v Ljubljani. § 2. Namen društva je knpovati za doneske draštrenikov take v Avstro- Ogrskej dopuščene zadolžnice, ki se iz- žrebajo b premijami, ter razdeljevati tno- rebitne dobitke po določbah teh pravil. § 3. Druätvo je o^novano, kedar ae vpiže vsaj 1000 deležev po 1 kroni na meaec in obstoji iz toliko odsekov, koli- krat tiaoč deležev je vpisanih. Ti odseki zaznamujejo se kot „prvi", „drngi", itd. odaek ter ae upravljajo vsak za-se po- polnoma ločeno, tako da udeležniki jed- nega ne participujejo pri dobička ali izgubi druzega odseka. Zadnji odsek sme iteti tudi manje ko tisoč, vendar ne izpod petsto deležev. § 4. Drnätvo začne svoje poslova- vanje za vse odseke objednem in sicer Onega dne, katerega razglasi odbor v ljabljanskem uradnem liata in v sloven- skih dnevnikih. Trajanje društva dolo- čeno je na dobo petih let od dneva, ka- rega je pričelo poslovati. § 5. Draštvenik je vsakdo, kdor vpiäe vsaj jeden delež po jednej kroni na mesec ter se zaveže plačovati ta zne- sek šestdeset zaporednih mesever. Me- sečni doneski smejo se plaöevati tadi za več mesecev ali za vso dobo vkup. § 7. Vaak draštvenik je dolžan pla- čevati brez opomina in na avoje stroäke društvenemu blagajniku v pogojenih obro- kih. Troški, ki nastanojo druStva z opo- mini ali izterjevanjem, opravičeno je za- htevati, da se ma povrnejo ali pa odäteti jih od vplačanih deležev, ki se vsled tega skrčijo za dotični zneaek. § 10. Najmanjši izžrebani dobitki OBtanejo lastnina draätva, istotako vsi večji dobitki do fie jedenkratnega zneska nakupnega karza premijskih zadolžnic. Kar preostaja od dobitkov preko tega zneska, pripade v jednakih delih druät- venikom dotičnega odseka in zaklada za slovensko odnosno hrvaüko vseaöilüöe v Ljubljani. Ta zaklad upravlja mestnaob- Čina IjabljanHka, katerej tadi pristoja pravica določiti, koliko se sme iz njega dovoliti vladi kot jedenkratni prispevek za ustanovitev vseučilišča. Vsa ostala vsota porabi ae naj za aatanove dijakom 8lovenske in hrvatake narodnosti na vae- učilišču v Ljubljani. § 11. Do izteka petih let porabljajo se najmanjSi dobitki in od veöjih vsote do še jedenkratnega zneska nakupnega karza premijskih zadolžnic r ta namen, da se naknpijo nove premijske zadolžnice. Kar preostane denarja iz večjih dobitkov, razdeli se med draštvenike dotičnega odseka, ako zuaäa nanj pripadajoča vsota ysaj K 12.000—, v nasprotnem slučaju pa se plodonosno naloži ter razdeli šele takrat, kadar z obrestrni in novimi do- bitki vred doseže gornji znesek. Dokler ni druätvo glasom § 3. dru- štvenih pravil desinitivno osnovano, za- atopa draStvo, iraa odgovornost in pre- skrbuje tbo k uatanovitvi spadajoöe pri- prave g. Ivan Hribar, žapan ljub- ljanski. S svojim pristopom podvržaje ae druStvenik dolodbam pravil in programu draätva v celem obsegn. Pomen novega društva bo, lahko re- čeno za vet nal narod, brez ozira na «tränke, brez ozira na meje, gotovo vellk; indase reaves narod lahko udelezi. dolo- čili smo, da se delež — z ozirom na svoto K 60"— itak že malenkosten — lahko placuje tudi mesečno po 1 krono. Mi ne zahtevamo nobenih zrtev; vsak mora takoj spoznati sam, da je pri tem ogromnem številu sreök — za vsak odsek poaamezno, najceneje in strokovnjaäko nakupljenih — ne samo vsaka izguba iz- kjučena, ampak, da ima vsak družtvenik že v sluöaju le enega večjega dobika ne samo vea svoj delež povrnjen, temveč že znaten dobiček, in da vrhatega sod«- luje za podjetje, o katerega velevažnem pomenu je gotovo vsak zavedni Slovenec prepričan. Priglase sprejema ze od danes na- prej LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani. R*di enostnvnosti, prihranitve pofitniae itd. dovoljujemo si priporočati si. uradom, društvom in drugim korpo- racijara, da nam naznanjajo svoje pri- stopajoče člane v enem akupnem seznamu, obsegajočem število deležev in irnena udeležnikov. V Ljubljani, v oktobru 1905. Pripravljalni odbor: Ivan Hribar, žapan Ijabljanski, predsednik. Al. II u d 0 v e r n i k, Josip L e n č e, c. kr. notar. veleposestnik. Rob. K 0 11 m a n n, Lad. P e č a n k a, veletržec. bančni ravnatelj. Dr. Val. K r i s p e r, Ü. pi. T r n k 0 c z y, odvetnik. lekarnar. Dr. Josip K u š a r, Alojzij V 0 d n i k, odvetnik. hiäni posestnik. Loterijske ätevilke. 21. oktobra. Danaj Gradec 11 28 89 13 31 3 23 78 70 18 Tržne cene. Za 100 kg: Kava: Ceylon . . . K 294— do 300 — „ Portorico . . „ 260- „ 280 — „ Santos . . . „ 210— „ 230"- Slakdor.....„ 76— „ 80"— Otrobi debele . . „ 12— „ 14— drobne . . „ 12— „ 13 — Petrolij v soda . . „ 42'— „ 43 — zaboju . „ 13-— „ 13 50 M 0 k a ogerska: šl 0 K 29 80 št. 1 K 28 60 št. 2 K 27 40. „ 3 „ 26-20, „ 4 „ 25-40, „ 5 „ 23.80 St. 6 K 22-40. Na prodaj! Ernest, Vogrič, Jožef Maraž in Anton Tercič, posestniki v St. Ferjanu imajo na prodaj vec hektolitrov pristne briske rebuie. Cena zmerna in sicer 18 do 19 goldinarjev hektoliter. St. 2101. Razglas. Izvrštije sklop obcinske- ga zastopa županije Komen od due 4. oktobra 1905 St. 2101 razpi suj (3 podpisano službo organista pri farui ccrkvi sv. Jurija in pri po- dnižnicali. Plača po dogo- voru in zmožnosti. Razen tega dobi zniozeu organist scasoma tudi kaki postrau- ski zaslužck. Službo se laliko takoj nastopi. — Ponudbe na podpisano županstvo, ki dajo tudi vsa potrebna po- iasnila. Županstvo Komen, 13. oktobra 1905. J. Švara, župan. Vs x*% mizar in lesni trgovec % v Potari, i voeIi DOTBsa zBlezniskeaa nosta (na cesti, ki peljeproti Gradilki) ter podružnica za Soškim mostom pri Pevni Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalo^o vsakovrstnega trde- ^a in mekhe^si lcHa domaČ*'sa , in tujef!;a, vrliko zalu^o i>oliišt- I va, vinskili posod, tstiNkalnic itd. Anton Kustrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicast.25 priporoča častiti duhovščini in slav- iiemu občinstvu v niestu in na deželi svüjo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucea, St. Angela, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor ra/.ne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, nanireč ob '/a kiln in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Jak. Šuligoj urar c. ftp. drz. železnic Gosposha ulicast.ZS Priporoöa svojo zalogo r«z- novrstnih žepnih in stenskih ni- halnihurna zvon z donečim gla- som za gostilne, kavarne, dvo- rane itd. po jako nizkih eenah. Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po ceni. Za vsako uro 1-letna garaneija. Cenike razpo- šilja brezplačno. Nadalje priporoca šivalne I stroje najbolje vrste po tvorniäkih j eenah, a ne kakor posredovalei. 5bnnn ™ 5e veß se nrUII lahko ziishiži. Tvrdka za doinače dclo s pletalnimi stroji išče osebe obojega spola s pletanjcm ^ na naših strojih. Priprosto in m hitro domače delo za celo t leto. — Posebne izobrazbe ^ ni treba. Oddaljenost ne škodi; delo da tvrdka. Tupdha za domače delo s pletalnimi stroji Thos. H. Whittich 8 Com. PRAGA Petersko predmestje 7—433 Trst Via Campanile 13—433. \ flnton Ivanov Pečenbo I G-orica •r j juiporooa svojo veliko zalogo pristnih $ bulih in črnih vin iz lastnih in drugih | priznaxiih vinogradov; plzenjskega piva j> »prazdroj« iz sloveöo češke »Meščansko pi- l vovarne«, in domaöega žganja I. vrste v t stoklenicah, kojega pristnost se jamči. L Zaloga ledu katerega se oddaja le na k debelo po 50 kg naprej I Vino dostavlja na doin in razpošilja ? po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske l države v sodih od 56 1 naproj. I Cene zmerne. Postrežba poš- l tena in točna. m m m m m m it Ivan Bednarik priporoiia svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Don A. Nicolich; župnik pri Sv. Lu- ciji pri Albani, je odstranil devetlet ganadlegujočebo- lečine v želodcu z uporabo želodčne tinkture G. PICtOLl-jn, (lvornepa /aložnl- ka Njega Svetonti In lekarjii v Ljub- Ijnni. 1 steklenica veIja20 vin. in se vnanja na- ročila izvrše točno. v Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodajai stroje tud na teden- ske ali mesečne i oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. A. Krai krojaški mojster in trgovec v Gorici tekališce Jos. Verdi 6tev. 33 in trkalisč«' Fr. JüHipa Stev. 35 i/.dolujo vsakovrstne oblele po najnovejem kro- juin po želji a;osp. naročEikov. V zalogi ima rav- nokar doppplo sva- žeav8trijskoinan- gležko razno finq blago za jesensho in zimsho dDbo. Zaloga izgotovljcnih oblek, sukenj itd. itd. Samo enkrat,— naj vsakdo kupiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšegaj llepšega in kakovosti primerno cenega blagaJ pkakor se tu dobi. ' l Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za jesensko in zimnko »e- zoiio v neclosegljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaoger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. .Centralna posojilnica registroUana zadruga 9 Gorici, ulica Vetturini hiš. šteu. 9. Posojuje svojim članora od 1. «prila 1906 daljo : na menico po 5'|2°|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z 1js°|a apravnegi prispevka /.% vsnc^^a pol leta. Obrestna rnera za h r a n i 1 n si vloge ostane nftspremenjena. „Narodna tiskarna" priporoca vizitnice. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoca stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EDO krone» nagrafle izplačava vsakema, kdor dokaže s potrdili najine nove «ruerSka^ske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva sahtevati liatke! r PoEor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! "" „Goriško vinarsko društvo v Gorici" reg-istrovana zadruga z omejenim jamstvom ima v svojih bogatih zalogah in prodaja m ai m a a jv m a napavnain- i ppistnavina- J iz Brd, Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vse kr*je od 56 litrov dalje. Uzorci vina pošiljajo se na zantevo. uene so zmrne, postrežba točna in realna. Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini stev. 22. Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri malokrvnosti in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporočeno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakom, scstavljen že- leznat hranilni preparat. Povekšuje tek in sboljšuje prebavo. toavaini vspehi Dobi se v lekaraah C. F. Boehringer und Söhne fiiü„iitiEim - Haldhof. In zopet are glas po deželi da sc sloveče testenine iz novozgrajene tovarne testenin Žnideršič &. Valenčič iz II J3istrice vdobe v vseh boljših prodajalnicah jestvin po mestih in po dežcli. Zastopstvo 2a Qorisko pri ^osipu J^ovariu, Qoriea.