košnji najboljši slovenski pionirski odred je odred osnovne šole Lucijana Seljaka v Kranju- Zvezno priznanje kipec kurirja Jovice je pionirjem izročil Niko Lukež. V prikazu svojih dejavnosti 80 na sredini slovesnosti, ki so ji prisostvovali številni gostje, nastopile tudi članice ŠŠD. — L. M. Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 77 Ustanovitelji: občinske konference SZDL , csenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka «"ed -iČ ~ IzdaJa Cp Glas Kranj. Glavni <*nik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar G L A S I L O S O C I N E Z Kranj, petek, 1. 10. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Teden boja proti tuberkulozi Pomoč Škodljivo kajenje i Posočju br ^sako leto organizira Rdeči križ Jugoslavije v tednu od 26. septem-pr x° ^' °ktobra teden boja proti tuberkulozi, ki pa v Sloveniji že a»ca v teden boja proti pljučnim boleznim in kajenju. To je razum-°- saj so v Sloveniji tuberkulozna obolenja med najnižjimi; nasprot- uj razvada kajenja zelo narašča prav tako pa tudi pljučna obole-2dV • SO kQt kažejo študije posledica vpliva kajenja na človekovo rikr*^ - ^amo za kroničnim bronhitisom na primer umirajo kadilci šti- . - pogosteje kot nekadilci ^stotkov kadilcev. Med bolniki s pljučnim rakom pa je 90 'eta ^Qetovna zdravstvena organizacija je zato na podlagi izsledkov že 8^v .970 sklenila, naj bi bil boj proti kajenju stalna sestavina zdravih programov za vse skupine prebivalstva še posebej pa mladine, •fiu k ^ Sloveniji smo že pred leti dokaj resno razpravljali o problemov if,'fnJa m sprejeta so bila priporočila za delo posameznih organi t J- ° vPlivajo na širjenje kajenja. V akcijo se je uspešno vklju-odn U Slovenije s svojimi nenehnimi pobudami in predlogi za dava ^° te razvade- V zfldnjih letih je bilo organizirano okoli tisoč pre-§0j ,nJ na to temo, o kajenju pa posvečajo posebno pozornost tudi na ie u l . rnladino seznanjajo z vsemi posledicami kajenja. Ponekod se p0 a*eJ° rezultati nekajletnega prizadevanja za zaščito nekadilcev in pre edn° fudi kadilcev, saj velja v nekaterih delovnih organizacijah nasl°V-i JenJa v zaprtih prostorih. Rdeči križ pa je letos še posebej reč nV b^°Z'V zdravstvenim delavcem, naj s svojim zgledom, da nara-oolnilf1 de na delovnem mestu, kakor tudi pri vsakdanjem delu z 'Ki opozarjajo na škodljivosti kajenja. •i? 7 '^pravna stanovanjska skupnost radovljiške občine in tovarna Sukno 2/ s/ financirata gradnjo dveh stanovanjskih blokov v Zapužah. V njih bo SitjtJln.0Vanj. Bloka bosta kmalu gotova, vanju pa se bodo vselili delavci a m nekateri upravičenci do solidarnostnih stanovanj. — J. U. Radovljica — Koordinacijski odbor v radovljiški občini za odpravo posledic na potresnih območjih je zaradi nekaterih netočnih podatkov v dnevnem časopisju pred dnevi izdelal zbirni program različnih oblik pomoči prizadetim v Posočju. Odbor je ugotovil, da so se v akcijo vključile vse organizacije in temeljne organizacije združenega dela, občani, društva in druge skupnosti in da akcija v občini še vedno traja. Do napačnih podatkov in objav pa je prišlo zaradi več žiro računov, na katere je bila pomoč nakazana. Ugotovili so, da so delovni ljudje in občani do 29. septembra letos zbrali za 2,095.563,10 dinarja pomoči. Od tega so nakazali v gotovini 1,739.345,10 dinarja, podarili za 206.284 dinarjev različnega blaga oziroma materiala, vrednost del zasebnih avtoprevoznikov iz občine v Posočju pa znaša okrog 150.000 dinarjev. Tako so po teh podatkih v občini že zbrali več pomoči, kot naj bi jo po razrezu republiškega odbora rdečega križa. Po tem razrezu je na radovljiško občino odpadlo blizu 1,70 milijona dinarja pomoči. Omenjena pomoč pa se nanaša le na zaposlene in občane radovljiške občine. V znesku namreč niso upoštevani prispevki, ki so jih delovne organizacije nakazale v občinah, kjer imajo sedež podjetja. Več takšnih delovnih organizacij zunaj radovljiške občine je namreč nakazalo tudi pomoč v imenu delavcev, ki delajo v TOZD ali obratih v radovljiški občini. Teh podatkov pa koordinacijski odbor še ni dobil. Kot rečeno, akcija za pomoč Posočju v občini še vedno traja. Tako je na primer delovni kolektiv tovarne Sukno Zapuže delal v soboto, 25. septembra. Namesto denarja bodo v Posočje poslali odeje v vrednosti okrog 60.000 dinarjev. A. Z. Begunje — V akcijo zbiranja pomoči za Posočje se je vključil tudi kolektiv Psihiatrične bolnice iz Begunj. Skupna vrednost pomoči znaša 100.634 dinarjev. Delavci Psihiatrične bolnice so za Posočje prispevali šotor, zbirali na pobudo sindikalne organizacije denar in izločili del sredstev tudi iz sklada skupne porabe, ki so bila namenjena za nakup treh stanovanj in za pomoč pri gradnji zdravstvenega doma v Kobaridu. -jk aborni dan, raznični dan! Po tridesetih letih telovadnica Žiri — Novo osnovno šolo so v 2i-reh začeli graditi kmalu po vojni in leta 1948 je v njej stekel redni pouk. Šola seveda ni imela telovadnice, obljubljeno pa je bilo, da bo zgrajena takoj, ko bo zbran denar. Toda obljube so bile le obljube, deset let, potem dvajset in ko jim je pognala že dolga brada, so se Žirovci odločili, da ne bodo več čakali na pomoč od drugod. Leta 1970 so razpisali samoprispevek in letos za krajevni praznik bo Žirovska šola po skoraj treh desetletjih obljub dobila sodobno telovadnico. Nov objekt ne bo koristil le šoli, temveč bo pomembna pridobitev za vse Žiri in vse žirovske športnike in delavce. Ikos izvaža Kranj — Industrija kovinske opreme in strojev Ikos iz Kranja, ki se že nekaj let uspešno otepa nelikvidnosti in zato pri poslovanju nima večjih težav, je sodelovala na letošnjem jesenskem sejmu v Leipzigu. Ikosovo sejemsko zastopstvo je bilo uspešno, saj je bila v Leipzigu sklenjena pogodba za izvoz tekstilnih strojev v Egipt, Sirijo in Sudan v skupni vrednosti 1,720.000 klirinških dolarjev. Kranjska organizacija združenega dela, ki pri tem poslu sodeluje s kooperantom Textimapro-jektom iz Nemške demokratične republike, je lani izvozila 45 odstotkov svoje proizvodnje, leta 1977 pa bo odstotek zanesljivo še višji. Egiptovske, sirijske in sudanske količine bodo dobavljene v prvi polovici prihodnjega leta in predstavljajo polovico celotne proizvodnje v prihodnjem letu. Pričakovati pa je, da bodo kmalu dogovorjene tudi izvozne količine za drugo polletje prihodnjega leta, ki bodo dosegle najmanj enako vrednost. I kosova usmeritev k izvozu v tretji svet se je pokazala kot izredno dobra. Proizvodnjo kranjskega delovnega kolektiva bo namreč spoznala tudi Brazilija. V sredo, 29. septembra, je odšlo v to deželo 6 križno-previjalnih tekstilnih strojev, kar je prvi izvoz Ikosa v Brazilijo. jk Boljša plačilna sposobnost Ce* kakršnega ponudimo v Jugoslaviji vsakomur, pa naj bo *Poti*r Avstrije ali katerekoli druge države. Ne maramo pa »vabil« in LetakaVOV* S taki:mi ProPaSandnimi lističi. l()ae * *}as sprašuje, če nam sme nekaj predlagati. Lahko. Sprejemamo predli ' *' so vsestransko koristni, zavedajoč se tudi svoje odgovornosti. Vendar Van za nas mso now'- Slovenci v matični domovini in drugi Jugoslo- CQ l,Vemo za »mogočno« stavbo Slovenske gimnazije, vemo za osrčje Celov-*na Sta »elegantni« slovenski knjigarni, banka, dijaški domovi itd. Po-6tYt- mP tudi druge slovenske ustanove. Zal pa tudi vemo, s kakšno muko so *mo 1 / • zgrajeni in kaj se je in kaj se še dogaja za stenami in okrog padf *n* ?tavo- Mnogo naših ljudi je videlo tudi omadeževane spomenike popn^ partizanom in borcem proti fašističnemu ter nacističnemu terorju, OanaLa!}e zidove s protislovenskimi in protijugoslovanskimi gesli, poškodo • • »t ------t____xn.Fi. o;________.., „„„„i,««,.„,,„,7,. l)fl . ' *MXOCc o yi ww t" ""J—o---------....... o---V*" -t .Jne hiše, okna in izložbe zavednih koroških Slovencev »enakopravnih« lanov avstrijske družbene skupnosti, poškodovane osebne avtomobile naših pavijanov itd. Tega pa ne vemo samo v Jugoslaviji. To je znano tudi v V8triji in zadnje čase vedno bolj svetovni javnosti. — J. Košnjek Akcije mladih Člani konference mladih delavcev, ki deluje v okviru občinske organizacije ZSMS na Jesenicah, so na nedavni seji pregledali in analizirali izvedene naloge v preteklem dveletnem obdobju, od IX. kongresa ZSMS dalje. Ves čas so člani stremeli za tem, da konferenca kot glavni nosilec in usklajevalec vseh akcij mladih delavcev v občini resnično postane organ uresničevanja interesov mladega delavca. Dosti nalog je bilo v tem obdobju uspešno uresničenih, vzporedno s tem pa so člani dopuščali tudi prisotnost starih napak in pomanjkljivosti, ki so predvsem v pomembnejših akcijah ohromile delo celotne konference. V začetku novega mandatnega obdobja so se člani konference najprej srečali s problemom slabe organiziranosti mladih delavcev v posameznih TOZD in OZD, precej osnovnih organizacij ZSMS je namreč obstajalo le formalno na papirju. Več novoustanovljenih 00 ZSMS je pozneje sicer izboljšalo stanje, vendar še vedno ne v zadostni meri. Največji del krivde za nauspehe je padlo na neustrezno kadrovsko politiko in na nezadostno skrb kontinuiranega kadrovskega obnavljanja vodstev mladih delavcev v posameznih sredinah. Konferenca je v tem obdobju dala glavni poudarek akcijam, ki so značilne za vse mlade delavce v občini. Zavedajoč se dejstva, da imajo mladi na poti k svojemu cilju velikokrat največje probleme glede stanovanj, je konferenca organizirala problemsko sejo o teh vprašanjih. Izpostavljenih je bilo vrsto aktualnih problemov, ki se seveda ne dajo rešiti čez noč. Poudarili so, da se morajo mladi v takšnih primerih obnašati enotno in učinkovito, svojo vlogo pa morajo odigrati tudi predstavniki v samoupravni stanovanjski skupnosti, kjer zastopajo interese mladih. Eno svojih problemskih sej je konferenca mladih delavcev namenila tudi delovanju samoupravne delavske kontrole. Na podlagi analize občinskega sindikalnega sveta Jesenice so se člani lahko seznanili z vsemi pomanjkljivostmi in napakami SDK v delovnih organizacijah, predvsem pa so lahko ugotovili, da je v organih SDK odločno premalo mladih. Sprejeli so več stališč, med njimi so predvsem poudarili, da je samoupravna delavska kontrola pomemben del družbenega samoupravljanja in zato je dolžnost tudi mladih delavcev, da se še nadalje prizadevajo za uveljavitev delavske kontrole v vseh oblikah združenega dela. Ena najpomembnejših akcij konference pa je bila vključiti čimveč mladih delavcev v javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. V času priprav na javno razpravo so poskrbeli, da so vse osnovne organizacije ZSMS pravočasno prejele osnutek zakona o združenem delu z obrazložitvijo. Da bi celotno gradivo vodstva 00 ZSMS lažje razumela ter da bi pravilno razlagala osnutek zakona v svojih sredinah, je konferenca organizirala posvet vseh predsednikov in sekretarjev 00 ZSMS, kjer so se podrobno seznanili z osnutkom zakona. Člani konference mladih delavcev so poleg omenjenih akcij aktivno sodelovali še pri izvedbi referenduma za izgradnjo šolskega centra na Plavžu, razpravljali so o gradnji dijaških domov v SR Sloveniji in o usmerjenem izobraževanju ter o izobraževanju mladih ob delu. Vključili so se tudi v akcijo vpisovanja posojila za ceste ter v tekmovanje za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS in mladega samouprav-Ijavca, ki ga je razpisala republiška konferenca mladih delavcev. Prav gotovo je v preteklem obdobju konferenca mladih delavcev na Jesenicah opravičila svoj obstanek, v prihodnje pa člane seveda čakajo nove akcije, ki jim bodo kos s prizadevnim in odgovornim delom vseh članov ZSMS v TOZD in OZD jese-Foto: T.Stojko niške občine. J. Rabič Križe, Pristava, Sebenje in Senično praznujejo ^raznične prireditve se bodo pričele v nedelja, Zveze borcev, ki deluje skupno za vse štiri krajevne skupnosti. x------_--_ _ - A ^ s • °ktobra, končane pa bodo 10. oktobra z osrednjo proslavo v Gozdu hj^iže, Pristava, Sebenje, Se-n0 *\° — Omenjene krajevne skup-feteK1-' k* združujejo precejšen del rie, .valcev tržiške občine, se že lov 'et odločajo za skupno prazno anJe krajevnega praznika, ki je bri »L ^ečenn r>hlotni^i nnžitra nartizan- bo . novanja. V sredo, 6. oktobra, ob štirih popoldne bosta na stadionu v Tlim akcija »Vsi na kolo za zdravo telo«, ki bo v nedeljo, 3. oktobra, ob devetih dopoldne v Križah, eno obletnici požiga partizan- Do prva prireditev letošnjega praz-8odkVaSice Goz(*- Letos od tega do-vjjij * rnineva 32 let, razen tega pa b^jUjejo v Križah, Pristavi, Se- Križah in v osnovni šoli Kokrškega rta J^h in Soni^npm krajevni nraz- odreda rokometni in namiznoteniški turnir, v četrtek, 7. oktobra, ob 17. uri pa bodo v kriški osnovni šoli nastopili šahisti. •UJtT" in Seničnem krajevni praz-v»ta v praznovanje 35. obletnice nja Je-.Kot vsa dosedanja praznova-nripravlia tudi letošnjega odbor Prireditve se bodo nadaljevale v soboto, 9. oktobra. Ob 14. uri bodo smučarski skoki v Sebenjah, ob 17. uri otvoritev družbenih prostorov v Pristavi, uro kasneje se bo v osnovni šoli v Križah začela slavnostna seja predstavnikov vseh krajevnih skupnosti. Nedelja, 10. oktobra, bo zadnji dan praznovanja. Ob devetih dopoldne se bodo v Gozdu zbrali udeleženci proslave, mladina, borci in aktivisti ter interniranci iz tržiške občine. Uro kasneje bo pri spomeniku sredi vasi proslava, združena s prisego mladincev, članov teritorialne enote. Sledilo bo tovariško srečanje in strelsko tekmovanje z zračno puško. -jk TRIO Tržiška industrija obutve in konfekcije razpisuje v skladu z določili statuta podjetja in družbenega dogovora o kadrovski politiki prosto vodilno delovno mesto vodje komerciale podjetja Pogoji: visoka izobrazba ekonomske, pravne ali tehnične smeri in tri leta delovnih izkušenj na odgovornih in vodilnih delovnih mestih, višja izobrazba ekonomske, pravne, tehnološke ali organizacijske smeri in pet let delovnih izkušenj na odgovornih in vodilnih delovnih mestih, srednja izobrazba ekonomske, splošne ali tehnične smeri ter deset let delovnih izkušenj na odgovornih in vodilnih delovnih mestih. Kandidat mora imeti organizacijske sposobnosti, splošno t i.unomsko ter družbenopolitično razgledanost in moralno neoporečnost. Kandidat bo moral pred imenovanjem predložiti program svojega dela v oceno delavskemu svetu podjetja. Kandidati morajo skupno z vlogo predložiti tudi vse ostale potrebne dokumente v zaprti kuverti z oznako »razpis«. Razpis traja 15 dni od dneva zadnje objave. Vodnogospodarsko podjetje Kranj Cesta Staneta Žagarja 30 odbor za medsebojna razmerja ponovno objavlja delovno mesto geometra Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu v delovni organizaciji za nedoločen čas izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo višjo ali srednjo izobrazbo gradbene stroke — geodetske smeri, — poseben pogoj 2- oz. 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj predložijo prijave s priloženim življenjepisom in z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavljenem razpisu. Podjetje Domplan Kranj, CestaJLA6 razpisuje javni natečaj o oddaji dveh stavbnih parcel št. 797/8 s površino 548 kvadratnih metrov ter pare. št. 797/14 s površino 484 kvadratnih metrov obe k. o. Tupaliče za gradnjo dveh weekend hišic na Možjanci. Izklicna cena za komunalno ureditev vsake stavbne parcele znaša 26.100,00 din; poleg tega je treba plačati še odškodnino za zemljišče, ki znaša 30,00 din za 1 kvadratni meter. Najboljša ponudnika sta tista, ki ponudita najvišjo ceno za komunalno ureditev parcele. Interesenti morajo poslati svoje pismene ponudbe v 15 dneh po objavljenem razpisu na naslov: Podjetje Domplan Kranj, Cesta JLA 6/V. Na kuverti naj bo še pripis »Javni natečaj Možjanca«. Interesenti morajo vplačati varščino na žiro račun Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj številka 51500-661-43005, v znesku 2.000,00 din, pred odpiranjem pismenih ponudb, ki bo na sestanku dne 19/10-1976 ob 12. uri v prostorih podjetja, katerega naj se udeležijo vsi ponudniki. SOZD Alpetour Škofja Loka, TOZD Transturist tovorni promet Škofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta: poslovnega knjigovodje Pogoji za zasedbo delovnega mesta: VŠ izobrazba ekonomske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu vodja komercialnega oddelka Pogoji za zasedbo delovnega mesta: VŠ izobrazba komercialne, organizacijske ali prometne smeri ter 4 leta delovnih izkušenj na področju prometa. Poskusno delo 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Škofji Loki, Titov trg 4 b — 7 dni po objavi. Kadrovska politika in skupna poraba Radovljica — Občinska konte renca zveze komunistov v Radovljici je na štirinajsti seji v torek, 28. septembra, obravnavala in sprejela med drugim tudi delovni program do konca leta. V programu je poudarjeno nenehno spremljanje in ocenjevanje gospodarskih gibanj ter izvajanje stabilizacijskih nalog ter skrb za novo samoupravno organiziranje na podlagi zakona o združenem delu. Prav tako bodo v občini nadaljevali z akcijo za povezovanje tekstilne in kovinske industrije, komunale in gradbeništva, trgovine in gostinstva in družbenih dejavnosti kot sta šolstvo in zdravstvo. Stalna naloga bo tudi izvajanje stališč problemske konference o prostorskem načrtovanju in razvoj samoupravnih ter delegatskih odnosov. Osrednji nalogi v prihodnjih mesecih pa bosta uresničevanje začrtane kadrovske politike in priprava na dogovarjanje o skupni porabi. Tako bodo že zdaj začeli z evidentiranjem in pripravami za zamenja o kadrov na odgovornih vodilnih mestih v združenem delu, v družbenopolitičnih organizacijah, skupnostih ter samoupravnih organih. Naloga komunistov v občini je, da sproti ocenjujejo in vrednotijo delo odgovornih posameznikov na vodilnih delovnih mestih. Pri sporazumevanju in dogovarjanju o skupni porabi za prihodnje leto pa je treba upoštevati tudi uresničevanje srednjeročnih načrtov. Ena od konkretnih nalog komunistov v občini je tudi čimboljša izvedba akcije za vpis posojila za ceste. Posebno pozornost pa bodo posvetili tudi nadaljnji krepitvi zveze komunistov v občini, sprejemanju v organizacijo, ustanavljanju novih osnovnih organizacij, izobraževanju članov, informiranju in drugim organizacijskim vprašanjem. Posebna naloga vseh osnovnih organizacij in organov zveze komunistov pa je izvajanje programa družbene samozaščite in ljudske obrambe. A. Zalar Jugotanin v Polikemu Delavci sevniškega Jugotanina so se odločili za združitev s sestavljeno organizacijo Polikem, združenim podjetjem kemije, gume in plastike. Edina tovrstna tovarna v srednji Evropi in na Balkanu, ki obstaja že 50 let, je sredi priprav za sodobnejšo proizvodnjo tanina in večji izkoristek furfurala. Pripravili so sanacijski načrt ter si zagotovili skoraj 70 milijonov za vlaganje v predvidene investicije. Podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Polikem so razen predstavnikov delovnega kolektiva prisostvovali tudi predstavniki članic in skupnih služb združenega podjetja, predstavniki občinske ' skupščine ter družbenopolitičnih organizacij občine Sevnica. Generalni direktor združenega podjetja Janez Beravs je v svojem nagovoru poudaril, da bo Polikem kljub razdrobljenosti slovenske kemične industrije povezal interese, saj bo imel surovinsko osnovo in celovito ponudbo za tržišče. Vse organizacije združenega dela Polikem, vključno sevniški Jugotanin, bodo združile več kot devet milijard dinarjev, v razvojnih načrtih pa izpeljale še preostale organizacijske oblike in širša povezovanja. -fr NA DELOVNEM MESTU »Ooma sem iz okolice Leskovca v SR Srbiji,« mi je dejal 2ivadin Disić, ko sva se pred dnevi pogovarjala, »toda zdaj mislim, da sem že pravi Žirovec. Četrt stoletja živim tu v zgornjem delu Poljanske doline in vseh petindvajset let sem vratar v žirovski tovarni obutve Alpina. 2ivadin je prišel v Ziri leta 1951. Prej pa je bil aktivni oficir JLA. Že z dvajsetimi leti je vstopil v partizanske vrste. Bil je v naii XV. brigadi, potlej pa se je preselil med tankiste, kasneje pa Se med artiljerce. Osvoboditev je dočakal v vojaški artiljerski Aoli v Čupriji. »Po končani vojni je Živadin vzgajal in uril našo .mlado vojsko' v Skopju, Logatcu, Zireh, Škofji Loki, Beogradu, NaSicah in Sisku. Iz tistih časov so mu Se v posebnem spominu ostali hudi pritiski in-formbiroja na naSo državo. »Morda bi bil starešina v JLA Se danes, če ne bi zbolel,« pravi Živadin Disić ali — 2ika, kakor mu pravijo domačini — Žirovci. »Zaradi tuberkuloze pa sem moral oditi na zdravljenje na Golnik.« Nekako istočasno pa je »Žika« spoznal tudi svojo življenjsko družico. Zato se je pred petindvajsetimi leti preselil v Žiri. »Po prihodu v Ziri sem se takoj zaposlil na delovnem mestu vratarja v tovarni Alpina,« pripoveduje Živadin. »Takrat je bilo v podjetju zaposlenih okrog 600 ljudi, skoraj tretjino manj kot zdaj. Delo za mene je bilo takrat lažje. Večja disciplina Površnost in enostranost škodujeta Socialistična zveza delovnega ljudstva ne sme zapostavljati gospodarskih vprašanj v občini, so menili na torkovi seji predsedstva SZDL v Tržiču predvsem zbora združenega dela in samoupravnih organov organizacij združenega dela. Do takšnega oblikovanja ocen pa v Tržiču preredko prihaja. V razpravi na predsedstvu SZDL je še posebej izstopala Bombažna predilnica in tkalnica, kjer so polletni rezultati gospodarjenja najmanj razveseljivi. V organizaciji združenega dela so sicer sprejeli ukrepe za boljše gospodarjenje, vendar bi morali biti z njimi in njihovim uresničevanjem seznanjeni predvsem delegati občinske skupščine in še posebej zbora združenega dela — in to pravočasno! Ustne obrazložitve na sejah ali gradivo, izdano in položeno na mize' tik pred zasedanji je premalo za tehtno in vsestransko razpravo. Predvsem pa s takimi ocenami, spoznavanjem resničnega položaja v organizacijah združenega dela in primernim ukrepanjem ne gre odlašati. K boljšemu delu na tem področju lahko veliko prispeva tudi popolnejši delegatski sistem. V tržiški občini spet ugotavljajo nove in nove slabosti. O njih bodo govorili na enem od jesenskih ali zimskih zasedanj občinske skupščine. J. Košnjek Tržič — Pred zasedanji zborov tržiške občinske skupščine, ki so bila v sredo in včeraj, se je sestalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL in razpravljalo o nekaterih pomembnejših točkah dnevnega reda zborovih sej. Posebne pozornosti je bilo deležno poročilo o polletnih dosežkih tržiškega gospodarstva, ki ni preveč ugodno, vendar izvršni svet občinske skupščine in drugi ocenjevalci gospodarstva v tržiški občini sklepajo, da bodo rezultati na koncu leta boljši. Predsedstvo SZDL je menilo, da mora razpravljati tudi o gospodarskih rezultatih v občini, čeprav je organ družbenopolitične organizacije. Člani organov družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in izvršnega - sveta bodo morali pogosteje v organizacije združenega dela in tam spoznavati položaj in razmere, ne pa čakati na poročila in statistične izračune. Le-ti pogosto skrivajo resnične razmere in dajejo površne in enostranske slike. To pa je za realno presojo gospodarskega in z njim povezanega splošnega družbenega položaja škodljivo! Ocena gospodarskega položaja ni le naloga družbenopolitičnih organizacij in skupščine, temveč Gospodarstvo v kritični presoji Na zadnji seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Škofja Loka so ocenili gospodarstvo v občini po podatkih letošnjega prvega polletja in po prvih osmih mesecih — Kritična analiza poslovanja Škofja Loka — V sredo, 29. septembra, je bila v dvorani skupščine občine skupna seja delegatov družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela skupščine občine. Obravnavali so gospodarjenje v občini v prvih šestih mesecih letošnjega leta in po prvih osmih mesecih letošnjega leta. V občini so o slabših rezultatih gospodarjenja razpravljali že na več sejah, kajti akcija občinske konference Socialistične zveze za temeljito analizo je bila učinkovita. Gospodarstvo so analizirali tudi v posameznih organizacijah združenega dela, tako da so tudi na zadnji skupni seji delegati tehtno razpravljali o poslovanju in se zavzeli za določene ukrepe. Med drugim so se zavzeli za dosledno uresničevanje planov organizacij in za vključevanje v družbenoekonomske smernice razvoja tako vsake organizacije posebej kot tudi vsega škofjeloškega gospodarstva. Višji dohodek V tovarni barv in lakov Color Medvode načrtujejo letos skupni dohodek V višini 470 milijonov dinarjev, kar je za 7,7 % več od lanskoletne realizacije. Med izvoznimi artikli so na prvem mestu avtoemaj-li, fasadne barve in sintetske smole. Največ izvažajo v socialistične dežele, plan izvoza v prvih osmih mesecih so izpolnili. Po pogodbah je dogovorjen izvoz 230 ton izdelkov v vrednosti 2,7 milijona klirinških dolarjev. -fr Delegat Iskre iz Železnikov je v svoji razpravi nanizal vrsto vzrokov, ki so vodili organizacijo do slabšega gospodarjenja, saj je bila proizvodnja v prvem polletju letošnjega leta kar za 8 odstotkov pod načrtovano, kopičile so se zaloge, naložbe so bile nizke. Pomanjkljiva organizacija dela, tehnologija in kadri, slabša prodaja ter drugo so bili vzroki za izgubo organizacije. Tako delegat Gorenjske predilnice, Šeširja, Jelovice, organizacije LTH ter Kroja so poudarjali, da je poslovanje po osmih mesecih letošnjega leta boljše in da so gospodarski rezultati že ugodnejši. Organizacija združenega dela Jelovica posebno v zadnjem času dosega dobre poslovne rezultate, saj kolektiv vlaga izredne napore ob gradnji montažnih stanovanj tako v Posočju, na Kozjanskem, v sosednji Italiji. Gradijo ob pomoči Marlesa ter ob sodelovanju organizacij, ki so vključene v sestavljeno organizacijo združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva. Tudi te si prizadevajo, da bi lahko organizacija Jelovica uresničila svoje načrte. Na zadnji skupni seji družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela so se tako ob nekaterih primerih organizacij združenega dela v škofjeloški občini zavzeli za dosledno uresničevanje vseh ukrepov in sklepov, ki so jih sprejeli že na prejšnjih sejah in ki se vsi zavzeto prizadevajo, da bi škofjeloško gospodarstvo letošnje leto zaključilo znatno bolje kot v prvem polletju letošnjega leta. D. S. je bila. Ljudje, delavci, so priSli iz borbe prekaljeni. Zdaj imam precej težav predvsem z mladimi, s tistimi, ki se na novo zaposlijo. Nekateri ne prihajajo pravo- časno na delo, drugi hočejo oditi z dela predčasno.« Zdaj so v Alpini poleg tovarne uredili nov parkirni prostor. Zato bo delo za Zi-vadina nekoliko lažje. Prej je bilo namreč veliko težav z obiski »tujcev« v tovarni. Predvsem inozemcev, ki so prišli v Alpino kdo bi vedel, s kakšnim namenom, ni bilo mogoče kontrolirati. »Zdaj bo delo zares precej olajšano,« pravi »Žika«. »Toda po mojem prepričanju bo potrebno postaviti tule ob vhodu še ,rampo* in zaposliti v vsaki izmeni še enega vratarja. Kajti le tako bo mogoče v celoti izvajati postavljena načela družbene samozaščite.« Zivadinov mesečni osebni dohodek je prva leta znašal 7000 do 10.000 din. Kljub temu pa se je lotil gradnje hiše. Skupaj z ženo sta jo pred približno dvajsetimi leti tudi zgradila. »Žirovci so pridni ljudje,« pribija Živadin. »Tudi pri gradnji hiše so nama veliko pomagali. Otrok z ženo sicer ni-mava, zato pa sta tu v Žireh sestrina in bratova hčerka. Obe sta zaposleni v Alpini. In tudi .punci' sta se tu odlično vživeli. Sicer pa vsaj petkrat na leto grem tudi domov. S seboj pa navadno popeljem vsaj po dva domačina — Žirovca. Na obisku pri mami, 86 let šteje, in pri bratu je vedno prijetno. Tudi če bi s sabo pripeljal deset prijateljev naenkrat od tu bi jih brat z veseljem sprejel.« Čez poldrugo leto bo »Žika« odšel v pokoj. Toda Alpino, v kateri je zaposlen že več kot 25 let, bo le težko zapustil. Pogrešali pa ga bodo tudi člani kolektiva Alpi-ne ... J. Govekar /O ljubljanska banka Tudi ko gre za posojila pravi naslov za pospeševanje gospodarskih dejavnosti občanov Na podlagi vazave domače ali tuje valute lahko odslej kot naš varčevalec zahtevate posojilo po novem pravilniku o pospeševanju gospodarskih dejavnosti občanov. Posojilo lahko dobite v primeru, če se ukvarjate s kmetijsko dejavnostjo, opravljate obrtno dejavnost ali pa se nameravate posvetiti kmečkemu turizmu: — za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij in poslovnih prostorov — za nakup kmetijskih strojev — za nakup plemenske živine — za nakup delovne opreme za obrtniško in gostinsko dejavnost — ža preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost Znesek posojila znaša 250 % namensko vezanih dinarskih ali deviznih sredstev, če občan proda konvertibilno valuto in veže dinarsko protivrednost, dobi kredit v višini 320% vezanih sredstev. Najnižji znesek posojila znaša 1 0.000 dinarjev, najvišji pa 400.000 din Najkrajša doba vezave je 3 leta, najdaljša pa 1 1 let ter je odvisna od namena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev. Pravilnik prinaša še vrsto zanimivih podrobnosti, ki vas utegnejo zanimati, če se boste odločili za to obliko sodelovanja z našo bančno hišo. Zato nas bo veselilo, če se boste ob priložnosti osebno oglasil' v najbližji poslovni enoti naše banke, kjer bi skupaj proučili možnosti za ugodno, hitro in zanesljivo uresničevanje vaših zahtev i*1 želja. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu osnovne šole Staneta Žagarja Kranj razpisuje delovno mesto blagajnika za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom Pogoj: 2-letna administrativna šola Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite naslovu v 15 dneh po razpisu. Stanovanj ni! DES — Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Ljubljana, Hajdrihova 2, n.sub.o. TOZD Elektro razvod in transformacija Gorenjske, Kranj, Koroška 22, b.o. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja prosto delovno mesto energetika v izmenski dežurni službi Obratovalno energetskega cefl' tra Kranj Kandidat za delovno mesto energetika mora poleg splošnih pogojev P zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje: da je dipl. elektrotehnik in ima 5 let delovnih izkušenj. Delo energetika je v turnusu. • Poskusno delo je 2 meseca. .j Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandid* pošljejo na naslov: DES — Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, LjubU na Hajdrihova 2, n.sub.o. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem dejjj TOZD Elektro razvod in transformacija Gorenjske, Kranj« ** roška c. 22, b.o. v 15 dneh od dneva razpisa. Ugodna prodaja V tovarni Sora, poslovni enoti podjetja Slovenijales v Medvodah, so v prvih osmih mesecih letos prodali za 26 milijonov dinarjev izdelkov, kar je za 21 % več kot lani v istem času, obenem pa so uspeli zmanjšati zaloge za 24%. V tem času so uspeli prodati del izdelkov na ameriško tržišče, vendar « »oslom niso zado- voljni, ker prodajajo z izgubo. v ^ za to je previsoka cena furniD*. <$ domačem tržišču, ki je kar z*1 -u. večja od cen na svetovnem ^ Kljub ugodnim rezultatom pa dosegajo planirane prodaje, ve i0. upajo, da bodo do konca leta na knadili zamujeno. .fr fc. m •»■ m ■<+■ sjn >m~ «•' *» ■ Razstava Jesenice — V soboto, 2. oktobra, bodo v mali dvorani delavskega donia na Jesenicah odprli razstavo likovnih del dveh članov likovne »kupine DOLIK. Razstavljala bosta Janez Ambrožič in Janko Korošec. Razstavo likovni klub organizira ob njunem življenjskem jubileju — 50-letnici. Oba razstavljavca sta že pripravila svoje samostojne razstave ter sodelovala na kolektivnih razstavah ter v stfvilnih slikarskih kolonijah. Razstava bo odprta do vključno 13. oktobra. D. S. Dohodek pod planom Jesenice — Iz polletnega finančnega poročila kulturne skupnosti zenice je razvidno, da so planirani dohodki doseženi le v višini 43,7 "dstotka ali za 479.000 dinarjev manjši od načrtovanih. Ves dohodek so dosegli v višini 55 odstotkov in znaša 2 milijona 190.341 dinarjev, lzdatki pa so znašali 42,6 odstotka. Nižja realizacija dohodkov se kaže Predvsem v nerealiziranih dohodkih kulturne skupnosti Slovenije. Vendar pa bodo v prihodnjem obdobju vso pozornost posvetili ,2datkom. Ob devetmesečnem obračunu bodo ponovno pregledali vse programe in akcije ter dokončno ocenili, kaj bodo lahko do konca leta Uresničili, tako da bo poraba v skladu s finančnim planom in družbe-n*rn dogovorom. J. Kavčič Dejavnost amaterskega gledališča Jesenice — Amatersko gledališče je v okviru svojega dohodka •etos ustvarilo 30 odstotkov lastnega dohodka. Lastni dohodek imajo 2 organizacijo lastnih predstav ter z oddajanjem dvorane. V prvem Polletju letošnjega leta so organizirali 26 predstav, ki si jih je ogledalo <*900 gledalcev ali 150 gledalcev na eno predstavo. Organizirali so gostovanje poklicnega gledališča in pripravili tri recitale. Razen tega pa so nudili tehnične storitve za 52 prireditev v dvorani gledališča. J Kavčič Manj izposojenih knjig Jesenice — Jeseniška knjižnica je v težkem položaju, saj v poletju ugotavljajo, da je znatno manj izposojenih knjig. Vedno manj sposojenih knjig je predvsem v pionirskem oddelku, ker šolska mladina vedno bolj obiskuje šolske knjižnice. Izvršni odbor kulturne skupnosti pšenice meni, da bi morale šolske knjižnice nabavljati le knjige za jjjplsko čtivo, saj bi bili tako mladi povezani tudi na knjižnico v mestu. .* o vprašanje bodo morali rešiti z dogovorom med kulturno skupnostjo m izobraževalno skupnostjo. Matična knjižnica na Jesenicah pa je v slabem položaju tudi zaradi podražitve knjig in povečanja namenskih sredstev za odkup *nJig na račun redne dejavnosti. To je sicer pravilno in razumljivo, saj orez novih knjig tudi ni bralcev. Vendar pa je finančni uspeh še nižji, če uPoŠtevamo valorizacijo osnovnih sredstev. Samoupravni organi bodo ob analizi poslovanja predlagali ustrezno rešitev, ki pa se ne bi smela omejevati le na povečana sredstva, ki jih Kulturna skupnost ne more zagotoviti, ker jih nima. Vsekakor pa bi °)Ja pomoč delovnih organizacij pri nakupu knjig zelo dobrodošla in bi oila obenem dokaz njihovega kulturnega posluha in potreb. J. Kavčič Ne, Ščuke pa ne Jesenice — Igralci amaterskega gledališča na Jesenicah se že pripravljajo na nove premiere v letošnji sezoni. Tako bodo pripravili gledališko delo za novoletna praznovanja, od 20. do 25. oktobra pa bo na 8'edališkem odru premiera komedije Toneta Partljiča O, ne, ščuke pa ne. Delo režira Vera Smukavčeva. D. S. Vaške knjižnice Jesenice — Na zadnjem sestanku knjižničnega sveta jeseniške matične knjižnice so razpravljali o slabem finančnem položaju knjiž-P,ce v mestu in vaških knjižnic. Še posebno problematična je vaška njižnica v Ratečah, problemi pa so tudi v drugih krajevnih skup-ostih. Knjižnice nimajo ustreznih prostorov, imajo pa tudi razme-0rna boren knjižni fond. Slabo stanje vaških knjižnic naj bi v pri-n°dnje reševale tudi krajevne konference SZDL. r Matična knjižnica na Jesenicah bi v prihodnje prirejala več lite-arnih večerov, a zanje ni denarja. Prav tako ji primanjkuje ustreznih Prostorov za marksistično knjižnico, ki je sicer lepo urejena in bogata. D. S. Slikarska kolonija Gorenjke 0r8aniW -Hotelsko podjetje Gorenjka z Jesenic se pridružuje bra b' , °rjem 8 lkarsk,h kt>»onij v Sloveniji. V času od 4. do H), okto-in »ići** -t??? j, ° SVT drugo sIikarsko kolonijo v gornji savski dolini, kraiinJ,-, odkorenu. Gorenjka je povabila 15 naših znanih slikarjev-•staviJi vab,lu Pa se > oddalo 10 slikarjev. Svoja dela bodo raz- *a dan republike v Kranjski gori. h b. Nagrajeni fotografi or ''^»i odbor Koto kino zveze Slovenije je določil najbolj uspešne na?, n'/a (-<--rin, Dragan Arrigler, Oskar Dolenc in Janez Korošin. Gorenjski muzej . V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno-'^°do vi tisk a in umetnost nozgodovinska zbirka. L V pritličju, prvem nadstropju in v stebriščni dvorani Mestne hiše {?°dprta stalna zbirka del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. v j,uK ki so v hladnejših dneh nepogrešljiv del garderobe. Oblek« se zapenja spredaj na zadrgo-Rokavi so širši in segajo do komolcev. Nad prsmi je obleka prerezana. Dolžina sega prek kolen, gube so v pasu in P°~ njim prišite, nato pa se odpirajo. Se veriga zdomcev ne bo pretrgala? Že v Cankarjevem času in še prej so se ljudje odpravljali v tujino. Bodisi čez lužo ali čez Alpe. Ta veriga se je potegnila do danes in se vleče naprej v prihodnost. V srebrno rjavem pasatu se je neke nedelje pripeljal očetov prijatelj iz tujine. »Je oče doma?« me je ošvrknil s pogledom. »Je, je, v kuhinji sedi in mislim, da bere časopis,« sem odgovoril mrmrale. Ciril je odskakljal v kuhinjo, jaz pa sem si ogledoval nov nemški avto. Lepa oblika in udobje. Vse je dišalo po Nemčiji. Odhlačal sem v kuhinjo, da vidim, o čem teče razprava. Pričel je kot vedno: »Vroče je gori, skoraj nevzdržno vroče.« Kaj pa potem rineš tja, saj bi tu zlahka dobil zaslužek? Vprašanja nisem upal glasno povedati, take pravice otroci pri odraslih nimamo. Tu bi delal in tako koristil domovini. Sedaj pa dviga standard njim, ki so nam prizadejali toliko hudega, sem razmišljal. Marke, marke, to so magnet, ki privlači vsakogar. Nekateri se vzdržijo, drugi pa zabredejo v njihove vrtince. »Veš, kaj sem videl gori,« je dejal. Očetove in moje oči so že požirale najnovejšo znamko motorja ali avta ali pa kakšno boljše orodje. Ne, tokrat sva poslušala o najnovejšem radijskem aparatu. Vse je bilo najnovejše, kar je povedal. Govoril je tako, da sva ga oba požirala z očmi. Seveda, Nemčija si ga lahko privo- šči, ko pa njene marke pritegnejo naše strokovnjake. Tudi Jug08'8^ bi ga lahko imela in ravno kakovosti ali še boljše, če bi se n»J znanstveniki zavedali, kaj delajo, K rinejo v tujino, bi mu spet rad Q v besedo. Dalje je beseda tekla športu. Pravil je, kako se naša nog^ metaša počutita v Nemčiji. J\ športniki bi se morali zavedati, pri domačih moštvih lahko boU igrajo kot pri tujih, sem mu SP* mislil oporekati. ..j Nadaljeval je še, kako je v tu^jj< vse poceni in da je vse, kar kup'; najboljše kakovosti. Vprašal sem ^ zakaj sploh hodi v domovino, če P„ je tujina boljša kakor domovin ; Mislim, da je rodna zemlja tisti pr timagnet in starši ter otroci. Ven o na to često pozablja. Tudi drUP zdomci ne mislijo dovolj na to. ^ Mislim, da se bo veriga izseljen^ vlekla naprej. Kdo jo lahko Pre, "e. raztrga? Le prepričanje, da si S'°,vj. nec, da ni potrebno v Nemčiji o v govati standarda in da marka n> -resnici popolnoma nič več vreo kakor dinar. Franci Vrtačnik, 8. b r. osn. šole Komenda-Moste Avto Bilo je pred devetimi leti. Oče mi je povedal, da bomo dobili avto. Ni mi povedal znamke avtomobila, zato sem tisti teden nosil v glavi misli na mercedesa. Bil sem vesel. Prišel je dolgo pričakovani dan. Z očkom sva^se odpravila po »naš avto«. Prispela sva v skladišče in prodajalec nama ga je pripeljal. V hipu so se mi sesule sanje o merce-desu. Pred nama je stal »ličo«. Pripeljala sva se domov. Se vedno sem bil nejevoljen, ker nismo dobili mercedesa. Vseeno sem se od tega dne zmeraj vozil s »fičkom«. Kamor oče in avto, tja jaz. VenHjir je bilo tega veselja pre- kmalu konec. Prišla je šola. Od takrat je bilo tako: »Oče in avto na pot, Matjaž v šolo!« Kljub temu sem se vedno, če sem imel čas, vozil z njim. Bil sem na vseh večjih potovanjih. Minilo je devet let. Kičo se je postaral in morali smo ga prodati. Zadnjikrat sem se peljal v njem. Hudo mi je bilo, ko smo ga dajali tujcu v roke, saj je bil tako rekoč naš družinski član. Matjaž Dolinar, 13 let, osn. šola heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Kako smo delali bunk*' Neko soboto smo šli k bratra«^ in sestrični na obisk. Po kosilu s se odpravili na Golovec nad LjuOJ no. ge Ko smo prišli na Golovec, f1110^ usedli na klopco in pojedli v 0 svojo porcijo napolitank. Nato s se domenili, da naredimo buj1 ^ Poiskali smo primerno jamo, ([J^r ko kake pol metra. Jana in Bov sta nosila suhe veje, jaz pa sem. J^(). visokem loku polagala nad )ay]St\. Potem smo nanosili suhe veje 1 *0i Na koncu smo natrgali še Pra^a in Ko smo trgali praprot, sta se Jan Boltežar urezala. Končno je bu ker gotov. V njem je bilo zelo ve Teta Mihela nam je PjjJ^ prostora sla suh štoi sedeli. Vsi veseli smo se vrnili domov Na njem smo Mojca Vrhovnik, 4. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur petek, 1. oktobra 1976 nagradna križanka od vsepovsod gorenjski kraji Glas — 9. stran Iz dalnje in bližnje preteklosti NAKLEGA IN NJEGOVIH VASI Vodoravno: 1. moč, jakost, 5. dan v tednu, 9. podatki, dejstva o čem, 13. viso ko m izredno vitko drevo, vrsta smreke v Bosni in Srbiji, 15. instrumental v slovnici, eden od sklonov, 17. kdor se oglaša z glasom me ali mekeke, kozel, 18. Pooblastila za opravljanje določenih funkcij v kakih organih, ki jih izdajo j^andatorji, 19. kratica za Naši razgledi, 20. ime jugoslovanske pevke in igral-*e Markovid, 22. kratica^ zat Delavsko univerzo, 23. izklicna barva kart, 25. ensko ime, Alenka, 26. toaletna potrebščina, sredstvo za umivanje, pranje, n,a.rejeno iz maščob in luga, 28. suh, zelo vroč peščeni vihar v Sahari in arab-Kjh puščavah, 30. vzvišena lirska pesem, 31. kdor prosi, pobira miloščino; obi-alec grozdja, trgač, 32. Alfi Nipič, 33. izrek, reklo, 35. prostor med dvema sti-Sjočima se stenama, 36. znak za kemično prvino renij, 37. gibanje zračnih P'asti, 39. vojak, udeleženec oboroženega spopada, 41. ime bosanskega pripo-jj^anika, dramatika in pesnika Samokovlije, 43. slovenski slikar in grafik, |.}^a»_45. uboštvo, pomanjkanje; siromak, 48. kradljivec, 49. ime slovenskega toarja, risarja in kiparja, Pirnata, 51. nekdaj stanovska organizacija obrtni-?v ,8te stroke, 52. žensko ime, Malka, 54. široka velemestna cesta z drevesi na en straneh, 56. kdor je v donosni službi ali si zelo prizadeva priti do tega za-radi lastnih koristi, 57. kdor čaka. Na avpićno: 1. velika sladkovodna riba, nočna roparica, 2. iz hrvaškega pre-§Ze^ ljUc*sk' izraz za god, 3. otoček pred Dubrovnikom, 4. kraj na zahodu vedske, južno od jezera Kali, 5. kamnita gmota, tudi tonska lestvica, 6. sak g račji lov, 7. področje ustvarjanja, delovanja, 8. pisana tropska papiga, ara, • enaki soglasniki, 10. reka v severovzhodni Sibiriji, ki se izliva v Beringovo 0rJe.> H- kdor nosi kak naslov, titulo, kdor ima zgolj naslov brez funkcije, 12. bu ■ re^eva'm čoln, 14. japonski politik, tvorec moderne Japonske, Hiro- "mi> 16- ženski osebni zaimek, 21. znanost, 23. starožidovski kralj, 24. Oto-i ,an' 26- osnovna dolžinska mera, 27. ata, 29. atletska disciplina,.lučaj, 31. .S asto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem, 34. veda o lastnostih 37 s^ta rnemDah snovi, 35. jugovzhodni veter v vzhodni Jugoslaviji in Panoniji, Vek t alec vate» 38- kdor lovi rake- 39- kdor beli> lička koruzo, tudi vzde-K akademskega kiparja Marjana Keršiča, 40. ime ameriškega filmskega režita!?3 !i9 p.roducenta, mojstra spektaklov v filmu De Milleja, 41. že tako, tudi 46 °' lme s'°venskega dirigenta Hubada, 44. kratica za Ljudska obramba, tu"..s£stava drevesne krošnje, 47. redko moško ime, 49. sukanec, 50. odmev, trjj1 kratek oster glas, 53. vprašalnica ali, mar, 55. znak za kemično prvino na- ŠAHOVSKI KROŽEK Kralj v končnici t„j.rab je v končnici razmeroma varen te a* P**01*1«"1 terenu. Celo toliko je okre-Mm je njegova glavna naloga po centra-0?,PanJu prodor v nasprotnikovo kmečko Drambno vrsto in razrušitev njenih temeljev. ViH p°aic»j> na sliki (Maccioni - Ing. M. no . ar' DuDr<>vnik 1950) ima črni predle- ,. v Položaju kralja. Medtem ko je beli oddaljen od dogajanj na deski, je črni B v akciji. 2. Sc3 — a2 K h« - a5 Sc5 - a6! Preprečuje b3 — b4 + in preti Sa6 — b4. 3. Sa2 4. Sf5 c3 e3 Lg8 - e6 Ka5 - a4! ipjn ■ ■ ■ i ■ 1 ■ ■ ■ o tih Črni kralj je prodrl na damino krilo belega in s tem je partija pravzaprav že odločena. m 5. Sc3 - e4 6. Lc2 - dl 7. f2 - f4 Lffi - e7 Kb4 - a3 Poslednji poskus z nasprotno igro. 8. Se4 - g5 9. fl X g5 10. Se3 - c2 + fB — R) Le7 x g5 Sa6 - c5 K a 3 X 1)3 Beli se je vdal, saj izgubi tudi kmeta c4. dr. S. Bavdek od vsepovsod Rešitev nagradne križanke z dne 24. septembra: 1. pokal. 6. Pahor, 11. linija, 12. ubožec, 14. Meka, 15. brada, 17. atek, 19. iva, 20. kislina, 22. ara, 23. KA, 24. duševnost, 26. EV, 27. ingot, 29. Nag, 30. Parma, 32. tenis, 34. Perko, 35. DI, 36. analitika, 40. nu, 42. Ank, 44. ametist, 45. mir, 46. rele, 48. otava, 49. raja, 50. celota, 52. altana, 54. korak, 55. torka. Izžrebani reševalci: prejeli smo 91 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Franica Lan-gerholz, 64220 Škofja Loka, Pev-no 11; 2. nagrado (40 din) Anica Pintar, 64000 Kranj, PTT -centrala; 3. nagrado (30 din) Franc Magdič, 64000 Kranj, Šorlijeva 3. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka. 5. oktobra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din Pletenje Kavkaz je zajela prava manija pletenja, saj vneto vihtijo pletilke vsi od učencev do starejših ljudi, pa čeprav tudi na Kavkazu velja še vedno pletenje za izključno ženski posel. Puloverje, šale, nogavice pa ne pletejo zase, pač pa za donosni severni trg. Izračunali so, da je lahko v dveh letih pridnega pletenja in seveda prodane robe, lahko zaslužiti za avtomobil »lado«. Posel trenutno cvete in to kot piše Pravda povsem legalno, vprašanje je le — kako dolgo še. Rop p [z Kitajske redko pridejo takšne vesti kot je tale, pa še to so prinesli ^.tfiiki, ki so pripotovali s Kitajske: policija namreč še vedno išče roparje, m ves današnji zapis pos\ til Andreju Praprotniku, največjemu možu, ki so ga doslej rodile Podbrezje. Naš prvi šolnik, slovenski Jan Komenskv! Do Praprotnika pravzaprav slovenskega šolstva ni bilo. Pač, cerkveno je bilo. T -da laično šolstvo je bilo pri nas na r. :ki stopnji, vsaj osnovno šolstvo. T -ez domoljubja, brez šolskih potreb Mn in učil in brez pravega zanosa. Andrej Praprotnik je bil vzor novodobnega (mišljena je preporodna doba sredi prejšnjega stoletja) učitelja. Saj je bil hkrati pesnik, pisatelj, oranizator, urednik. Poleg že navedenih knjig za šole je Praprotnik spisal tudi izvrstni priročnik Jedilne in strupene gobe. Kot glasbenik je Praprotnik urejeval Cecilijo (mesečno revijo za cerkveno glasbo). Nekatere pesmi Praprotnikove so že zdavnaj ponarodele, npr. Beseda sladka, domovina ali V dolinci prijetni je ljubi moj dom . .. Vodilo šolnika Praprotnika razberemo v njegovi pesmi: Prva skrb mije mladina, Ravno tako domovina, Ak'storiti morem kaj! Pevska struna, rož'ca mila Radost zmir mi v srce lila, Odklenila mije raj. Trud, težave, mnoge si/e Niso mi neznane bile; Iskre upa v meni tle, Kdaj splamile se, kdo ve? Zanimivo: prve črke navpično so akrostihične! Beremo: PRAPROTNIK. Pesem je načelna, vsebuje učiteljevo poslanstvo, namenjeno mladini in domovini. Novice (leto 1895) so poročale: »Umrl je dne 25. junija v jutro po dolgi bolezni umirovljeni ravnatelj I. mestne deške šole v Ljubljani g. Andrej Praprotnik v 68. letu njegove starosti. Vrlemu šolniku, vzornemu narodnjaku, marljivemu pisatelju in pesniku bodi blag spomin mej nami!« Vzoren, blag človek s kristalno-čistim značajem, je našel svoj mir na starem pokopališču v Ljubljani. — Že prihodnje leto (29. oktobra 1896) so mu prijatelji in častilci postavili nagrobni spomenik. V kamen so vklesani Praprotnikovi verzi: V domači gomili se spava sladko, mi bratje, sestrice rahljajo zemljo. Dne 4. julija 1897 je Slovensko učiteljsko društvo svojemu ustanovitelju Andreju Praprotniku odkrilo v Podbrezjah na čelni steni stare šole, ki je bila hkrati tudi rojstna hiša znamenitega šolnika — izjemno lepo spominsko ploščo. Na sivi marmornati plošči je vdelan en face (od spredaj) relief Praprotnikovega poprsja (glej sliko v Glasu z dne 10. 9. t.l.), okoli katerega so vklesane nanizane besede: »Prva skrb mi je mladina — ravno tako domovina«. Pod to podobo je bila vzidana še plošča z napisom: V tej hiši je bil rojen dne 9. listopada 1827. leta Andrej Praprotnik, pesnik in pisatelj slovenski, starosta slovenskega učiteljstva. — Postavilo Slov. učit. društvo 1. 1897. -Ploščo in relief je izdelal radovljiški kipar Vurnik. Zdaj je Praprotnikov relief vzidan v notranjo stransko steno dvorane podbreškega Kulturnega doma (nekdanja stara šola). Plošča s spominskim napisom je bila med vojno razbita. (Kako in zakaj, bom še poizvedel.) — Slejkoprej pa mislim, da b: tudi na pročelje nove podbreške šolt sodil kak vklesan zapis o velikem rojaku. J Diskriminirane ženske Pri večini policijskih služb v ZDA se zahteva od policista ob nastopi, službe določena višina in teža. Zaradi tega imajo ženske manjšo možnos potegovati se za takšni) službo. Sodišče je zato na pritožbo dveh kandidati za policistke v Alabami moralo zavzeti stališče, da so policaji — moški in ženske — lahko prav tak*, dobri, če so tudi debeli in nizke rasti. Zapor za Patricij o Patricia Hearst je bila pred kratkim obsojena na sedem let zc porne kazni. Patricija, milijonarjev*) hči, so pred časom ugrabili p) padniki ekstremistične organizacije v ZDA, nato pa so jo prisilili kot^ trdila ugrabljenka, v svoje akcije, med drugim tudi k bančnemu rop. Vendar pa je sodišče ocenilo ugrabljenkino sodelovanje za prosi voljno in jo spoznalo za krivo. RADIO SOBOTA 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Opis nove sorte ozimnega ječmena 12.40 Veseli domači nape vi 13.30 Priporočajo vam 14.05 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 S knjižnega trga 17^05 Gremo v kino 17.45 Zabaval vas bo ansambel Bojana Adamiča 18.05 Poletni divertimento 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Radijski radar 21.15 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 1.03 Zvoki iz naših krajev 2.03 Glasbena skrinja 3.03 Koncert po polnoči 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 13.00 13.33 14.00 14.20 16.00 16.15 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Sobota na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Popevke brez besed Odrasli tako, kako pa mi Z vami in za vas Naš podlistek — J. Borges: Vsiljivost Z majhnimi zabavnimi ansambli Glasbeni casino Svet in mi S pevko Majdo Jazbec Vročih sto kilovatov Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.30 Večerna promenada z violinistom Leonidom Koganom 20.35 Deseta muza 20.55 Iz oper in glasbenih dram 22.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA 5.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — F. Puntar: Drezanje v kamen 8.47 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Iščemo popevko poletja — finalna oddaja 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru Edmundo Ross 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra — Gattev- Bramley-Moore: Križarjenje po Atlantiku 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT — studio Novi Sad 23.05 Literarni nokturno — G. de Maupassant: Izpoved 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program radia Ljubljana Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz musicalov in glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Knjižni klub 23.00 Iz sodobne slovenske glasbe 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Kako in zakaj analiziramo zemljo fired sajenjem grajo pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom: dr. Janez Pečar 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 20.00 Kulturni globus 20.10 Aktualna operna oddaja 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev 23.05 Literarni nokturno — B. Bagola: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Borci pripovedujejo 14.20 Melodije iz naših študijev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Kaj in kako pojo zbori po svet u 19.40 Za ljubitelje stare glasbe 20.15 Ekonomska politika 20.35 Zoltan Kodaly: Hary Janos — suita 21.00 Literarni večer— A. Čehov: Gospa s psičkom 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Uroš Krek 23.55 Iz slovenske poezije 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Pionirska organizacija 9.30 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 20.30 21.20 22.20 23.05 23.15 0.05 Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Varna vožnja s traktorjem Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Pota sodobne medicine Vrtiljak Studio ob 17.00 Obisk naših solistov Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Atija Sossa Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno Popevke se vrstijo Nočni program radia Ljubljana Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Friderick Chopin 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 3000 sekund radia Student 17.40 Z ansamblom Moj mira Šepeta 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Romunski operni pevci 20.00 Znanost in družba 20.15 Jugoslovanska zborovska glasba 20.35 J. Brahms: Fantazijske skladbe, op. 116 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Dunajski slavnostni tedni 1976 22.50 R. Strauss: Metamorfoze — studia za 23 godal 23.15 V svetu simfoničnih pihal 23.55 Iz slovenske poezije 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Za mlade radovedneže 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 in po čem Po svetu glasbe Lahka glasba za opoldne Kmetijski nasveti: Jesenska uporaba herbicidov pri ozimnem žitu Igramo vam pihalne godbe iz NDR Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — F. Kozak: Dubrovniški sen Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska Iz zborovske popotne torbe Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Atija Sossa Koncert iz našega studia S festivalov iazza Literarni nokturno — A. de Musset: Lorenzaccio Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Nočni program radia Ljubljana Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Pionirska 14.25 14.33 16.00 16.10 16.40 17.40 18.00 18.40 18.55 organizacija Glasbena medigra Z vami in za vas Tokovi neuvrščenosti Lahke note Iz slovenske produkcije zabavne glasbe Tipke in godala Progresivna glasba Srečanja melodij Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Slovenski zborovski skladatelji: skladbe Pavla Sivica 19.30 L. van Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru 20.00 Zunanjepolitični feljton 20.15 J. Haydn: Trio za klavir, violino in violončelo v e-molu 20.35 Iz manj znanih oper 21.30 Sodobni literarni portret: Danilo Kiš 21.50 Razgledi po sodobni glasbi 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Friderik Chopin 9.35 Slovenske ljudske v zborovskih in solističnih izvedbah 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želii 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Sortno vprašanje v Sloveniji glede na predelavo vrtnin 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Enajsta šola 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz domačega opernega arhiva 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Silva Štingla 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer— Ciril Zlobec 21.40 Lepe melodije 22.20 Slovenska instrumentalna glasba 23.05 Literarni nokturno - T. Liyong: Tombova zgodba 23.15 Popevke in ritmi 0.05 Nočni program radia Ljubljana Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Večerni concertino 19.55 Vprašanja telesne kulture 20.00 Priljubljene sopranske arije 20.35 D.Skerl: Pet skladb za klarinet in godala 20.45 Kultura danes 21.00 Ohridsko TELEVIZIJA K).(K) TVvšoli: Umetnost, Risanka, T V izbor (Bg) 11.05 TVvšoli: Vzgojna posvetovalnica, Književnost (Zg) 12.05 T V v šoli (Sa) 14.55 Nogomet Sarajevo : Dinamo — prenos (Sa) 18.05 Obzornik 18.25 Policilinder in gomoljast nos — nadaljevanje in konec 19.15 Risanka lil..10 T V dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Hobson v škripcih — angleški film 21.45 Moda za vas, B 21.55 TV dnevnik 22.15 625 22.55 Les Humphries Singers, B Oddajniki II. TV mreže 17.30 TV novice 18.45 Sedem dni 19.05 Zvezdne steze .serijski film 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.35 24 ur 20.45 Glasbena oddaja 21.15 Športna sobota 21.30 Zabavno glasbena oddaja TV Zagreb — I. program 14.55 Nogomet Sarajevo: Dinamo 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Salaš v Malem Ritu 18.45 Vzpon in padec Zike Proje — humor. .xldaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Čast mi je povabiti vas 21.(K) Celovečerni film 22.30 TV dnevnik 9.15 9.20 9.50 10.30 11.15 11.55 12.10 13.10 15.30 Poročila Republiška revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju - 1. del. B 625 G. de Maupassant: Lepi striček — nadaljevanka, B Otroška matineja: tateh Kandv, B; Beli delfin. B Risanke Kmetijska oddaja (N. Sad) Poročila Pisani svet (Ohrid*. B 16.00 17.00 17.15 17.25 17.30 19.15 19.30 19.50 20.00 21.10 21.40 21.55 Zlata sirena, B Okrogli svet Moda za vas, B "Poročila Calamit.v Jane — ameriški film, B Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar S. Matavulj: Beograjske povesti, B Skrivnosti Jadrana: Dnevnik ladje Tornado, B TV dnevnik Športni pregled (Zg) Oddajniki II. TV mreže 15.20 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dva Ronnieja -serijska zabavno glasbena oddaja 20.40 24 ur 21.00 Strašilo - celovečerni film TVZ 9.50 K).(M) 10.30 1 1.40 12.10 13.10 14.00 14.30 15.20 19.30 20.05 21.05 21.35 21.55 8.10 14.10 17.15 17.30 17.55 18.15 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 21.05 21.35 22.05 agreb — I. program Poročila Otroški spored Proslava ob 35-letnici vstaje v Vojvodini — prenos Narodna glasba Kmetijska oddaja Nedel jski pogovori Gledalci in TV David Copperfield — serijski film Nedeljsko popoldne TV dnevnik TV nadaljevanka Potopis TV dnevnik Šport ni pregled PONEDELJEK TV v šoli: Pravljica. Električnost atmosfere, Prazno gne/do (Zg) TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis (Bg) TV v šoli - ponovitev (Zg) B. Coaić; Nori besednjak — oddaja TV Beograd, B Žuželke — serijski film, B Obzornik Psihologija dela: Srečanje inženirja in psihologa Odločamo Mladi za mlade ( Bg) Risanka TV dnevnik T. Seliškar: Roke Andreja Podlipnika - TV drama, B Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma: Jack Rabbit, B TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Kurirska pravljica — 2. del gledališke predstave 18.15 T V časopis 18.45 Mladi za mlade 19.30 T V dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Feljton: Ivo Andrič 21.00 Tedenski pregled 21.20 Apartman — celovečerni film TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Predstava Bitefa 21.10 Na prvem mest u: Jelo /tlak! 21.55 Perast mrtvo mesto — dok. lilni 22.10 TV dnevnik 8.10 TV v šoli: Boj za zmago socializma med obema vojnama. Hrvatska v Jugoslaviji, Ura razredne skupnosti. Nemščina, TV vrtec. Agregat na stanja (Zg) 10.05 TV v šoli: Glasbena vzgoja, Risanka. Prirodoslovje (Bg) 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.05 Šolska TV: Koroški Slovenci nekdaj in danes 17.15 Vrtec na obisku: Pridite na ra/.slavo iz otroških žepkov, B 17.30 Pavel v akciji — serijski film, B 18.00 Obzornik 18.15 Ne prezrite: Gledališče narodov 18.45 TV t rini test 19.15 Risanka I9.:t() TV dnevnik 20.00 Diagonale 20.55 Grinimelshauscn: Pustolovski Simplicissimus, B 21.50 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.00 TV dnevnik 17.20 TV koledar 17.30 Dokumentarni lilm 18.00 Radost Evrope - prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Ančak: Moja antologija poljske drame 21.00 24 ur 21.20 Zabavno glasbena oddaja 21.50 Obzorje TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.55 Veliki raziskovalci — serijski film 21.45 TV dnevnik 22.05 Glasbena oddaja 8.10 T V v šoli: Železo, Mesto i/, papirja, T V slovenica (Zg) Prizor Prezir, igrajo Bardot Piecoli iz filma v katerem Brigitte in Michel (na sliki), pa še Jack Palan-ce, F rit z Lang, Giorgia Moli, J. L. Godard. 14.10 17.10 17.25 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 21.40 21.50 TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka. Izobraževalni film (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) S. Makarovič: Škrat Kuzma Kernhrand — dok. film. B Ob/oinik Iz Amsterdama s pozdravi Jožeta Ciuhe, B Glasbeni amaterji (Sk) Risanka TV dnevnik Film tedna: Prezir — francoski, B Miniature: Besede, oživljen je v lesu: Drago Košir, B TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Znanost 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Skrivnosti morja 20.50 24 ur 21.05 Modra svetilka — celovečerni film TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Na vrat na nos — T V nadaljevanka 20.50 Romantična in klasična umetnost 21.15 Dokumentarna oddaja 21.50 TV dnevnik 22.05 Globus ČETRTEK 8.0O TV v šoli: Dolina Gangesa, .Jure Franičević-Pločar. Funkcija glasov v jeziku (Zg) 9.00 TV v šoli: Francoščina. Risanka, Kemija (Bg) 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) 15.00 Šolska TV: Koroški Slovenci nekdaj in danes — ponovitev 17.00 Trapollo HH 33 - 8. del 17.50 Beli delfin - serijski film, B 18.05 Obzornik 18.25 Izumirajoči svet — dok. oddaja. B 19.15 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Ch. Frv: Brontejevi iz Hawortha — nadaljevanka. B 20.50 Kam in kako na oddih 21.00 Četrtkovi razgledi: Evropske manjšine, B 21.30 M. Logar: Zlata ribica, B 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Na črko, na črko 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.(K) Otvoritev Bemusa — prenos 21.00 24 ur 21.20 Portreti: Mihajlo Petrov 22.00 Poezija TV Zagreb — I. program dO 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Paralele 21.00 Razbojnik - celovečerni film 22.30 TV dnevnik 8 8.10 TV v šoli: Združevanje članov dveh zborov, Zgradba in funkcija celice, Obramba in zaščita. Ruščina. TV vrtec, T V dnevnik 10 (Zg) K).(K) TV v šoli: Angleščina. Risanka, Zgodovina (Bg) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.00 TV v šoli -i ponovitev (Bg) 17.15 Križem kražem 17.25 Pisani svet: Ohrid, 3. del 17.55 Obzornik 18.10 Slovenski ročk: Ansambel Rudollovo in pevec Andrej Šifrer. B poletje 1975 21.55 V g-molu — dva koncerta A. Vivaldija 22.15 Dvanajst majhnih kantat 23.40 P. Hindemith: Žalna glasba za violo in godala 23.55 Iz slovenske poezije 8 5.00 8.08 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 13.50 14.05 14.22 14.30 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo — I. Cankar: Moje življenje Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti Kdaj, kam, kako in po čem PoTalijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti: Spravilo listnega ohrovta in strženarja Pihalne godbe Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Veliki interpreti Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Štirje kovači Stop pops 20 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 2.03 3.03 4.03 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Melodije na našem valu . Koncert po polnoči Majhni ansambli na tekočem traku Paleta akordov Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 In partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo - L Cankar: Moje življenje 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra - V. Kocjančič: Slovo umetnika Petra 20.05 Miniature slovenskin skladateljev 20.15 Z jugoslovankih koncertnih odrov 21.55 Pol ure ob glasbi Francoisa Čouperina 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz opusa Luciana Marije Škerjanca 23.15 Iz jugoslovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije TRZNI PREGLED JESENICE Solata 15,60 do 16,80 din, špinača 16,50 din. cvetača 17 din, korenček 6,80 din, česen 21,f>u din, čebula 9 din, pesa 5 din, kumare 6 din-paradižnik 7,20 din, paprika 9 din, jabolka 5,9" din, hruške 12 din, grozdje 13 din, limone H d° 19,90 din, ajdova moka 18,80 din, koruzna moK« 5,77 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 61,70 do 63,28 din, smetana 27,85 din, skuta 17,40 din; sladko zelje 3,60 din, kislo zelje 7 din, oreh' 126,50 din, jajčka 1,87 do 2 din, krompir 4,25 d>n KRANJ Solata 18 do 20 din, špinača 20 din, cvetača 18 do 20 din, korenček 10 din, česen 35 do *> din, čebula 10 do 12 din, fižol 14 do 18 din, p«8* 8 din, kumare 8 do 10 din, paradižnik 8 do 10 din, paprika 10 din, slive 12 do 14 din. jabolka 4 do 5 din, hruške 10 din, grozdje 12 din. med 40 do 45 din, lubenice 4 do 5 din, žganje 55 din, limone 20 din, ajdova moka 15 din. koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo mas'0 50 din, smetana 24 din, skuta 16 din, s'*0*0, zelje 8 do 10 din, kislo zelje 16 din, kisla repa 1" do 12 din, orehi 150 din, jajčka 2 din, kromp0" 5 do 6 din TRŽIČ Solata 14 do 15 din, špinača 6 din mer., cvetača 16 din, korenček 10 do 12 din, česen 25 din, čebula 10 din, fižol 16 do 18 din, P*8? 8 do 10 din, kumare 6 do 7 din, paradižnik 8 din, paprika 6 do 7 din, slive 10 din, jabolka 5 do 10 din, hruške 12 din, grozdje 12 do 15 din. limone 20 din, ajdova moka 25 din, koruzna moka 12 din, kaša 20 din 1, surovo maslo 64 din, smetana 6 din mer., sladko zelje 5 do 6 din. jajčka 2,20 din, krompir 6 din POROČILI SO SE V KRANJU Dolinar Anton in Pretnar Štefka, Pavlin Darko in Možina Jolanda, Grginič Ivan |n Cačič Jasenka, Kavčič Andrej in Zadražnik Vanja, Simjanov Ivan in Šturm Irena, Klemen1 Mirko in Jarc Majda, Frantar Janez in Br*Jc Marta, Praprotnik Drago in Vantur Ana, Jenko Jožef in Dolenc Danica, Remic Viktor m Jenko Marija, Strle Branimir in Ribnikar Stel-ka, Gartnar Jožef in Dagarin Marjeta, Taviar Ivan in Frantar Marjeta, Gubanec Anton m Velkavrh Zdenka, Zupan Dušan in Zupani Marija, Stare Marjan in Zajec Milena, Pelko Jane/, in Terezija (zlata poroka) V TRŽIČU Zupan Jurij in Dobre Francka UMRLI SO V KRANJU Gros Pavla, roj. 1903, Naglic Franc, roj. 193* Sepec Ivan, roj. 1907, Cankar Frančiška, roJ' 1896, Jelovčan Marija, roj. 1900, Šorli Stanislav, roj. 1913, Zibert Marija, roj. 1905 V TRŽIČU Prešeren Rudolf, roj. 1890, Šober Terezij*' roj. 1883, Sagadin Ivana, roj. 1895, Koder Janez, roj. 1902, Mežek Marija, roj. 1920 IH.45 Socialistično samoupravljanje: Delegatski sistem 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar ta teden na TV Nedelja Ce igra Doris Dav, pač pričakujemo lahkotno glasbeno komedijo. Le enkrat je igrala v izrazito karakterni vlogi — v Hitchcockovem filmu Človek, ki je preveč vedel. CALAMITY JANE je izrazito lahkotna »opereta« z divjega zahoda, v kateri se zvrsti kopica nekdaj silno znanih popevk, ki pa nam bodo tudi še zdaj prijetno zvenele. Torek Nova televizijska otroška nadaljevanka PAVEL V AKCIJI posega enkrat za spremembo v življenje in odnose mlajše družine. Popelje nas v štiričlansko družino, v njihove vsakdanje težave. Pavel je ravno v tistih »ta pravih« letih in zato večkrat kaj zakuha, ne le sebi, ampak tudi ostalim. Seveda je v dogajanje aktivno vpletena vsa družina. Nadaljevanko so v barvah posneli na Slovaškem, gledali pa bomo lahko sedem polurnih zgodb. 20.05 Začeteknove sezone v slovenski filharmoniji, B 21.10 Soikarske tehnike: Zidno slikarstvo, B 21.40 S. O. S. - serijski film, B 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Zlata nit 18.15 Družbena tema 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 1930 TV dnevnik 20.00 Film danes 21.(K) 24 ur 21.15 Koncert zbora Ivan Goran-Kova TV Zagreb - I. progra^ do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Poševna projekcij« - zabavno glasbena oddaja 21.05 Detektiv Shaft - serijski film 22.15 TV dnevnik Petek, 1. oktobra 1976 Jesenski izlet izžrebanih naročnikov Glasa Jesen na Zelengori (Zadnji zapis) . Vse doslej je naše popotovanje JJnelo bolj resen, skoro poučen zna-^aJ- Saj smo spoznavali nove kraje, 2godovino in posebnosti štajerske Pokrajine in njene sodobne gospodarske dosežke — uspehe tridesetih let svobode. No, naša nadaljnja pot-pa bo bolj oproščena, bolj vedra - kot se na £?JU popotovanja po veseli Štajer-skl tudi spodobi. Sprva smo načrtovali dvoje smej-i, ki nas naj bi popeljali iz zgodovinskega, kar nekam mrakotnega 8tarega Ptuja, v žive, sončne vinske S°rice. Dve poti sta se nam tako r Ta Glasom in Alpetourom v Jasenovac, na Kozaro, v Banjaluko, Jajce in Bihač Za soboto in nedeljo, 16. in 17. oktobra, smo vam skupaj z ALPETOUROM pripravili zelo kp avtobusni izlet po Hrvatski in Bosni. Pot nas bo vodila skozi *raJe, poznane iz naše NOB. 1. dan, 16. oktobra: Ob 6. uri se bomo odpeljali iz Kranja izpred hotela CREINA in Potem skozi Ljubljano in Zagreb PO Jasenovca. Tu si bomo ogledali zloglasno taborišče, muzej in 8Pomenik žrtvam. Po ogledu Jasenovca bomo nadaljevali pot do Kozare, kjer si bomo ogledali prizorišče 3. so vražne ofenzive in spominski mu zej NOB. Od tu pa naprej do Banja luke, kjer bo krajši postanek za ogled ttiesta. Večerjali in prenočevali bomo v Jajcu. 2. dan, 17. oktobra: Obdali si bomo znamenitosti £ajca, kot so čudoviti slapovi Plive in dom, kjer je bilo 29. no vembra 1943 zgodovinsko zaseda "je Avnoja. Po ogledu se bomo J^Peljali do Bihača, kjer bo kosi lo. Domov se bomo vračali skozi pHtvice, Karlovac in čez Gorjance. V Kranj bomo prispeli pozno zvečer. Cena izleta je 680 din za osebo " ceno je vračunan prevoz, en cel Penzion in vse vstopnine pri ogledih. Prijavite se lahko pri Turistični Poslovalnici ALPETOURA v hotelu CREINA (tel. 23-883) ali pri Sa&i malooglasni službi na GLA-9no* ^ P"Javi Je treba plačati din akontacije. Prijave spre-]e^amo najkasneje do 8. oktobra iy76. Torej, bo treba kar pohiteti. .IN ŠE NEKAJ! DVA NASA ft^RoCNIKA BOSTA ŠLA NA ^LET ZASTONJ. ponujali: v Haloze ali pa v Slovenske gorice. Po premisleku smo se odločili za Jeruzalem v Slovenskih goricah. To pa tudi iz nekoliko hudomušnih razlogov: da ne bodo naši ljudje, ko pijejo jeruzalemčana, zvedeli, da to žlahtno vince raste pri nas, ne v kakem izraelskem Jeruzalemu! Pa pojdimo na ta poslednji del naše poti. Upajmo, da tudi najbolj veseli del! Od Ptuja nas bo 24 km ceste vodilo naravnost in natančno proti vzhodu, do Ormoža. Manjše mesto (blizu 2400 prebival valcev) ob Dravi, sredi vinorodne pokrajine. Grad je iz 13. stoletja. Znano zdravilišče, kopališče (olimpijski bazen), kulturni in upravni center za široko kmetijsko področje. Slovita vinska klet (400 vagonov vina!) Ormoške vinogradniške zadruge nas bo morda le povabila? A že se bo treba obrniti, to pot proti severu, k Jeruzalemu in Železnim dverim. Tu so poslednji obronki Slovenskih goric — pa najbolj vinorodni. Žlahtna vina, kot so renski rizling, šipon, traminec\ beli burgun-dec, hamburger in pa seve tolikokrat odlikovani jeruzalemčan, so tu doma. Prva naša postaja na poti — če ne bo teh postaj toliko kot pri križevem potu? — bodo Svetinje. Tu je prva od številnih kleti, posejanih po tem veselem gričevju. V Svetinjah — klet je v zasebnih rokah — imajo celo manjši vinarski muzej in svojo lastno vinoteko! — Od Svetinj na vrh grebena (višina 341 m, torej 121 m više od Ormoža pri Dravi), na katerem stoji naš Jeruzalem, vodi lepa asfaltirana cesta. Veliko gostišče (s kletjo in polnilnico) upravlja Kmetijski kombinat Jeruzalem-Ormož. Tu, na Jeruzalemu, je možno tudi prenočevati, vendar hkrati le 20 oseb. Je pa stvar kar precej draga. Kot v pravem hotelu. Tudi vina tu niso poceni, kot bi nepoučen človek mislil. Sredi vinogradov — pa skoro dražje vino iste vrste kot v mestu, daleč od goric. To moram našim izletnikom povedati, da ne bodo presenečeni. Vina prodajajo le v steklenicah-buteljkah. Najdražje vino, ki ga na Jeruzalemu lahko poskusiš, je beli burgundec pozne trgatve — stane kar 9000 starih dinarjev buteljka. To je bilo lani — če ne bo letos še dražje. Druga vina so lani stala po 3500 starih dinarjev buteljka. — V zasebnih kleteh (kjer imajo napredni vinogradniki lastne strojne polnilnice) je vino nekoliko ceneje. (Npr. v Svetinjah pri Štefanu Kuharju, na Kogu — 316 m — pri Stanku Curinu, na Miklavžu pri Gustavu Janežiču in na Vinskem vrhu pri Emilu Štamparju idr.) No, pa se vrnimo v Jeruzalem, kajti tu se bomo najbrž najdlje zadržali. Tudi obedovali. Jeruzalem je lična in slikovita raztresena vasica sredi vinogradov in sadovnjakov. Tu se vhodne Slovenske gorice vzpno najviše. V Jeruzalemu pa nimajo samo slovite vinske kleti, pač pa tudi staro baročno cerkvico (iz leta 1952) in dobro oskrbovan arboretum (nasad različnega, tudi tujega, drevja). Vredno si bo ogledati tudi staro stiskalnico (»prešo«). Le koliko tisoč hektolitrov opojnega vinca je iztistnila iz sladkega grozdja! Zdaj trgatve še ni, zato bodo naši izletniki gotovo mogli poceni dobiti kak grozd — seveda ne z »rabutanjem«! In tako se bo dan prevesil v mrak, hiteli bomo še skozi slavne vinske Železne dveri in že bomo obrnili proti domu, na Gorenjsko. Dobra volja in vesela pesem nas bosta gotovo spremljali na dolgi poti vrnitve v domače kraje — celih 180 km od Jeruzalema do Kranja. c z: Zdaj, po enotedenskem tuhtanju in studiranju kart in zemljepisnih knjig, nisem še prav nič vedel, kam, na katero goro, na katero planino, na katero dolino bom pravzaprav šel. Na kartah sem sicer označil nekaj primernih mest (dolina zgornjega Ugara in Homske reke v bližini Travnika, nekaj področij na Konjuh planini, v porečju Drinja-če, Cehotine in Tare, še prej preden sem se odločil za Bosno, pa sem razmišljal o Snežniku in Trnovskem gozdu), vendar si le s karto nisem mogel kaj dosti pomagati. Hotel sem iti"čimdalj od naselij in prometnih zvez, v bližini mojega bivališča bi morala biti reka, v kateri bi bilo dovolj rib, pa nobenega ribiča ali ribiškega čuvaja, moral bi biti gozd, v katerem bi bilo veliko gozdnih sadežev, gob in veliko divjačine, zraven pa nobenega lovca ali lovskega čuvaja. Teh podatkov pa na kartah seveda ni. Odločil sem se, da se bom z vsem tem seznanil na kraju samem in šel potem z večernim vlakom v Sarajevo. Potoval sem ponoči, skupaj s tremi mladimi Francozi, ki so bili z Inter-rail karto namenjeni v Dubrovnik. Zjutraj ob osmih sem izstopil na novi sarajevski železniški postaji in se takoj odpravil s tramvajem v predmestje Cengič Vila, kjer je postaja ozkotirne železnice za Titovo užice in Fočo. Nameraval sem z vlakom ob 10.35 za Fočo, vendar le-ta iz neznanih vzrokov ni odpeljal. Cez nekaj ur sem se spet vrnil na kolodvor, da bi šel na popoldanski vlak. Le-ta je sicer prišel na postajo, ko pa sem pred njegovim odhodom zahteval pri blagajniškem okencu karto do Foče, mi je blagajnik povedal, da je proga za Fočo že dva meseca ukinjena in da se lahko peljem samo do Ustiprače. Kupil sem torej karto do Ustiprače, kaj sem hotel drugega. Nekoč pred leti sem se že peljal po tej ozkotirni progi, le da v obratni smeri, od Titovega Užica, prek Višegrada do Sarajeva. Takrat, pred štirimi leti je bilo to, je kompozicijo vlekla še parna lokomotiva in se je v marsikaterem bregu tako zasopla, da bi lahko človek mirne duše hodil peš ob progi, ne da bi se mu bilo treba bati, da bi mu vlak pred vrhom klanca ušel. In če si bil zadosti urnih pet, si se lahko pozabaval s tem, da si ob znožju klanca skočil z vlaka, stekel naprej in ga lepo počakal na vrhu. Čas parnih lokomotiv je medtem tudi za bosanske ozkotirne železnice že minil, tako da nas je zdaj vlekla v hrib nekoliko hitrejša mo-torka. Vagoni pa so bili še enaki kot prej, pa tudi pokrajina, skozi katero smo se peljali; proga se že takoj nad Sarajevom zarije v ozko sotesko reke Prače, si išče pot prek številnih mostov in predorov, dokler se njena trasa ne umiri tam nekje pri vasi Pale, kjer se začenja visoka planota med planinama Ja-horino in Romanijo. Podobo te pokrajine nekoliko spreminja samo gradbišče nove ceste, ki bo nekoč povezovala Sarajevo z Goraždem. Sedanja cesta je namreč kljub svoji prometni pomembnosti še vedno makadamska. Pod železniško postajo Renovica se proga, hkrati z reko Pračo in bodočo avto cesto, spet poda v kanjon, ki je dolg približno petdeset kilometrov in se šele pri Ustiprači, kjer se Prača izliva v Drino, razširi v nekoliko položnejšo dolino. Nekje med Mesiči in Ustipračo nam je zaprl pot zemeljski plaz, ki se je v dolžini več sto metrov sprožil s cestnega gradbišča nad progo. Vsi potniki smo morali z vso prtljago vred izstopiti iz vlaka in se napotiti peš prek plazu na drugo stran, kjer nas je že čakala druga kompozicija. Tokrat sem prvič zares občutil vso težo svojega nahrbtnika. Ob sedmih zvečer sem izstopil v Ustiprači. Ker nisem dobil prenočišča, sem se še isti večer z avtobusom potegnil do Foče. V hotelu Zelengora bi bilo zame predrago, zato sem poslušal nasvet avtobusnega sprevodnika in šel prespat v stavbo kazensko-popravnega doma. To je bil nekakšen majhen hotel onstran z žico in miličniki zastraženega kompleksa zaporniških stavb. Ta hotel — če ga smem tako imenovati — so upravljali zaporniki, pač tisti, ki so si s primernim obnašanjem pridobili zaupanje kaznilniške uprave. Receptor je bil šarmanten štiridesetletnik v modri kaznilniški obleki. Povedal mi je, da že šest let in pol »sedi« zaradi gospodarskega kriminala in da upa v skorajšnjo izpustitev, čeprav je bil obsojen na deset let. Prej je bil »velika živina« v nekem velikem podjetju in s posebnim ponosom mi je povedal, da tudi prej, ko je bil še prek ceste za žico, ni nikoli fizično delal v primeri z večino zapornikov. Velika živina ostane velika živina, sem si mislil, tudi če po nesreči zaide v zapor. Foča, sedemindvajstega avgusta. — Mesto Foča naj bi bilo moje izhodišče. Sklenil sem, da bom imel tu, v sobi št. 2 KP-doma svojo postojanko, dokler si ne bi v širši okolici Foče poiskal primernega bivališča v gozdu, kjer bi potem začel svojo gozdovniško robinzonado. Naslednjega jutra sem se odločil, da bom najprej raziskal dolino reke Ćehotine vzhodno od Foče. Na avtokarti je bilo označeno, da vodi do petindvajset kilometrov oddaljenega Vikoča lokalna makadamska cesta. V informacijski pisarni na avtobusni postaji sem za vsak primer vprašal, če pelje tja kak avtobus. Dobil sem porogljiv odgovor, da se v tisto divjino pač ne da priti drugače kot s helikopterjem ali pa peš. Helikopterja ni bilo na vidiku, zato sem se moral odločiti za pešačenje. In tako sem skoraj šest ur drgnil podplate po razdrapanem makadamu, tako da sem v vas Vikoč prišel šele pozno popoldne. Vikoč je precej obsežno in raztreseno naselje. Ima svojo trgovino, osnovno šolo, džamija na gričku nad reko pa izpričuje, da tu okoli živijo muslimani. Čeprav se je že nagibalo k večeru in čeprav na moji stari vojaški spe-cialki ni bilo označene nobene poti, ki bi vodila naprej gor ob Ćehotini, sem vseeno sklenil iti naprej. Šel sem čez železen most, ki so ga — kakor sem zvedel pozneje — zgradili že za časa avstro-ogrske okupacije, potem še po majavi brvi prek bližnjega potoka, potem pa se je cesta najprej zožila v kolovoz, nato pa v čisto ozko stezico, ki se je mimo s kamenjem posejanega obrežnega pašnika vila ob reki navzgor. Pokrajina mi ni bila kdovekako všeč. Gozd, skozi katerega sem hodil, se mi je zdel preveč reven, preveč kraški, da bi mi mogel nuditi zavetje. Drevesa, v glavnem hrast in bukve, so bila nizka, skrivenčena in skozi travo in mah so vsepovsod silile skale. Specialka, čeprav že stara in nezanesljiva (na njej so bile vrisane le poti in objekti, starejši od petdesetih let; karta je bila namreč izdelana za potrebe starojugoslovanske vojske že leta 1926., pa še to na osnovi še starejše avstrijske karte), je tokrat imela prav: ob Cehotini res ni bilo mogoče hoditi več naprej. Pol ure sem še nekako lovil ravnotežje po nekakšni kozji stezi, potem pa se je dolina zožila v neprehoden kanjon in sem se moral rad ali nerad vrniti v Vikoč. Enooki starec, ki je pasel krave ob reki malo pred vasjo, je samo še potrdil moje domneve: ob Cehotini navzgor ni mogoče nikamor priti. Ko sem mu po krajšem razgovoru omenil, da se mislim po isti poti peš vrniti v Fočo, me je zadržal, rekoč naj prespim v njegovi hiši na vasi, zjutraj pa naj počakam na tovornjak, ki bo v vaško trgovino pripeljal robo, in naj se odpeljem z njim. Pastirjev predlog se mi ni zdel napačen, še posebej zato he, ker sem bil od te celodnevne pešhoje že dodobra utrujen. Ker je bil že večer, je zbral svoje krave skupaj in potem sva skupaj odšla v njegovo hišo. Njegovi sorodniki, žena, sin, snaha, in trije vnuki, so me najprej sprejeli z rahlo nezaupljivostjo, ki pa se je kaj kmalu skoraj povsem stajala. Najmlajšemu otroku, dečku kakih petih let — Mirsad mu je bilo ime — sem dal čokolado in potem se me je ves večer pa še drugo jutro držal kot senca. ■ . E. Torkar Oto bo pel tudi na Gorenjskem »Gorenjsko občinstvo je izredno prijetno,« pravi pevec Oto Pestner in obljublja, da bo sredi oktobra izšla njegova nova plošča Črna zvezda, hkrati pa bo zagledala beli dan tudi plošča New swing kvarteta, katerega član je Oto Ota Pestnerja, rojenega 4. aprila leta 1956 v Celju, dijaka srednje glasbene šole in bodočega slušatelja akademije za glasbo in petje, sicer pa enega najbolj znanih slovenskih pevcev zabavne glasbe, ne kaže ne vem kako podrobno predstavljati. ( leta 1941 so ustaši V Jasenovcu v javili koncentracijsko taborišče, l94cterem so d(> konca aprila leta Srh ZVerinsko pobili več sto tisoč IiIqV! Zidov in Hrvatov. Najhujši jwc* te&a taborišča so tu uprizar-*» l>Praua medsebojna tekmovanja t)a .° Jih bo na noč več poklal.. . r{ilje &lo to krvavo delo hitreje od Sj ' s<> imeli tudi posebne nože — te tyQ, ?e med drugim zgodovinskim 0 erialom tudi ogledali v muzeju. 60^neh grozotah Jasenovca vam 4 aV zavrteli tudi film. *e f . I945> ko so ustaši videli, da jet^di njim bliža konec, so preživele V{ 2e P°°di, taborišče pa zažgali. °Q*h ^amm"'' CVf't- spomenik žrt-r*Vh ,^a8enovca se danes dviga iz p^ine med Uno in Savo, kot nemi fin!*1*1^, da se take strahote ne e-"> več ponoviti. Vrtimo hoola htutp! Po skoraj dvajsetih letih je spet tu ta živi, magični obroč, kije zavrtel vso otročad. Pu še poceni igrača je konec koncev. - Foto: D. D. Skoraj vsak dan ga slišimo na radijskih valovih, precej ljudi pa ga je že videlo na raznih prireditvah in koncertih. Oto rad pride povsod, kamor ga povabijo. Pretekli teden je prepeval v Komendi. V komendski konec še posebno rad pride, saj je njegov oče doma v bližnjih Mostah pri Komendi! Sicer pa je Oto tudi član znane celjske pevske skupine New svving kvartet. »Naš kvartet se je pred kratkim vrnil z dvomesečne turneje po Sovjetski zvezi,« je pripovedoval pretekli petek Oto Pestner. »Lepo smo bili sprejeti in vabila za ponovna gostovanja dežujejo. Med drugim smo prepevali v Moskvi, Kijevu in Leningradu. Sedaj smo zaposleni s snemanjem nove plošče. Kvartetova se bo imenovala V studiju 14, moja pa Črna zvezda. Plošči bosta zagledali beli dan sredi oktobra. Obenem pa pripravljamo serijo koncertov po Sloveniji. Zanesljivo bomo prišli tudi na Gorenjsko.« Oto je že prepeval po številnih gorenjskih krajih. Povsod je bil izredno lepo sprejet, zato še raje pride v naše kraje. »Gorenjsko občinstvo je prijetno,« dodaja Oto Pestner. »Na koncertih je sicer bolj hladno, na plesih in drugih prireditvah pa se razživi, zato je sodba o pasivnosti do nastopajočega zmotna.« Za Ota Pestnerja je vsak dan naporen. Šola, vaje in nastopi se dopolnjujejo. Zato mora pevec delati sprotno in resno. Z očetom imata urejeno glasbeno sobo, kjer Oto najpogosteje vadi. Njegov oče je namreč tudi navdušen glasbenik. Pestner se bo vpisal na glasbeno akademijo, ki bo zahtevnejša, vendar se s petjem ne namerava nehati ukvarjati. Zato ga bomo na Gorenjskem zanesljivo še večkrat slišali! J. Košnjek ::::v:;:;:'3 lllil Bilten mladih novinarjev Na robu zelenice v Kebetovi ulici v Kranju že dolgo sameva rdeča škoda in milo prosi lastnika, naj jo končno le spravi na njej primerno mesto — Foto: F. Perdan Mladinski servis razširil dejavnost Kranj — Mladinski servis iz Kranja, ki ima prostore v Stritarjevi ulici 5, prvo nadstropje, je avgusta razširil svojo dejavnost tudi na šolo za voznike. Ura vožnje velja pri Mladinskem servisu za študente in dijake 83 dinarjev, tečaj pa 200 dinarjev, kar je ceneje od tarif avto-moto društev in izredno ugodno za študente in dijake. Servis ima že tri osebne učne avtomobile in učilnico. Kmalu pa bo opremljena nova, še modernejša učilnica. Vodstvo šole za voznike skuša ustreči željam kandidatov. Tako ure vožnje niso predpisane vnaprej, temveč so le-te stvar Novembra krvodajalska akcija Radovljica — Na posvetu predsednikov osnovnih organizacij rdečega križa v radovljiški občini so 16. septembra poleg pomoči prizadetim na potresnem območju v Posočju razpravljali tudi o pripravah na letošnjo krvodajalsko akcijo. Akcija bo letos že novembra in ne konec leta, kot je bila doslej. Dogovorili so se tudi, da bodo jeseni pripravili tradicionalno proslavo krvodajalstva, na kateri bodo podelili najzaslužnejšim krvodajalcem in organizatorjem značke in diplome. JR dogovora med kandidatom in inštruktorjem. Zanimanje za šolo za voznike pri Mladinskem servisu je veliko. Prvi tečaj se je že pričel, začetek drugega pa bp 18. oktobra. Povprečna Starost doslej prijavljenih kandidatov je 20 let. Seveda pa servisova šola za voznike ni omejena le na dijake in študente, temveč se vanjo lahko vpišejo tudi drugi kandidati, vendar le-ti nimajo popustov pri ceni. Mladinski servis iz Kranja sporoča, da je njihova pisarna odprta vsak dan, za kandidate za šolo za voznike pa so še posebej uradne ure vsak torek med 12. in 16. uro in vsak četrtek med 12. in 16. uro. -jk Uredili šolski park Žiri — Učenci osnovne šole Padlih prvoborcev so s prostovoljnim delom uredili park pred šolo. Zasadili so okrasno grmičevje, uredili ribnik, poti po parku, okolico spomenika padlim prvoborcem, zasadili cvetje in pripravili pot do šole, ki vodi skozi park, za položitev asfaltne prevleke. Učenci pomagajo tudi pri urejanju okolice nove telovadnice in vrtca. -lb »Do naslednjega sestanka vsak prinese članek za naš bilten,« so sklenili člani aktiva mladih novinarjev iz Kranja v torek, 28. septembra, na drugem sestanku v novi sezoni. Kljub odpovedanemu srečanju z novinarji revije M so člani, tokrat maloštevilni zaradi odsotnosti gimna- Umrla Jerinova mama z Bleda V petek, 24. septembra, so se na blejskem pokopališču zadnjič poslovili številni prijatelji in znanci od Milke Jerina. 84-letna Jerinova mama, ki je že dalj časa bolehala za neozdravljivo boleznijo, je bila zaradi svoje plemenitosti in aktivnosti v družbenopolitičnih organizacijah tako med vojno kot tudi po osvoboditvi izredno cenjena in priljubljena. Čeprav ni imela svojih otrok, je vzredila in postavila na noge dvanajst tujih otrok, enega pa posvojila. Za zasluge med NOB, ko je delovala kot aktivistka OF, je prejela občinsko priznanje OF ter več drugih odlikovanj in priznanj. JR Dobre avtobusne zveze z Ljubljano Po ukinitvi potniškega vlaka na kamniški progi se je avtobusni promet v Kamniku močno povečal. Od tu so zelo pogoste zveze z Ljubljano, saj vozi tja dnevno okoli 100 avtobusov. Zelo dobre zveze so tudi s Komendo, Tuhinjsko dolino, Črno in Kamniško Bistrico. Le avtobus proti Kranju odpelje samo dvakrat na dan, v bližnje Vodice, ki so tako blizu Kamnika, se ne morete odpeljati. Številni avtobusi, ki odpeljejo s postaje na Titovem trgu, se v središču mesta težko zvrstijo. Avtobusna postaja je zato za Kamnik velik problem, saj zelo ovira promet, zlasti ob konicah, ko se delavci vozijo na delo ali z dela. V zazidalnem načrtu je predvidena nova avtobusna postaja na večjem prostoru ob Kamniški Bistrici. Zal za njeno izgradnjo Viator, ki upravlja ves kamniški avtobusni promet, nima denarja. Vendar problem izgradnje nove avtobusne postaje le ne sme predolgo ostati odprt. -t Po svetr so žedolgoznani vgrad-ni elementi /a kuhinje, ki jim pravijo strokovnjaki vgrezne plošče. Zdaj je bila ta novost prvič pri nas razstavljena na jesenskem zagrebškem velesejmu. Gotovo bi bila te novosti vesela vsaka gospodinja. Iskra v Ratečah je razvila vgradile plošče zadnje leto po posvetu in atestih ljubljanskega zavoda za napredek gospodinjstva in v kooperaciji s tovarnami pohištva LIPA iz Ajdovščine, cerkniškim BRESTom in mariborskim Mar-lesom. Novost je v tem, da tovarna gospodinjskih aparatov ne naredi vsega štedilnika, kakor smo ga vajeni pri beli tehniki, ampak le kuhalno ploščo in pečico. Tako je kuhinjsko" pohištvo izdelano iz enega kosa, v spodnji del pa se vgradi samo zgornja plošča štedilnika, pečica za pečenje pa na poljubno mesto, kakor zahteva praktičnost ali estetski vidik. V Reteških Gospodinjskih aparatih nam dolgo niso hoteli ničesar povedati o tem, šele ko so imeli izdelan prototip za velesejem, so nas povabili na ogled. Vodja teh- Marlesova kuhinja z vgradnimi elementi Iskre v Retečah lovitost spodnjega dela omare, ker tako nastane en sam pult, enotno arhitektonsko zasnovan, v katerega so vgrajeni Novo iz ISKRE za naše kuhinje ničnega sektorja Peter Ceferin nam je povedal nekaj prednosti njihovega novega izdelka: »Prednost vgreznih plošč je v tem, da jo lahko vgradite kjerkoli v kuhinjsko pohištvo. Na poljubno mesto v spodnjem delu kuhinjske kredence, kakor je gospodinji bolj všeč. Prav tako je s pečico. Prednost je tudi v tem, da lahko pečico vgradite v visoko omaro in tako gospodinja peče vštric in ji ni treba ob kontroliranju čepeti pri tleh. Druga velika prednost je ce- elementi za kuhanje in pečenje. Tako dosežemo, da ni več v kuhinji vrsta omar, omaric in bele tehnike, ampak lep in enoten kos pohištva. Pri tem je praktično še to, ker ni več špranj med posameznimi elementi, kamor se je nabirala umazanija, in je gospodinja celo ni mogla očistiti brez odmikanja omaric. Tako ne bo več neprijetnega starega vonja v kuhinji. Velika prednost pa je kombinacija oziroma izbor plošče. Lahko vzamete ploščo z dvema grelnima ploščama na elektriko in dvema na plin, lahko ena elektrika in tri plin, štiri plinske in dve električne plošče, kakor se zdi gospodinji bolj ekonomično in pripravno. Iskra v Retečah bo izdelovala te vgrezne plošče v glavnem za tovarne pohištva, ki jih bodo vgrajevale v svoje kuhinje. Dobili pa jih boste tudi \ trgovinah. Kot airokopotrošno blago pa bodo zanimive za tiste, ki želijo po svojem okusu urediti kuhinjo in bodo naročili pohištvo pri mizarju, ki jim bo lahko izbrane elemente vgradil na poljubno mesto.« Nas potrošnike pa gotovo zanima, koliko bo ta reč stala. V komerciali so mi povedali da od 5000-6000 din v drobni prodaji. Cena pa bo odvisna od pohištva, v katerega bo vgrajena, ce bomo kupili narejeno pohištvo iz tovarne. Prvo serijo bodo izdelali že ta mesec, tako da si bomo izdelek kmalu lahko ogledali v trgovinah z električnim blagom ali v pohištvenih hišah. KF zijcev, pretresli vrsto vprašanj. Skrb zbuja predvsem odziv šol, predvsem šole J. B. Tito iz Predoselj in OŠ dr. Franceta Prešerna iz Kranja, saj nekateri prijavljeni niso bili še na nobenem sestanku. Najvažnejša stvar je bila tokrat izdaja biltena mladih novinarjev. Do zdaj so se člani odzvali predvsem z literarnimi deli, čeprav je želja aktiva vzgojiti iz piscev za šolska glasila prave novinarje. »Ne pričakujemo kvalitetnih poročil, vsaj v začetku ne, vendar želimo, da pišete vsi,« je poudaril predsednik aktiva Miro Erzin. Izdaja biltena je predvidena za 10. oktober, naprej pa bo izhajal vsaka dva meseca, po potrebi tudi vsak mesec. Veliko je nalog, ki jih to leto želi uresničiti aktiv mladih novinarjev. Bilten je le ena izmed njih. Ob sodelovanju članov pa bi jim obsežen program moral uspeti. Irena Hribar Izlet upokojencev V torek, 21. septembra, so upokojenci iz Krope pod vodstvom upokojenega učitelja Hafnerja organizirali enodnevni izlet po Štajerski. Petdeset upokojencev si je najprej ogledalo rudnik v Trbovljah, steklarno v Hrastniku in nazadnje še pivovarno v Laškem. Po uspelem in lepem izletu so se dogovorili, da bodo prihodnjo pomlad organizirali podobni izlet v sosednjo Italijo. -F. D. Delovna akcija Jesenice — Minuli teden so dijaki in dijakinje Centra srednjih šol na Jesenicah organizirali delovno akcijo. Čistili so cevi cevovoda jeseniške Železarne. Ves izkupiček, ki jim ga bo nakazala jeseniška Železarna, bodo namenili za gradnjo montažnega vrtca na Tolminskem. Delovne akcije se je udeležilo 570 dijakov in dijakinj, ki so se akcije lotili z vso resnostjo in zavzetostjo. Mladi pa pripravljajo še več delovnih akcij na Jesenicah. Delali bodo za prizadete prebivalce na Tolminskem. Milica Antič Dovolj lepega sadja v Kamniku V kamniški drevesnici, ki je po mnenju sadjarskih strokovnjakov trenutno najlepše urejeni sadni nasad v Sloveniji, so 20. septembra pričeli trgati zimska jabolka in hruške. Letos je sadje zelo lepo in zdravo, za prodajo pa ga bodo imeli nad 200 ton. Od tega je dve tretjini jabolk, ostalo pa so hruške in slive. Med jabolki prevladujeta jonatan in deli-šes. Cena za jabolka prve vrste je 6, druge vrste pa 4 din. Hruške oddajajo po 5 din. Prodajajo v skladišču v drevesnici. Letos je tudi v kamniški okolici sadje dobro obrodilo in ga bo za domače potrebe dovolj. -a Žene, dekleta! Kozmetični salon CVETA v Kranju, Na skali 6 vam nudi • nego obraza in dekolteja • epilacijo in depilacijo • mazanje in kozmetične nasvete vsak dan, razen sobote od 9. do 19. ure vosa pisma Prosim, da v naslednji številki vašega časopisa objavite popra-vek članka: Slovesno na Kriški planini, Glas z dne 28/9-1976, ker je v njem netočno navedeno, da sem jaz izdal knjigo: Bitka, kakor življenje dolga. Na željo vašega novinarja sem temu pojasnjeval nekatere konkretne partizanske dogodke na Krvavcu v letu 1942 in da je bila v zimi 1941/42 na Krvavcu Kokr-ška in ne Krvavška četa. Glede na to - Kokrško četo, Kokrški odred v letu 1942, spopade v dolini Kokre, streljanje talcev m domačinov ter požiga vasi Kokre sem mu omenil, da za njegovo lažje razumevanje in širše poznavanje tedanjih razmer na vsem tem območju lahko prebere moj članek v knjigi: Bitka, kakor življenje dolga, ki je izpopolnjena televizijska nadaljevanka: Teh naših petdeset let- Ker je ta knjiga delo 164 avtorjev, je razumljivo, da jaz nisem izdal te knjige, kakor je to v članku oz. Glasu navedeno (to knjigo bi novinar lahko poznal, da pa ne gre za delo enega avtorja, pa bi to lahko razumel iz televizijske nadalje' vanke, za katero je dejal, da J° pozna). Franc Stefe-Miško Civilni invalidi vojne v Cerknem Osnovna organizacija civilnih 'n* validov vojne Kranj, ki povezUJ žrtve fašističnega nasilja in vojneg materiala Gorenjske, je tako K° vsako leto doslej, tudi letos in sice 26. septembra priredila manifest* tivni shod svojih članov v znanepl kraju iz NOB - tokrat v partizansj^ bolnici Franji. Ob tej priložnosti s priredili kratek kulturni progi"81*1' Ogledali so si tudi osnovno 3°' v Cerknici »Spomenik revolucij6*' od koder so generalnemu konzin republike Avstrije in sekretariatu z zunanje zadeve SFRJ poslali P'0' test proti oživljanju nacističn) metod na avstrijskem Koroškem J. neizpolnjevanju pravic slovenske 1 hrvaške manjšine po določilih člen 7. državne pogodbe. J"1 Upokojenec iz Nasovč Martl* Zabret je eden naših najboljših P znavalcev gob. Če jih le nabere, J1^.-torek ali soboto prinese na kamnv* živilski trg. Tako je nedavno v niku uredil pravo razstavo gob n svoji prodajni mizi pod kostanje■ ■ Na eni strani je razvrstil v ma užitne gobe, na drugi pa strupene ves dopoldan odgovarjal na vPrai>a}i nja radovednim kupcem. Pravi P°.,{) o gobah, saj se mu je posrt'C zbrati primerke vseh vrst gob, ki ' stejo v gozdovih pod Krvai'c'e Zbirko je potem poklonil šoli na •z e vodu za usposabljanje invalia mladine v Kamniku. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Najnovejše modele oblek in kril za jesenske dni dobite v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču. e*ek, 1. oktobra 1976 Glas — 13. stran mali oglasi • mali oglasi Razprodajam 1 leto stare KOKOŠI nesnice. Cegelniea 1, Naklo 6267 Prodam BIKA za dopitanje. Sp. Bela 12, Preddvor Prodam f Prodam KRAVO po drugem tele-\Razinger, Kupljenik 6, Bled 6147 jMam nemško kuppersbusch EEc Se novo in PEČ EMO 5. Kern Žanova 18, Kranj 6178 NpEČ na olje, električni ŠTEDIL-s pečico, enojno pomivalno ko-Jf° in črno-beli TV RIZ, prodam. A1Jančič, Bistrica 158, Tržič 6179 CISTERNO za centralno kurja-a°> 3400 litrov, ugodno prodam. 5kofjeloška 36 c, Stražišče, Kranj 6180 , .pJ"odam KRAVO, 9 mesecev brejo, *l bo tretjič telila. Ilovka 4, Kranj 6181 p Prodam HRUŠKE za vlaganje. Potočnik, Zabukovje 3 6182 „ Poceni prodam SPALNICO, Bje-g0vrt, Kidričeva 27, Kranj 6183 i Prodam lep, velik grmičast, širo-*°bstni FIKUS, 6 vrhov, 300 listov, Pfirneren za večji prostor ali lokal. iN°va vas 1, Radovljica 6183 p Ugodno prodam KRAVO po izbiri. r°Povo 2, Tržič 6184 •j Prodam ZNAČKE in kupim rab-JJeno žensko PONY KOLO. Tele-x0n 26-754 6185 Prodam JABOLKA za ozimnico ee vrst. Vrbnje 3, pri Radovljici r, 6186 ..Prodam zimska JABOLKA. Sok- Uč-Selo 28, Bled 6187 7 Prodam OVCE in dobro ohranjen p^PRAVLJIVČEK. Grajska 19, »led 6188 ^Prodam dobro ohranjeno SPALNO. Šorlijeva 29, stan. 16, Kranj 6189 ^Prodam dobro ohranjen ŠTEDIL-,NlK kuppersbusch. Nikolič Darin-Ka. Škofja Loka, Mestni trg 42 6191 M Prodam kmečko SKRINJO, KAR-J^ISE, KOLOVRAT. Mičunovič, kovina Zabnica, I. nad. 6192 p P/odam dobro ohranjeno, restfrei fOMlVALNO MIZO. Britof št. 187, ^•23-816 6193 Prodam ZIMSKA JABOLKA po Jdin. Zvegelj Frančiška, Zeleška 12, Hled 6194 Prodam KUNCE, belgijski orjak, gave in bele. Flerin, Vrhpolje 54, ^ajnnik 6195 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov «lare in 30 kg težke. Jože Urh, Zasip 4^»Bled 6196 SiSšodno Prodam RADIOTRAN-rji CR AUDIPHON ter PEČ na urva (gašperček). Telefon 211-88 6198 Kmetovalci, po ugodnih cenah vam nudimo koruzo, pšenico, oljne pogače, krmila za krave in kokoši ^ŽK Kranj i^ZD Komercialni servis ***ladišče kooperacije ^esta JLA 2 (Pri Kernu) ^1. 21-652 Kra^am krajnike. Primskovo 46, ^ILnii0' Prodam dvoredni PLE-Po f i STROJ Regina. Informacije (jel-efonu 25-975, po 18. uri 6199 DnVpPersbusch in navadne ŠTE- Prori E ter PECl EM0 na olje J0^arn po zelo ugodni ceni. Pot na p a 27 6200 nih.4 m PUNTE, bankine, razliČ-'l dolžin in LETVE za streho, di-j *nzije 3,5 X 5 cm. Za nasl ov se po-pe v oglasnem oddelku 6201 ul«»/ arn po zelo ugodni ceni komuno POHIŠTVO za dnevno sobo. fjariereser»ti si ga lahko ogledajo vsak IVa °d 12. do 16. ure na naslovu Kra .BizJak, Moše Pijadeja 46/111, j^J 6202 Pp/sP^arn dve termoakumulagijski IjJM 2 KW in eno 3 KW. Tupa-p45 6203 r0lroclam elektromotor 8,5 KW. Zi-Vn»ca 22 6204 Jfdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mo6e tisk $a L Stavek: GP Gorenjski j.* Kranj, tisk: Združeno podjetje JUdska pravica, Ljubljana, Kopi-*rJeva 2. - Naslov uredništva in JPrava lista: Kranj, Mose Pijadeja ** Tekoči račun pri SDK v Kra-lef Stevi,ka 51500-601-12594 - Te-Ur^?': glavni urednik, odgovorni 8.rednik in uprava 23-341, urednici0 21-835, novinarji 21-860, malo-Kiasni in naročniški oddelek Dftii l- ~ Naročnina: letna 140 din, 2 j. tnf 70 din« cena za 1 številko „ ,narja. — Oproščeno promet ne-«avka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam temnomoder GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Udovč, Vreč-kova 7, Kranj. Ogled od 15.—16. ure. Telefon 26-854 6205 Prodam tri rabljene POSTELJE po zmerni ceni. C. JLA 38, Kranj 6206 Prodam krmilno PESO še na njivi. Jalen Janez, Huje 23 6207 Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Cesta 1. maja 71, Kranj 6208 Ugodno prodam trodelno OMARO iz sestavljivega programa MO-NE. Osterman, Zasavska 58a, Kranj, Drulovka 6209 Prodam Kuppersbusch PEČ. Mar-kun Aleš, Srednja vas 2, Šenčur Prodam gladka VRATA, 3 80 cm, 1 60 cm, BOJLER, 8-litrski. Pivka 21, Naklo 6211 Obrana ZIMSKA JABOLKA lahko dobite v župnišču Kovor pri Tržiču 6212 Prodam PEČ na olje EMO 8 ter za SIMCO 1000 dinamo, »reglar in rezirko«. Telefon 22-918 6213 GOSTINCI - MESARJI! Prodam star hladilni PULT, uporaben tudi za globoko zamrzovanje. Ogled v slaščičarni ŠINK, Kranj 6214 Prodam KRAVO s teletom, HRUŠKE za mošt. Srednja Bela 16, Preddvor , 6215 Prodam otroško ŠPORTNO KOLO — novo. Križan, Stražiška 28, Kranj, tel. 25-497 6216 Prodam KONJA, 8 let starega. Slap 10, Tržič 6217 Prodam ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Ogled dopoldne. Li-panovič, Planina 2, Kranj 6218 Prodam OPAŽ dimenzije 2X11 centimetrov. Jezerska 71, Kranj 6302 JABOLKA — zimska, obrana, prodam. Voščenke in druga po 4 din kg. Križaj Franc, Godešič 42, poleg gasilskega doma, Škofja Loka 6239 Prodam trajno gorečo PEČ na trdo gorivo. Binkelj 12, Škofja Loka 6240 Prodam TELEVIZOR RR NIŠ. Mravlja, Mestni trg 3, Škofja Loka 6241 Ugodno prodam ZIMSKA JABOLKA. Kalan, Pevno 5, Škofja Loka 6242 Prodam termoakumulacijske PEČI 2 in 5 KW. Zos Franc, Loka n.h., Tržič, telefon dopoldan 064-50-040 6243 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 38, Cerklje 6244 Prodam večjo količino HLEVSKEGA GNOJA. Poženik 36, Cerklje 6245 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in 80 kg težkega. Zalog 31, Cerklje 6246 Prodam TELICO, staro eno leto in pol. Sp. Brnik 28, Cerklje 6247 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Glinje 12, Cerklje 6248 Prodam tristo suhih BUTAR in suhe KLAFTRE (bukove). Ambrož 1, Cerklje 6249' Prodam BIKCA 350 kg, težkega TELETA sedem tednov starega. Šenturska gora 9, Cerklje 6250 Prodam KRAVO s teletom in teli-co eno leto staro. Dvorje 44, Cerklje 6251 Prodam stoječo TRAVO. Velesov-ska 27, Šenčur 6252 Prodam termoakumulacijsko peč AEG 3 KW in STROJ za vrezovanje navojev. Orehar, Naklo 131, telefon 47-143 6253 Prodam dve KRAVI. Sr. Bela 6, Preddvor 6254 Prodam dobrega plemenskega ZAJCA. C. 1. maja 12, Kranj 6255 Prodam 800 MODULARNEGA BLOKA 29 X 19X19. Naslov v oglasnem oddelku. 6256 Prodam ZIMSKA JABOLKA, HRUŠKE in sladki MOŠT. Eržen, Zabukovje 2 6257 OTROŠKI VOZIČEK - globok, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. ' 6258 Ugodno prodam OMARO za dnevno sobo. Ribič Marjan, Bistrica 169, Tržič 6259 Poceni prodam SEDEŽNO GARNITURO in SPALNICO brez omar. Informacije na tel. 75-847 6260 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Čemas, Kidričeva 18, Kranj 6261 Prodam 1 leto staro SPALNICO. Lanišek, Trstenik 37, Golnik 6262 Ugodno prodam TV MINIVOX, HLADILNIK Gorenje, ženski PLAČŠ, in KOSTIM št. 50-52. Naslov v oglasnem oddelku. 6263 Prodam mladiče, nemške OVČARJE z rodovnikom, stare 3 mesece. Žeje 6, Duplje 6264 Prodam trajno žarečo PEČ kiip-perbuseh. Jagodic Janko, Mlekarska 16, Kranj 6265 Prodam ženski SMUČARSKI KOMPLET (bunda - hlače) velikost 40. Krelj Vida, Kranj, Stara c. 13/11. telefon 23-641 6266 kupim Kupim dva zložljiva FOTELJA. Staneta Žagarja 18, Radovljica 6236 Kupim BETONSKI MEŠALEC, malo rabljen. Ponudbe telefonično do 12. ure - 064-61-185 6283 Kupim več KRAV mlekaric po tretji telitvi. Ponudbe z navedbo cene na Glas Kranj pod šifro »KRAVE« 6284 Kupim OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK in mrežasto STAJICO. Binkelj 4, Škofja Loka, telefon 064-61-404 6285 vozila Prodam ZASTAVO 750 (letnik 72 december, 50000 km). Rožič, Bistrica 182, Tržič Ugodno prodam FORD 17 M, letnik 1965. Naklo 208 pri pokopališču 6160 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Sp. Bitnje 35 6178 Ugodno prodam komplet STEKLA s tesnili, prednje sedeže, zadnje luči in izpušno cev abarth za zastavo 750. Telefon 211-88 6219 Prodam avto ZASTAVO 850, dobro ohranjen — Perkič Franc, Kovor 33, Tržič 6220 Kupim ZASTAVO 101 na ček. Gajski Jože, Virje 28, Tržič 6221 Prodam AMI 8 break, letnik 1971. Sp. Brnik 47 6222 Prodam motorno kolo JAWA 250 cem, letnik 1970. Demšar Rajko, Radovljica, Staneta Žagarja 37 6223 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963. Ogled v soboto in nedeljo dopoldan. Vidmar Janez, Zgornje Bitnje 203 6224 AUDI 80/4, letnik 1974, biege, 18500 km, registriran do septembra 1977, nove Michelin gume, prodam. Rakovec, Zg. Bitnje 124 6225 Prodam DACIO, letnik 1974, cena 68.000 din. Planina 17, št. 10, Kranj 6226 GS CLUB, letnik 1972, zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov: Radovljica, Staneta Žagarja 18 6227 Prodam FIAT 125. Smledniška 87, Kranj 6228 Prodam AUDI 80 S, letnik 1973. Fister Franc, Radovljica, C. na Jezerce 4. Ogled v soboto. 6229 Kupim dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Informacije na tel. 22-808 6230 Zaradi odhoda v JLA prodajam ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, registrirano do aprila 1977 in drugo po delih. Berčič, Zg. Bitnje 202. 6231 Prodam AMI 8, po delih. Kuralt, Zg. Bitnje 84 6232 Poceni prodam ZASTAVO 750 v voznem stanju. A. Jereb, Šmarjetna gora 5 6233 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Petrač Metka, Kropa 60 6234 Prodam ŠKODO 1000 M B v voznem stanju, celo ali po delih in PLINSKO PEČ. Kranj, Gorenje-savska 36 6235 OPEL COMMADORE COUPE; 2500 cem, letnik 1969, 69.000 din in avto radio na kasete — 3.200 din prodam. Intihar Tone, Prosvetna 4, Koroška Bela 6268 Ugodno prodam ZASTAVO 1300, letnik 1965, v voznem stanju. Informacije dnevno od 15. ure dalje. Von-čina, Tavčarjev? 16, Škofja Loka 6269 Prodam po delih starejšo, karam-bolirano ZASTAVO 750. Benedik, Selca 67 nad Škofjo Loko 6270 Prodam FIAT 850. Cena 15.500, telefon 75-565 6271 Prodam FIAT 850 SPECIAL, dobro ohranjen. Vertnik Vinko, Sp. Brnik 36, Cerklje 6272 Prodam BMW 1600, dobro ohranjen. Klanec 45, Komenda 6273 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968 komplet ali po delih in novo tri-tonsko navadno HARMONIKO. Naslov v oglasnem oddelku 6274 Prodam PRINCA 1200, letnik 1971 v voznem stanju, registracija plačana do 18. 8. 1977. Zg. Brnik 46, Cerklje 6275 Prodam AMI 8, letnik 1971. Telefon 26-607 6276 Ugodno prodam prenovljeno ZASTAVO 750, letnik 1971, Voklo 70 6277 Ugodno prodam SIMCO 1100. V račun vzamem tudi kredit. Valjavec Bojan, Cankarjeva 11, Tržič 6278 Ugodno prodam ZASTAVO 1300, letnik 1973. Truden Darko, Bistrica 2, Tržič 6279 Prodam ZASTAVO 101, LETNIK 1972. Klemenčič, Strahinj 36 6280 TOMOS SPRINT prodam. Ljubljanska 15, Kranj 6281 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Ljubljana-Polje, C. XVI, št. 18 6282 stanovanja Enodružinsko, starejšo HIŠO na Kokrici, prodam. Ponudbe pod »Mir« 6171 GARSONJERO prodam v Šorli-jevi ulici. Informacije vsak dan od 15. - 18. ure na telefon 21-780 0237 Mlada družina išče SOBO s kuhinjo ali GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod »2500« 6238 Mlada mamica išče SOBO v Kranju z uporabo kopalnice. Ponudbe pod »Vrtec« 6286 Miren zakonski par želi trosobno STANOVANJE s sanitarijami v mirnem kraju, odmaknjen od ceste, z vrtom, v bližnji okolici Kranja, najraje ob gozdu ali proti Gorenjski. Zaželeno v družinski hiši pri starejšem zakonskem paru brez otrok in po možnosti, da bi lahko imel psa ali mačko. Prvi pogoj je absoluten mir in čisti zrak. Plačam 10 let vnaprej. Ponudbe pod »Inozemec« 6287 MOŽJE!! NOVO ZA VAS Lth Električni brusilni stroji LTH Električni brusilni stroji (enofazni in trofazni) so namenjeni za brušenje vseh vrst rezilnih orodij ter obdelavo najrazličnejših predmetov z brušenjem (sekire, noži, krampi, rov-nice itd.). Brusilni stroj vam bo tudi nepogrešljiv pripomoček pri vseh domačih popravilih, kjer je z brušenjem treba obdelati razne materiale. Brusilni stroj je enostaven in ne potrebuje posebnega vzdrževanja. LTH Škofja Loka TOZD LIVARNA IN SERVIS 61-161 TOZD ELEKTROSTROJI 68-281 posesti Kupim novejšo HIŠO kjerkoli na Gorenjskem z vrtom, na mirnem kraju, odmaknjeno od ceste. Plačam v gotovini. Ponudbe pod »Mirni kraj« 6288 Prodam HIŠO v Zireh v tretji fazi. Inforamcije: Nova vas 75, Ziri 6289 zaposlitve V redno delovno razmerje sprejmem ŠIVILJO ali KROJAČICO. Ponudbe oddati pod »Kranj« 6290 Vzamem v VARSTVO otroka v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku. 6291 Iščem dobro gospo za VARSTVO 8-mesečnega fantka J- dopoldan. Vojvoda, Planina 10, Kranj 6292 ostalo Pozivam lastnika konja RIČA, ki je bil kupljen julija 1976 v Podbrez-jah 6, da se čimprej zglasi pri Zvaru Jožetu, prodajalcu konja. Nujno. 6298 Upokojenka 56, vdova, išče upokojenca ali vdovca za skupen nakup hiše. Prevzamem v oskrbo starejšega vdovca. Ponudbe pod šifro »V dvoje bo bolje!« 6299 Zamenjam SENO za KROMPIR. Bonča, Bodovlje 18, Škofja Loka (Bodoljska grapa) 6300 Naprošam žensko osebo, ki je šla 31. 12. 1974 ob 7. uri zjutraj čez prehod pri kokiškem mostu in bila priča prometni nesreči, naj se javi na naslov: Martinjak Danica, Mencingerjeva 5, Kranj 6301 obvestila OGRAJE za balkone in KLETNA OKNA izdelujem. Ponudbe poslati pod »Dogovor« 6297 PLESNI TEČAJI: vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure, razen v soboto, v delavskem domu, vhod 5 (izhod iz kina Storžič). Tam je tudi vpisovanje v BALETNO ŠOLO. 6176 TRIMER GLAVNIK za striženje vas preseneča z zanimivo serijo značk. Profesionalni model in značka stane 40 din — skupaj s poštnino plačate ob prevzemu. Interesenti za TRIMER strugalnik na britvice za čiščenje oken naj pošljejo svoj naslov: TRIMER Zagreb, p. p. 692 5510 EKSPRES STROJNO pridem na dom čistit vse vrste talnih OBLOG (itison, tapisom, preproge). Pišite: Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj ali telefonirajte v popoldanskem času na Senjak, telefon 22-059 5755 prireditve Vsako soboto ob 19.30 PLES v Komendi, vsako nedeljo ob 16.30 v dvorani na Primskovem. Igra ansambel TRGOVCI. Vabljeni! 6175 Ansambel JEVŠEK igra vsak ponedeljek ob 19. uri v PIVNICI pri Maksi marketu v Ljubljani. 4293 VIA TURISTI vas zabava vsako soboto v TRANSTURISTU, vsako nedeljo v SKARUČNI ob 18. uri. 4294 SKUPINA MODRINA obvešča, da bo vsako nedeljo ob 17. uri PLES na KOKRICI. Vabijo organizatorji ter skupina MODRINA. 4295 Vsako soboto ob 19. uri mladinski PLES na GODEŠIČU. Vabi ansambel ROMB. 4296 loterija 4, Z CS .H N.0 »T. ».s (H) 20 46 40 93070 600 966 KM) 15360 600 06006 800 91450 800 51686 800 1795.10 KMMM) 62326 21926 800 L .000 1 10 57476 5,000 2H1H1 600 6:18046 lO.(HM) K0271 600 07671 800 47 ,107 9117 .10787 99507 20 60 500 600 1.000 10891 800 06631 10261 199071 800 l.(HM) 10.000 64982 600 49.117 1.000 78692 600 4.r>HI2 800 78 68 20 .10 :I78H()2 K).(MK) 106112 lO.(KM) 525092 010O.-J2 10*000 150.000 0548 55:178 ,100 1.000 271858 10.000 2,1 20 .143758 10.000 5147:» 600 53963 600 48613 800 79 59 .10 50 4 10 119 60 75:194 800 6499 :loo 728254 10.000 112489 600 «35704 KMKM) 13679 1 (MM) ti 1.1784 10.000 18589 1 .(Miti 44.1214 10.00(1 83739 244'159 5.000 10.000 85 20 27951!» H i.i it m 795 60 lil I7<' m m m 'Ml.", .">( H 1 359940 .ti K 1,1 M II p nesreče ZAHVALA Ob smrti našega očeta in starega očeta Jožeta Ravniharja Kalanovega očeta s Križne gore se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, in znancem, ki ste ga spremili na poslednji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrazili s'ožalje. Prisrčna hvala g. župniku Hribšku, dr. Debeljaku, govornikom, organizacijam ZB Stara Loka in Škofja Loka ter nekdanjim jeseniškim internirancem. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sin Franc z družino, hčerke Helena in Anica z družinama, Tilka in Francka ter vnukinja Mirni Tišler z družino. Križna gora, 29. septembra 1976 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti mojega moža, očeta, sina in brata Francita Naglica se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pomagali, prinesli vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala podjetju Veletrgovina Živila Kranj, Alpetouru Škofja Loka — Kranj, 1. razredu osnovne šole Olševek, 7. b. razredu osnovne šole Preddvor in g. kaplanu za pogrebni obred. Posebna zahvala sosedom Koze-lovim, Zupinovim in Jelovčanovim za vso pomoč v težkih dneh. Žalujoči: žena Slavka z otrokoma, oče, mama, brat Milan z družino in teta Katarina ter Porentovi. Hotemaže, 30. septembra 1976 ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedka in pradedka Potočnik Andreja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sovaščanom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu za venec in organizacijo pri pogrebu. Hvala za vence kolektivom ŠOD in sodelavcem SKK Sava Kranj. Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Rešku in dr. Mažgonu ter č. duhovniku za pogrebni obred. Žalujoči: sinovi in hčere z družinami. Rudno, Kranj, Martuljk, Idrija, 30. septembra 1976 ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi mojega moža, našega očeta, starega očeta, brata in strica Bogomila-Milana Eržena po domače Lovčevega Milana iz Brezij št. 6 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalja, darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč ob najtežjih trenutkih, duhovnikoma za pogrebni obred, Turističnemu in gasilskemu društvu Brezje, Društvu upokojencev, predstavnikoma turističnega in gasilskega društva za poslovilne besede ter pevcem iz Kovorja za tako lepo slovo od pokojnika. Vsem za vse še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinova Lado in Lojze z družinama, brat Janez, sestre Anica, Mici in Ivanka z družinami. Brezje, 30. septembra 1976 Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni, v 52. letu starosti, zapustil naš ljubljeni brat, stric, oče in stari oče Ciril Kocjančič Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 2. 10 1976, ob 16. uri iz mrliške vežice, na kranjsko pokopališče. Žalujoči: sestri Anica in Slavi, bratje in ostalo sorodstvo Kranj, 30. septembra 1976 IN/Iercator V četrtek, 7. oktobra, vas vabimo na degustacijo novih proizvodov Cenjeni potrošniki! Sodelujejo: DELAMARIS Izola SLOVIN Ljubljana ŽITO Ljubljana - Pekarna Tržič Poskušnja bo v SP blagovnici v Tržiču, Cankarjeva 1, in sicer od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Vabi mercator alpina Veselo v gore z gorskimi čevlji ALP INA Vpis otrok v 1. razred osnovnih šol občine Kranj (centralnih in podružničnih) razen osnovne šole Staneta Žagarja bo v soboto, 9. oktobra 1976, od 8. do 12. ure. Vpisani bodo otroci rojeni leta 1970 in pogojno otroci, rojeni do marca 1971. K vpisu prinesite rojstni list otroka. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni za vedno zapustila naša draga teta Marija Zavrl iz Žabnice Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 2. 10. 1976, ob 15.30 izpred hiše Žalosti na pokopališče v Zabnici. Vsi njeni! Zabnica, 30. septembra 1976 Hud padec V petek, 24. septembra, ob 13.30 se je na vaški poti v Brezjah pripetila huda prometna nesreča. Voznik mopeda Milan Eržen (roj. 1910) iz Brezij se je peljal proti domu; iz neznanega vzroka pa ga je zaneslo v levo, da je padel in se pri tem tako hudo ranil, da je med prevozom iz jeseniške v ljubljansko bolnišnico umrl- Slabe zavore V nedeljo, 26. septembra, ob 18.1j se je na lokalni cesti Ziri-Smrečje v Novi vasi pripetila prometna nezg0" da. Voznik osebnega avtomobila K°' man Oblak (roj. 1964) z Zirovskega vrha je peljal od Račeve proti ZireI?j V Novi vasi je opazil tri pešakinje, * so šle po levi strani druga za drUgofl Malo pred srečanjem pa je MarlJ Kavčič (roj. 1913) nenadoma hotel« čez cesto, zato je voznik Oblak zav ral; ker pa njegovo vozilo ni bilo ten-nično brezhibno, ga je zaneslo v lev čez sredino vozišča v Kavčičevo, nesreči je bila Kavčičeva tako huo*> ranjena, da je naslednji dan v lju ljanski bolnišnici umrla. Zapeljal s ceste V nedeljo, 26. septembra, ob 22.20 se je na regionalni cesti v LahovČaH pripetila prometna nezgoda. Vozni* osebnega avtomobila Marjan RapO" tar (roj. 1955) iz Sp. Brnika je voz" po regionalni cesti proti Kranju. v Lahovčah ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati na ravnejn delu ceste. Avtomobil je zanes'0 najprej v desno s ceste na travnik' kjer je trčil v železen drog za ozn*' čitev rezervoarja, nato pa še v vog8' lesene barake, od tu pa ga je zanes'0 spet nazaj na cesto. V nesreči s** bila sopotnika Branko Jenko in J°?e Močnik oba s Sp. Brnika huje ranjj\ na in se zdravita v ljubljans*" bolnišnici. Škode je za okoli 25.00° din. Nezgoda kolesarja V sredo, 29. septembra, ob 7. uri se je na regionalni cesti med Kranje1?1 in Škofjo Loko pri Sv. Duhu pripeO' la prometna nezgoda. Voznica ose0* nega avtomobila Stanislava Križna (roj. 1927) iz Kranja je peljala protl Skofji Loki. Pri Sv. Duhu je opaz^ pred seboj kolesarja 13-letnega Du' šana Primožiča, ki ga je nameravaj prehiteti. Vendar pa je kolesar nf nadoma zavil v levo proti trgova""-ne da bi pred tem nakazal spremen1' bo smeri. Voznica je trčenje hotel preprečiti tako, da je odvila v levft vendar je kljub temu zadela kol°^ tako da je Dušan padel in so ga pretresom možgan prepeljali v ljut>' 1 jansko bolnišnico. L. M- Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. ZAHVALA Po dolgotrajni mučni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, svak in stric Stanko Šorli kmet na Rupi Pokopali smo ga v četrtek, 30. septembra 1976, na kranjskem pokopališču. V času njegove težke bolezni so nam mnogi tako nesebično pomagali, da nam je nemogoče se zahvaliti vsakemu posebej. Vendar ne moremo mimo izredne požrtvovalnosti zdravstvenega osebja Zdravstvenega doma Kranj in pulmološkega oddelka bolnice na Golniku. Iskrena hvala! Hvala dobrim sosedom, duhovščini, Zavodu za zdravstveno varstvo. Združenju borcev NOV in vsem, ki ste nam pomagali v času njegove bolezni in ob njegovi smrti. Hvala vsem za podarjeno cvetje. Žalujoči: žena Francka, otroci Jože, Stanko in Elica, sestre ter ostalo sorodstvo. Kranj, Ljubljana, Novo mesto, 1. oktobra 1976 htek, 1. oktobra 1976 Portret tedna Prane Rebolj: Treba bo delati Kranj — Ni še dolgo, kar smo v našem časniku pod drobnogledom nekoliko pogledali j "8P*ne članskega vaterpolskega moštva Triglava, ki je v tej sezoni spet že petič zapored vi -"d"' '7re<'no priliko, da »e uvrsti med deseterico najboljših prvoligaških ekip v Jugosla-tti l tem 8mo 8amo dobronamerno osvetlili nekatere probleme igralcev, ki so sami krivi ^slabo uvrstitev. Ze takrat sem v komentarju namreč zapisal, da priprave in odnos igralcev ^, 'Rre ni bil najboljši. V igri je bilo vse preveč posameznikov, ki so sami hoteli zmagovati, tiv ^a *e hI""8*' pomenilo, da se je koncept igre razpočil kot milni mehurček, saj je od kolek- nega igranja, ki prinaša uspehe celotnega moštva, ostalo bore malo. Ker pa se govorice o neuspelem petem poizkusu za uvrstitev v prvoligaško druščino še so polegle in ker ljubiteljem kranjske vaterpolske igre ni vseeno, kaj se skriva za slabim ki n°torn d° nastalega položaja, je prav, da še enkrat osvetlimo nekatera dejstva. Dejstva, so boleča in so takrat ostala nenapisana in neizrečena. n *Za nastali položaj članskega moštvu, ki je obenem pokazalo pravo neborbe-I st> kaJ hitro lahko v odstotkih dokažemo za nastali položaj v klubu zadnjih dveh , >« pravi bivši vratar moštva Franci Rebolj. »Da je v klubu tako stanje, lahko Stiri-n 8etodstotkov krivde naprtimo predsedniku kluba, trideset igralcem, trideset pa pleča t-enerjem in ostalim odbornikom, ki pa so obenem odborniki le na p*Pirju.« »Zadnji dve leti je bilo v klubu v modi, da menjavamo trenerje, kot za šalo. Po r n°du Didiča, ki je bil obenem še najcenejši trener v Jugoslaviji, je tako po sili U ?mer člansko moštvo prevzel igralec Nadižar. Le-ta naj bi trenerske posle oprav-jl V* toliko časa, da v klub pride novi, ki pa ga do danes še nismo našli. Ko smo . enJ«vali trenerje, bi bilo bolje, da bi takrat zamenjali celotni upravni odbor in ne •tr 8m° 8P0<*rezali Dida, ki je s trenerskega mesta odšel predvsem zaradi svoje in °au Ht'" ' a strogost in resen pristop do treninga in same igre nekaterim igralcem odbornikom ni bila ravno po volji.« Va u'n ce PwKl*'damo delo zadnjih dveh let, lahko ugotovimo, da se je delalo brez Bio****8 Pro8rama 'n načrtov. V pripravljalni dobi se je treniralo tako, da je no*t ™8 P.rve tekme prišlo slabo pripravljeno. Prav odlična fizična pripravlje-Drv 'e pre^ ot*l'Ka vaterpolistov Triglava, saj so s to prekašali vse ostale 4 ln drugoligaške ekipe (op. p.). Od tega pa je sedaj ostalo bore malo. Malo pa so Več* m'adinski reprezentantje Vidic, Švegelj, Krašovec pa tudi drugi niso bili Ml «!'Ht°' ltnr se Je o*! nJih pričakovalo. Ze podatek, da so v prvoligaških ekipah njih Kor.čule* Partizana, Kotorja in Jadrana (Herceg Novi), POŠK in Mornarja v vrstniki, na katerih sloni igra celotnega moštva, nam pove dovolj. In še to: kra ^t*1'*" 'et,h 80 Prav te igralce triglavani Se kako prekašali. V dosedanjem »»m ^ moštvu pa ni več prave discipline in po načinu pristopa do treninga in ie t e»La "*ranJa ter obnašanju to niso več športniki, temveč vse kaj drugega. Kako ,.l 1 trenirati in igrati, naj se ozrejo samo na domače košarkarje, od katerih se «nko samo učijo.« celoti*"** *e **8' ^e D** namenjen za prve treninge in ko smo že imeli narejen _° P na*rt zimskih priprav za vsa tri moštva. Čeprav imajo vaterpolisti v zim-n> bazenu rezervirane svoje ure, pa le-te ostajajo večji del neizkoriščene.« bo t mPreJ bo treba nekaj ukreniti, če hočemo, da bomo ujeli še zadnji vlak. Najti Va.reoa trenerja, ki se bo resnično zavzel za svoje delo. Toda delati bo treba trdo m i,pet Nt' stanje, kakršno je sedaj, popravi. Hkrati s trenerjem za vsa tri z va ~ kje jih dobiti, saj so dobri: Podveršček, Farčnik raje odšli drugam — in ,aJnenjatl celoten odbor, ki bo voljan delati. Ne tako kot doslej, ko je imel besedo ki ° en.' Predsednik. Delo naj bi slonelo izključno na samoupravnih načelih, o v naši socialistični družbi edinole sprejemljivi.« D. Humer NTK Sava pred novo sezono Dvoletno načrtno delo v NTK Sava z mladimi je dalo že prve sadove. V ekipni razvrstitvi klubov v Sloveniji se je Sava uvrstila na odlično 6. mesto, kar je velik napredek, saj se je v preteklih sezonah uvrščala okoli 10. mesta. Največ zaslug za tako dobro uvrstitev ima skupina pionirk, ki je nabirala točke v pionirski, mladinski in celo v članski konkurenci. Treninge vodita Matija Bajželj in Darko Fangrič. Vadijo v telovadnici osnovne sole Lucijana Seljaka v Stražišču trikrat do Štirikrat tedensko. Kedno vadi okoli 30 mladih igralk in igralcev. Zaradi neurejenega sistema tekmovanj v S RS se skupina mladih pionirjev tekmovanj skoraj ni udeleževala. Zato v klubu nestrpno pričakujejo dokončno ureditev novih tekmovalnih si stemov. Kakšno tekmovalno mrtvilo je vladalo v kranjski občini, pove že dejstvo, da ni bilo že dve leti v kranjski občini prvenstva osnovnih šol. Zato je klub v juniju ob praznovanju krajevnega praznika organiziral občinsko prvenstvo osnovnih .sol za štiri kategorije. Fokal, ki ga je prispevala KS Stražišče, je osvojila osnovna šola Lucijana Seljaka. 1'rav tako že nekaj časa ni bilo prvenstva tlorenjske. V kratkem bo dokončno izdelan koledar prireditev v gorenjski regiji. Novi sistem ho nedvomno precej razgibal dejavnost posameznih klubov. Število tekmovalcev se iz leta v leto veča in prav zaradi tega imajo vedno večje probleme s prostori in rekviziti. Se vedno nimajo svojih Avto-moto društvo Škofja Loka, Jegorovo predmestje št. 10 organizira tečaj za »F« kategorijo (traktor) ^se interesente obveščamo, da »Prejemamo prijave v pisarni AMD vsak dan od 15. do 18. upe, razen sobote in nedelje. V nedeljo skoki na Gorenji Savi Na 50-metrski plastični skakalnici bo v nedeljo, 3. oktobra, ob 14. uri meddru-štveno tekmovanje v skokih za člane in poletno prvenstvo SRS za mlajše mladince. To bo sklepna prireditev letošnje sezone na plastični skakalnici v Kranju. Poleg najboljših jugoslovanskih skakalcev so se za prireditev prijavili tudi Avstrijci in Italijani. J. J. Rekreativna vadba za vse K Je panl — S prihodom jesenskih dni tiVnaptizan Kranj začel svojo rekrea-Ij^g0 Vadbo v telovadnicah za sezono °dd il ^eKreativna vadba bo za vse pol» P° razP°redu kot so ga določili. fcre * *e utečenih vadb za ženske in re-Pa*C|J° 8 poudarkom na igro z žogo leb„ an uvaja v novi sezoni tudi po-*» v ° rellreativno trim vadbo za moške p 8e starostne meje. U,j *f°vno pa bo vadba za vse tiste be r,nke, ki imajo veselje do telovad-I • m pa tiste, ki so to zvrst gojile že V j?n°vni ftoli. Do sedaj pa te možnosti llD*'anJu niso imele, da bi gimnastiko v8p P°lnjevale. Vrata bodo odprta za *tv^ 2a za*etnice, saj imajo v dru-^•dra ^ sposobnega vaditelj skega tiJ_PU8tvo za športno rekreacijo Par-Vbj{* Kranj pa obenem obvešča, da so Hi«^ene ure v telovadnicah po nasledil? !,*"niku: He e**šolski otroci: telovadnica posebno i°v8novne šole vsako sredo od 17.30 toi Ure> n„ 'adinke (telovadba): posebna osnov-,?°la vsak četrtek od 18.30 do 20. ure; Je-?nice (rekreacija): nova OS Simona *0 : Ponedeljek in petek obakrat od •■JO do 22. ure; Os "j1?1 (rekreacija - košarka): nova 22 Simona Jenka: torek od 20.30 do ftjonUre. sreda (nogomet): stara OŠ Si-<0dK Je,»ka od 19.30 do 21. ure; petek c^ojka); telovadnica Tekstilnega °«n °& 10-30 do 21.30 in posebna kra^Vna šola vsak torek in petek oba-VML°d 20. ure do 21.30 (trim - telesna ob^reJ urnik je raznovrsten. Vsi željni ko* * rekreacije in telesne vadbe ter bgi£rke, odbojke in nogometa, razgiba,, *e, saj pri Partizanu ne bodo no-l n*«a odklonili. -dh Kokrica: ObSS Kranj Na stadionu Stanka Mlakarja bo v nedeljo, 3. oktobra, ob 15. uri nogometna tekma ženskih ekip Kokrice in reprezentance občinskega sindikalnega sveta Kranj. Prireditev organizira občinski sindikalni svet Kranj. Dohodek od vstopnine pa bodo organizatorji namenili za prizadete ob potresu v Posočju. D. S. prostorov, kjer bi lahko še bolj razvili množičnost in pospeševali kvaliteto. Tudi v letošnji se zoni bodo organizirali Solo namiznega tenisa v okviru SSD Lucijana Seljaka. Izvedli bodo več tekmovanj v okviru republike, regije in občine. Povedati pa je treba še, da v okviru kluba deluje tudi sekcija za rekreacijo, ki jo vodi Zvone Mastnak. h- V prvem kolu Triglav s Celjem Jutri bodo startali hokejisti v zvezni ligi. Kranjski Triglav se ho v prvem kolu pomeril s Celjem na ledeni ploskvi v Celju. Pred dnevi so se Kranjčani vrnili z 10-dnevnih priprav iz CSSR, kjer so vadili v Trehiču pod vodstvom čeških trenerjev. Kot nam je povedal tehnični vodja kluba Milan Foženel, so priprave zelo dobro uspele, tako da z optimizmom startajo v novo sezono. Zreb jim je bil dokaj naklonjen in bodo igrali v prvih kolih tekme s težjimi nasprotniki. Triglavani računajo, da se bodo v letošnji sezoni uvrstili v zvezni ligi nt 3 BMStO. Poleg Triglava sodelujejo v ligi šeSlavija in Tivoli iz Ljubljane, Celje, INA in Mladost. J.J. Gorenjska nogometna liga Zmaga Grintavca na Kokrici V nadaljevanju nogometnega prvenstva Go-.enjske je v 4. kolu medobčinske lige za člane presenetil Grintavec, ki je na Kokrici premagal domačo ekipo. Rezultati: Preddvor : Primsko- vo 1:1, Kokrica : Grintavec 0:3, Lesce B : Plamen 1:3, Podbrezje : Britof 1:5. V vodstvu je Primskovo s 6 točkami. Medobčinska liga — člani — jug: Alpina : Reteče 4:2, Filmarji : Triglav B 2:0, Kondor Trboje 4:4. V vodstvu je Aipina, ki ima 4 točke. Regijska mladinska liga: Lesce : Bled 8:0, Triglav : Tržič 3:1, Jesenice : Šenčur 10:2, Alples : LTH 1:2, Bohinj : Naklo 0:4, Prim- skovo : Korotan 6:2. Vodi Naklo z 8 točkami. Mladinska rekreacijska skupina: Alpina : Filmarji 5:1, Podbrezje : Trboje 5:3, Kokrica : Preddvor 2:4. V(xlijo Filmarji s b' točkami. Pionirska liga, A skupina: Bled : Naklo 3:0, Lesce : Triglav B 12:0, Jesenice : Bohinj 4:2. Vodijo Jesenice z 8 točkami. B Skupina: Kokrica : Sava B 3:3, Frimskovo : Korotan 6:2, Triglav A : Tržič 1:0. Vodi Triglav A s 6 točkami. C Skupina: Šenčur : LTH 1:5, Alpina : Alples 4:1, Kondor . Sava A 0:3. Vodi Sava A z 8 točkami. P.Novak 26 ur nogometa v Tržiču Po zgledu maratonskih. košarkarskih in rokometnih tekem so se v Tržiču pred kakšnim mesecem zbrali člani kluba študentov pri OK Nogometaši za pokal Na Gorenjskem so bile med tednom odigrane nekatere tekme za jugoslovanski nogometni pokal. Pri članih so bili doseženi naslednji rezultati: Jesenice : Bled 3:1, Šenčur : Primskovo 2:1, Triglav : Sava 0:2, Alples : Reteče 5:1, Kondor : Alpina 4: t, Trboje : Korotan 2:b\ V mladinski konkurenci pa so se tekme končale takole: Naklo : Lesce 4:3, Tržič : Bohinj 5:0, Triglav : Trboje 5:0, Primskovo : Sava 2:3. F. Novak ZSM in taborniki odreda Kriška gora iz K rižev na posebnem sestanku, kjer so se začeli pogovori o 26 ur dolgi tekmi v malem nogometu. Seveda so se pri uresničevanju svoje ideje znašli pred številnimi težavami, predvsem finančnimi, zato jim je na pomoč priskočila tudi OK ZSM in pa različni delovni kolektivi. Tako se je vse skupaj razvilo tako daleč, da se bodo v petek, L, in v soboto, 2. oktobra, na rokometnem igrišču TVD Partizana v Tržiču pomerili člani kluba študentov in kriški taborniki. Tekma se bo pričela v petek oh treh popoldne, končala pa predvidoma v soboto ob 17. uri. Na vsaki strani, tako predpisujejo pravila, mora biti najmanj 24 igralcev in največ 30, le-ti pa ves čas tekme ne smejo zapustiti prizorišča prireditve. Zato bo na samem mestu prireditve poskrbljeno za prehrano in spanje sodelujočih, ne samo igralcev, ampak vseh, ki bodo pri izvedbi tako velike prireditve potrebni. Gledalci, ki se jih bo verjetno v 26 urah zvrstilo precej, bodo imeli prost vstop. J. Kikel Gorenjska rokometna liga Duplje : Sava B 9:3 Kranj — V ženski rokometni ligi je bilo odigrano popolno kolo, saj so tokrat nastopile vse štiri ekipe, le Jelovica je bila prosta. V Dupljah so domačinke po boljši igri obračunale z mladimi savčankami, v Preddvoru pa je zmaga pripadla boljšim igralkam Tržiča. Izida: Preddvor B : Tržič 8:21 (4:12), Duplje : Sava B9:3 (5:2). Lestvica: Jelovica 2 2 0 0 37:14 4 Duplje 2 2 0 0 22: 6 4 Tržič 2 10 1 31:19 2 Preddvor B 3 1 0 2 21:34 2 SavaB(-l) 3 0 0 3 7:45 -1 JELOVICA : DUPLJE 30:20 Kranj — V mladinski gorenjski ligi je šlo skoraj vse po načrtih. Sava je v Stražišču brez težav osvojila točki z Alplesom, vodilni Ločani so dobili srečanje z mladinci Dupelj, Preddvorčani pa so v Zabnici odvzeli točko domačinom, čeprav bi jim lahko obe. Izidi: Zabnica : Preddvor 18:18(9:11), Sava : Alples 20:15 (10:5), Jelovica : Duplje 30 20 (16:8), Križe proste. Lestvica: Jelovica Sava Preddvor Alples Križe Zabnica Duplje (- 1) 3 0 0 84:61 2 0 1 64:62 1 1 1 63:67 1 0 1 1 0 1 0 1 0 0 39:34 24:24 1 42:43 i 39:64 -dh Občinska rokometna liga Gostom pet točk Za krajevni praznik Križ V sklopu prireditev v počastitev krajevnega praznika krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično bo tudi precej športnih tekmovanj in srečanj. Prva taka akcija bo že v nedeljo, 3. oktobra. Ob 9. uri dopoldne bo pred šolo start TRIM akcije Vsi na kolo za zdravo telo. To je letos že tretja taka akcija v tržiški občini in druga, ki jo letos organizirajo Križani. Akcija ho imela start in cilj pred osnovno šolo Kokrškega odreda, proga pa ne bo predolga in jo bodo z lahkoto prevozili tako stari kot mladi. Pozivajo vse občane in krajane, da se akcije, še posebno zato, ker je v nedeljo dopoldne, ko imajo največ časa, udeležijo v čim večjem številu in se s tem priključijo praznovanju krajevnega praznika. J. K. Kranj — Borbe v najkvalitetnejšem gorenjskem rokometnem tekmovanju postajajo vse bolj zanimive in izenačene. Tudi v tem kolu je bilo tako. Prednost domačega terena ne igra več takšne vloge kot bi jo morala. Gostujoča moštva namreč prav nič ne spoštujejo načela, da mora gostitelj doma zmagovati. Tako so v četrtem kolu fostje domačinom odnesli kar pet točk. orej točno polovico. DUPLJE : PREDDVOR 25:25 Duplje — Igrišče Partizana, Duplje : Preddvor 25:25 (9:12), sodnika Kužel (Šk. Loka), Zupan (Kranj). Preddvorčani so že v prvih minutah srečanja pokazali, da se ne hod o zlahka predali. Z dobro igro v napadu in solidno obrambo so na odmor odšli s tremi goli prednosti V nadaljevanju so Dupljami zaigrali bolje in osem minut pred koncem vodili s štirimi zadetki prednosti. Takrat pa so zaradi preostre igre — vseh 60 minut igre so na klopi za izključitev presedeli 17 minut — ostali brez dveh igralcev in gostje so izid izenačili. Gorenjski sejem in Krvavec J Kranj — V nadaljevanju občinske lige v 3. kolu na vrhu ni prišlo do bistvenih sprememb. V vodstvu sta Se vedno Gorenjski sejem in cerkljanski Krvavec. Prvi so v Stražišču odpravili tržiške veterane, Krvavec pa je bil uspešen s Krizami. Visoko zmago so si v Zabnici priborili Bes-ničani, mlado moštvo Križev pa je z golom Mesečni brzoturnir V petek, 1. oktobra, bo šahovsko hit ropot ez-no mesečno prvenstvo Si) Kranj. Ti turnirji bodo odslej vedno vsak prvi petek v mesecu s pričetkom ob 17. uri. L. M. prednosti premagalo rokometaš.' Izidi: Zabnica (vet.) : Besnica I Gorenjski sejem : Tržič (vel ) !7 Križe (vet.) : Krvavec 19:23 (9:14) Huje 19:18 ( I I: I !), Veterani prosti Lestvica: Gorenjski sejem Krvavec Huje Besnica Križe B Tržič (vet.) Veterani Križe (vet.) Zabnica (ve*.) Huj. i:34 (7:15), 27 (21:11), Križe B : STORZlC : RADOVLJICA 18:15 Križe — Igrišče Partizana, Storžič : Radovljica 18:15 (9:9), sodnika Jeruc (Duplje), Vidmar (Kranj). Po izenačeni igri vse do prvega odmora so nato pobudo prevzeli Golničani. V nekaj minutah so nato nadigrali Radovljičane in zasluženo vknjižili prvi prvenstveni točki. KRANJSKA GORA : ZABNICA 23:30 Kranjska gora — Igrišče OŠ, Kranjska gora : Zabnica 23:30 (8:13), sodnika Kramar (Kranj), Konjar (Duplje). Zabničani nadaljujejo svoj zmagovi' pohod Tudi v Kranjski gori so od prve do zadnje minule jurišali na zmago. Taka i^ra se jim je tudi to pot obrestovala, saj so dokaj visoko premagali solidne domačine. KRIZE : ALPLES 15:18 Križe — Igrišč«' Partizana, K -iže : Alples 15:18 (10:9), sodnika šust» Sič, 2un (oba Kranj). Domačini so sicer vodih skozi ves prvi del srečanja. Tudi V nadalje* ..^ju se niso zlahka predali Toda gostje so I iil za odtenek boljSi, pa tudi njihov igralec Liišina, ki je reci in piši dal kar 12 zadetkov, so na koncu le slavili. JESENICE : SAVA 32:28 Jesenice — Igrišče OŠ T. Tomšič, Jesenice : Sava 32:28 (17:11), sodnika Porenta (Preddvor), l'dir (Besnica). Stražišani so se tokrat krepko ušteli. Na Jesenice so namreč odšli v prepričanju, da so jim točki zagotovljeni. Borbeni domačini pa jim niso dali do strela in prvič zmagali. Lestvica: Preddvor 4 1 1 0 120: 87 7 1 ;i (t 0 92:5« 6 Zabnica 4 3 0 1 111: 96 6 3 I 0 0 89:62 6 Alples 4 3 0 1 101: 87 6 3 2 0 1 57:51 4 Sava 4 a 0 1 105: 94 6 3 1 i 2 74:66 2 Duplje 4 2 1 1 104: 88 a 2 1 () 1 35:36 2 Križe 4 2 0 2 79: 71 i I 1 0 2 76:85 2 Storžič 4 1 1) a 75:100 2 2 1 0 1 30:43 2 Kr. gora 4 1 () a 93:115 2 2 (> 0 1 35:41 0 Jesenice 4 1 0 a 102:128 2 a 0 0 1 48:98 -dh 0 Radovljica 4 1 0 t 78:105 1) Humer 0 Alpinistične novice NOVA SMER V VELIKI BABI Jože Ciperle in Stane Horvat (oba AO Kranj) sta 18. septembra preplezala prvenstveno smer v SZ steni Velike Koroške Babe. Stena je visoka 600 m in sta jo preplezala v šestih urah. Ocenila sta jo s III, dve mesti IV. Še ime smeri: »Postopaška« smer. DVAKRAT SFINGA Sfinga — strma in gladka 400 m visoka stena — se dviga nad Amfiteatrom v severni Triglavski steni. Prva sta jo preplezala K. Drašler in A. Kunaver, za njima sta prišla A. Mahkota in P. Sčetinin in kot zadnja, ki sta jo uspela premagati po prvenstveni smeri, sta bila J. Ažman in Z. Kofler. Te smeri so precej časa samevale. Zadnje čase pa so vse bolj pogosto obiskane. V soboto, 25. septembra, sta Marjan Manfreda (AO Matica) in Nejc Zaplotnik (AO Kranj) ponovila Raz Sfinge. To 1200 m visoko steno (skupaj s smerjo Prusik-Szalav) sta zmogla v pičlih osmih urah. Istega dne sta brata Andrej in Marko Štremfelj prav tako v osmih urah ponovila smer Kunaver-Drašler v Sfingi. JESENSKA NEDELJA Potem, ko je v poznem poletju zapadlo kar precej snega za ta čas, je le-ta na veliko veselje plezalcev po stenah več ali manj skopnel. Tako se v prvih lepih jesenskih dneh stene ponujajo kar same. V nedeljo, 26. septembra, sta Tone Hiršenfelder in Franc Langerholc preplezala raz Jalovca (oba sta člana AS Škofja Loka). Plezala sta 5 ur in pol. Boštjan Kekec, Pavel Podobnik in Zora Šink (vsi AS Škofja Loka) pa so v petih urah preplezali Hornovo smer v Jalovcu. Slavko Frantar (AO Tržič) in Ivanka Zi-rovnik (AO Šmarna gora) sta v nedeljo opravila četrto ponovitev Arihove smeri v Rakovi špici ( ocena V, z mesti V + ). Dušan Markič in Borut Bergant (oba AO Tržič) pa sta v nedeljo preplezala Crni graben v severni steni Triglava. Višina smeri 300 m, ocena V. Peter Markič in Marija Perčič sta v ned ljo preplezala Severni raz v Stenarju (ocena III, z mesti V + ). Brata Andrej in Marko Štremfelj pa sta v petih urah ponovila Ko-čevarjevo smer v SV steni Stenarja. Vsi štir je so člani AO Kranj. Andrej Štremfelj pa je v četrtek, 23. septembra, sam preplezal Raz Travnika. Ocena III —IV, vstop V, višina stene 700 m, plezal pa je uro in pol. A. Štremfelj Sobota in nedelja SOBOTA ROKOMET - SKI. - ženske: Stražišče — Sava : Brežice ob 18. uri; MRL: Železniki - Alples : Duplje ob 18.30, Stražišče — Sava : Križe drevi ob 19.30, Zabnica — Zabnica : Jesenice ob 19. uri; ORL: Cerklje - Krvavec : Križe B ob 19. uri, Tržič — Tržič (vet.) : Zabnica (vet.) drevi ob 19. uri; GRL - ženske: Tržič - Tržič : Duplje ob 17. uri, Škofja Loka — Jelovica : Preddvor B ob 18. uri; GRL — mladinci: Duplje - Duplje : Zabnica ob 17.30, Stražišče - Sava : Križe ob 16.30. NOGOMET - GNL - člani: Kranj -Triglav B : Kondor ob 10.30 in ob 15.30 Korotan : Lesce, Naklo — Naklo : Sava, Železniki - Alples : Bohinj, Šenčur — Šenčur : LTH, Trti* - Tržič : Jesenice, Bled - Bled : Triglav, Britof — Britof : Preddvor, Kropa — Plamen : Podbrezje, Olsevek — Grintavec : Lesce B, Primskovo — Primskovo : Kokrica, Orehek — Filmarji: Reteče, vse ob 15.30; pionirji: Kranj — Triglav B : Jesenice ob 9.15 in ob 14.15 Korotan . Triglav A, Naklo — Naklo : Lesce, Železniki — Alples : Kondor, Tržič - Tržič : Kokrica, vse ob 14.15, Stražišče - Sava B : Prmskovo ob 9.30 in ob 10.45 Sava A : Šenčur, Boh. Bistrica — Bohinj : Bled, Škofja Loka - LTH : Alpina, obe ob 10. uri. NEDELJA ROKOMET - II. ZRL - ženske: Železniki — Alples . Zamet ob 10. uri; MRL: Preddvor - Preddvor : Storžič ob 10.30, Radovljica - Radovljica : Kr. gora ob 10. uri; ORL: Kranj - Huje : Veterani, igrišče OŠ F. Prešeren ob 10. uri, Besnica — Besnica : Križe (vet.) ob 10. uri; GRL — r iladinci: Selca — Alples : Jelovica ob Ml. NOGOMET - GNL - mladinci: Kranj - Korotan : Lesce, Orehek — Filmarji : Podbrezje, Naklo — Naklo : Primskovo, Železniki - Alples : Bohinj, Škofja Loka - LTH : Šenčur, Tržič - Tržič : Jesenice, Bled - Bled : Triglav, : Alplesu, Primskovo — Primskovo B : Alpina, Trboje — Trboje : Kokrica, vse ob 10.30. -dh Uspešen nastop Konec prejšnjega tedna je bil v Atenah prijateljski dvoboj v smučanju na vodi med Grčijo iri Jugoslavijo, katerega so prepričljivo dobili naši z rezultatom 5348:4962. V državni reprezentanci so uspešno nastopili tudi člani begunjskega Elana. Tako je Uroš Bogataj pri mladincih osvojil prvo mesto v kombinaciji, likih in skokih ter bil 2. v slalomu. Mark Pleško je pri pionirjih bil prvi v skokih ter 3. v slalomu, likih in kombinaciji, Andreja Porenta pa je pri pionirkah bila 2. v likih ter 3. v slalomu, skokih in kombinaciji. -fr Uspeh Rakuša na Slovaškem Kolesarji Save so se v dneh od 24. do 26. septembra na povabilo kolesarskega kluba iz Košic udeležili treh kriterijev v vzhodni Slovaški. V konkurenci tekmovalcev te pokrajine so nastopili najprej v Trebišovem, nato v Mihalovcih, v nedeljo pa v Humeneh. Največ uspeha sta imela tekmovalca TJ Košic Pavela in Gažy, ki sta pred kratkim nastopila na Rogovi dirki v Ljubljani. Osvojila sta vsa prva in druga mesta, med savčani pa je imel največ uspeha Rakuš, ki ie bil dvakrat tretji. Valenčič je bil tretji v Trebišovem, Kraker, Koželj in Pečnik pa so s spremenljivo srečo dosegali mesta med prvo deseterico, kar je vsekakor uspeh, če upoštevamo, da naši kolesarji niso vajeni kriterijskih dirk. F. Jelovčan UMRL LEOPOLD RUŽICKA V neki bolnišnici v Zilrichu je pred krat-I kim umrl v 90. letu starosti švicarski kemik j češkega porekla dr. Leopold Ružička, do-: bitnik Nobelove nagrade za kemijo leta :9.'I9. Nagrado si je delil z Adolphom Bu-lenandtom za delo pri raziskavi hidro-karbona. 2IVETI SKROMNEJE V Franciji so pred kratkim sporočili j ukrepe, ki jih je pripravila vlada za akcijo . »stiskanja pasu«. Francozi bodo odslej mo-| rali živeti skromneje. Podražil se je bencin, : registracija avtomobila bo odslej dvakrat dražja, občutno bodo višji vsi davki, cene bodo zamrznjene do konca leta, plače pa prav tako ne smejo naraščati hitreje od cen. NAJBOLJ ISKAN V AFRIKI Vodja uporne mladine v črnski četrti Johannesburga Sovvetu 19-let ni Tsietsi Mashinini je trenutno najbolj iskani človek v Afriki. Južnoafriška policija ponuja nagrado v dolarjih za vsako vest o mladem upravniku, ki je neposredni podbudnik sedanjega vala uporov črncev v Južnoafriški republiki, ki se je začel z junijskim uporom študentov v četrti Sovveto. Tsietsi je sin johanesburškega šoferja, o njem pa že krožijo legende, med drugim tudi ta, da je sin predsednika južnoafriškega osvobodilnega gibanja Melsona Mandale, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo. ŠE VEČ ZA OROŽJE Ameriški predsednik Gerald Ford je podpisal zakon o obrambi, ki predvideva za obrambo ZDA v letnem proračunu kar 104 milijarde dolarjev. To je doslej največji vojaški proračun v zgodovini ZDA. MIG 25 IN SAMOUNIČENJE Najhitrejše lovsko letalo na svetu mig 2.r>, s katerim je nekako pred dvema tednoma pristal sovjetski pilot Belenko na Japonskem, ima na krovu kot so strokovnjaki, ki to čudo tehnike pregledujejo, ugotovili tudi naprave za samouničenje. Izvedenci so namreč eno teh naprav že demontirali. Največji japonski sindikat je nedavno tega zahteval, da se japonski in ameriški strokovnjaki nehajo ukvarjati s tem letalom in naj ga vrnejo Sovjetski zvezi. tedni po svetu POMOČ DRUGIM Samo dve državi razvitega Zahoda sta za pomoč deželam v razvoju oddvojili 0,7 odstotka skupnega družbenega dohodka kot to predvideva resolucija OZN. Prva je izpolnila obljubo Švedska, ki je lani dala 0,H odstotka svojega nacionalnega produkta, druga pa se je odzvala Nizozemska. Ostale industrijske države OECD so v poprečju dale (),.'(() odstotka svojega nacionalnega produkta ali šele polovico obljubljene pomoči. Podatki se nanašajo le na uradno obliko pomoči. 34.000 LET STARO NASELJE V jugovzhodni Sibiriji so znanstveniki odkrili 34.000 let staro naselje iz kamene dobe. Menda gre za najstarejše naselje v Aziji, ki kaže na to, da je predzgodovinski človek živel'na tem področju že 10.000 let prej kot so menili znanstveniki. STARO VINO Na veliki dražbi vin v Londonu, ki se odvija te dni, kupcem ponujajo kar .100.(MM) steklenic vina. Nekatera med njimi imajo že kar muzejsko vrednost, saj so stara tudi 150 let, nekaj pa je tudi steklenic vina, ki so bila last admirala Nelsona. MOST MED AMERIKO IN EVROPO Dva ameriška znanstvenika trdita, da je bila Evropa preti 45 do 4H milijoni let povezana s Severno Ameriko z naravnim mostom, in sicer od Spitzberskega otočja preko Islandije in Grenlandije do severno-kanadskih otokov. Domneve naj bi temeljile na raziskavah fosilov, ki sta jih našla na področju kanadskega otoka Kllcsrnerc: gre za ostanke velikih sesalcev, aligatorjev, miši, ptic in želv, to je živali, ki so živele tudi v Evropi. To naj bi potrjevalo, da hi lahko živali prišle po tem mostu na obe celini. Naborni dan, praznični dan! PREVEČ NOGAVIC Komisija evropske gospodarske- skupnosti je priporočila deželam članicam, naj nehajo širiti industrijo ženskih hlačnih no-{ gavic in tudi ostalih nogavic. Razlog naj i bi bila prevelika Proizvodnja teb oblačilnih f predmetov. Mnoga podjetja tudi organizirajo proizvodnjo nogavic V deželah tretjega — to je nerazvitega — sveta, kjer je poceni delovna sila. • MANJ KAVK Naravna katastrofa, ki je zadela Brazilijo 19. julija lani, je močno zmanjšala zaloge \ kave za letošnjo sezono. Zato se cena kave tudi veča, ker naj hi le na tak način pokrili primanjkljaj. Lanskoletni mraz je v Brazi- j liji uničil nad eno milijardo kavinih stebel, iako da so lahko napolnili z žlahtnim semenjem le ti milijonov fiO-kilogramskih i vreč namesto običajnih 2H milijonov. Za obnovo nasadov bo potrebnih kar pet let. Situacija v svetu je še slabša, ker su^tudj nekateri večji afriški izvozniki kave utrpeli škodo zaradi dolgotrajne suše. Tako so dejali včasih dnevu, ko so fantom priznali sposobnost za služenje vojaščine. Dan, ko vstopajo mladinci pred naborno komisijo, tudi danes ni zgubil na pomenu. Naborniki žele, da bi jim komisija vtisnila v knjižico pečat »sposoben« in jim prisodila sposobnosti braniti domovino v najtežjih trenutkih. Zato bi bilo prav, če bi fantom organizacije združenega *dela in šole priznale ta praznični dan kot prost dan. Jugoslovanska ljudska armada namreč vsem, še posebno pa zaposlenim mladincem, ne more nadomestiti osemurnega izostanka. Zato je nabornikom omogočeno izostali le dve ali tri ure, kar pa praznični in družbeni pomen nabornega dneva zmanjša! Pretekle dni se je začel v kranjski občini nabor za obvenike, rojene leta 1958 in starejše, ki so z 'radi najrazličnejših vzrokov odlašali s služenjem vojaščine. Naborna komisija določi fantom rod in službo v Jugoslovanski ljudski armadi na osnovi šolske izobrazbe in želje posameznika. Le-te skuša komisija upoštevati in jih uskladiti s potrebami ljudske armade. »Nabor terja od oddelka za ljudsko obrambo občinske skupščine vsestranske priprave,« je dejal predsednik naborne komisije kapetan I. razreda Branimir Petrovič. »V Kranju so delo solidno opravili. Pred naborom so zbrali za vse obveznike potrebna zdravniška potrdila, podatke o šolski izobrazbi in poklicu ter poizve-deli po amaterskih znanjih fantov, zanimivih za JLA. Pri tem so oddelku pomagale tudi druge službe, družbenopolitične organizacije, socialno skrbstvo itd. Vsak obveznik je tudi izpolnil listič in napisal, kdaj in kam želi v vojsko. Posebno razveseljivo je, da so nabornike obiskali predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, predsednik občinske konference SZDL Slavko Malgaj, predstavniki mladine, teritorialne obrambe, Zveze rezervnih vojaških starešin itd. Izredno so se odrezali tudi v Cerkljah, kjer je bil nabor VhM?}£ PJd k(>misiJ(±' j« jim bo doh>čila rod in službo v Jugoslovanski ljudski armadi - Foto: F. Perdan 21. in 22. septembra. Predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti so okrasili dvorano in vsakemu naborniku pripeli nagelj. To je naredilo na nabornike in na nas izreden vtis. V prihodnje kaže za nabornike organizirati še prireditve, vendar to za zdaj ni mogoče, saj vsi fantje nimajo prostega dne.« V prihodnjih dneh bodo nabori tudi v drugih gorenjskih občinah. V Kamniku bo od danes, 1. oktobra, do 6. oktobra, v Domžalah od 7. do 10. oktobra, v Škofji Loki od 14. do 19. oktobra, na Jesenicah od 20. do 26. oktobra, v Radovljici od 27. oktobra do 2. novembra in v tržiški občini 3. in 4. novembra. J. Košnjek Vrste pred štrucami kruha Jeseniški tržni inšpektorji so v prvem polletju letošnjega leta pregledali 210 zasebnih turističnih sob — Kazni za oporečna živila — Manj zaželenega kruha v štrucah Jesenice — Jeseniški tržni inšpektorji so v prvem polletju letošnjega leta opravili 361 pregledov, od tega 216 pregledov v zasebnem gostinstvu in pregledov zasebnih turi- ni dan pionirjev Pionirski dan v Žirovnici je bil letos preizkus obrambnih priprav pionirjev in vsega kolektiva — Organizacija uspelega obrambnega dne pomeni preverjanje znanja s področja obrambe in zaščite ter prikaz obrambne dejavnosti na šoli — Uspešno sodelovanje pionirjev s pripadniki JLA, teritorialno obrambo, ZRVS in drugimi Žirovnica — V sredo, 29. septembra, na pionirski dan, so učenci vseh razredov osnovne šole iz Žirovnice opravljali prav poseben preizkus: namesto šolskega zvonca je bilo zjutraj slišati signale, ki so opozarjali na napad iz zraka. Učenci so v treh minutah prav vsi zapustili šolsko poslopje in odhiteli na zborno mesto, se razdelili v skupine in se domenili za nadaljnje ukrepe. Razdeljeni v več skupin, tako v varnostno, skupino za zveze, informativno skupino, tehnično, diverzantsko, sanitetno in druge so hitro krenili v Završnico, kjer je potekal šolski obrambni dan. Gasilci so med tem časom pogasili požar, učenci pa so v Završnici začeli z delom. Med opravljanjem nalog seje nenadoma spet zaslišal signal za nevarnost in vsi so se umaknili v bližnji gozd. Ob delu diverzantske skupine ter ob nenehnem delu sanitetne skupine se je ponovno oglasil signal za požar in za gašenje požara ŽIROVNICA — Na obrambnem dnevu učencev osnovne šole v Žirovnici je bila med zelo aktivnimi sanitetna skupina mladih deklet. — Foto: D. S. so se takoj odzvali mladi gasilci. V popoldanskih urah so se začela tekmovanja v streljanju in v metu bombe, kulturna skupina pa se je pripravljala za nastop. Graničarji iz karavle v Mostah pri Žirovnici, ki so v akciji sodelovali, so prikazali tudi pripravljenost graničarskih službenih psov. Po uspešni vaji je bil miting s kulturno zabavnim programom, pozdravom predstavnika družbenopolitičnih organizacij, mladi pa so protestirali proti kršenju avstrijske državne pogodbe. Pionirji iz osnovne šole Žirovnica so bili na dan svoje lastne obrambe in zaščite stražarji, člani skupine za zveze, organizatorji informativno propagandne dejavnosti, saj so pisali parole, zbirali informacije, obveščali udeležence in izdali glasilo, bolničarji, organizatorji prehrane in preskrbe, gasilci, taborniki, diverzanti, v tehničnih skupinah in dobri strelci. Prav vsi učenci so bili o nalogah posameznih skupin skrbno poučeni, delali so po navodilih in bili v stalni pripravljenosti. Osnovna šola Žirovnica se je tako med prvimi šolami nasploh pri nas odločila, da organizira obrambni dan. V priprave in pozneje v izvedbo je vključila kar največ učencev višjih razredov in tako preverila znanje iz predmeta obrambe in zaščite v praksi, preizkusili pa so se tudi tisti učenci, ki delujejo v izvenšolskih dejavnostih, v raznih društvih in krožkih. Obrambni dan je vseboval takšen program, da je spodbujal delo učencev pri opravljanju določenih nalog, prikaz prvega dne vojne pa je bil kar najbolj veren in doživet. S tem, ko so se vključili tudi graničarji in drugi, je bila vaja še uspešnejša in je popolnoma dosegla svoj namen. V osnovni šoli Žirovnica, kjer so prvi pripravili program dela za izvedbo obrambnega dne, bodo odslej vsako leto na pionirski dan preizkusili znanje iz zaščite in obrambe na osnovni šoli. D. S. stičnih sob. Le-te so morali opraviti zaradi spremembe kategorizacije po novem pravilniku. Razen rednih pregledov so opravili še 15. komisijskih in 45 informacijskih pregledov. Zaradi neustrezne kakovosti so trajno izločili iz prometa za 20.000 dinarjev prehrambenih proizvodov, v trgovini na drobno pa so začasno izločili iz prometa zaradi neustrezne kakovosti oziroma deklaracije za 22.000 dinarjev proizvodov. Ob opravljanju inšpekcijskega nadzorstva so nadzorovali tudi zalo-ženost tržišča in kvaliteto artiklov. Ugotovili so, da je stanje boljše, kar velja za kvaliteto kot tudi za zalo-ženost tržišča s sadjem in zelenjavo, ob kateri so ugotovili tudi večje število vrst. Slabša je bila založenost tržišča predvsem s telečjim in svinjskim mesom. V jeseniški občini je bila neustrezna preskrba z raznimi vrstami kruha, predvsem s črnim in belim kruhom v štrucah. Kruha je sicer dovolj, vendar precej več specialnih vrst kruha, kmečkega črnega in kmečkega belega kruha v hlebih ter ovsenega in alpskega kruha, ker je cena proizvodnih stroškov za proizvajalca bolj ugodna. Vendar pa vsaj Jeseničanom bolj prijata in ustrezata okus in oblika osnovnih vrst kruha — štruca kot kmečki kruh — hleb. S takšnimi izjavami mislijo izključno na kvaliteto kruha in na njegov okus in ne na ceno. Na Jesenicah tudi menijo, da se dobavitelj Žito Lesce pri dobavi ne ravna po pogodbah in po naročilih. Stranke potem čakajo v' prodajalnah predčasno pred dnevno dostavo kruha, ki ga v nekatere poslovalnice pripeljejo po 11. uri dopoldne. Ugotavljajo pa tudi že, da se potrošniki vedno raje odločajo za zasebne pekarne. D. S. Filatelistična razstava Radovljica — Filatelistično društvo Radovljica bo danes (1. oktobra) ob 10. uri v dvorani radovljiške graščine odprlo tradicionalno filatelistično razstavo. Letos filatelisti prikazujejo zbirke serij o liku maršala Tita, serijo Vojaške uprava JA na Svobodnem tržaškem ozemlju, serijo znamk rdečega križa, zbirko pisemskih ovojnic in znamk naših himalajskih in olimpijskih ter drugih znamenitih odprav in druge. Razen tega so pripravili tudi dve vitrini značk različnih zvrsti, namenjenih zbirateljem značk, predvsem pa mladini. Društvo, ki združuje 45 članov, si prizadeva, da bi v svoje vrste pridobilo čimveč ljubiteljev te zvrsti. Zato so povabili šole, da organizirajo skupinske oglede te razstave. JR Najbolj poskočim, kadar ljubo slovenstvo hoče biti kunštno kot le kaj in si izmišlja vedno nove in nove izraze za kar lepo pristna Kg udomačena slovenska imena tn na vsak način hoče zmodernizi-rati naše jezikoslovje in izrazoslovje. Pa že rajši pišem tako kot govorim — jaz to namerno počenjam — kot pa da bi hlastal za skovankami, ki niso ničesar drugega kot navadna skrpucala, p0' pačenke, na katere sem, kot sem že omenil, strahotno togoten. Že sem se mislil spraviti nad tako imenovane inštruktaže, «' morajo biti že nekaj posebnega, da jih ne moremo imenovati predavanja, strokovna predavanja ali kakorkoli že drugače, ko sem prebral v nekem čisto navadnem poročilu, da so prav nehigienska individualna biološka gnilišča-Kdor je od stroke, se mi lahko hahlja, meni pa je še danes p°' polnoma nejasno, zakaj nekako ne ustreza tudi ljudem od »foha* naša stara greznica. Smrdi greznica, smrdi individualno biološko gnilišče, nehigienska je greznica, nehigiensko je individualno biološko gnilišče. Zdaj samo še čakam, kdaj bomo stranišča umno poimenovali v individualna biološka odlagališča. Saj sem nasploh velikodu&n?. popustljiv do človeških drobni?} slabosti in napak, ampak zadnjlj pa me je v nasadu jabolk v P0"' vinu le raztogotil lastnik »p& geota« kranjske registracije' Opazil sem ga tedaj, ko je hfa*Z no okušal jabolka, ki naj bi J1, kupil in ko jih je temeljito obg**1' zel, jih je v navzočnosti delavce? in nad njihovimi glavami v velikem loku zalučal v sam nasad-Vse lepo in prav, saj jih lahko p0' skusiš, a kaj, ko je bil vozniku okusni nasad tako zelo všeč, dU še pozneje, ko je že odpeljal, & odnehal. Meni nič, tebi nič, sef1 moral za njim zavirati, kajti nenadoma je ob nasadu ustavi" stopil ven in začel obirati češplje' Jaz sem čepel v svoji škatli, 2