Stev. 77.
Poštnina ^ S'« pavšalirana.
Posaniesena ètevllka «tane 80 vinarje1
Leto 2.
Uredništvo in upravniStvo v Velikovcu. List izhaja vsak torek in petek.
Naročnina zneèa: celoletno 12 K, polletno 6 K. Četrtletno 3 K
Cer.e inseratom: enwtopna petitvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu n 10 objav popust.
i t '
Vsem bratom in sestram, ki prebivajo v teh tako velikih in tako težkih časih na lepi naši koroški žemljici, katero so pojili naši pradedje s svojim znojem in krvjo stoinstoldja, kakor tudi vsem svojim prijateljem širom naše postrane domovine tam doli od sinjega morja pa tja gori do Mure, tam daleč od Soluna pa do kipeče in šumeče Soče, sporočamo tužno vest, da je umrl naš dragi brat
i PETER KARBON
orožnik v Malem Šentvidu
na ranah, katere so mu zadali nahujskani in podivjani naši narodni nasprotniki ž noži in koli za to, ker je branil našo čast in čast svoje domovine, katero je ljubilo njegovo moško srce tako zvesto in goreče, kakor mora ljubiti sleheren otrok svojo dobro mater.
V	nedeljo dne 26. septembra 1920, ko so se najeti in plačani Celovčani z dunajskimi avtomobili vozili kakor volkovi tuleč in rjoveč po naših doslej tako mirnih in varnih krajih, je bil pokojnik napaden pobil na tla. Naši bratje so ga pripeljali takoj v Velikovec, kjer je le v pondeljek zjutraj za vedno prenehalo biti njegovo junaško srce.
V	sredo dne 29. septembra 1920 se je prepeljalo truplo nam vsem dragega in milega brata iz velikovške mrtvašnice skozi mesto na slovensko pokopališče v Št. Rupert. Na njegovi poti ga je spremljalo kljub slabemu vremenu na tisoče žalujočih bratov in sester iz vseh delov slovenske Koroške. Velikovški pevci so mu zapeli dve žalostinki, v zadnje slovo pa mu je govoril naš narodni poslanec g. Smodej.
Bratje in sestre!
Ko vam sporočamo to žalostno vest, ki je do mozga pretresla vsakega izmed nas, prosimo vas samo eno :
v	Ostanite mirni !
Vemo dobro, da se vam krčijo mišice in stiskajo pe»ti, da po vaših žilah vre razgreta kri, da vam se stiska srce ogorčenosti nad brezprimerno podlostjo in nizkostjo vseh tistih, ki so krivi in sokrivi smrti našega brata Petra.
Četudi dobro poznate vse tiste, ki so zakrivili, da je moral naš brat Peter komaj 25 let star, zapustiti starega in onemoglega očeta iu žalujoči sestri v Libeličah ter potrto nevesto v Slovenjem Šmihelu, vendar si ne umažite rok s temi ničvredneži, s tolovaji in ubijalci. Zakaj Kristus je rekel:
„ Po njih delih jih boste spoznali!"
In mi vsi, o bratje in sestre, j:h spoznavamo po njih delih. Pišejo in govorijo „Koroško-Korošcem"; „Korošci, ostanite zvesti!" med tem pa pobijajo naše brate Korošce in jih koljejo, da bi potem oni imeli dovolj prostora. Za naše brate, matere in sestre imajo polna usta sladkih in usmiljenih besed. Zraven jim pa ubijajo sine, brate in ženine. Pravijo, da imajo mir, pa med nami razširjajo ogenj in smrt. Govorijo o divjakih v Macedoniji, pa so sami največji divjaki, požigalci in morilci, kar jih je na svetu.
Vse to dobro veste in čutite v svojih srcih, vendar ostanite mirni. Zakaj maščevanje je prepuščeno Gospodu. In to maščevanje že prihaja tako strašno in občutno, kakor stralen in velik je greh, ki so ga zakrivili.
Bratje in sestre! Mislite na pokojnega brata Petra
v nedeljo dne 10. oktobra.
Takrat se maščujmo z belo glasovnico v roki in pokažimo, da nočemo ostati s tolovaji, požigalci, razbojniki in ubijalci pod eno streho.
Na lepi Koroški, zibelki našega naroda v tednu pred zmago Jugoslavije, ko je najhujše divjal nemški teror, v času plebiscita.
Stran 2.
„KOROŠEC", dne 1. oktobra 1920.
Stev. 77.
Kdor hoče, da se mu bo na tem in na onem svetu dobro godilo, bo 10. oktobra vtaknil v kuverto belo glasovnico, zeleno bo raztrgal na dva kosa, vtaknil tudi ta dva kosa zelene glasovnice v kuverto, oslinil nato kuverto jo zaprl in jo vrgel v posodo, ki bo za to pripravljena. Ker bo vsakdo takrat sam v tisti sobi, zato bo samo Bog vedel, kako je kdo glasoval.
Pliberški škandal.
Za nedeljo, 26. sept, so sklicali Nemci in nemčurji shod po § 2. v Piiberku. Da bi mogli nemoteno zborovati, so poklicali na pomoč celovško „Prügelkompanijo", ki se je pripeljala na šestih avtomobilih. Ker se ni vedelo za ta shod prej ko v nedeljo dopoldne, so se širile različne govorice: ene, da shod ni dovoljen, druge, da se vrši. Ker je bil čas zelo kratko odmerjen, ni bilo mogoče storiti protiukrepov. Zborovanje se je vršilo v pivovarni. Zbralo se je približno 400 Nemcev in nemčurjev z otroki vr d. Celovška varnostna straža se je pod masko „Sangvereina" peljala v Pliberk k Niemetzu, kjer so se pošteno nažrli in napili.
Proti osmi uri se je nahajalo na Krekovem trgu nekaj Slovencev. Med temi je bil tudi Pliberčan Krepi, ki so ga Nemci vabili na vse pretege k Memetzu:„SiesindeinfescherMensch, j kommen Sie nur herein". Ni se jim i dal premotiti. Zaklical je rajši „Ži- i vela Jugoslavija", na kar so vsi planili po njem. Prvi ga je udaril nado- 1 budni lekarničar Schwarzl, potem drugi, j Med temi je bil tudi predsednik ple- j biscitne'podkomisije za pliberški o- ; koliš, italijanski podpolkovnik Navarini, j ki ga je tudi udaril Radovednost je prignala tudi klobučarja Ovčaka. O- j stal je popolnoma miren. Tudi tega je udaril signor tenente colonello po ; nosu, da si je stri palico in da je bil : Ovčak takoj ves krvav. Gospod pred^ j sednik je bil v civilu in kot tak je i potegnil on, njegovi šoferji in puc- i penzelni z Nemci. Ne samo to, da se je udeležil „visoko izobraženi gospod" j pretepa,je na klic „Živela Jugoslavija!" odgovoril celo „Crepa Jugoslavia!". S tem je pokazal gospod predsednik vso svojo „nevtralnost". Priče so na razpolago. Tak „nepristranski" član komisije mora takoj izginiti 1 Vsa čast angleškemu in francoskemu zastopniku, ki sta ljudi samo mirila in varovala svojo nevtralnost. Ko je nastopilo orožništvo, so se poskrili nemčurji kakor politi psički ter bežali po stranskih izhodih Dr. Herbst je lajal „alles in die Hiuser"! Naj poskusijo še enkrat! Drugič bo druga pela! Capito?
Ljudje božji, vera je v nevarnosti.
Vera je v nevarnosti! — vpijejo avstrijski podrepniki. !n zakaj je vera v nevarnosti? Zato, ker je v Jugoslaviji tudi nekaj ljudi, ki niso naše vere. Smešno! V stari Avstriji tudi nismo bili sami katoličani. Mirno smo živeli skupaj s protestanti, pravoslavnimi, z judi, mohamedanci in z drugimi. A takrat ni noben Nemec vpil, da je vera v nevarnosti.
V emčiji so bili celo protestanti v večini in nemški cesar sam je bil , tudi protestant. In naši „pobožni"
Nemci niso vpili, da je vera v nevarnosti! Pač pa so vsi tisti faloti, ki v-pijejo zdaj, da je vera v nevarnosti, takrat najbolj agitirali za „los von Rom", za protestantovsko vero.
Tudi v Grebinju živi neka ženska, ki se na ves glas dere: Vera je v nevarnosti! Ta ženska je Ančka Samo-nfgg. Res je sicer, da je ustrelila svojega moža, ampak zato je vseeno pobožna katoličanka. Tudi sebe je hotela usmrtiti, a pobožna katoličanka je pa le. To je dokazala tudi s tem, da je pisala župnemu uradu v Grebiriju: Dem Pfarramte Gri fen zeigt ihren Austritt aus der röm.-kath. Kirche an, Anna Samonigg. In taki ljudje vam lažejo, da je vera v nevarnosti! Pfuj tajfl!	/
Wehrpflicht.
Vedite, da brat brata ne sprav-I lja v nesrečo, pač pa gospod hlapca, j Nemec Slovenca, zaničevanega bin-I dišarja!
Vojaška dolžnost pomeni:
1.	da si država prihrani milijone in milijarde, ker redni vojaki niso tako dragi kakor pa najeti, ki se morajo plačevati kakor uradniki (peom-tarji);
2.	da uživa država v notranjosti red, rdeča ,garda pa samo ogroža posestnike, ker hoče, da bi se premoženje razdelilo;
3.	da uživa država na zunaj mir, ker dobro vojaštvo je odločen žandar, kateremu se roparji ne upajo blizu
Jugoslavija bo uživala mir, pa naj ji Nemci še tako prerokujejo vojsko.
Nemci
pa so obdani okoli in okoli od samih sovražnikov: Francozov, Dancev, Poljakov, Čehov, Madžarov; tudi z Lahi si zaradi južnega Tirola niso dobri.
Nemci sami mislijo na vojsko, oni bodo sami pri prvi priložnosti v-peljali Wehrpflicht, pa tudi brez tega lahko napravijo splošno mobilizacijo.
/.ko nočete vojske, glasujte za Jugoslavijo!
Kanonenfutter.
Slovenci! V svetovni vojski ste bili kanonenfutter za Nemce. Ako bi Nemci ne bili imeli pod svojo komando nas, Čehov, Poljakov, Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Dalmatincev, bi sploh ne bili začeli te strašne vojske. Nemci bi se bili bali poslati samo svoje ljudi v švarmlinfjo — za to so bili drugi.
In danes vas strašijo Nemči, da boste kanonenfutter v Jugoslaviji!
Vedite: Vsak falot kaže s prstom za poštenjakom.
Jugoslavija je. zmagala in je dobila to, kar je hotela — Nemci pa so bili tepeni in se hočejo maščevati.
Nemci bi še zmiraj radi imeli vas Slovence za kanonenfutter.
Samo Nemci še mislijo na novo vojsko!
Korošci! Ako nočete biti več kanonenfutter, glasujte za Jugoslavijo, ki bo imela mir.
Za vsakega.
Če poznaš koga med svojimi i znanci, ki morda še dvomi, za katero | državo naj bi glasoval, ne prigovarjaj mu na nobeno stran in ne odgovarjaj. ! Stavi mu samo sledeča tri vprašanja:
1.	Katera država ima boljši denar, torej večji kredit?
2.	Katera država zamore svoje državljane lažje preživljati?
3.	Katera država ima z ozirom na trgovino lepšo bodočnost: država, ki leži ob morju, ali država, ki nima morja?
Če je pošten, ti ne more ostati odgovora dolžen !
Čez 40 milijonov ljudi
je uničila svetovna vojska sumo v glavnih evropskih državah (brez Turške, Grške, Amerike in Japonske) Od tega odpade:
1.	na mrtve na bojiščih 10 milijon >v
2.	na večjo umrljivost 15 „
3.	nu manj porodov	15 „
Na posledicah vojne je najbolj trpela mala Srbija. Na mrtvih ima 14 8% (druge države 3% in mani), na večji umrljivosti 28 4% (druge države 8% in num). Skupaj je izgubila 1,650 000 ljudi ali 357« vse^a prebivalstva, torej več k>i eno tretjino svojih ljudi pred vojno. Naji/išjo številko izgub pa je dosegla Rusija, namreč 13 milijonov ljudi, kar pa znaša samo 9 6% vsega prebivalstve.
Te s krvjo prepojene Številke nam povejo, koliko gorja je priklica! na svet nemški narod. Ali naj po vsem tem ne bo prokletstvo večni delež Nemčev?
Kaj pravi Bauern-Zeitung.
„Batiern-Zeitung" vsi poznate in veste, kako hujska zoper Slovence in Jugoslavijo. To pa, kar delajo v nesrečni Avstriji z ubogim kmetom, ji je pa k preveč. Zato piše dne 15. septembra:
„H koroški knietski zvezi prihajajo neprenehoma pritožbe o strašno težkih kaznih, ki jih nalagajo^ kmetom, ki ne oddajo aii pa oddajo premalo mleka in žita. Dogaja se, da so kaznovani kmetje, ko oddajo premalo, z kaznijo od 24.000 do 32.000 K. Pritožbam se ne ugodi ali v zelo pičli meri. Kar se je zvedelo v poslednjih časih o strogein'kaznovanju kmetov, presega vse meje. Ali hočejo zares ravno kmetu potegniti kožo čez ušesa in ga napraviti za novodobnega sužnja? Tako že ne more iti naprej!"
Če bi „Korošec" to pisal, bi naši zaslepljenci rekli, da je to laž.
Vrag in njegovi pomočniki, avstrijski podrepniki so zeleni!
Stev. 77.
.KOROŠEC", rtne 1. oktobra 1020.
Stran 3.
Iz nemških listov.
i
Dunajska „Arbeiter Zeitung" piše: „Glejte, to je kruh iz koruzne rnoke, čudno barvo ima in čudno obliko. Sivorumena skorja je razpočena in robovi so podobni ustnicam, odpirajo-čim se za razgovor. In kdor hoče, lahko posluša, kar pripoveduje hleb, če tudi je to, kar nam ve povedati, malo razveseljivo. Najprej pripoveduje, od kod ie doma. Koruza, iz katere je hleb spečen, je zrastla v Jugoslaviji. !n ta država je tako velika, da ne raste tam samo za domačo živinorejo zadosti koruze, marveč, da more tudi n/m proti dobremu plačilu oddati koruzo za naš vsakdanji kruh. Marsikateri hlebec našega ljubega koruznega kruha je zrastel na polju, kjer so med vojno našli Avstrijci, Nemci in Srbi skupen grob!"
Tako piše nemški list! Avstrijski podrepniki, vtaknite si te besede za klobuk! Povejte, da bi bil tak tudi koroški kruh, ako bi prišla naša ljuba koroška dežela pod nesrečno Avstrijo!
Velikovški okraj*
Replje. Ta „lepi" Ahrehtov Tine, ki že v vojnem času, ko je bil „kaprol'' ni znal slovensko, se je razvil v pravega nemčurja. Boji se slovenske družbe, in čisto srečen je med pliberškimi „purgarji" in frajlicami. Lansko leto meseca majnika se je „šmucav" okoli folksverovcev in popival žnjimi ukradeno vino. Njegov bratec janež je „rekviriral" že leta 1918 tam za Velikovcem voz, s katerim vozi zdaj blago iz Celovca, da podkupujejo tukajšni „obernemčurji" otnahlivce. Na, pa nekaj ostane že tudi pri „ta potrebnih Abrehtovih. Reveži ogorčeno odklanjajo judeževe groše, bogatini jih pohlepno sprejemajo. Sramota!
Klopce. Riepl Primož, pd. Užnik je v nedeljo grozil Slovencem, da jih bodo Nemci nagnali črez Karavanke. Primej, namestu da preganjaš Slovence, preganjaj raiši svoje uši, ki jih imaš že toliko, da je nevarnost, da te požrejo še pred plebiscitom. Potem bo Nemška Avstrija zopet ob en glas. Ušivci in cuhthajzlarji, to so glasovalci za Nemško Avstrijo.
Konovece. Gospod Komar se je
zadnji petek tako utrudil pri trošenju nemCurs'cih letakov po naši vasi, da je revež obležal, izgubil vse letake in Še drugi dan ležal dónta. Revežu se je ponesrečilo. Hoji!
Trušnje. „Suvenc s že dov, der Sieg g'hört uns!" Takoj vam dukažem, da ni res tako. Dne 22. sept. sem šel proti gradu Prajza Kühnela. Tu me dohiti mož, ki je šel z bogato obloženim rukzakom v Nemško Avstrijo. Mož me je imel gotovo za svojega pristaša, pozdravil me je z „GrliB Gott". Ker sem mu odzdravil enako, sem ga še bolj potrdil v njegovi veri. Začel je takole: „Sie sind bestimmt der Herr von Obertrixen?" Odrezal sem se, da sem veleposestnikov sin, da si pa še bolj pridobim njegovo zaupanje, sem še pristavil: „Schauens, wieviel Feld uns die verdammten Čušen weggenommen hahen. Hoffenttich sind in 14 Tagen wieder wir die Herren"! Odgovoril ini je: „Hier in der Zone A
schaut unsere Sache wohl verdammt schlecht aus. Es sind durch Vertrauens-manner die Stimmen gezahlt worden, fehlt aber noch viel, viel; es ist keine
Hoffnung---"! Mož je bil iz Veli-
kovca, brat nekega Rebernika. Nesel je živila v Avstrijo. Ko mi je še povedal, da je umrla Glantschnigu mati, sva se ločila. Tako stoji torej stvar zelenih. Nemci žt vedo, navadno so zmiraj bolje poučeni ko mi. Korošci! Na dan 10. oktobra raztrgajte vse z e 1 e n e glasovnice in zmaga bo sijajna. Ne bojmo se strahov, ki jih ni več!
Velikovec. Neki obrtnik iz Spodnje postne ulice se je gugal od gostilne Tschebull preti domu. Imel ga je že precej pod kapo in takole ie govoril sam s seboj: „Won i meiner Oltn a slawisches Geld gib — den hot sie mi do noch a bisl gern". V vinu, pravijo, da je resnica!
Velikovec, Razni velikovški purgarji, ki so privandrali s Kranjskega, se prav nič ne zmenijo za tiste flugcetlne „Hinaus mit den Krainern"! Nobeden izmed njih se še ni odločil, da bi prodal svojo hišo in se vrnil na Kranjsko. Govoril sem z enim izmed teh Velikovčanov, pa mi je rekel: Wissen Sie was, unsere VölkermarkterMaulreiBer sind javerriickt! Sie können mich alle gerne haben. Ich kiimmre mich einen Pfifferling um diese spieBbtirgerliche Bande! Aber lachen mufi ich dóch, wenn ich denke, daB diese Leute mit solehen Flugzetteln die Zone A retten wollen. Kakor vidite, g. urednik, je tudi med temi ljudi nekaj pametnih, in ni prav, da kar vse skupaj peglate! (Op. ured. Naš list še ni nikogar napadel, če je miren. Kaj nas briga, če kdo raiši govori nemški kakor pa slovenski! Sicer smo pa prepričani, da bomo po plebiscitu z našimi sedanjimi nasprotniki še dobri prijatelji. Tako je v Mariboru, Celju in drugod, in tako bo tudi pri nas!)
Virna vas. V 74. štev. „Korošca", z dne 21. sept. smo priobčili dopis iz Vime vasi. Opozarjamo cenj. bralce, da je to Virna vas ob Krki in ne Virna vas pri Pliberku.
Letina. Ker Letinčani nismo mogli zakuriti za kofe, so Huberjevi pobi prinesli dva korba papirja. Potem smo čisto lahko zakurili in skuhali dober kofe. Zato se postrežljivim pobičem najlepše zahvaljujemo. Pa še kaj prinesite, bomo zmiraj hvaležni!
Velikovec. Naslednji Velikovčani še niso v Velikovcu pridobljeni za Nem-Ško-Avstrijo, ker se jih mora pridobivati še le z Abstiminungscukrom :
Kabon, MaschinenhSndler; Pfeifer Const., Trödlerin; Kaus; Santner, Spie-lerwirtin; Kircher; Wernitznig; Kuchling; Kog< j; Priednig, Schmied; Huder, Spar-kassediener; Etzelsdorfer, Feilhauer; Sebastian; Wiegele, Rauchfangkehrersgattin; Ruttnig, Schuhmacher; Sicher, Schuh-macher; Müller Katharina; Riepel Josef, (Kostwein); Jernej Josef, Knecht beim Plešivčnik; Schubernig; Rosman; Krobat, dz. bei der hiesigen Gendarmerie; Pri-moschitz Theresia; Deutschmann, Inwoh-ner; Not Batista, Schleifer; Urch; Stel-zer, Schuhmacher; Zado; Medwed, Schuhmacher; Cihlo; Spendal Alex.; Spendal Ferdinand; Furlan, Inwohnerin; Zirkelbach; Reiner Richard.
Pliberk. Če stopiš v Herbstovo i lekarno, zagledaš na steni velik plakat ! „Karnten in Gefahr", miza pa je vsa j prelepljena z zeleno obrobljenimi lepaki, j Lekarna je postala agitacijski lokal. Ne i agitira tam samo lekarnar Herbst, njegova j žena in Schwarzl, ampak tudi že stene j in oprava. Umevno tudi, da vsa zdravila ; kričijo „Avstrija, Avstrija"! Tako zgleda I „Terror und Gewaltherrschaft" v Jugo-i slaviji.
Pliberk. Nemška hvaležnost. Upo-) kojeni nadučitelj Hölzl (nemškutar) je ; bil prevzet od naše vlade. Svojo penzijo j dobivlja od Jugoslavije. Ta penzija je j trikrat večja ko avstrijska, povrhu pa je i še razloček med valutami trikraten. Nje-j gov sin more na ta način študirati v j Celovcu. Z avstrijsko penzijo mesečnih i 300 K bi sin pač ne mogel študirati in j družina bi se tudi ne mogla preživiti.
V zahvalo za to pa lepita žena in i sin avstrijske letake po ulicah in brusita : svoje tako že dovolj ostre jezičke na • avstrijskih brusih.
Gadov ne bomo redili na svojih prsih in poskrbeli bomo, da dobi Hölzl zopet toliko zaželjeno avstrijsko penzijo.
Enaka zagrizenka ie tudi upokojena učiteljica Mrak. Bolj ko ona ne more nihče sovražiti Jugoslavije. Mlinski kamen se ji je odvalil od srca, ko je mogla zopet razobesiti koroško zastavo in demonstrirati proti tisti državi, ki ji daje pokojnino.	7
Grabštanj. To je pa že preveč, kar sem slišal zadnji četrtek. Dva možaka iz grabštanjske okolice — imena bom povedal po plebiscitu — sta se pogovarjala med seboj — seveda o plebiscitu. D: „Wast, es is net so anfoch für Deutschösterreich zu stimmen, wia moncher glabt; es is net alles so, wia man uns vorerzahlt". Š: „Wast wos, i bin noch hait im Zweifel, wia i obstim-men wer'. Sogn muas i jo jetza, daB i für Deutschösterreich stimmen wer', sunst hot ma ja ka Ruah". D: „1 man a so. Unser an is nit olies gleich, wia es noch dem Plebiscit sein wird. Die Klognfurtner die hobns leicht zum sogn, stimmts für Deutschösterreich, weil sie ja nix zum verliern hobn, ober wirBauern! Konnst nit wissen, ob dir nit die Keuschen flöten geht*. Š: „Bis zum Plebiscit wer' ma uns schon noch überlegn; die Obstim-mung is ja ohnehin geheim und wird so niemand erfahren, wia man obg'stimmt hot!" Bravo!
Libuče. Naš Brie se je dosedaj, kakor vsi nemškutarji, pritoževal, da ne more prodati svoje živine. Ko pa je prišel k njemu nakupovalec živine po vole, se mu odreže: „Za Ljubljano pa nimam naprodaj svojih volov". Ali mislite, očka Bric, da vam propagandni odsek v Celovcu odkupi tudi vole, kakor svinjo za 140 avstrijskih kron za kilo žive vage? j Toliko defc'arja pa tudi ta nima, da bi ; vsakemu nemškutarju po taki ceni od-i kupil vso živino. V vašem navdušenju I za Avstrijo bi se vendar morali držati ! Cen, ki jih je določila „Viehverwertun-; ga"!
Cene so pač le dobre jugoslovanske, četudi vse drugo Bričevim smrdi. Potem pa pravijo nemškutarji: „Kmet v ' Jugoslaviji ne bo mogel „havžvat"! Kako, da se še niste spufali?
Stran 4.
,KOROŠEC", dne 1. oktobra 1920.
Stev. 77.
Boroveljski okraj.
Svetna vas v R. Rajtnho brez birta so mei' naš' nemčurj'. Zvclil' so že purhamastra, de po abštimh kna bo trieba dreč cedlne pikat in agitirat za nemščo rieč. Najbrž so tu mradl z vs-mileja do Nuča k'jc tak' že za cavo ped nuh zgubu pr litanj'. Kak' se bo Spev-njak po abštimng spijav, k' bo na šiš mov zašriban „Gmeidiomt"! Tu se boj' mštace stresle, če ha bom' pozdravi' „'n tog her purhermaster". Mi Suvenc pa b'mo ostali koj pr starem: zapeli bomo ano liepo mštacain v čast:
Buh ohran' nam inštace;
Liepš' ga kni na sviet moža;
Če ma tud že mavo glace,
Pa korajža, ta vela!
Vsak 'ma le no samo štimo;
Jas pa žijam tud' t'ko:
Antanta, ta hleda tud' na nose,
Potem pa zmaga tvoja bo.
Podljubelj. Odkar je jugoslovanska zmaga gotova, se je našim nemčurjem začela pamet mešati. Ne vedo več, kaj delajo. Po večerih se jih zbere tu pa tam kakšna banda, ki rjove in tuli okrog kakor divje zveri. Zbirajo se in kujejo naklepe, kako bi zabavljali proti Jugoslaviji. Vse skupaj ne pomaga nič. Sedaj so začeli kupovati duše za Hungerav-strijo po najvišjih cenah. Po plebiscitu bodo g tovo auscajhnani!
Iz Št. Ilja. Posestnik iz cone A je imel v KSrntner Bank v Celovcu vloženih 5000 K. Ko je hotel denar dvigniti, so mu ukazali, da naj gre v drug računski oddelek. Tam so mu dovolili dvigniti samo 2000 K ter mu povedali povrhu, da drugih 3000 K ostane kot vloga za takozvano „Vermögensabgabe".
Ljudstvo! Tu imaš dokaz za nemško zahrbtnost in farbarnijo. Tu nam ponujajo moko, cuker, usnje iz svojih zadnjih zalog, na drugi strani pa nas gulijo že danes. Kaj bi bilo šele, če bi nas dobili popolnoma v svoje kremplje. Da se to ne zgodi, glasujmo vsi belo, to je za Jugoslavijo!
Ljubelj. Povsod se kažejo izdajice svojega naroda, in materinega jezika, katerega jih je mati v zibelki učila. Take sorte ljudi imamo tudi pri nas. Mečižev Peter je ustanovil svojo nemčursko republiko, obstoječo iz treh hiš. Ta rad obiskuje nemčurske shode — zadnjič je bil tudi v Kotinari vesi — in se vrača domov kakor p. parjen, potuien pes. Ne prime se ga nič, ker je bolj zabite glave. Plesničev Kristl je pa za nemčurskega „brif-trogarja", ki razširja in popa ponoči nemčurske cegelce in letake, za katere se pa pri nas noben človek ne briga. Svarimo ga, naj opusti
razpečavanje cegelcev, sicer se mu ne bo dobro godilo neke noči, ker naše potrpežljivosti je konec. Kot general — vojskovodja jim pa načeluje Ridovčinja, ki je na dva kraja brušen nož. Ta je popolnoma v neinčurski službi. Baje so ji nemčurji obljubili hišo za agitacijo, če bodo zmagali. No, Ridovčinja, povemo ti na tsa usta, . da Nemci ne bodo zmagali; zmaga je naša, kakor „amen" v očeriašu. če ti še toliko brusiš svoje pete podnevi in ponoči za nemško agit::cijo. Svetujem > ti, da se bolj brigaš za svoje gospOdin stvo, na katero se baje malo zastopiš; skrbi boli za svoie otroke, da te ne t>odo preklinjali po tvoji smrti kot „uržah" svoje nesreče, ki jih bo zadela s tvojo neumno agitacijo. Le agi-tiraj! Kar smrdi po horukarjih, smo mi že zdavna zavrgli. Opravila ne boš nič. — Dan 10. oktobra bo za te, Ridovčinja, kaker za Petrovo republiko in za Kristelna, dan sodbe. Takrat pa ne boš popala po naši vasi na vse zgodaj na „telegrafštange": „Hinaus mit den Krainern!" — takrat ne boš vpila po cesti: „No, ded:, hoch!" pa mi ti bomo napopali na tvoj gobec cegelc z napisom: „Marš ven, ti izdajica svojega materinega jezika; ven iz hiše, ki ni tvoja, ven v NemJko Avstrijo!
Dnevne vesti.
Vodstvo agrarnega urada v Velikovcu je za čas plebiscita prevzel dr. Vilko Pfeifer, ki je imenovan kot okrajni agrarni komisar v Mariboru.
Nemški napad na našo stražo. Dne 24. sept. je 20 mož močna, oborožena tolpa iz cone B napadla našo stražo (na mostu v Rožeku v coni A. Razvila se je prava bitka. Streljalo se je z obeh strani. Naše straže so napad odbile. Ob 3. uri ponoči je bil napad ponovljen. Na naši strani ni nihče ranjen.
Samoumor. Dne 20. septembra se je ustrelil v Drusljah pri Labodi slaboumni, živčno bolni cestar Primož Sušnik z vojaško „Werndl"-puško.
Baron Helldorff — obsojen na 50.000 K. V Jugoslaviji so že minuli za vselej tisti srečni cajti, ko so imeli grofi in b?jroni posebne pravice, kakor je bilo nékaaj v Avstriji. To je izprevidel v sredo tudi baron Helldorff. Niegova visoka gnada je bila namreč obsojena na 50.000 K kazni, — ali pa pet dni zapora — ker je razžalil z besedo navadnega kmetskega fanta. Gospodu baronu to ni šlo v glavo, nam pa tudi ne, kal o se more en baron tako daleč izpozabiti in razžaliti kmetskeg i fanta.
Grebinj. V nedeljo, 3. oktobra po maši se vrši v Grebinju v Narodnem domu občni zbor kmetijske podružnice. Vabimo vse člane in nečlane, ki se zanimajo za kmetijstvo.
Bela barva je naša!
Raztrgajte zeleno glasovnico!
*m$m nxxnxnnnxnnnn
Pohištvo!
Spalne sobe mehkega lesa K 5.000, trdega lesa K 12.000. Posamezne postelje, omare, mize, i stoli, vloge (EinsStze) žimnfce, omare s pre-I daii, otoinane, kuhinjske kredence, vseh vrst ; pohištva po jako ugodni ceni v zalogi po-i hištva Karola Preis v Mariboru, Slomškov : trg 6. Cenike brezplačno, nobene obveznosti i za nakup.
xmunxmtmmxxxxm
blizu Velikovca v Velikovcu.
VtiniPtn se p°ses,v° M' HaJCIl! Poizve se pri Majdiču
Klinirtl 5 polovnjakov novega mošta. Sode I\Upilil imam sam. Franc Grudnik, Kazaze, p. Sinča vas.
Prodam kravo, £„«£ fL^vS:
j niča štev. 5, p Vetrinj..
Slive in jabolka
vsako količino kupuje ravnateljstvo hotela „Klopintsko jezero.

♦
H
i
n ♦
K ♦
Najlepši izlet na Koroško
j«, na Klopinjsko jezero. Vse leto odprt Hote 1. Izvrstna oskrba. Sanka-iišče in drugi zimski športni prostori v pripravi.
I
n ♦
n ♦
n
jlfggr Primešaj krmi Mastin! "111
smislu odloka deželne vlade za Kranjsko"^""'^
v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.5U5, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 28. julija 1899., št. 25.255, snujo dietetično sredstvo Maltin, redilni prašek, za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati, Mastin je kot prosti obrtni pr»dmet oglašen. V Ljubljani, dne 3. avgusta I9U0., mag. opr. št. 28.5(31.
Ako Mustiuii v lekarnah In trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zjvoiev Mastin:« stane K 3050 pujtnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftul-mazilu) uniči pri liuJch garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpufčaj«:; pri živini uniči garje. Lonček tega mazilu velja po pošti 12 K 50 v.
lekarnar Trtikooi I v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža. |
nr
L:
Slovenski urar,
Pozor!
Naznanjam slavnemu občinstvu otvoritev svoje delavnice za popravljanje ur vsake vrste in sisteme. Potrudil se bom, da ustreženi si. občinstvu hitro in I zanesljivo, ter prosim za obisk. Avberšek Oašpat, i urar, Velikovec, v Carfovi hiši.
Telefon St. 7 (internrban).
Centrala Maribor
Mestni trg Št. 141.	Raónn postu ček. nrada SHS v Ljubljaui: 11.696.
■■ Podružnica Murska Sobota ■
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica izvršuje vse v bančno stroko
spadajoče posle. Blagajna je odprta od l/ï 9. do 12. ure
in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske metlice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
iHdom t toon«ioroi|t. -- urwdniui i. Mu«t>ri.	M«	vw|»f<»vve
\