LIST Časopis sa trgovino, Industrlfo in obrt. 'H**V iNaročnina m ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % lota 45 Din, imesečno 15 Dih; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 28. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri postni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XL Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 1. marca 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 25. Naše poštne razmere. Poštni resort mora po novem budže-tu oddati finančnemu ministrstvu kot prispevek za splošne državne stroške, tangento okoli 70 milijonov dinarjev fetno. Posledica te fiskalne zahteve je, da je kvota za prepotrebne nove investicije padla na minimum in da ni kreditov za vzdrževanje obstoječega omrežja. Dočim se za grad bo železnic najme-jo posojila, se razvoju poštnih zvez in telefonskega omrežja ne posveča potrebna pažnja. V resortu samem se je uvedla štednja, ki ni niti v interesu poštnega erarja niti gospodarskih kro-.gov. Poštni uradi niso zadostno dotira-ni z osebjem, na važnih mestih se izkorišča dnevničarje, kamor bi spadalo kvalificirano osobje. , Poštnemu osobju se je natovorilo poleg prave poštne službe, telefona, brzojava, denarnega prometa še post-no-eekovni promet. Za ves trud in ri-zikc, ki ga ima pri tolikem denarnem poslovanju poštno osobje, pa ne prejema'nikake odškodnine od čekovnega zavoda, ki polni le blagajne nekaterih privilegiranih bank. Dan na dan se m nože pritožbe, da se dostavlja ekspresne pošiljke z za- mudo, da prihajajo brzojavke prepozno, da morajo stranke čakati na poštnih uradih, vendar nikdo se ni povzpel tako daleč, da zahteva, da se prične lečiti te nevdzržne razmere od glave. C ujemo, da se namerava z novim proračunom zopet izvesti mnogo redukcij in izpremeniti vrsto eramih pošt v pogodbene. Nikdo ne upošteva, kolike škode lahko nastanejo s takim lažištedenjem za naše gospodarstvo. Vse se presoja samo skozi orizmo partijskih vidikov in interesov. To stanje je nevzuržno. Zahtevamo, da se preneha s sedanjim načrtom eksploatacije poštnega regala in da se poštni, brzojavni in telefonski promet kot predpogoj uspešnega kupčijskega poslovanja upravlja ne z lukrativnega, marveč občekoristnega vidika. Prebitke, dosežene v aktivnih krajih, je treba investirati tam za vzdrževanje ter razvoj prometa in odgovornosti primerno honoriranje ekzekutivnega osobja. Smatramo, da naš apel ne bo ostal brez odziva in da bodo naši poslanci posvetili dezolatnim razmeram potrebno pažnjo. Redni letni občni zbor G remija trgovcev v Ljubljani OBLASTNE DAVŠČINE NA OPOJNE PIJAČE V LJUBLJANSKI OBLASTI. Od Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani smo prejeli: Dne 29. februarja t. 1, so je vršil v zbornični posvetovalnici sestanek interesentov, na katerem se je razpravljalo o pobiranju oblastne takse na opojne pijače. Poleg interesentov se je udeležil posvetovanja oblastni odbornik g. dr. J. Adlešič z oblastnim finančnim referentom g. I. šircom. Posvetovanje je otvoril zbornični predsednik g. Ivan Jelačin, ki je v daljšem nagovoru pojasnil težak položaj trgovine in obrti z ozirom na nove oblastne davščine in navajal za glavni povod, da so te davščine tako občutne, dejstvo, da zadevaj«^ samo one opojne pijače, ki dohajajo y konaum iz trgovskega prometa, ne pa tudi onih, ki se na deželi skuhajo prosto vsakih dajatev in prihajajo v konzum tihotapskim potom. Za njim je zbornični konzulent g. Žagar naštel glavne pritožbe glede nove oblastne doklade na opojne pijače in posebno podčrtaval potrebo, da se pri-čno te doklade pobirati šele od dne, ko zadobe predmetne uredbe obvezno moč, ker bi pobiranje nazaj bilo praktično jako težavno, če ne naravnost nemogoče. Nato se je razvila debata, v katero so posegli med drugimi gg. Gregorc. Meden, Novakovič Bolaffio, Lavrenčič in predsednik Zveze gosti 1-! ničarskih zadrug g. Kavčič. Koncem * debate je obtastni odbornik g. dr. Ad-iešič v daljših izvajanjih pojasnil stališče oblastnega odbora in obljubil, da bo oblastnemu odboru tohnačil že-: ije in težnje interesentov. Po njego-( vem govoru je zbornični predsednik g. Jelačin zaključil posvetovanje in prosil navzočega zastopnika za upoštevanje na posvetovanju izraženih želj interesentov. PRIVATNI IZPITI NA OBRTNIH NADALJEVALNIH ŠOLAH. Veliki župan mariborske oblasti je 2 razpisom od 27. jan. .1928, O br> 300/1 na podlagi neke odločbe ministrstva trgovine in industrije odredil, da se sme odslej v izjemnih in opravičenih slučajih dovoljevati polaganje izpita čez predmete obrtnih nadaljevalnih šol osebam, katere niso imele prilike obiskovati obrt-no-nadaljevalnega pouka v času učnega razmerja, v to svrho mora prosilec vložiti z Din 5'— kolekovano in utemeljeno prošnjo za pripustitev k izpitu čez predmete obrtne nadaljevalne šole na velikega župana in prošnji priložiti takso za .rešitev v znesku Din 20—, y odloku, s katerim se prošnji ugodi, določi veliki župan obenem tudi šolo, na kateri se mora polagati izpit, nakar vodstvo doti-čne šole sporazumno s kandidatom določi izpitni termin. Pismeni izpit ne sme trajati nad 4 ure; ustmeni pa ne nad eno uro. Vsak kandidat inora pred izpitom doneeti šolskemu vodstvu kolek za 40’— dinarjev na izpitni zapisnik in Kolek za Din 20'— na izpričevalo ter položiti izr pitno takso za vodjo šole in učitelja iz-pitača. Na izdanem izpričevalu bo šolsko vodstvo navedlo tudi odlok, s katerim je btl kandidat pripuščen k privatnemu izpitu. ‘ Ta odredba velja tako za splošne kakor tudi za strokovne nadaljevalne šole in je izdana predvsem v interesu nižjih javnih nameščencev, ki taka izpričevala pogosto rabijo radi ugodnejšega napredovanja v službi. Važna je pa tudi za obrtni naraščaj, ker se namerava nastop obrta v bodoče vezati tudi na dokaz uspešno dovršene obrtne nadaljevalne Sole. Vendar se pa k privatnemu izpitu ne bodo pripuščale take oeebe, katere so imele priliko obiskovati nadaljevalni pouk, pa so to brez opravičljivega razloga opustile. Zaradi tega bodo prošnjiki v teh slučajih morali svojo prošnjo utemeljiti z navedbo zadržkov, radi katerih jim ni bilo mogoče obiskovati nadaljevalnega pouka tekom učne dobe. IZVOZ JAJEC V NEMČIJO. Med zvezo nemških iraporterjev jajec na eni strani ter med eksporterji jajec iz Poljske, Jugoslavije, Rumunije, Bolgarije, Turčije in Rusije na drugi strani je prišlo do dogovora o enotnih nakupnih pogojih za vso importno trgovino jajec v Nemčijo. Te kondicije določajo dobavne in ovojne pogoje, dalje kvaliteto in minimalno ceno. Za vse sporne slučaje med importerji in ekeporterji so osnovali obvezno razsodišče. V beli dvorani hotela »Union« se je vršil dne 27. februarja t. 1. redni občni zbor ljubljanskega Gremija trgovcev. Zbor je otvoril njega zaslužni načelnik veletržec g. Ivan Gregorc, ki je uvodoma pozdravil zastopnika obrtne oblasti magistr. tajnika g. Čehuna, zastopnika TOI tajnika g. dr. Plessa, Zveze trg. gremijev in Trgovskega društva »Merkur« veletrž-ca in podnačelnika Zveze g. J. J. Kav-čiča, Gremijalne šole ravnatelja g. Gruma in zastopnike Pomočniškega zbora načelnika g. Zemljiča in g. Me-licerja. Nato je pozdravil zastopstvo našega časopisja, izražajoč željo, da ostane tudi v bodoče našim organizacijam naklonjeno. Pred prehodom na dnevni red se je V lepih besedah spominjal prerano umrlih elanov. V počastitev njih spomina so zborovalci vstali raz sedeže. Overovateljem zapisnika je imenoval veletržca g. Verovška in trgovca g. Khama. Iz poročila načelnika g. Gregorca posnemamo, da je imel odbor 32 rednih odborovih sej, 6 izrednih sestankov, eksekutiva je imela 8 sej, šolski odbor 9 sej. Na vseh sejah in sestankih je načelstvo zavzelo stališče na-pram perečim gospodarskim vprašanjem v zaščito interesov ljubljanskega trgovstva. Naloga bodočega odbora bo, da započeto delo nadaljuje, da se odprta vprašanja rešijo v splošno korist našega trgovstva. Nato omenja poročilo dedovanje posameznih sekcij, ki jih je v okvirju Gremija sedem. Povdarja povečanje dela vsled ustanovitve sekcij, vendar ugotavl ja, da mnogo članov ne vrši svoje stanovske dolžnosti, vsled česar se ne more v naši organizaciji delati tako, kakor si vsi to želimo. V nadaljnjem poročilu ugotavlja, da je bilo lansko leto izrazito leto volitev, tako oblastne skupščinske, občinske in zbornične, ki so sledile ena za drugim. Ovirale so pozitivno, administrativno in organizatorično dela Gospodarske organizacije so vsled tega mnogo trpele, ker so volitve zanašale nemir in razpalile strasti ter kon-aumirale energijo. Uspehi so bili vsled tega minimalni. Nato omenja oblastne skupščine in njih dosedanje delovanje ter ugotavlja, da gospodarski krogi z delovanjem teh niso povsem zadovoljni. Želi, da vlada da samoupravnim financam stabilnejšo podlago in donose tudi zakon o avtonomnih financah. Nujna potreba je, da se reši problem naše administracije, katere poslovanje pomeni za gospodarske kroge eden najtežjih in direktnih davkov. Naše korporacije in gospodarske organizacije čaka še mnogo napora, da se prične čiščenje v javni upravi, izvede to enkrat res temeljito in da pridemo enkrat do aparata, ki bo kos svoji nalogi. Nazadovanje našega izvoza predstavlja težak in resen problem, v katerega se bodo morali merodajni krogi zamisliti. Borba za izboljšanje razmer je težavna in še davno ni končana. Čaka nas mnogo dela in stalnih naporov ter presenečenj. Gospodarska kriza je na vrhuncu. Število konkurzov nam daje jasno sliko o težkem gospodarskem stanju in položaju naše trgovipe. Ti nam kažeio, da se razmere v Sloveniji niso izboljšale. Pridobitni sloii čutijo, kako pod pezo bremen padaijo. Pri trajanju sedanje sptošne stagnacije Je pričakovati še hujših žrtev, kajti že pri izčrpanih rezervah bo oslabelim podjetjem konkurenčni boj še težji. Pomanjkanje gotovine je vzrok, da država ne plača svoje uradništvo tako, kakor bi ga morala in kakor ga plačuje,jo vse civilizirane države. Če uradnik in kmet nimata denarja, ga nima tudi trgovec. Odločno obsoja skrajno reakcijonarni zakon o pobijanju draginje in želi, da se ta sramota čimpreje odpravi. Težko breme našega trgovstva je obrestna mera, ki se mora znižati. Najtežje breme našega trgovca je davek na poslovni promet, proti kateremu so zavzele vse gospodarske korporacije 6Voje stališče. Gospodarski krogi so odločno proti nameri vlade, ki namerava ta davek zastaviti kot državno posojilo. Poživlja merodajne kroge, da Čimpreje ustvarijo gospodarski svet, na katerem bo dana možnost uveljaviti zahteve našega gospodarstva. Nato omenja autonomne doklade ter ugotavlja, da se bodo morale vsled zavožene gospodarske in finančne politike na mestnem magistratu v prihodnjem proračunskem letu zvišati dajatve za 100 %. To se pravi, da stojimo pred finančnim polomom na mestnem magistratu. Načelstvo Gremija iskreno želi, da se na mestnem magistratu ustavi čimpreje delazmožni občinski svet, ki bo imel nalogo skrbeti samo za gospodarsko, kulturno in socijalno povzdigo našega mesta. Vse delovanje ljubljanskega Gremija trgovcev je bilo razvidno iz številnih člankov v »Trgovskem listu« in ugotavlja, da je dosedanji odbor vršil svojo dolžnost v polni meri,' če pa uspehi niso taki, kakor se je pričakovalo, ne gre to na račun odbora, temveč na ves državni administrativni ustroj, ki ni tak kakor si ga želimo. Izreka dr. Ivan Plessu, kot uredniku »Trgovskega lista«, za vestno in uspešno podporo v naši borbi toplo zahvalo. Nato omenja vse akcije, ki jih je Grem ij v korist ljubljanskega trgovstva izvršil in o katerih bodemo govorili v eni prihodnjih številk. Pozdravlja otvoritev deviznega in valutnega prometa na ljubljanski borzi z željo, da se bo delo naše borze razvijalo in procvitelo v pravcu napredka našega narodnega gospodarstva. G izvršenih volitvah v TOI ugotavlja, da se niso izvršile v duhu stanovske zavednosti in da ima o pravilnosti volitev zadnjo besedo državni svet V imenu občnega zbora izreka toplo zahvalo dosedanjemu blagajniku in gospodarju Gremijalnega premoženja veletržcu g. M. Ambrožiču za njegovo osemletno vestno in požrtvovalno delo v prid gremijalnega, premoženja. Svoje poročilo konča z iskreno željo, da bi v bodoče zavladal v naših zavednosti, kakor tudi skupne borbe za interese našega trgovstva. Poročilo, g. načelnika, so vzeli navzoči z odobravanjem na znanje. V imenu Zbornice TOI *e pozdravil zbor g. dr. I. Pless. V kratkih potezah je orisal težak gospodarski položaj, ki najde najvemejši odsev v številu konkurzov. ki je v letu 1927 naraslo v Sloveniji na 80 in od kojih od- 1 pade samo na trgovino 58. Promet v notranji trgovini je padel v nekaterih strokah za 50% napram prošlim letom, a za poživitev zunanje trgovine pogrešamo trgovinske pogodbe zlasti z državami sredozemskega morja, kakor tudi s Turčijo, Bolgarijo in Grčijo. Nato je pozdravil občni zbor v imenu Zveze trg. gremijev g. Kavčič, ki ]o v svojem govoru ugotovil, da manjka na občnem zboru cvet ljubljanskih trgovcev. G. Kavčič govori o delovanju Zveze ter povdarja, da je Gremij ona organizacija, ki nudi svojim članom vsestransko pomoč in ki tvori ozko vez med Zvezo in TOI, potom katerih mora uveljavljati Gremij svoje zahteve. Nato je govoril o težavah, ko-je povzroča trgovskemu stanu gospodarska kriza ter je pri tem povdarjal, da pretijo trgovstvu še kritični časi. Nato je govoril o novem davčnem zakonu ter izrazil bojazen, da se ne bo izvajal povsod tsnako, saj imamo zakon o pobijanju draginje, ki se izvaja samo v Sloveniji. Svoj govor je zaključil z iskreno željo, da se naše trgovstvo združi za skupen nastop v obrambo stanovskih interesov. Navzoči so govor g. Kavčiča pozdravili s toplim priznanjem. 0 nadaljnem poteku občnega zbora bomo poročali v prihodnji številki. Ker so se vršile volitve novega odbora, prinašamo na tem mestu novoizvoljeni odbor. Volitve so se vršile po listkih ter sta bila za skrutinator-ja imenovana trgovca g. Ivan Krivic in T. Mencinger. Na predlog g. B a h o v c a je bila izvoljena soglasno sledeča lista: načelnik Ivan Gregorc, prvi podnačelnik Franc Pogačnik, drugi podnačelnik Viktor Meden. Nato so se vršile volitve v odbor. Izvoljeni so bili Alojzij Sušnik, Karol Bolaffio, Anton Verbič, Josip Urbanič, Ivan Železnikar, Pavel Fabiani, Ivan Bahovec, Josip Kavčič, Franc Pavlin,Ivan Pielick, A, K. K r e g a t , Venčeslav Breznik. Namestnikom: ing. Kobi, Rudolf Mlakar, Aleks. Knez, Josip Kette, Rudolf Zorc, Janko Krek. Odposlanci v Pomočniški zbor J. Kavčič, A. Verbič. Šolski odbor: J. Kavčič, Ivan Gregorc, Peter Šterk, Ivan Železnikar, Pavel Fabiani, Ivan Bahovec, Franc Pavlin. Razsodišče: A. Šarabon, Ivan Jelačin st., Josip Medved, E. Krisper, I. Samec, C. Menardi. Pregledovalcem računov g. Jurij Ve-rovšek in Milan Skaberne. BANČNE bilance čsl. zavodov - Č6ŠKA INDUSTRIJALNA BANKA. Konsolidacijo gospodarskih razjner in bankarstva V Češkoslovaški izkazujejo tudi pravkar izhajajoče bilance industrijskih in denarnih podjetij. Kot prva vele-banka v ČSR je objavila svojo bilanco letošnjega leta Češka industrijalna banka, katera, kakor je znano je ustanovila še pred vojno svojo podružnico v Ljubljani. Iz bilance je razvidno, da ima imenovani zavod skoro 2 milijarde Kč vlog. Delniška glavnica z rezervami obsega 806,000.000 Kč. Izkazani čisti dobiček znaša Kč 22,149.240 torej za 2,120.000 več kot lanskega leta. Dividenda tega zavoda znaša 20 Kč na delnico. Uradni dan Zbornice ta trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek, dne 6. mana 1.1. od 8. do 12. uro predpoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje St. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo aH svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. Ljubljanska borza. fečat 27. februarja 1928 O* w*anl«> Vin Ponudba D»n DRV1ZB' AitetJim 1 h «oM. • 82-89 R*rim t M 19 57 13-60 Brone!) 1 belga - •— 7-93 Budimpfttu i pragi 9929 8-959 Čarih UM) tr um 50 1096-50 Dob«) i litin« London 1 tast 8'016 80315 27715 277 95 V»wyork i dolar .... _ • 56-85 Parit too Ir 223-82 Praga »00 kroa 18R-VO 169-- -Er*t TOO Ur 300-18 3ftM6 | t Ivan Grobelnik. 1 28. februarja je preminul v Ljubljani širom Slovenije znani in ugledni veletržec, podnačelnik sekcije trgovcev manufakturistov na debelo pri ljubljanskem gremiju trgovcev g. Ivan Grobelnik. Rodil se je v Mozirju kot sin spoštovanega ključavničarskega mojstra. Izučil se je pri Machanu v Velenju, nadaljeval svojo strokovno izobrazbo v Celju in Ptuju ter prišel 1886 k Urbancu v Ljubljano. 1892 se je osamo- i svojil. Dve leti je delal v družbi s sedanjim mariborskim trgovcem Hu-gom Ihlom, nato pa prevzel trgovino Sattner, v prostorih sedanje Korenča-novo trgovine na Mestnem trgu, kjer je začel trgovati na debelo. Po potresu je sezidal kesnejšo hišo Kreditne ban- S ke, kjer je otvoril trgovino na drobno j in nekoliko pozneje tjakaj preselil tudi oddelek za trgovino na debelo ter to svojo hišo kar najvzornejše uredil po modernih principih. 1908 je prodal svoje podjetje tvrdki Feri Souvan ter se štiri leta ni pečal s trgovino. V tej dobi pa je prenesel svojo neumorno delavnost na novo polje: Z več ljubljanskimi podjetniki je ustanovil Prvo kranjsko podjetniške družbo za zgradbo cest, vodovodov in mostov, ki je prestala ob izbruhu vojne. 1913 je prevzel Souvanovo trgovino, ki jo je zlasti po vojni, s tem da je med prvimi v Jugoslaviji organiziral nakup in uvoz inozemskega blaga, povzdignil do izrednega razmaha. V dobi valutarnih zmed mu niso izostala razočaranja, ki so mu izpodkopala zdravje. Svoji bolezni kljub živahnosti in veselju do dela ter življenja ni mogel odoleti. Pokojnik je bil 'markantna osebnost, tih in vztrajen delavec na polju trgovine. Pri svojem delu je bil tako vesten, da si je očital, ako je kdaj izpustil del svojega običajnega delavnega dne. Iz njegove spretne šole je izšlo mnogo dobrih slovenskih trgovcev, ki že danes visoko cenijo njegovo strogo, ampak temeljito in praktično šolo. Ohranimo pokojniku trajen in časten spomin! ZASTOPSTVA, PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA. Naslovnik grških trgovskih in industrijskih tvrdk po najnovejših uradnih podatkih izide v kratkem v izdajatelj-stvu grške trgovske zbornice v Nemčiji. Naslovnik bo vseboval približno 7000 po strokah razvrščenih tvrdk. Cena v celem platnu vezanega naslovnika bo približno 10 RM za komad. Naročila sprejema: »VerLag der Zollhandbtlcher ftir den Welthandel< (Reimar Hobbing), Berlin SW 61, Grossbeerenstrasse 17. Za iivosnike lesa. Neka francoska tvrdka se zanima za dobavitelje 1. desk za zaboje iz jelovega in borovega lesa v debelini 11 in 13 mm ter dolžiai 2 m vsake širine ter 2. lesa za zaboje neobdelanega (s skorjo) v dolžini 2 m in v premeru v sredini 60 cm. Naslov do-tifae tvrdke je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Gospodarstvo Bolgarije. Tri izvirna in prav dobra poročila o gospodarstvu Bolgarije imamo. Bolgarija je naša soseda in bo tvorila nekoč del velike jugoslovanske države. Dobro je, da njeno gospodarstvo poznamo. I. Prvi članek, izpod peresa dr. Hanke-ja, ima naslov: Zopetni dvig Bolgarije. Pravi: Bolgarsko gospodarsko življenje v letu 1927 je bilo v znamenju največje varčnosti. Posebno ugodno je vplivala ^kontrolna komisija izdatkov«, ki mora i natančno preštudirati vsak izdatek, ki gre v breme državnega proračuna, in ki ne sme dovoliti, da bi mesečni izdatki prekoračili dohodke državnega zaklada. Ta komisija vrši svojo nalogo z naravnost drakonsko strogostjo; izplačila so se zato pogosto zakasnila in so dobili n. pr. uradniki svoje plače večkrat šele 10. ali 12. v mesecu. Vendar je uspeh ta, da se bo tekoči račun zaključil najbrž s prebitkom. Bilanca zunanje trgovine v preteklem letu nam kaže, da je prišla trgovina vendarle enkrat iz pasivnosti preteklih let ven in da se zaključi z aktivnostjo, čeprav je le majhna. Vlada se je v preteklem letu na vso moč trudila, da je zvišala domačo produkcijo ter tako dvignila izvozne možnosti. Tu podamo zaključke povojnih let, v milijonih levov: Uvoz Izvoz Pasivnost ali aktivnost 1919 964 552 — 412 1920 2214 1643 —’ 571 1921 2921 '2217 — 704 1922 4038 4330 -f 292 1923 5121 3537 - 1584 1924 . 5558 4902 — 666 1925 7291 5642 — 1649 1926 6246 5618 — 628 1927 (1. okt. do 30. nov.) 5667 6166 rf 499 Zadnje leto je torej edino poleg leta 1922, ki je zaključilo svojo trgovsko bilanco z aktivnostjo. Kajti december aktivnosti gotovo ni spremenil v pasivnost. Bolgarija eksportira v prvi vrsti poljedelske pridelke, posebno tobak, jajca in žito. Doslej Se pa še ni posrečila racionalna israba zemlje v zaželjeni izmeri, ker obdelujejo kmeti zemljo deloma s primitivnim orodjem in ker jim ni znan moderni način gnojenja in naj makanja. Hektar z žitom obdelanega sveta da v Bolgariji 9'2 met. stotov žita, dočim ga pridelajo v Nemčiji nad 20 stotov, v Belgiji, Holandski in Danski pa ca 30. Poljedelski minister ima dobro voljo, da dvigne produkcijo vsaj za 50%, a vsled pomanjkanja denarnih sredstev ne more svojih načrtov izpeljati. Uvoz je otežkočen po taščitni carini. Vrhu-tega je nakupna moč prebivalstva majhna, tako da uvoz od leta 1925 naprej trajno pada. Razmeroma dobremu pridelku leta 1926 je sledil še boljši pridelek leta 1927. Obdelani svet za žitarice je narasel od 2,290.000 na 2,410.000 hektarov. Večji pridelek leta 1927 pa ni samo posledica pomnoženega obdelanega sveta, temveč je bil faktično tudi pridelek na hektar večji. Kvalitativno dobro žito je bilo kmalu po dobrih c^nah prodano, nakupna moč kmetov se je dvignila in koncem koncev se je poznal vpliv na vse bolgarsko gospodarsko življenje v ugodni luči. Pomanjkanj« denarja vpliva ovirujoče na vseh gospodarskih in industrijskih poljih Bolgarije. K temu pridejo še vsako leto bolj na-raščujoča bremena, izvirajoča iz mirovne pogodbe v Neuilly in iz obveznosti, ki jih je prevzela Bolgarija pri najetju begunskega posojila. Nameravano inozemsko posojilo se je izjalovilo ob težkih pogojih, ki jih je stavil finančni odbor pri Z veti narodov. Nasprotno se je pa bolgarski vladi posrečilo, da je pridobila mednarodno finančno skupino pod vodstvom bank Lazard Frčres ter Blair and Co za ustanovitev Hipotečne banke ob sodelovanju bolgarske vlade. Naloga te banke bo obstojala v tem, da bo dovoljevala industriji in trgovini dolgoročne hipotečne kredite po ugodni obrestni meri. Računi jo s tem, da bo pričela nova banka poslovati že v bodočih mesecih. S pomočjo begunskega posojila pričeto naseljevanje bolgarskih begunce* iz Makedonije, Trakije in Dobrudže dobro napreduje. Na koncu leta 1927 je bilo razdeljenih že 62.000 ha zemlje, ustanovljenih 504 novih vasi, izsušene obširne močvirne pokrajine. Beguncem so dali na razpolago okoli 3 milijone kilogramov semen, 80.000 glav živine m veliko poljedelskega orodja. Vprašanje je pa, če bo od Zveze narodov dovoljena vsota v znesku 2,250.000 funtov zadostovala za končno rešitev begunskega vprašanja. Spričo slabih cestnih razmer in pomanjkljivega železniškega omrežja se obrača pozornost vlade na zboljšanje železniških zvez in sploh prometnih ras-mer. Kljub zelo omejenim sredstvom so lani izročili prometu dve novi progi. Tudi na polju »ražnega prometa je napravila Bolgarija že prvi korak. »Prva bolgarska narodna zračnoprometna družba« je pričela najprvo s prometom Sofija—(Ruse (Ruščuk)—Varna; aeroplani, ki jih uporablja, so Junkersov izdelek. Promet bodo priključili še letos mednarodnim progam, ki vežejo Zahodno Evropo preko Budimpešte in Bukarešte s Carigradom. ii. Drugi članek ima naslov /Bolgarska zunanja trgovina v letu 1927«. Škoda le, da ne obsega vsega leta, temveč le prvih osem mesecev. Spisal ga je Dragomir Zonef iz Sofije. Nas zanima v prvi vrsti zato, da vidimo glavne eksporterje in importerje. Največ blaga je v mesecih januar—avgust prišlo iz Nemčije; druga je bila Italija, tretja Češkoslovaška, potem Anglija, Avstrija, Francija, Ruma-nija. Eksporta je šlo zopet največ v Nemčijo, nato se pa slika spremeni; kajti naslednja vrsta je sledeča: GTČija, Avstrija, Belgija, Italija, Švica, Francija, češkoslovašica. Kakor vidimo, med nami in Bolgarijo trgovina ni posebno razvita. Je pač lahko umljivo; gospodarske razmere so si v obeh državah podobne. III. Tretje poročalo je seznam bolgarake-zimanjo trgovine v vsem letu 1927. Zunanja trgovina Bolgarije pomeni važen korak na potu gospodarskega, normaliziranja Bolgarije. Kaže nam dejstvo, ki je spričo posebne gospodarske strukture Bolgarije največjega pomena; kajti v Bolgariji je trgovska bilanca merodajni in zanesljivi znak za konjunkturo skupnega gospodarstva. Kakor smo že namignili, se je zaključila trgovska bilanca aa leto 1927 s precejšnjo aktivnostjo. Ves uvoi leta 1927 je znašal 20 tisoč 600 blagovnih vrst v teži 309.734 ton in je bil vreden 6.174 milijonov levov; izvoz je pa obsegal 468.875 ton in 6684 milijonov levov, tako da ostane pre-višek 510 milijonov levov. To je po vojski najugodnejša bilanca. Če primerjamo številke za leti 1926 in 1927, vidimo jasno kolebanje v. eks-portiranih blagovnih vrstah. Skupna svo-ta importov pro 1926 je bila v resnici za ca 548 milijonov levov višja kot je tu spodaj označeno, koji importi za razne državne dobave so bili že prej plačani. V milijonih levov: Uvoz 1.1926 65468 1.1927 6174 Izvoz 1. 1926 5668-3 1. 1927 6684 + 19-5 -f-610 Dvig izvoza v letu 1927 je bdi torej dosti večji kot dvig uvoza. Najvažnejše postavke bolgarskega iz~ voza ostanejo slejkoprej produkti poljedelstva in živinoreje, torej tobak, Jajca in Sto, ki so dali skupaj z moko lani skoraj 70 odstotkov skupnega izvoza, kar vidimo iz sledeče razpredelke; zopet v milijonih levov: 1926 1927 -faH- Tobak 1914-2 21171 202-9 m Jajca 7125 730-3 Koruza 4141 5664 161*3 Ječmen 107-2 474-3 3671 Pšenica 297-0 3137 167 Jagnjetine 122-2 2381 115*6 Svileni kokoni 1914 176-8 — i4*e Moka 497-2 160-5 — 3S6-V Od navedenih predmetov izkazujeta nazadovanje samo moka in svileni kokoni, vse drugo je napredovalo, najbolj ječmen, tobak, koruza in jagnjetine. O uvozu in o deželah izvoza in uvoza nimamo 8e natančnih podatkov. A dosti je* če vino, da je trgovinska bilanca tako nad pričakovanje aktivna. Bodočnost gospodarstva vidijo v intenziviranju pridelovanja žita in kvalitetnem izboljšanju tobakove kulture. Trgovina. Sladkor. V zadnjem času se je opazila na svetovnih sladkornih trgih nalahna itendenca k zboljšanju. Vsa v letošnjem kampanjskem letu za izvenameriške trge določena množina kubanskega sladkorja je sedaj že plaoirana. Na podlagi ■sedanjega statističnega položaja se vidi, fla kljub kubanskemu dotoku razpoložljiva množina sladkorja na evropskih trgih ni ravno posebno velika, če se bo tiamreč k on sum začel tako ugodno razvijati, kot pričakujejo, in če v poletnih mesecih ne lx>do došle v Evropo čezmerno velike množine javanskega sladkorja. To sta dva velika činitelja za razvoj evropskega trga. Kot tretji činitelj 4a tvorbo cen na evropskih trgih pride v poštev obseg s sladkorno peso obdelanega sveta. Od časa do časa priobčamo tozadevne statistike, ki nam pravijo, da se je obdelani prostor v večini držav povečal. Na Češkem so potekla pogajanja uied pridelovalci sladkorne pese ter med zastopniki sladkornih tovarn doslej brez uspeha. Industrija. Gradba driavne tovarne Špirita v Turčiji. Generalna direkcija državnega alkoholnega monopola v Turčiji je razpisala konkurz za zgradbo nove državne tovarne špirita. Tovarno bodo opremili z vso opremo po najmodernejših metodah. V 24 urah bo producirala 12.000 litrov alkohola po 95 do 97 stopenj ali pa isto količino »suma« po GO cic 75 stopenj. Prošnje je vložiti do 21. aprila na direkcijo alkoholnega monopola v Carigradu, Galata. Spomnimo se, da so imeli Poljaki z zakupom turškega *piritovega monopola slabe izkušnje. Zopetna omejitev v nemški platneni indastriji. »Berliner Tageblatt« poroča: Nemške predilnice lanene preje so sklenile, da bodo produkcijo na novo omejile in sioer za 30 odstotkov. Omejitev se bo izvršila polagoma. Te odredbe so posledica težkega položaja na trgu surovin. Ze v novembru lanskega leta so bile te predilnice prisiljene do 20-odstotne redukcije, ker niso kazale cene lanu, ki '*o poskočile leta 1927 za 100 odstotkov, nobene tendence za znižanje. Produkcijska omejitev nemških konsumentov ter konsumentov v drugih deželah je prisilila dežele, ki eksportirajo platno, v pr- vi vrsti Rusijo, Latvijo in Litvo, da so cene reducirale; surovo blago je zgubilo pred Božičem 30 odstotkov na ceni. A od januarja naprej, se je položaj na trgu {»latna zopet spremenil in cene so ponovno dosegle najvi&je stanje prejšnje sezije. Ker se cene preje temu gibanju ne morejo priključiti, so morale sedaj predilnice lanene preje produkcijo omeji*. Denarstvo. KONVERZIJA 7«-ODSTOTNEGA f EAKOSLO VAŠKEGA POSOJILA V AMERIKI. Z ozirom na splošno ugodno finančno situacijo Češkoslovaške je čsdov. ministrstvo financ odpovedalo z dne 15. februarja t. 1. posojilo, sklenjeno v Ameriki leta 1925 v višini 25 milijonov dolarjev. 'Veled pravilnega plačevanja obrokov je 'vsota tega posojila padla in bode znašal dne 1. aprila, po marčevem obroku, do4-ž&i kapital 21,375.000 dolarjev. Ker se Morajo odplačevati tudi 5% premije, bode celokupna vsota ostanka ca 22 mili-ionov 440.000 dolarjev ati približno 760 milijonov Kč. Država bode iz svojih bla-S*J“fckih previškov izplačala v gotovini milijonov Kč, t. j. ca 'k celega oeta-eg zneska. N« ta način za državni preračun doseženi obrestni in amortizacijski prihranek bode znašal približno 25 tmihjonov cslov. kron. Drugo polovioo, potrebno za plačan je posojila, si preskrbi država z notranjim šestnajstletnim 596 posojilom, kojega Tentabiliteta bode znašala ph emisijskem kurzu 93 KČ 5.376 % ter z ozirom .na dobo odplačevanja ca 5'85 %. Toraj tudi pri ostanku tega posojila bode država prihranila letno približno 2 % obresti, kar znaša letno preko 8 mi Vi jo-nov Kč, tako, da sumarno računano, znaša zmanjšanje dolga za državo letno pn>' ko 30 milijonov Kč. Tuzemsko posojilo prevzema bančni konsorcij. Ta transakcija pomeni lep uspeh fal. finančne in denarne politike in je tudi v inozemstvu predmet velike pozornosti. Romanska Narodna banka 1927. Oh delniški glavnici 100 milijonov lejev in rednem rezervnem zakladu 252 milijonov lejev znaša čisti dobiček Rumunske Narodne banke za preteklo leto 199 milijonov 427.000 lejev. Kovinska zaloga je dosegla 7083 milijonov lejev. Dolg države znaša 10.678 milijonov lejev, obtok bankovcev 21.026 milijonov lejev. Rezerve imobilij in oprave 233,249.000 lejev. Režija je zahtevala 228,652.000 lejev. Od čistega dobička bodo porabili 88 milijonov lejev za izplačilo dividende. 30-odstotni državni delež na dobičku je izkazan z bonifikacijo 39,485.000 lejev. Iz naših organizacij. OBČNI ZBOR TRGOVSKEGA G REMIJA ZA MARIBORSKO OKOLICO. se je vršil v nedeljo 26. februarja v Ga 111-brinovi dvorani v Mariboru in je bil prav dobro obiskan. Zbor je otvoril in nato goste pozdravil predsednik trg. gremija g. Kostajnšek. Prisotna sta bila glavarja desnega in levega brega gg. Makar in Levičnik, nadalje predsednik Zveze gre-mijev za Slovenijo g. Vilko Weixl in vae drugih odličnih oseb. P recitalo se je letno poročilo, iz katerega je bilo razvideti, da je imel grenil j v pretečenem letu 420 članov, da je dobil 520 dopisov, da se je izdalo 41 obrtnih listov, odjavilo jih je pa 111 oseb. Gremij je namestil 22 vajencev in 39 pomočnikov, v evidenci je pa ostalo 23 vajencev in 23 vajenk, oproščenih je bilo 20 oseb, 7 jih je pa izstopilo iz službe, štirje obiskujejo Trgovsko nadaljevalno šolo. Gremij ima še dobiti od svojih članov za 1. 1927 Din 11.925, dohodkov je bilo Din 35.912, izdatkov pa 29.22025 dinarjev, ostalo je Gremiju v dobro 6.60175. Za leto 1928 so stavili v proračun Din 22.600. Predsednik gremija, kakor tudi njego-ci funkcionarji so celo leto delovali zelo uspešna K besedi sta se oglasila tudi oba glavarja, katera sta obljubila gremiju iti kolikor mogoče na roko. Predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Weixl je razjasnil prisotnim razmere točilnic napram gostilničarjem in je po-vdarjal, da oni, kateri so imeli pravo točiti že pred junijem 1924, da lahko tožijo še dalje. Rekel je tudi, da se bo Zveza trgovskih gremijev zanimala za to, da trgovci in gostilničarji od že prodanega vina ne bodo plačali oblastnih doklad. H koncu je pa razjasnil veliko potrebo društva »Samopomoč* in je prisotne vzpodbujal, da naj postanejo člani tega društva, ker jim nosi velike koristi. Nato se je g. Kostajnšek zahvalil vsem prisotnim za obilen obisk, glavarjema in g. Weixlu za podana pojasnila. Proti koncu se je pa zahvalil g. Weixlu za nje-,govo večletno delovanje v korist trgovskega stanu in za posamezne trgovce in mu je na to izrekel svoje srčne čestitke o priliki njegove petdesetletnice, proseč pričujoče, da naj mu tudi oni zakličejo trikratni živio. Prisotni so ga na to pozdravili z živahnimi živio-klici. G. Kostajnšek je na to še zborovalce opozoril, da se premalo naročujejo na Trgovski list in jih je spodbujal, da naj si ga takoj paroče vsi, ki nanj še niso naročeni. RAZSTAVE IN SEJMI. Mednarodni velesejem ▼ Pragi se vrši od 18. do 26. marca 1928. RAZNO. Ureditev iirou agrumov ▼ Italijo. Nacionalni zavod za izvoz v Rimu je izdal predpise, ki ee tičejo italijanskega izvoza oranž, limon ki mandarin. Predpisi so stopili v veljavo 1. januarja 1928. Novi državni krediti ia raško kmetijstvo. Neugodne vremenske razmere so povzročile, da 90 morali v jeseni obdelani prostor v Rusiji skrčiti. Ker bi moglo to dejstvo imeti za drfavno gospodarstvo in za vse življenje Sovjetske zveze nepregledne posledice, je sklenil svet komisarjev izdati natančne smernice na tozadevne državne organe, da naj se obdelani prostor pomnoži in naj se pomladanska dela pospešijo. Vsem administrativnim in goepodarakim oblastim je bilo naročeno, naj ukrenejo vse, da pre- skrbijo posamezna in kolektivna posestva s stroji, semeni, gnojili in krediti, v nokaterih pokrajinah ob Volgi in v Severna Kavkažiji bodo uvedli neki poseben sistem, ki je na zahodu običajen samo pri repi. Sistem obstoji v tem; da dobi kmet kredite ali predujme v višini 12 rubljev za 1 ha obdelane zemlje, proti čemer se zaveže, da bo oddal državnim organom za najmanj 18 rubi,jev žita po vsakratni devni ceni. Za te kon-tiakte so dovolili 7 milijonov rubljev. Za ižpeljavo odredb v svrho povečanja pomladnega obdelanega sveta so visi komisarji posameznih zveznih republik odgovorni. Drobne vesti. Bolgarsko poljedelsko ministrstvo je poslalo posebno komisijo v Južno Bolgarijo, ki naj izdela tri velike namakalne objekte za Južno Bolgarijo. Nove namakalne naprave bodo dovajale vodo ca 50.000 hektarom zemljo. — Dohodki romunskih državnih želeame so začeli v zadnjem času padati, tako v osebnem kot v blagovnem prometu. Vsote vplačil ne dosegajo proračunjenih vsot. — Obtok bankovcev v Jugoslaviji je znašal 15. febr. 5.401,774.000, kovinsko kritje pa 419,790.000 dinarjev. — Sedaj bo še Vatikan najel dolarsko posojilo, poldrugi milijon dolarjev, in sicer pri .Bank of Chicago. Hoče zgraditi veliko novo stavbo za centralni zavod misijonskega delovanja. — Ze v decembru je ruska petrolejska produkcija nazadovala, v januarju pa spet. Znašala je 852.600 ton, za 4 2 % manj kot v decembru. Tudi novo vrtanje je ponehalo za 28 %. — Na Ogrskem bodo znižali borzne pristojbine. — Sedem nemških tovarn linoleja ter po ena v Švici, Norveški, Švedski in Italiji bodo ob soudeležbi I. G. Farben ustanovili družbo z naslovom »Kontinentalna linolejnka unija,« s sedežem v Zii-richu. Delnice bodo vpeljali na borzah v Berlinu in Ziirichu. — Ogrski proračun za leto 1928/29 izkazuje 1360 milijonov peng5 dohodkov, za 2,400.000 več kot je Stroškov. Državni dohodki izkazujejo napram letu 1927/28 100 milijonov več. — Na belgijskem trgu železa traja že dolgo časa neprestana hausse in je dosegla pri železu v palicah 107 šilingov in 6 pence. —- Število brezposelnih v Moskvi je znašalo v preteklem letu 129.000 oseb, to je 0 3 % moskovskega prebivalstva. Največ brezposelnih je bilo v kovinski industriji. — Po zgledu dunajskega trgovskega muzeja namerava ustanoviti čslov. trgovsko ministrstvo čslov. eks-portni zavod. — V januarju so napravili na Nemškem 1,372.000 ton surovega jekla, na dan povprečno 56.500 ton. Dnevna povprečnost je znašala 98 26 odstotkov povprečnosti leta 1913 v Nemčiji tedanjega obsega. »Železna vrata« ob Donavi. Leta 1878 je pripadla Austro-Ogrski od Berlinskega kongresa naloga izvršiti regulacijska dela na spodnjem toku Donave pri plo-vidbo ovirajočih takozvanih »Železnih vratih«. Mažarski inženjerji so se lotili dela dne 18. avgusta 1890, ki je trajalo do 21. septembra 1898. Podjetniški konzorcij je obstojal iz Nemških strojnih tovarn in Berlinske diskontne družbe. V skalnate katarakte, ki se razprostirajo v rečni strugi pni Stenka, Kosla-Dogka in Islas-Tahtalia, ter ovirali promet, so vsekali 60 metrov širok in dva metra globok žleb na daljavo šestih ..^metrov Z jezovi in kanali se je voda še nekoliko poglobila. Največja ovira pa je bilo podvodno skalovje kakih 10 km pod Or-šovo, grebeni ki vežejo Balkansko s Karpatskim gorovjem; to so prav za prav »Železna vrata«, preko katerih se spušča Donava v ogromnih slapih in nevarnih vrtincih. Tam se je zgradil 1750 m dolg kanal 75 m širine in 3 m globočine, zavarovan ob straneh s trdnimi nasipi. Uspeh te melijoradje je bil prav zadovoljiv. Prej je bilo mogoče kakih 90 dni v letu rabiti strugo za plovbo, zatem pa se je promet vršil kar 270 dni. Posebno Madžari so z naslado govorili tedaj o >porušenju kitajskega zida«, čeravno je še dosti manjkalo do popoldne rešitve obširne naloge. V breg je bilo le s težavo spraviti tovorile ladije preko deroče struge, treba je bilo vpreči težke vlačilce, ki jih je dala družba »WascbikapiH na razpolago. Na uro 90 privlekli vlačilci komaj 2 km daleč navzgor tovorne ladije. Po okupaciji Srbije med vojno, je Nemška armada bila primorana Iz Ru-munske in Bolgarske dobaviti žito po Donavi, treba je bilo promet na vsak način pospešiti. Inženjerji so si zamislili prav originelen način odstraniti plovit-bene težave: Blizu sela Sip na srpski strani so se položile ob obrežju Donave tračnice in po teh so vlekle posebne težke strojne skupine na žičnih vrveh tovorne ladje preko kataraktov in skoti kanal. Stvar se je sijajno obnesla. Prej so rabile ladje preko eno uro za to nevarno pot, sedaj so jih v 16 minutah potegnili v breg. Blagovni promet skozi železna vrata je porastel od letnih pet milijonov ton na petnajst. Pri umiku nemške vojske leta 1918 so čete celo napravo uničile, strojne kompozicije pa z dinamitom razstrelile. Madžarska družba »Waschkapu« je po vojni zopet vlekla ladje skoz ^železna vrata« in vrši to službo še danes po devetih letih. Za Donavsko komisijo je nastal težak problem razčistiti razmerje nasledstvenih držav do pravic in dolžnosti, ki so nastale s p> pravili pri »železnih vratih«. Pred poldrugim letom se je konečno odločila naša vlada se za stvar dejansko zanimati, pravkar so se prejšnje strojne kompozicije popravile. Vlačilna železnica zop*3t funkcdjonira; kurilnice, vodne postaje ia stanovanjske hiše za osobje so dograjene. Prvi ogled se je vršil pred kratkim v navzočnosti gospoda Milana Jovanoviča generalnega ravnatelja v ieleznisKem ministrstvu. Do poskusne vožnje težkih vlačilcev sicer to pot še ni prišlo, razsajala je ravno nenavadna burja. Ti poskusi pa se bodo v najkrajšem času vršila ter jim najbrž prisostvuje tudi minister Milosavljevič. Kar spočetka je naša vlada nameravala naprave pri »Železnih vratih« mednarodni Podonavski komisiji kot pravni naslednici Avstro-Ogrske ponuditi v zakup. Računalo se je z vlažilnimi pristojbinami, ki bi naj krile obratne stroške in amortizirale naloženo glavni-: co. O tozadevni ponudbi je komisija že razpravljala, odločitev pa še ni padla. Gospodarske vesti. Insolventna dunajska banka Nagel in Wortmann je dovršila seznam aktiv in pasiv in se bo pričelo sedaj s poravnalnim in plačilnim postopanjem. — Na Češkem se zopet javljajo glasovi o vpeljavi zlate valute. Ravnatelj Narodne banke Pospišil je dejal, da je tudi za Češkoslovaško vpeljava zlate valute nujno potrebna, »Čeprav je češkoslovaška valuta že pet let najbolj konsolidirana valuta sveta, ta položaj vendarle ne more biti končni cilj šeško-slovaSke valutne politike.« Seveda ni bila vpeljava nove valute brez večjega pomena za širše občinstvo. — Na Ogrskem sanirajo koncern Viktoria, ono veliko mlinsko podjetje, 0 katerem smo že večkrat pisali. Koncernu pripadajoča Jugoslovanska d. d. testenin je bila prodana nekemu konsorciju za 360.000 dolarjev. — Glede fuzije moravskih bank se je doseglo popolno soglasje: — V Bukarešti so ustanovili novo banko z naslovom Banea Finaneiara S. A. Delniško glavnico so določili s 4 milijoni lejev in jo bodo pozneje dvignili na 20 milijonov. Banka je s poslovanjem že pričela. — Angleški koncern umetne svile Courtauld je imel lani 4,585.000 funtov čistega dobička. Da je dividenda 25-odstotna, smo že omenili. — Na inter-parlamentarni konferenci Češkoslovaške in Jugoslavije se bo obravnavalo tudi vprašanje ustanovitve kartela obojih donavskih plovnih drušb; ta nagib je v prvi vrsti posledica težkega položaja donavske plovbe. — Zunanja trgovina Rusije na evropskih mejah je znašala v decembru 107 milijonov rtibljev, v januarju pa 102 milijona. Eksport je znašal 49 in 44 milijonov, trgovina je bila torej v obeh mesecih pasivna. — Na občnem zboru nemške družbe Siemens Hal-ske d. d. so sklenili izplačilo 12-odstotne dividende in so pojasnili trenutni položaj nemške elektroindustrije; položaj je izdatno boljši kot lani. Družba ima toliko naročil, da svojo tovarniško kapaciteto lahko popolnoma izkoristi, kar lani ni bilo. — Vacuum Oil pripravlja izplačilo 100-od»totne dividende 1 Glavnico bodo na novo fundirali, delnice ee akokoma dvigajo. —■ Ameriški petrolejski trg ni v znamenju dobre tendence. Povprečna dnevna produkcija surovepa petroleja znaša še zmeraj 2,350.000 kub. čevljev. Cene nalahno padajo. — živno-gtonska bo izplačala kot lani dividendo 24 Kč. — Zopet se bodo pričela pogajanja za pristop Poljske k Mednarodnemu jeklenemu kartelu. — >Der Deutsche VolkswirtMERKUE> kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER; Ljubljana.