/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D > JU cB fO .Q cu Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 2 / letnik XVIII / 2012 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Marjan Hafner, Matevž Hribernik, Slavica Jurančič, Jasna Kondža, Janez Kušar, Mojca Lindič, MSc, mag. Urška Lušina, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, mag. Ana T. Selan, Dragica Šuc, MSc , Mojca Koprivnikar Šušteršič, Miha Trošt Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Present d.o.o. Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................17 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................18 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................20 Javne finance...........................................................................................................................................................................................24 Okvirji Okvir 1: Bruto domači proizvod, 4. četrtletje 2012......................................................................................................9 Okvir 2: Anketa o delovni sili - 4. četrtletje 2011.........................................................................................................14 Okvir 3: PKakovost bančnih terjatev v letu 2011.......................................................................................................23 Statistična priloga.........................................................................................................................................27 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je v zadnjem četrtletju lani znižala, Evropska komisija pa je pričakovano znižala napovedi za letošnje leto. BDP v evrskem območju se je v zadnjem četrtletju lani znižal za 0,3 % (desezonirano), medletno pa je bil višji za 0,7 %. Ob nadaljevanju slabih razmer na finančnih trgih, slabemu razpoloženju podjetij in gospodinjstev ter slabšanju razmer v svetovnem gospodarstvu je EK pričakovano znižala napovedi za letošnje leto, ko pričakujejo 0,3-odstotno znižanje BDP v evrskem območju. ECB je konec februarja izvedla drugo operacijo dolgoročnejšega financiranja za dobo treh let, kjer so bankam odobrili 530 mrd EUR. Kljub ukrepom za povečanje likvidnosti bančnega sistema morebitno zaostrovanje finančne in dolžniške krize še naprej predstavlja glavno tveganje za še nižjo rast od napovedane. Tveganje predstavljajo tudi cene nafte, saj so bile evrske cene v prvih dveh mesecih letos najvišje doslej. Padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je v zadnjem četrtletju lani predvsem zaradi znižanja domače potrošnje še poglobil, BDP pa se je v letu 2011 znižal za 0,2 %. Ob uresničitvi nekaterih tveganj, ki smo jih izpostavili pri pripravi zimske napovedi, se je BDP v zadnjem četrtletju lani znižal za 0,7 % (desezonirano), medletno pa je bil nižji za 2,8 %. Izvoz je kljub izraziti upočasnitvi ostal edini dejavnik, kije prispeval k rasti. Izstopal pa je padec domače končne potrošnje, saj sta bili potrošnja gospodinjstev in države medletno nižji. Ob nadaljnjem medletnem padanju bruto investicij v osnovna sredstva pa je za razliko od prvih treh četrtletij v zadnjem tudi sprememba zalog negativno prispevala k obsegu BDP. Vse to povečuje tveganja za rast v letošnjem letu. Razmere na trgu dela so ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta ostale zaostrene. Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov se je tudi v zadnjem četrtletju lani zmanjšalo (-0,3 %, desezonirano). V povprečju leta se je število najbolj zmanjšalo v gradbeništvu in tržnih storitvah, zmanjšanje v predelovalnih dejavnostih pa je bilo manjše kot v predhodnih dveh letih. Po drugi strani se je število najbolj povečalo v kmetijstvu, izobraževanju, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v zdravstvu in socialnem varstvu. Konec januarja je bilo registriranih brezposelnih 115.965 oseb, kar je 0,7 % več kot januarja leto prej. Rast povprečne bruto plače v letu 2011 je bila izključno posledica rasti v zasebnem sektorju, saj je v javnem tudi lani ostala nespremenjena. Gibanje plač ob koncu leta so kot vedno zaznamovala izredna izplačila, ki pa jih je bilo lani najmanj v zadnjih šestih letih. Skupaj jih je bilo izplačanih 96,7 mio EUR, kar je slabih 60 mio EUR manj kot leta 2007, ko jih je bilo izplačanih največ. Sicer je bila lani rast skupne povprečne bruto plače (2,0%) posledica 2,6-odstotne nominalne rasti v zasebnem sektorju, v javnem pa je bila višina plače tretje leto zapored nespremenjena. Medletna inflacija se je februarja povišala na 2,9 %%. Povišanje medletne inflacije z 2,3 % na 2,9 % je bilo predvsem posledica učinka osnove in je prehodne narave. Kratkoročno na gibanje cen življenjskih potrebščin vplivajo predvsem cene tekočih goriv, ki so se v prvih dveh mesecih povišale za okoli 6 %, dolgoročno pa je še naprej pod vplivom šibke gospodarske aktivnosti, kar se odraža na umirjenem gibanju osnovne inflacije, ki na medletni ravni znaša okoli 2 %. Po občutni zaostritvi konec lanskega leta se je kreditna aktivnost januarja rahlo okrepila, a razmere ostajajo slabe. Neto tok kreditov domačim nebančnim sektorjem je januarja znašal 55,2 mio EUR. Ocenjujemo, da so po obsežnejšem neto razdolževanju konec lanskega leta podjetja odplačane kredite delno nadomestila z zadolževanjem januarja, ko so se likvidnostne razmere v bančnem sistemu zaradi ukrepov ECB izboljšale. Lani so se sicer neto odplačila kreditov podjetij doma in v tujini podvojila in znašala nekaj manj kot 800 mio EUR. Nadaljevalo se je tudi slabšanje kakovosti bančne aktive, saj so vse slabe terjatve konec decembra lani znašale 5,5 mrd EUR, njihov delež pa je dosegel 11,2 % vseh terjatev v bančnem sektorju. Banke so tudi januarja oblikovale rezervacije in oslabitve, ki so s 30,8 mio EUR sicer za dobrih 15 % zaostale za ravnjo iz lanskega januarja, a so bile še vedno precej višje kot januarja v letih pred tem. V enajstih mesecih lani so bili konsolidirani javnofinančni prihodki medletno višji za 4,1 %, odhodki za 0,7 %, primanjkljaj konsolidirane bilance pa je znašal 1.386 mio EUR. Med prihodki so se v enajstih mesecih lani povečali predvsem prihodki od davka na dohodek pravnih oseb. Med odhodki so se najbolj povečali izdatki za obresti ter za transferje posameznikom in brezposelnim, najbolj pa so se zmanjšali izdatki za investicije in investicijske transferje ter subvencije. V enajstih mesecih lani je bil transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno (1.355 mio EUR) večji od primanjkljaja državnega proračuna. (ü C (ü ja (ü M "ö o a tA O ^ (U >u JŽ o Mednarodno okolje Gospodarska aktivnosti v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah se je v zadnjem četrtletju leta 2011 znižala, pričakovano pa so nižje kot jeseni tudi nove napovedi Evropske komisije. V zadnjem četrtletju lani se je v evrskem območju zmanjšal obseg industrijske proizvodnje in novih naročil v predelovalnih dejavnostih, nižje so bile tudi vrednosti opravljenih gradbenih del in prihodka v trgovini na drobno (desezonirano, v nadaljevanju desez.). Po prvi oceni Eurostata se je tako BDP v evrskem območju v zadnjem četrtletju lani znižal za 0,3 % (desez.), medletno pa je bil višji za 0,7 %. Glede na tretje četrtletje se je BDP znižal v večini naših najpomembnejših trgovinskih partneric, zaradi zmanjšanja izvoza med drugim tudi v Nemčiji. Ob poslabšanju gospodarske aktivnosti je februarja EK tako pričakovano znižala napovedi za letošnjo gospodarsko rast. Za letos napovedujejo zmanjšanje BDP v devetih državah članicah EU, v ostalih pa stagnacijo oz. nižjo rast od napovedane jeseni. Nižje napovedi so povezane z nadaljnjimi napetostmi na finančnih trgih, slabim razpoloženjem podjetijin potrošnikov ter slabšanjem razmer v svetovnem gospodarstvu. Po mnenju EK so tveganja za nižjo rast še vedno visoka, še naprej pa prevladuje morebitno zaostrovanje dolžniške krize. Po drugi strani izboljševanje nekaterih kazalnikov zaupanja v zadnjih mesecih (Ifo, PMI) kaže postopno stabilizacijo razmer, čeprav na nizki ravni. Slika 1: Gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah Q1 11 «02 11 «03 11 104 11 1,5 Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij za leto 2012 Evrsko območje Nemčija Francija Vir: Eurostat. Italija Avstrija V zadnjem četrtletju lani so se posojilni pogoji za podjetja in gospodinjstva še zaostrili, neto tok kreditov v evrskem območju pa je bil negativen. Po anketi ECB je bilo v zadnjem četrtletju lani število bank v evrskem območju, ki so poslabšale posojilne pogoje, za 35 % večje od števila bank, ki so jih izboljšale (v tretjem četrtletju 16 %). Poslabšanje posojilnih pogojev velja za posojila 2012 OECD nov 11 UMAR jan 12 IMF jan 12 CONS feb 12 EK feb 12 EMU 0,2 -0,1 -0,5 -0,3 -0,3 EU np 0,2 -0,1 -0,1 0,0 DE 0,6 0,5 0,3 0,6 0,6 IT -0,5 -1,0 -2,2 -1,4 -1,3 AT 0,6 0,8 np 0,5 0,7 FR 0,3 0,1 0,2 0,0 0,4 UK 0,5 0,7 0,6 0,5 0,6 ZDA 2,0 2,1 1,8 2,2 np Vir: OECD Economic Outlook (november 2012), Zimska napoved gospodarskih gibanj UMAR (januar 2012), IMF World Economic Outlook Update (januar 2012), Consensus Forecasts (februar 2012), EC Interim Forecast (februar 2012). vseh ročnosti in za podjetja vseh velikosti. Banke so med glavnimi razlogi za poslabšanje znova navedle nizka pričakovanja glede okrevanja gospodarstva, otežen dostop do svežih finančnih sredstev in slabo likvidnost bank. Banke so nadalje zaostrile tudi posojilne pogoje za gospodinjstva, predvsem za stanovanjske kredite. Povpraševanje po kreditih se je v zadnjem četrtletju lani precej zmanjšalo. Po podatkih ECB so bila neto odplačila kreditov v evrskem območju največja po začetku krize leta 2008. Banke pričakujejo nadaljevanje zaostrovanja posojilnih pogojev in zmanjševanje povpraševanja po kreditih tudi v prvem četrtletju letos. Slika 2: Anketa ECB o posojilnih pogojih v evrskem območju Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) -Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os) -Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) -----Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os) 7^ ---- - - 70 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 O O Vir: ECB. Zahtevane donosnosti državnih obveznic so se februarja znižale, a ostajajo na visokih ravneh. Razloga za rahlo zmanjšanje zahtevanih donosnosti sta predvsem dva, in sicer decembrska ECB operacija dolgoročnejšega financiranja za dobo treh let in odločnejše ukrepanje vlad -40 (predvsem v Italiji in Španiji) v smeri fiskalne konsolidacije. V Grčiji zahtevana donosnost državnih obveznic ostaja daleč najvišja. Februarja je bil sprejet dogovor o nadaljevanju finančne pomoči, in sicer v višini 130 mrd EUR, delno odpisanih pa je bilo tudi 107 mrd zasebnih terjatev. ECB je februarja nadaljevala s programom odkupa državnih obveznic, vendar v precej omejenem obsegu, saj so kupili najmanj obveznic od oživitve programa julija lani (samo 183 mio EUR). Konec februarja je ECB izvedla še drugo avkcijo dolgoročnejšega financiranja z ročnostjo treh let. Podobno kot decembra so bila sredstva na voljo v neomejeni količini po 1,0-odstotni obrestni meri. Tokrat je 800 bankam odobrila 530 mrd EUR. Slika 3: Pribitki na 10-letne obveznice nad nemškimi obveznicami 14 c^iS 6 ^ -D Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Februarja se je nadaljevalo zniževanje medbančnih obrestnih mer v evrskem območju. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je februarja v povprečju znižala za 17 b. t. na 1,05 %, v zadnjih petih mesecih pa že za 53 b. t. Znižala se je tudi vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (za 6 b. t. na 0,51 %), za CHF pa je bila rahlo višja kot januarja (za 2 b.t. na 0,08 %). Po petih mesecih se je februarja vrednost evra v primerjavi z večino glavnih svetovnih valut povečala. Vrednost evra glede na ameriški dolar se je v povprečju februarja zvišala (za 2,5 % na 1,325 USD za 1 EUR), medletno pa je bila nižja za 3,1 %. Vrednost evra se je zvišala tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 4,5 % na 103,77 JPY za 1 EUR) in britanskim funtom (za 0,6 % na 0,837 GBP za 1 EUR), glede na švicarski frank pa se je rahlo znižala (za 0,3 % na 1,21 CHF za 1 EUR). Cene nafte so se februarja močno povišale, povišanje cen neenergetskih surovin pa je bilo manjše. Dolarske cene nafte Brent so se februarja močno zvišale, in sicer v povprečju meseca za 6,3 % na 117,6 USD za sod, medletno pa so bile višje za 13,4 %. Cene nafte, izražene v evrih, so presegle dosedanje najvišje vrednosti, ki so jih dosegle v sredini leta 2008, in se v povprečju meseca povišale na 89,7 EUR za sod. To je 4,0 % več kot januarja, dvig evrskih cen pa je nekoliko ublažila višja vrednost evra glede na ameriški dolar. Po zadnjih podatkih IMF so se dolarske cene neenergetskih surovin januarja zvišale za 2,8 % predvsem zaradi višjih cen industrijskih proizvodov, še posebno kovin, medletno pa so bile nižje za 13,9 %. Po začasnih podatkih so se februarja ponovno rahlo povišale. Slika 4: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) ■ Cena v USD (leva os) - Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,8 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji Blagovna menjava se je v zadnjem četrtletju lani pričakovano nadalje upočasnila.1 Realni izvoz blaga se je lani postopoma upočasnjeval, v zadnjem četrtletju pa se je ob upočasnitvi oz. zmanjšanju gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah rahlo zmanjšal (-0,4 %, desez.). Realni uvoz blaga je ob zmanjšanju izvoza in nadaljnjem šibkem domačem povpraševanju stagniral (0,1 %, desez.). V letu 2011 se je realna rast izvoza blaga upočasnila in znašala 7,7 % (leta 2010: 11,0 %), enako velja tudi za rast uvoza blaga, ki je znašala 5,7 % (2010: 8,0 %). Nominalni desezonirani podatki2 kažejo zmanjšanje izvoza blaga v vse ključne skupine držav. Izvoz blaga v 1 Po statistiki nacionalnih računov. 2 Podrobni podatki o izvozu po SMTK in državah po zunanjetrgovinski statistiki so razpoložljivi za enajst mesecev lanskega leta. Pri desezoniranju smo podatke razvrstili v sedem skupin proizvodov: (0-4) primarni proizvodi, (5) kemični proizvodi, (67, 68 in 69) železo in jeklo, kovine in kovinski 12 10 4 2 0 Okvir 1: Bruto domači proizvod, 4. četrtletje 2012 Ob poglobitvi padanja gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju lani, ki je bilo predvsem posledica znižanja domače potrošnje, se je BDP v Sloveniji lani znižal za 0,2 %. BDP se je v vseh četrtletjih lani zniževal, v zadnjem za 0,7 % (desez.) glede na tretjega. Glede na enako četrtletje predhodnega leta je bil nižji za 2,8 %, saj so se nekatera tveganja, ki smo jih izpostavili pri pripravi Zimske napovedi, uresničila. Menjava s tujino je, kljub izraziti upočasnitvi izvoza, ostala edini dejavnik, ki je prispeval k rasti. Izvoz blaga in storitev je bil namreč v prvem četrtletju lani medletno višji še za 11,0 % , v zadnjem četrtletju pa le še za 3,0%. Ob še večji upočasnitvi rasti uvoza, ki je bil v četrtem četrtletju medletno višji le za 0,3 % , je saldo menjave s tujino h gospodarski rasti prispeval 1,8 o. t. V zadnjem četrtletju pa je prišlo do občutnega upada končne potrošnje (-2,1 % medletno), ki je v predhodnih četrtletjih stagnirala. Potrošnja gospodinjstev, ki je v prvih treh četrtletjih lani še beležila skromno rast, je bila za 1,8 % nižja kot v enakem četrtletju predhodnega leta. Še večji kot v predhodnih četrtletjih pa je bil upad državne potrošnje (-2,6 %, medletno), kar povezujemo s sprejetimi varčevalnimi ukrepi oz. zadržanjem proračunske porabe ob koncu lanskega leta. Padec investicij, ki so se v času krize znižale za več kot 40 odstotkov, se je v zadnjem četrtletju lani sicer nekoliko znižal, a je še vedno znašal 6,9 % (medletno). Spremembe zalog, ki so v prvih treh četrtletjih k obsegu BDP prispevale skoraj dve odstotni točki, pa so v zadnjem četrtletju lani obseg BDP znižale za 1,3 o. t. Gospodarska aktivnost se je v zadnjem četrtletju lani znižala tudi v povprečju evrskega območja (-0,3 %, desez.), na letni ravni pa je bil BDP za 1,4 % večji kot v letu 2010. Slovenija tako ostaja v skupini držav članic EU, kjer se je gospodarska aktivnost med krizo najbolj zmanjšala. Dodana vrednost je bila v zadnjem četrtletju lani medletno nižja za 2,0 %, kjer največji upad še naprej beleži gradbeništvo, medletni upad v predelovalnih dejavnostih pa je bil še višji kot v tretjem četrtletju. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih je bila ob stagnaciji glede na tretje četrtletje medletno nižja za 2,6 %. Medletni padec ostaja največji v gradbeništvu (-15,5 %), čeprav je bil znova manjši kot v predhodnem četrtletju. Dodana vrednost je bila medletno nižja tudi v tržnih storitvah, z izjemo poslovanja z nepremičninami. V javnih storitvah se je medletna rast rahlo upočasnila, a ostaja pozitivna. Slika 5: Raven BDP v Sloveniji in v nekaterih pomembnejših trgovinskih partnericah 103 102 101 Eil00 II CO cc o 99 li^98 -iš 97 ■Ö 96 C 95 o iS 94 ca 93 92 91 90 Slika 6: Izdatkovna struktura BDP v Sloveniji I Zasebna potrošnja I Bruto investicije v os. sr. I Izvoz pro. in stor. -Realna rast BDP (desna os) ^^ Državna potrošnja Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz pro. in stor. 8 6 4 2 0 a m -2 -4 JE -8 -10 -12 O O Vir: SURS. Vir: Eurostat, preračuni UMAR. evrsko območje se je ob koncu lanskega leta upočasnil. Nadaljevala se je sicer rahla rast izvoza v Nemčijo, ki je bila v prvi polovici lanskega leta še visoka, v drugi polovici pa se je precej upočasnila. Rast izvoza v Nemčijo je bila posledica nadaljnje rasti izvoza strojev in transportnih naprav ter tudi cestnih vozil, ki skupajpredstavljajo izdelki, (6-67, 68, 69) izdelki, razvrščeni po materialu brez železa in jekla, kovin in kovinskih izdelkov), (78) cestna vozila, (7-78) stroji in transportne naprave brez cestnih vozil, (8 in 9) razni končni izdelki ter proizvodi in transakcije. približno polovico izvoza v Nemčijo. Nadaljevala se je razmeroma visoka rast izvoza v Avstrijo, po padcu v tretjem četrtletju pa se je povečal tudi izvoz v Francijo. To je bila posledica povečanja izvoza cestnih vozil, ki predstavljajo več kot polovico izvoza v Francijo. Nasprotno se je izvoz v Italijo po povečanju v tretjem četrtletju, ki je bilo po naši oceni bolj posledica enkratnega dejavnika3, v zadnjem četrtletju lani zmanjšal. Zmanjšal se je tudi izvoz v članice 3 Avgusta lani se je občutno povečal izvoz oljnih semen in plodov v Italijo. Slika 7: Blagovna menjava - realno 3.400 3.200 3.000 a a Vir: SURS. EU, ki niso članice evrskega območja, k čemur je verjetno prispevala tudi pospešena rast vrednosti evra proti valutam teh držav v zadnjem četrtletju lani. Rast izvoza v države nekdanje Jugoslavije pa se je ob upočasnitvi rasti izvoza primarnih proizvodov in nadaljevanju nizke rasti izvoza kemičnih proizvodov, ki predstavljata slabo polovico izvoza v te države, v zadnjem četrtletju lani upočasnila. dve tretjini celotnega uvoza, povezujemo s stagnacijo proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Ob šibki domači potrošnji se je zmanjšal tudi uvoz proizvodov za široko porabo. Uvoz proizvodov za investicije pa se je po padcu v predhodnih dveh četrtletjih v zadnjem lanskem četrtletju še občutneje zmanjšal, kar odraža nadaljnje padanje investicijske aktivnosti. Slika 9: Uvoz blaga po namenu -Proiz. za vmesno porabo ■ -Proiz. za investicije 110 a 45 105 er ' is 100 95 es 90 85 II ^^ 80 75 "Ö ni im. 70 o n ^ 65 <5 60 oezs 55 Proizv. za široko porabo Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 8: Izvoz blaga - geografska porazdelitev -Evrsko območje -Članice EU brez evra -----Države bivše Jugoslavije Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2010 XII 11/ XI 11 XII 11/ XII 10 I-XII 11/ I-XII 10 Izvoz' 12,2 -11,5 3,9 11,5 -blago 13,7 -16,1 4,8 12,4 -storitve 6,6 10,9 0,5 7,8 Uvoz' 14,3 -4,2 4,8 10,6 -blago 16,1 -7,9 6,4 12,2 -storitve 4,5 24,7 -3,1 1,5 Industrijska proizvodnja 6,2 0,92 -2,93 3,23 -v predelovalnih dejavnostih 6,6 1,62 -1,93 3,33 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -16,9 -8,12 -21,93 -25,43 Trgovina na drobno - realni prihodek -0,2 -1,92 0,73 1,83 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek 6,5 -2,32 1,13 4,43 Vir: SURS, preračuni UMAR. Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 'plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Nominalni desezoniranipodatki4 kažejo upočasnitev uvoza po vseh treh skupinah proizvodov po namenu. Zmanjšanje uvoza proizvodov za vmesno porabo, ki predstavlja skoraj 4 Podrobni podatki o uvozu blaga po zunanjetrgovinski statistiki so razpoložljivi za enajst mesecev lanskega leta. V zadnjem četrtletju lani se je realna rast izvoza storitev okrepila, uvoz pa se je rahlo zmanjšal (desez.).5 Po plačilnobilančni statistiki je bila nominalna rast izvoza storitev znova predvsem posledica nadaljevanja rasti 5 Po statistiki nacionalnih računov. največje komponente, izvoza potovanj. Po padcu v predhodnem četrtletju se je povečal tudi izvoz drugih storitev6, nasprotno pa se je izvoz transportnih storitev precej zmanjšal. Uvoz storitev se je po plačilnobilančni statistiki v zadnjem lanskem četrtletju sicer zmanjšal, vendar z manjšimi nihanji ostaja na podobni ravni že od začetka leta 2009. Znova se je nekoliko povečal uvoz transportnih storitev, povečal pa se je tudi uvoz ostalih poslovnih storitev. Po drugi strani se je zmanjšal uvoz potovanj in uvoz vseh drugih storitev. V letu 2011 se je realna rast7 izvoza storitev upočasnila na 3,6 % (2010: 4,1 %), uvoz pa se je zmanjšal za 1,4 % (2010: 2,6 %). Slika 10: Storitvena menjava 1400 1000 900 800 700 Izvoz storitev Uvoz storitev , r........1........1.........1" a a Vir: BS, preračuni UMAR. Vzadnjem četrtletju lani je obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti ostal na ravni predhodnega četrtletja, ko se je prvič po začetku leta 2010 občutneje zmanjšal (desez.). Proizvodnja tehnološko zahtevnejših panog je v zadnjem četrtletju lani stagnirala. V povprečju leta 2011 se je proizvodnja v večini teh panog povečala (izjema proizvodnja vozil in plovil8) in ostala nad ravnjo pred začetkom krize (izjema proizvodnja strojev in naprav9). Proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih panog se je v zadnjem lanskem četrtletju znova zmanjšala, v teh 6 V skupino druge storitve smo pri desezoniranju vključili komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Te vse skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev. 7 Po statistiki nacionalnih računov. 8 Proizvodnja vozil in plovil je zaostala za ravnmi iz leta 2010 zaradi zmanjšanja v drugi polovici leta, ko se je obseg proizvodnje prilagodil vplivu naravne nesreče na Japonskem, zaradi katere je bila motena predvsem dobava elektronskih delov, in manjšemu povpraševanju. Leta 2010 so nekatere države (npr. Francija, Nizozemska, Velika Britanija, Španija) še subvencionirale nakupe novih osebnih in lahkih gospodarskih vozil (poleg tega je Francija sofinancirala nakup novih cestnih vozil še v prvem četrtletju za naročila, prejeta do konca leta 2010). 9 Proizvodnja strojev in naprav, ki tudi v povprečju EU-27 najbolj zaostaja za povprečno ravnjo proizvodnje v letu 2008. Počasno okrevanje proizvodnje te panoge je lahko po naši oceni tudi posledica nizke investicijske aktivnosti v času krize. panogah, z izjemo kovinske industrije, pa se je zaostanek za ravnjo pred začetkom krize do konca leta povečal. V drugi polovici leta je bila njihova proizvodnja tudi medletno manjša, najbolj v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas ter nekovinskih mineralnih izdelkov. Proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih panog je po upočasnitvi rasti v tretjem četrtletju v zadnjem četrtletju lani stagnirala. V povprečju lanskega leta so te panoge prvič zmanjšale zaostanek za ravnjo pred začetkom krize, kar je bilo predvsem zaradi usnjarske in prehrambene industrije. Skupna proizvodnja predelovalnih dejavnosti Slika 11: Proizvodnja predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog Nizko teh.zaht. panoge Vir: SURS, Sr. nizko teh. zaht. panoge preračuni UMAR. Slika 12: Prihodki od prodaje po geografski usmerjenosti in obseg proizvodnje po tehnološki zahtevnosti panog 2011/2008 «2011/2010 Vir: SURS, preračuni UMAR. 1300 1200 je bila zaradi rasti v prvi polovici lanskega leta v letu 2011 za 3,2 % (del. dnem prilagojeno) višja kot leto prej. Večji zaostanek nekaterih tehnološko manj zahtevnih panog za ravnjo proizvodnje pred začetkom krize je tudi posledica njihove večje usmerjenosti na domači trg. Prihodki od prodaje na domačem trgu, ki so se v drugi polovici lanskega leta zmanjšali, so v povprečju leta 2011 ostali na podobni ravni kot v predhodnih dveh letih. Prihodki od prodaje na tujih trgih, kjer večino prihodka ustvarijo predvsem tehnološko zahtevnejše panoge, pa so se kljub zmanjšanju v tretjem četrtletju (-1,3 %, desez.) v povprečju lanskega leta znova povečali. Okrevanje proizvodnje v Sloveniji ostaja počasnejše kot v povprečju EU-27. V Sloveniji se je v drugi polovici lanskega leta proizvodnja zmanjševala, v povprečju EU-27 pa se je po rasti v začetku leta ohranjala na podobnih ravneh. V Sloveniji je bila proizvodnja v povprečju lanskega leta za 11,0 % manjša kot v povprečju leta 2008, v povprečju EU-27 pa za 3,8 %. Zaostanek Slovenije za EU-27 in ravnjo iz leta 2008 je ostal večji kot v večini ostalih novih držav članic, ki so večinoma že presegle raven proizvodnje iz leta 2008. Raven proizvodnje iz tega leta sta lani dosegli Avstrija in Nemčija, proizvodnja preostalih dveh pomembnejših trgovinskih partneric iz evrskega območja, Francije in Italije, pa je še zaostajala. medletno zmanjšanje v letu 2011. Aktivnost v gradnji inženirskih objektov se je v zadnjem četrtletju povečala (7,2 %, desez.), v gradnji stavb pa zmanjšala. V gradnji nestanovanjskih stavb (-5,2 %) je to po naši oceni zaradi manjše aktivnosti v gradnji stavb za storitvene dejavnosti, v gradnji stanovanjskih stavb (-23,9 %) pa je zmanjšanje vezano na zaloge neprodanih stanovanj. Slika 14: Vrednost opravljenih gradbenih del -Skupaj -----Stanovanjske stavbe -Nestanovanjske stavbe ---------Gradbeni inženirski objekti 110 100 80 is 70 "O sz 60 SE 50 ^^ 40 30 20 \ \ \ A -A < \ v V-- v. , / t * Slika 13: Proizvodnja predelovalnih dejavnosti v Sloveniji in EU-27 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: * podatki do novembra 2011. a a a Vir: SURS, preračuni UMAR Obeti za gradbeno aktivnost ostajajo negotovi. Skupna površina stavb, predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljenji, se je lani še zmanjšala (-17,9 %, v štirih letih skupaj -52,5 %). Občutno se je zmanjšala skupna predvidena površina stanovanjskih stavb (-29,2 %), precej manj pa nestanovanjskih stavb (-3,5 %). Med temi se je občutno zmanjšala predvidena površina trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti (-72,4 %), podobno kot leto prejpa se je povečala predvidena površina industrijskih stavb (29,4 %). Ob manjših nihanjih je prihodek v vseh treh trgovinskih panogah v zadnjem četrtletju in celotnem letu 2011 stagniral. Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili se je v zadnjem četrtletju lani sicer nekoliko povečal (desez.), vendar je ob nihanjih v predhodnih mesecih ostal na približni ravni iz začetka leta. V celotnem letu je bil prihodek ob manjšem številu prodanih avtov10 realno za slabih 7 % večji kot v letu 201011. Realni prihodek v trgovini na drobno se je po rasti v V zadnjem četrtletju lanskega leta je gradbena aktivnost ostala na podobni ravni kot v predhodnem četrtletju. Po visoki rasti novembra (23,7 %, desez.) se je vrednost opravljenih gradbenih del decembra zmanjšala (-8,1 %, desez.). Zaradi intenzivnega zmanjševanja aktivnosti v predhodnih četrtletjih (predvsem v drugem četrtletju 2011) je bila aktivnost v zadnjem četrtletju lani medletno manjša za 19,3 %, kar je sicer najmanjše 10 Število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo v letu 2011 za 1,7 % manjše kot v letu 2010, od tega fizičnim oseb za 12,6 %, prodaja pravnim osebam pa je bila za 6,8 % večja. Po podatkih Sekcije za osebna motorna vozila pri GZS se je zmanjšala predvsem prodaja majhnih in srednje velikih osebnih avtov. 11 Nominalni prihodek v tej panogi je bil za 4,5 % višji kot v letu 2010. Zaradi znižanja cen avtov (po statistiki cen življenjskih potrebščin so bile cene novih osebnih avtomobilov v letu 2011 glede na leto 2010 nižje za 1,2 %, cene rabljenih avtomobilov pa za 8,2 %) je bil prihodek v tem obdobju realno višji za skoraj 7 %. Slika 15: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. ■ Mot. vozila in popravila, real. ----Motorna goriva, real. -Trgovina na debelo, nom. 95 90 75 70 a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. tretjem četrtletju v četrtem ponovno zmanjšal in ostal na ravni z začetka leta. Znotraj te panoge se je še povečala prodaja motornih goriv, kar je bila po naši oceni med drugim posledica nižjih cen nekaterih motornih goriv v primerjavi s sosednjimi državami konec lanskega leta. V ostalih segmentih trgovine na drobno, tj. v trgovini z neživili in v trgovini z živili, pa so se ob zaostreni situaciji na trgu dela nadaljevala negativna gibanja, ki so bila še izrazitejša ob koncu leta. Prihodek v teh dveh panogah je bil manjši tudi v primerjavi z letom 2010. Najbolj se je zmanjšal prihodek v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami in gradbenim materialom (za desetino), kar povezujemo z nadaljnjim zmanjševanjem gradbene aktivnosti in manjšimi nakupi trajnih dobrin. Prihodek se v tem segmentu trgovine sicer zmanjšuje že od druge polovice leta 2008 in za ravnjo iz leta 2008 zaostaja za skoraj tretjino. Prav tako se je glede na leto prej zmanjšal prihodek v specializiranih prodajalnah z računalniškimi in telekomunikacijskimi napravami, knjigami, športno opremo in igračami. Na drugi strani se je tudi lani prihodek povečal v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi, medicinski, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki ter v specializiranih prodajalnah s tekstilom, oblačili, obutvijo in usnjenimi izdelki. Prav tako pa se je po zmanjšanju v letih 2009 in 2010 lani okrepil prihodek v trgovini na drobno po pošti ali po internetu. Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je zaradi oktobrskega povečanja v četrtem četrtletju povečal, vendar je ob nihanjih v preteklih mesecih ostal na ravni z začetka leta. Prihodek se je glede na leto prej sicer povečal (za 6,0 %), vendar je konec leta za ravnjo iz leta 2008 zaostajal še za dobrih 17 %, kar je največ med glavnimi tremi trgovinskimi dejavnostmi. v zadnjem četrtletju lani znižal in je za 3,1 % zaostajal za povprečno ravnjo iz leta 2008. Prihodek se je znižal v vseh glavnih tržnih storitvah, tokrat za 1,9 % tudi v dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer je od pomladi 2009 skoraj neprekinjeno naraščal in je v tem obdobju največ prispeval k rasti prihodka v tržnih storitvah. Promet in skladiščenje je edina dejavnost, ki presega povprečno raven iz leta 2008, in sicer za 7,0 %. Znotraj prometa in skladiščenja se je v zadnjem četrtletju znižal predvsem prihodek v kopenskem prometu. V gostinstvu se je prihodek po rasti v prejšnjih treh četrtletjih v zadnjem relativno močno zmanjšal, kar je bila po naši oceni posledica zmanjšanja števila prenočitev tujih turistov13. Pri informacijsko-komunikacijskih storitvah se je zmanjševanje prihodka iz prejšnjegačetrtletjaupočasnilopredvsemzaradipovišanja prihodka v dejavnosti računalniškega programiranja v zadnjem četrtletju. Pri strokovno-tehničnih storitvah pa je bilo znižanje posledica znižanja prihodka pri pravno-računovodskih storitvah, ki je bilo višje od rasti prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah. Znotraj drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (dejavnost N) so bila gibanja prihodka najbolj raznolika. Od vseh posameznih tržnih storitev se je tako glede na povprečje leta 2008 prihodek v zaposlovalnih dejavnostih najboljpovečal (13,3 %), prihodek pri potovalnih agencijah pa se je najbolj zmanjšal (-29,7 %). Prvo je povezano z naraščanjem števila brezposelnih, drugo pa se kaže tudi v zniževanju uvoza potovanj. Nominalni prihodek v tržnih storitvah se je v letu 2011 povišal za 4,5 %, od tega v prometu in skladiščenju za več kot desetino, spremembe v ostalih štirih glavnih dejavnostih tržnih storitev pa so bile manjše. Slika 16: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) - Skupaj -----Gostinstvo (I) -----Strokovno-tehnične (M) - Promet in skladiščenje (H) ■ Komunikacijske (J) a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Po visoki rasti v prvem in šibkejši v naslednjih dveh četrtletjih seje nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)12 12 Gre za dejavnosti od H do N, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. 13 V povprečju leta 2011 je bil gostinski prihodek za 3,6 % višji kot v letu pred tem. Ocenjujemo, da so k rasti prihodka v celotnem letu prispevali predvsem tuji turisti, saj je bilo število njihovih prenočitev v tem obdobju višje za dobrih 9 %, število prenočitev domačih turistov pa je ostalo na ravni predhodnega leta. 85 80 Vrednost kazalnika gospodarske klime (desezonirano) je februarja ostala nizka. V predelovalnih dejavnostih se je razpoloženje poslabšalo, razpoloženje potrošnikov pa je ostalo na enaki, sicer nizki ravni. V trgovini na drobno, storitvenih dejavnostih in gradbeništvu se je razpoloženje rahlo izboljšalo, a v slednjih dveh še vedno prevladujejo podjetja, ki svoj poslovni položaj ocenjujejo kot slab. Slika 17: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno -Gradbeništvo 40 30 20 ^ 10 nezoinar 0 e es -10 -20 to ^ -40 -50 -60 -70 Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Okvir 2: Anketa o delovni sili - 4. četrtletje 2011 Slabe razmere na trgu dela se odražajo tudi v podatkih Ankete o delovni sili. V zadnjem četrtletju lani se je število brezposelnih oseb po anketi (89.000) precej povečalo (5,6 %, desez.), večje pa ostaja tudi medletno (9,9 %). Po originalnih podatkih je bilo povečanje brezposelnosti večje pri ženskah kot pri moških, skupno število brezposelnih pa je največje, odkar se v Sloveniji izvaja Anketa o delovni sili (od leta 1993). Število delovno aktivnih po Anketi je bilo v zadnjem četrtletju lani približno enako kot v predhodnem četrtletju, medletno pa je ostalo manjše (-3,1 %). Večji četrtletni padec števila delovno aktivnih po anketi v primerjavi z delovno aktivnimi po SRDAP kaže, da se je v zadnjem četrtletju lani nekoliko zmanjšal obseg neformalnih oblik dela1. V zadnjem četrtletju lani se je povečala tudi stopnja anketne brezposelnosti (za 0,4 o. t. na 8,6 %, desez.), višja ostaja tudi medletno (za 0,2 o. t.). Po originalnih podatkih sta se po Anketi o delovni sili glede na predhodno četrtletje znižali stopnja aktivnosti (za 0,1 o. t. na 58,1 %) in stopnja delovne aktivnosti (za 0,7 o. t. na 53,0 %). 1 Število delovno aktivnih po anketi o delovni sili poleg zaposlenih in samozaposlenih vključuje tudi različne neformalne oblike delovne aktivnosti (občasno delo, neplačano delo pomagajočih družinskih članov, ipd.), ne vključuje pa začasno zaposlenih tujcev. Vir: SURS. Trg dela Število delovno aktivnih po statističnem registru14 se je tudi v zadnjem četrtletju lani zmanjšalo (-0,3 %, desez.). Število se je zmanjševalo v celotnem lanskem letu in je bilo decembra za 0,9 % manjše kot decembra predhodnega leta. Število formalno delovno aktivnih se je lani zmanjšalo zaradi padca števila zaposlenih oseb, in sicer zaposlenih v podjetjih in organizacijah ter pri samozaposlenih osebah, število samozaposlenih pa se je povečalo. Po dejavnostih se je v povprečju lanskega leta najbolj zmanjšalo število delovno aktivnih v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in večini tržnih storitev (najbolj v trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil), najbolj povečalo pa v kmetijstvu, izobraževanju, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v zdravstvu in socialnem varstvu. Stopnja registrirane brezposelnosti se je v zadnjem četrtletju lani nadalje še nekoliko povečala in znašala 11,9 % (desez.). Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2010 XII 10 XI 11 XII 11 10/09 XII 11/ XI 11 XII 11/ XII 10 I-XII 11/ I-XII 10 Predelovalne dejavnosti 188,6 184,1 186,6 185,1 -11.253 -1.496 1.039 -3.725 Gradbeništvo 78,5 72,1 65,0 62,1 -8.231 -2.936 -10.033 -10.709 Tržne storitve 345,6 340,7 341,7 340,6 -2.827 -1.112 -179 -3.400 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 111,8 109,4 109,5 109,2 -2.842 -375 -260 -2.078 Javne storitve 168,8 169,1 171,5 171,4 3.541 -100 2.319 1.406 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 52,0 51,5 51,4 51,2 502 -164 -273 -661 Izobraževanje 63,5 64,3 65,5 65,5 1.833 12 1.154 1.145 Zdravstvo in socialno varstvo 53,2 53,3 54,7 54,8 1.080 52 1.438 922 Drugo 53,6 52,9 58,6 58,1 -4.416 -464 5.190 5.355 Vir: SURS, preračuni UMAR. 4 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. Slika 18: Desezonirana gibanja na trgu dela ^^m Delovno aktivni po SRDAP, leva os Delovno aktivni po ADS, leva os - Registr. brezposelni, desna os - Brezposelni po ADS, desna os Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela 2,5 2,0 1,5 1,0 -0,5 ro -1,0 -1,5 -2,0 -2,5 O O O Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Slika 19: Sprememba delovno aktivnih po dejavnostih Q2 11/Q2 10 6 tQ4 10/Q4 09 ■ Q3 11/Q3 10 1Q1 11/Q1 10 1Q4 11/Q4 10 Predelovalne dej. Gradbeništvo Ostalo (A,B,D,E,R,S,T) Vir: SURS, preračuni UMAR. Konec januarja je bilo registriranih 115.965 brezposelnih oseb. Januarja se je brezposelnost glede na predhodni mesec zmanjšala za 0,2 % (desez.), po originalnih podatkih pa povečala za 2,8 %. Razlog za razliko v podatkih je sezonsko povečanje števila brezposelnih oseb zaradi izteka delovnega razmerja za določen čas ob koncu leta. Januarja so se glede na predhodni mesec prilivi v evidenco brezposelnih oseb (11.539 oseb) povečali zaradi večjega števila oseb, ki so izgubile delo, več pa je bilo tudi odlivov iz brezposelnosti (8.328 oseb), predvsem zaradi povečanega števila oseb, ki so dobile delo. Naraščanje števila brezposelnih oseb se odraža tudi v povečanju števila oseb, ki prejemajo denarno nadomestilo za v % 2010 XII 11/ XI 11 XII 11/ XII 10 I-XII 11/ I-XII 10 Aktivno prebivalstvo -1,0 -0,5 0,1 -0,1 Formalno delovno aktivni -2,7 -0,7 -0,2 -0,7 Zaposlene osebe -2,6 -0,8 -1,0 -1,2 Registrirani brezposelni 16,4 1,5 2,5 -0,8 Povprečna nominalna bruto plača 3,9 -6,4 0,8 2,0 -zasebni sektor1 5,1 -8,4 1,0 2,6 -javni sektor1 -0,1 -0,7 0,0 0,0 2010 XII 10 XI 11 XII 11 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) desezonirano 10,7 11,7 11,9 12,0 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.494,88 1.534,04 1.651,88 1.546,09 Zasebni sektor1 (v EUR) 1.414,65 1.464,95 1.615,81 1.479,51 Javni sektor1 (v EUR) 1.750,61 1.750,02 1.762,88 1.750,20 Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Razmejitev na zasebni in javni sektor je po novem (zaradi lažje in konsistentne primerjave rasti plač in produktivnosti dela) prilagojena SURS-ovi razmejitvi dejavnosti ob četrtletni objavi bruto domačega proizvoda. Javni sektor vključuje dejavnosti O-Q, zasebni pa vse ostale (A-N, R-S). Posledično so nekoliko spremenjene tudi rasti povprečne bruto plače na zaposlenega za leti 2009 in 2010. brezposelnost.15 V letu 2011 je denarno nadomestilo prejemalo v povprečju 36.344 oseb, kar je 20,1 % več kot leta 2010. Delež brezposelnih oseb, ki so prejemale denarno nadomestilo, pa je v letu 2011 znašal 32,8 %, kar je 2,7 o. t. več kot v predhodnem letu. Slika 20: Brezposelne osebe po razlogih prijave - iskalci prve zaposlitve -Iztek d.r. za dol. čas -Pisna izjava -----Stečaj ---Prenehanje posl. zasebnikov ---------Posl. razlogi, prisilna poravnava 8.000 7.000 6.000 5.000 Jj: 4.000 3.000 2.000 1.000 0 88 0 0 Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. 15 Na povečanje je delno vplivala tudi sprememba sistema nadomestil za brezposelnost, ki jo je prinesel Zakon u urejanju trga dela, ki je začel veljati januarja 2011. Tabela 5: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2010 XII 2011 2010/ 2009 XII 11/ XI 11 XII 11/ XII 10 I-XII 11/ I-XII 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.267,00 1.304,09 5,8 -13,6 -3,5 3,1 B Rudarstvo 1.904,97 2.354,85 4,0 -2,9 6,8 3,8 C Predelovalne dejavnosti 1.311,57 1.375,85 9,0 -10,9 1,8 3,9 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.095,67 2.527,32 3,7 -7,2 5,6 2,3 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.444,70 1.457,20 2,2 -13,7 -1,3 -0,1 F Gradbeništvo 1.211,63 1.247,44 4,4 -5,8 -0,5 2,0 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.325,08 1.398,44 3,7 -6,9 2,4 2,8 H Promet in skladiščenje 1.421,14 1.455,26 2,0 -11,9 0,8 2,7 I Gostinstvo 1.074,27 1.104,59 4,0 -1,0 -0,3 2,1 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.092,15 2.167,50 2,6 -7,3 -1,3 0,9 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.144,81 2.184,20 1,0 -12,2 0,5 0,6 L Poslovanje z nepremičninami 1.477,74 1.592,10 3,0 -7,0 2,0 2,9 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.765,21 1.803,47 1,6 -4,2 -2,3 -0,4 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 952,15 987,12 4,1 -6,2 2,5 3,5 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.778,20 1.779,09 -0,6 -0,8 -0,1 0,3 P Izobraževanje 1.730,26 1.734,34 0,6 -0,8 0,5 0,2 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.746,86 1.740,72 -0,3 -0,5 -0,5 -0,7 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.731,32 1.746,17 0,5 -0,8 -0,8 -0,7 S Druge dejavnosti 1.397,40 1.436,14 4,2 -3,6 -1,8 0,9 Vir: SURS, preračuni UMAR. Gibanje plač so ob koncu leta kot vedno zaznamovala izredna izplačila, ki pa jih je bilo lani najmanj v zadnjih šestih letih.16 Decembra je bilo izplačanih 20 mio EUR izrednih izplačil, kar je podobno kot decembra 2010, v primerjavi z novembrom pa je precej nižji znesek prejelo bistveno manj zaposlenih (7,3 %, novembra 17,0 %). V dejavnostih zasebnega sektorja, kjer se izplača pretežni delež izplačil ob koncu leta,17 se je zato plača po originalnih podatkih opazno znižala glede na predhodni mesec. Po izločitvi sezonskih vplivov se je bruto plača v zasebnem sektorju tudi decembra rahlo zvišala (0,3 %), v javnem sektorju pa je ostala približno na ravni predhodnega meseca (-0,1 %). Rast skupne bruto plače je v letu 2011 narekovalo gibanje plač v zasebnem sektorju, saj so plače v javnem tudi lani ostale nespremenjene. Bruto plača v zasebnem sektorju je bila v povprečju lanskega leta nominalno višja za 2,6 %, njena medletna rast pa se je postopoma upočasnjevala. Izhajala je iz rasti osnovne plače, k čemur so prispevali postopen dvig minimalne plače (po naši oceni pod eno odstotno točko), prilagoditve plač višjim ravnem cen in spremembe v strukturi zaposlenih (0,3 o. t.). Prispevka k rasti iz nadurnih in izrednih izplačil sta bila zanemarljiva (skupaj 0,1 o. t.), kar povezujemo z nizko gospodarsko aktivnostjo. Zaradi poslabšanja gospodarskega in javnofinančnega položaja Slika 21: Povprečna bruto plača na zaposlenega 16 V zadnjih dveh mesecih leta 2011 je bilo skupaj izplačanih 96,7 mio EUR izrednih izplačil, leto prej 104,7 mio EUR, v letu 2007, ko jih je bilo največ pa 156,4 mio EUR. 17 V dejavnostih A-N in R-S je bilo izplačanih več kot 96 % vseh decembrskih izrednih izplačil. jso 10 / V a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zasebni sektor (dejavnosti A-N; R-S), javni sektor (dejavnosti O-Q). so plače vjavnem sektorju tudi lani zaznamovali varčevalni ukrepi. Po skromni rasti v prvem četrtletju so bile plače v vseh preostalih četrtletjih medletno nižje. Tako so lani tretje leto zapored ostale nespremenjene. To je skupaj z upočasnjeno rastjo plač v zasebnem sektorju privedlo do najnižje rasti skupne bruto plače (nominalno 2,0 %, realno 0,2 %) v zadnjih dvajsetih letih.18 8 Odkar so razpoložljivi podatki. 14 12 2 0 Cene Ob 0,6-odstotni mesečni rasti cen, ki so jo ob pričakovanih gibanjih večine cen dodatno zaznamovala dražja tekoča goriva (0,2 o. t.), se je medletna inflacija predvsem zaradi učinka osnove, povezanega z znižanjem RTV prispevka februarja lani, povišala z 2,3 % na 2,9 %. Po prvih podatkih Eurostata je medletna inflacija v evrskem območju znašala 2,7 %. Kratkoročno na gibanje cen življenjskih potrebščin vplivajo predvsem cene tekočih goriv, dolgoročnejše pa je še naprej pod vplivom šibke gospodarske aktivnosti. Cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, ki sledijo gibanju cen nafte na svetovnih trgih, so se januarja in februarja povišale za okoli 6 %, k domači inflaciji pa prispevale že blizu 0,4 o. t. Vlada je letos dvakrat spremenila trošarine, neto učinek teh sprememb na inflacijo pa je bil po naši oceni nevtralen. Nadaljevanje šibkega povpraševanja in slabi obeti za prihodnje mesece se po naši oceni še naprej odražajo na zelo umirjenem gibanju osnovne inflacije, ki medletno znaša okoli 2 %. Gibanje osnovne inflacije sicer povezujemo tudi z inflacijskimi pričakovanji, ki po mnenju ECB v evrskem območju ostajajo zasidrana na ravni srednjeročnega inflacijskega cilja, ki znaša malo pod 2 %. Na medletno inflacijo so januarja sicer najbolj vplivali dražji energenti (0,9 o. t.), hrana (0,6 o. t.) in storitve (0,5 o. t.). Slika 22: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in v evrskem območju > Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI E5 ^^ ^^ Vir: Eurostat. Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu se je umirila. Januarja je medletna rast znašala 1,9 %, decembra lani pa 2,6 %. Upočasnitev je bila poleg učinka osnove posledica januarskega mesečnega znižanja cen v nekaterih pomembnejših panogah Tabela 6: Razčlenitev HICP na podskupine, januar 2012 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP -0,3 100,0 -0,3 -0,8 100,0 -0,8 Blago -0,8 66,0 -0,5 -1,1 58,5 -0,6 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki -0,3 15,4 0,0 0,4 11,9 0,0 Nepredelana hrana 3,5 7,3 0,3 0,5 7,2 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago -3,8 28,8 -1,1 -3,6 28,5 -1,0 Trajne dobrine -0,3 10,6 0,0 -0,4 9,0 0,0 Netrajne dobrine 0,1 8,8 0,0 0,3 8,2 0,0 Poltrajne dobrine -11,5 9,4 -1,1 -8,9 11,2 -1,0 Energija 2,4 14,5 0,3 2,6 11,0 0,3 Električna energija 2,3 2,7 0,1 1,5 2,6 0,0 Plin 0,8 1,1 0,0 2,0 1,8 0,0 Tekoča goriva 3,1 1,7 0,1 3,5 0,9 0,0 Trda goriva -1,2 0,9 0,0 0,2 0,1 0,0 Daljinska energija 4,2 0,9 0,0 1,3 0,7 0,0 Goriva in maziva 2,7 7,2 0,2 3,4 4,9 0,2 Storitve 0,7 34,0 0,2 -0,4 41,5 -0,2 Storitve - stanovanje -0,3 3,0 0,0 0,3 10,1 0,0 Storitve - transport 1,1 5,9 0,1 -0,4 6,5 0,0 Storitve - komunikacije 2,8 3,5 0,1 -0,2 3,1 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 0,4 13,5 0,1 -1,6 14,5 -0,2 Storitve - ostale storitve 0,6 8,1 0,0 0,9 7,3 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane -1,2 78,2 -0,9 -1,4 81,8 -1,1 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. 8 7 6 5 4 3 2 0 Slika 23: Struktura medletne inflacije 8 7 6 Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana "tš" 4 12 Vir: SURS, preračuni UMAR. predelovalnih dejavnosti, predvsem v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov. Podobna dinamika cenovnih gibanjindustrijskih proizvodov domačih proizvajalcev je značilna tudi za tuji trg, kjer pa je bila medletna rast cen v zadnjih nekaj letih in februarja letos višja. To je med drugim lahko odraz boljših gospodarskih razmer na tujih trgih kot na domačem trgu. Slika 24: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem trgu -PPI (domači trg) 20 16 12 ---------Prz. pohištva in dr. raznovrstne predelovalne dej. -----Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav ----Prz. živil; pijač; tobačnih izd. Prz. kemikalij, kemič. izd. in prz.farmac. surovin in preparatov ^-4 -8 -12 -16 ^ ^ ^ ^ Vir: SURS. Januarja se je cenovna konkurenčnost gospodarstva izboljšala manj kot v večini preostalih članic evrskega območja. Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP, je bil januarja nižji kot decembra (-0,5 %) in januarja lani (-1,0 %). Mesečno izboljšanje cenovne konkurenčnosti je bilo predvsem posledica nižjega tečaja evra, medletno izboljšanje pa nižjih relativnih cen19. Mesečni padec nominalnega efektivnega tečaja20 je bil zaradi strukture naše zunanjetrgovinske menjave21 med najnižjimi v evrskem območju, zato je bilo tudi izboljšanje cenovne konkurenčnosti Slovenije manjše kot v preostalih članicah. Po medletnem izboljšanju cenovne konkurenčnosti je bila Slovenija januarja približno v sredini (enajsto mesto), saj je bil padec naših relativnih cen večji kot v večini preostalih članic evrskega območja. Slika 25: Realni efektivni tečaj (deflator HICP) -REER defl. HICP -NEER .........Relat. HICP 98 E5 Vir: ECB, preračuni UMAR. Plačilna bilanca Tekoči račun plačilne bilance je v četrtem četrtletju lani ponovno beležil primanjkljaj, ki je bil višji kot v predhodnem četrtletju in tudi medletno. Medletno višji primanjkljaj je bil posledica nižjega presežka v bilanci tekočih transferov in višjega primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov, rast primanjkljaja pa sta blažila medletno nižji primanjkljaj v blagovni menjavi in višji presežek v menjavi storitev. Primanjkljaj tekočega računa, ki se na letni ravni znižuje že tri leta, je lani znašal 168,1 mio EUR oz. 0,5 % BDP (v letu 2010 297,3 mio EUR oz. 0,8 % BDP). Primanjkljaj v blagovni menjavi je bil medletno nižji, medletno višji presežek v storitveni menjavi pa je bil predvsem posledica višjega presežka v menjavi potovanj. Medletno nižji blagovni primanjkljaj je bil predvsem posledica večje upočasnitve rasti izvoza od uvoza, vpliv cenovnega dejavnika pa je bil najmanjši v celem lanskem letu. V zadnjem četrtletju lani so bile uvozne cene namreč 19 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 20 Vrednost evra se je januarja zmanjšala v primerjavi z večino za slovenske izvoznike pomembnejših valut (USD, GBP, PLN, RUB, CHF, JPY, SEK). 21 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjem je nadpovprečno velik, učinki padca evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično nižji in nasprotno. Ko se evro krepi, so tudi negativni učinki na gibanje nominalnega efektivnega tečaja Slovenije relativno nižji. 0 -1 -2 8 4 0 medletno višje za 3,9 %, izvozne pa za 3,8 %. V letu 2011 je blagovni primanjkljaj znašal 1.296,6 mio EUR, kar je 91,7 mio več kot v predhodnem letu. Presežek v storitveni menjavi je bil v četrtem četrtletju lani medletno ponovno višji, in sicer predvsem zaradi višjega presežka v menjavi potovanj. Na medletno izboljšanje je vplival tudi nižji primanjkljaj v menjavi skupine ostalih storitev, večinoma zaradi nižjega primanjkljaja v menjavi raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev. V celem letu 2011 je presežek v storitveni menjavi znašal 1.616,7 mio EUR, kar je 308,5 mio EUR več kot v predhodnem letu. Slika 26: Razčlenitev medletnih sprememb nominalnega salda blagovne menjave Pogoji menjave Količinski učinek ^^ Drugo -Spr. nominalnega salda ^ 400 m e ^ 200 -400 Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil v četrtem četrtletju medletno višji predvsem zaradi višjih neto odlivov obresti na zunanji dolg, presežek v bilanci tekočih transferovpa je bil medletno nižji. Plačila obresti so medletno višja od tretjega četrtletja 2010, pri čemer so se zaradi izdanih obveznic za blažitev posledic finančne krize in zapadlosti plačil kuponov najbolj povišala neto odplačila obresti državnega sektorja. Državni sektor se je namreč v obdobju 2009-2011 z izdajo dolgoročnih obveznic zadolžil za 9,5 mrd EUR, v letu 2011 pa so neto odplačila obresti državnega sektorja znašala 414,6 mio EUR, kar je 90,5 mio EUR več kot v predhodnem letu. V četrtem četrtletju lani so bila medletno višja tudi nakazila Slika 27: Neto plačila obresti po sektorjih ^^B^ ^^ Državni sektor ^^ Zasebni sektor 50 -Skupaj a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. a a a Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 7: Plačilna bilanca I-XII 11, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-XII 10 Tekoče transakcije 27.902,0 28.070,1 -168,1 -297,3 -Blagovna menjava (FOB) 20.674,7 21.971,3 -1.296,6 -1.204,9 -Storitve 4.992,4 3.375,6 1.616,7 1.308,2 -Dohodki od dela in kapitala 899,6 1.542,2 -642,6 -506,7 -Tekoči transferi 1.335,3 1.181,0 154,3 106,0 Kapitalski in finančni račun 3.267,5 -3.681,5 -414,1 318,7 -Kapitalski račun 247,0 -348,7 -101,7 8,2 -Kapitalski transferi 244,6 -342,2 -97,7 16,0 -Patenti, licence 2,4 -6,4 -4,0 -7,8 -Finančni račun 3.020,5 -3.332,9 -312,4 310,5 -Neposredne naložbe 786,2 8,0 794,2 333,5 -Naložbe v vrednostne papirje 1.955,8 -64,8 1.891,1 1.947,1 -Finančni derivativi 32,5 -169,1 -136,7 -116,8 -Ostale naložbe 174,0 -3.107,0 -2.933,0 -1.872,1 -Terjatve 0,0 -1.734,2 -1.734,2 683,0 -Obveznosti 174,0 -1.372,8 -1.198,8 -2.555,1 -Mednarodne denarne rezerve 72,0 0,0 72,0 18,8 Statistična napaka 582,2 0,0 582,2 -21,4 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. 800 600 l0 -200 obresti zasebnega sektorja (domačih poslovnih bank, podjetij in gospodinjstev), kar povezujemo z zaostrenimi pogoji financiranja na mednarodnih finančnih trgih in deloma tudi višjimi pribitki. Presežek dohodkov od dela pa je bil v zadnjem četrtletju lani medletno višji predvsem zaradi višjih nakazil dohodkov od dela naših rezidentov v tujini. V letu 2011 je primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov znašal 642,6 mio EUR in bil za 135,9 mio EUR višji kot predhodno leto. Presežek v bilanci tekočih transferov je v bil v zadnjem četrtletju lani medletno nižji predvsem zaradi višjih plačil davkov in prispevkov v tujino ter drugih transferjev državnega sektorja. V letu 2011 se je črpanje sredstev iz proračuna EU nadalje izboljšalo, tako da je bil presežek tekočih transferov (154,3 mio EUR) višji kot leta 2010 (106,0 mio EUR). Finančne transakcije s tujino22 so bile ob skromnih neto kapitalskih tokovih v zadnjem četrtletju lani neto prilivne (20,6 mio EUR), v celem letu pa neto odlivne v višini 384,4 mio EUR (v letu 2010 neto prilivne v višini 291,7 mio EUR). Negotovost na mednarodnih finančnih trgih je nadalje vplivala predvsem na odločitve o naložbah v vrednostne papirje. Te so bile v četrtem četrtletju lani neto prilivne v višini 33,8 mio EUR, v enakem obdobju predhodnega leta pa še v višini 387,7 mio EUR. Domače poslovne banke so ponovno prodajale instrumente denarnega trga, ki so zelo likvidni in odvisni od kratkoročnih obrestnih mer. Zmanjševanje naložb domačih poslovnih bank v tuje dolžniške vrednostne papirje je bilo značilno za drugo polovico lanskega leta. Državni sektor pa se je po visokih prilivih v prvem četrtletju lani, ko je država izdala dve dolgoročni obveznici v skupni vrednosti 3,0 mrd EUR, v ostalih četrtletjih leta v tujini razdolževal (815,9 mio EUR). BS je z naložbami v obveznice in zadolžnice povečala svoje finančno premoženje v tujini, katerega obseg je odvisen tudi od višine obveznosti do Evrosistema. V zadnjem četrtletju lani so se prilivi neposrednih naložb glede na predhodno četrtletje sicer povečali, medletno pa so bili manjši. Tokovi neposrednih naložb so v zadnjem četrtletju lani znašali 265,0 mio EUR (v enakem obdobju predhodnega leta 335,0 mio EUR). Pri domačih in tujih vlagateljih je prevladovalo medsebojno kreditiranje. Ostale naložbe so v četrtem četrtletju beležile neto odliv kapitala v višini 259,7 mio EUR, pri čemer so bile obveznosti odlivne v višini 717,6 mio EUR, terjatve pa prilivne v višini 457,9 mio EUR. Največje transakcije so bile v bančnem sektorju. Domače poslovne banke so umikale vloge z računov v tujini in tako odplačale del posojil, najetih v tujini. Po drugi strani se je BS ponovno kratkoročno zadolžila pri Evrosistemu in s tem domačim poslovnim bankam zagotavljala likvidnost.23 Finančni trgi Januarja se je kreditna aktivnost domačih bank okrepila, a razmere ostajajo zaostrene. Neto tokovi kreditov domačim nebančnim sektorjem so znašali 55,2 mio EUR, karje največ po septembru 2010. Ocenjujemo, da so po obsežnejšem neto razdolževanju konec lanskega leta podjetja odplačane kredite delno nadomestila z zadolževanjem januarja, ko so se likvidnostne razmere v bančnem sistemu zaradi ukrepov ECB izboljšale. Januarja se je sicer skromno neto zadolževala tudi država, gospodinjstva pa so znova neto odplačevala kredite, najete pri domačih bankah. Likvidnostni pritiski na bančni sistem so bili januarja nekoliko manjši kot ob koncu preteklega leta. Banke so le v manjši meri neto odplačevale zapadle obveznosti, vloge gospodinjstev so se okrepile, vloge države pa so bile ponovno neto odlivne. Slika 28: Finančne transakcije plačilne bilance po instrumentih I Neposredne naložbe I Finančni derivativi - Neto finančni tok ■ Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe a a Vir: BS, preračuni UMAR. 22 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. Slednja je lani znašala 582,2 mio EUR. Slika 29: Neto tokovi kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem ^^Gospodinjstva^^ Podjetja in NFI^^ Država -Skupaj Vir: BS, preračuni UMAR. 23 BS se je lani zadolžila v vseh četrtletjih, razen v prvem četrtletju, ko je odplačala del obveznosti dolgoročnega refinanciranja. Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 11 31.I 12 31.I 12/ 31. XII 11 31. I 12/ 31. I 11 31.I 11/ 31. I 10 Krediti skupaj 32.733,86 32.789,02 0,2 -2,3 3,1 Krediti podjetjem in DFO 22.065,54 22.148,72 0,4 -4,4 -0,3 Krediti državi 1.214,88 1.219,52 0,4 4,9 32,8 Krediti gospodinjstvom 9.453,45 9.420,77 -0,3 2,1 9,2 Potrošniški 2.723,04 2.697,08 -1,0 -4,2 -2,8 Stanovanjski 5.163,55 5.175,66 0,2 0,2 21,0 Ostalo 1.566,85 1.548,04 -1,2 -2,7 1,2 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.097,17 15.185,76 0,6 1,6 3,3 Čez noč 6.440,82 6.598,62 2,5 5,2 9,2 Kratkoročno vezane 4.127,66 4.054,04 -1,8 -8,4 -11,3 Dolgoročno vezane 4.521,12 4.525,57 0,1 6,9 39,4 Vloge na odpoklic 7,57 7,53 -0,6 -24,5 -98,6 Vzajemni skladi 1.810,64 1.872,70 3,4 -8,3 10,1 Bančne vloge države skupaj 2.848,94 2.803,42 -1,6 -24,0 -17,5 Čez noč 139,72 144,60 3,5 60,9 -88,8 Kratkoročno vezane 694,47 642,18 -7,5 -55,7 -21,9 Dolgoročno vezane 2.013,33 2.014,90 0,1 -6,2 20,8 Vloge na odpoklic 1,42 1,73 22,3 -49,9 -89,9 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Gospodinjstva od novembra lani neto odplačujejo kredite, najete pri domačih bankah. Januarska neto odplačila so znašala 32,7 mio EUR. Gospodinjstva so neto odplačevala potrošniške kredite in kredite za ostale namene, neto zadolževanje v obliki stanovanjskih kreditov pa je bilo pozitivno, a skromno. Neto odplačevala so pretežno evrske kredite, ki so bila z več kot 30 mio EUR najvišji po decembru 2007. Neto odlivi deviznih kreditov so se v zadnjih dveh mesecih nekoliko upočasnili, kar je po naši oceni tudi posledica rahle krepitve vrednosti švicarskega franka. Podjetja in NFI so se januarja pri domačih bankah neto zadolžila za 83,2 mio EUR. Ocenjujemo, da je del tega zadolževanja posledica refinanciranja zapadlih obveznosti konec lanskega leta. Po naši oceni pa je bilo refinanciranje kljub razmeroma visokim neto prilivom precej skromno, saj so bili decembrski neto odlivi s približno 600 mio EUR precej večji. Zadolževala so se samo podjetja, NFI pa so kredite neto odplačevale v višini 16,6 mio EUR. Podjetja in NFI so se decembra v tujini neto zadolžila za 11,7 mio EUR, kar je manj od lanske povprečne mesečne vrednosti. Ročnostna struktura kreditov kaže zmanjšanje zaupanja tujih posojilodajalcev do slovenskih podjetij, saj so ta ponovno neto odplačevala dolgoročne kredite in se zadolževala v obliki kratkoročnih kreditov. Podjetja in NFI so se tako v lanskem letu v tujini neto zadolžila za 185,1 mio EUR, leto prej pa so neto odplačila kreditov, najetih v tujini, znašala dobrih 260 mio EUR. Kljub večjemu zadolževanju v tujini se je dostopnost dolžniških virov financiranja za podjetja in NFI lani močno skrčila, saj se je kreditni krč v Sloveniji občutno zaostril. Skupna neto odplačila kreditov podjetijin NFI so se lani tako podvojila in znašala slabih 800 mio EUR. Slika 30: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti (leva os) -Razlika med domačimi in tujimi obrest. merami (desna os) 200 350 300 150 ^ ^ Vir: BS,prreračuni UmAAR. ^ Kreditna aktivnost se je januarja okrepila tudi v evrskem območju. Neto tokovi so znašali skoraj30 mrd EUR, krepitev pa je bila izključno posledica večjega neto zadolževanja podjetijin NFI. Največji del krepitve predstavljajo NFI, neto zadolževanje podjetij pa je bilo 250 200 100 50 0 precejskromno. Gospodinjstva in države so januarja kredite neto odplačevali. Slika 31: Neto tokovi kreditov nebančnim sektorjem v evrskem območju ^^Gospodlnjstva^M Podjetja in NFI^^ Država -Skupaj 150 120 90 60 30 0 -30 -60 ^^ ^^ Vir: ECB, preračuni UMAR. Lani so se likvidnostni pritiski na banke v Sloveniji precej okrepili. Banke so decembra še povečale neto odplačevanje vlog in kreditov, najetih v tujini, ki so skupaj znašala skoraj 550 mio EUR. Več kot tri četrtine neto odplačil so predstavljale vloge. Banke so tako lani neto odplačale za 2,3 mrd EUR vlog in kreditov, kar je za dobrih 60 % več kot predhodno leto. Neto odplačila so bila višja le še leta 2009, ko so znašala 3,0 mrd EUR, vendar so banke ta neto odplačila takrat deloma nadomestile tudi z izdajo obveznic z državnim jamstvom. Neto prilivi slednjih so takrat znašali 1,6 mrd EUR, lani pa so beležili neto odliv v višini 162,4 mio EUR. Nadaljuje se hitro slabšanje kakovosti bančne aktive, banke pa so tudi v začetku letošnjega leta intenzivno oblikovale rezervacije. Slednje so januarja s 30,8 mio EUR sicer za dobrih 15 % zaostale za ravnjo iz lanskega januarja, a so bile še vedno precejnad običajnimi januarskimi vrednostmi. Obseg slabih terjatev se še naprejhitro povečuje, samo decembra za skoraj 230 mio EUR, kar je bila druga najvišja mesečna vrednost doslej. Med dejavnostmi je sicer izstopalo le gradbeništvo, najbolj pa se je povečal obseg slabih terjatev do tujcev. Večje prelivanje znotraj slabih terjatev (iz bonitetnega razreda C med nedonosne terjatve) so beležile le terjatve do finančnih in zavarovalniških dejavnosti, kamor spadajo tudi holdingi, ki so bili vpleteni v prevzemne aktivnosti. Slika 33: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev ter delež nedonosnih terjatev v slovenskem bančnem sistemu ^^m Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) — Delež terjatev v C bonitetnem razredu (desna os) 390 360 330 300 270 240 ID 210 180 m > 150 120 90 60 30 0 -30 7,0 6,5 6,0 5,5 5,0 4,5 4,0 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Vir: BS, preračuni UMAR. Slika 32: Neto zadolževanje bank na tujem 1.400 1.200 ........f........i..........Vloge ^^Kratkoročni .f.. 1.00^ ^^^^^ ............ ^«Dolgoročni -Skupaj .L-J 600 ' ' 400 200 cc 0 (D -200 > -400 -600 -800 -1.000 -1.200 -1.400 Vir: BS. Slika 34: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke ^■Gospodinjstva Država -Skupaj 1.500 1.250 1.000 750 500 cc 250 (D "lE > 0 -250 -500 -750 -1.000 Vir: BS, preračuni UMAR. -120 Okvir 3: Kakovost bančnih terjatev v letu 2011 Slabšanje kakovosti bančne aktive se je lani nadaljevalo. Obseg slabih terjatev se je povečal za slabi dve petini, kar je sicer za skoraj polovico manj kot v predhodnem letu, a je zmanjšanje rasti v veliki meri posledica visoke osnove, saj so neto prilivi slabih terjatev v vrednosti več kot 1,5 mrd EUR le rahlo zaostali za neto prilivi v letu 2010. Vse slabe terjatve so konec decembra lani znašale 5,5 mrd EUR, njihov delež pa je dosegel 11,2 % vseh terjatev v bančnem sektorju. Več kot polovico tega predstavljajo nedonosne terjatve, prilivi med terjatve, razvrščene v C bonitetni razred, pa so se v lanskem letu zmanjševali, a so se ob koncu leta ponovno nekoliko okrepili. Pretežen del povečanja deleža vseh slabih terjatev je posledica samega slabšanja kakovosti bančnih terjatev, v manjši meri pa je po naši oceni tudi posledica razdolževanja kreditno sposobnih posojilojemalcev, medtem ko je bilo novo kreditiranje precej skromno. Obseg terjatev, razvrščenih v A bonitetni razred, se je lani zmanjšal kar za 2,5 mrd EUR, celotna izpostavljenost pa za 300 mio EUR1. Celotna izpostavljenost bank se je tako kljub krepitvi slabih terjatev zmanjšala v večini dejavnosti. Po obsegu slabih terjatev bolj izstopajo predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, informacijske in komunikacijske dejavnosti, poslovanje z nepremičninami ter strokovno znanstvene in tehnične dejavnosti2. Med dejavnostmi, ki so lani zmanjšale obseg slabih obveznosti do bank, lahko izpostavimo le trgovino, kar kaže, da lani še ni prišlo do večjega čiščenja bančnih bilanc. Precej pa izstopa gradbeništvo, kjer se je izpostavljenost bančnega sektorja v preteklem letu, kljub izrazito negativnim gibanjem v tej dejavnosti, še povečala. Ob hitrem poslabševanju kakovosti bančne aktive so banke lani še okrepile oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev, ki so znašale 1,1 mrd EUR, kar je za dobri dve petini več kot v predhodnem letu. S tem se je pokritost slabih terjatev z rezervacijami povečala na skoraj 65 %, kar je sicer nekoliko več kot leto prej, a še vedno precej manj kot v letih pred krizo, ko je pokritost slabih terjatev z rezervacijami presegala 100 %. Do te ravni po naši oceni bankam primanjkuje še za dobri 2 mrd EUR dodatnih rezervacij in oslabitev. Še naprej se je poslabševala pokritost nedonosnih terjatev, ki se je od najvišjih ravni v letu 2007 zmanjšala že za dobro tretjino. Slika 35: Neto prilivi slabih terjatev po dejavnostih 400 ^200 •J 2007 2008 ■ 2010 «2011 Slika 36: Pokritost slabih in nedonosnih terjatev z oslabitvami in rezervacijami -Pokritost slabih terjatev -Pokritost nedonosnih terjatev 200 190 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 2008 2009 Vir: BS. 1 Zmanjšanje celotne izpostavljenosti bi bilo brez upoštevanja nakupa zakladnih menic decembra 2011 še bistveno večje. 2 Precej se je lani poslabšala tudi kakovost terjatev do tujine, kjer pa se je tudi izpostavljenost na račun terjatev višje kakovosti precej zmanjšala. Januarja so se neto prilivi vlog gospodinjstev v banke nekoliko okrepili, vloge države pa so se še zmanjšale. Kljub temu da so bili neto prilivi gospodinjstev v banke z 88,6 mio EUR najvišji v zadnjih osmih mesecih, so za dobro desetino zaostali za ravnjo iz lanskega januarja. Tokrat je bila njihova ročnostna struktura precej neugodna, saj so se predvsem krepile vloge čez noč, v manjši meri (4,5 mio EUR) pa tudi dolgoročne vloge. Prilivi slednjih so se v zadnjih mesecih občutno zmanjšali. Država je januarja iz bank ponovno umikala kratkoročne depozite. 0 -100 2007 2010 Javne finance V letu 2011 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost24 vplačanih 13,4 mrd EUR, kar je 2,6 % več kot leto prej. Javnofinančni prihodki so se oblikovali v skoraj nespremenjenem davčnem sistemu, z nekoliko spremenjenimi davčnimi instrumenti in v slabšem makroekonomskem okolju kot leto prej. V letu 2011 so se občutno povečali le prilivi davka na dohodek pravnih oseb, kar je povezano z načinom obračunavanja in plačevanja tega davka.25 Prilivi vseh ostalih davkov in prispevkov skupaj pa so se povečali le za odstotek. Davki in prispevki, vezani na plače, so se ob nespremenjenih davčnih in prispevnih stopnjah zaradi zmanjšanja števila zaposlenih in posledično nizke rasti mase plač povečali le za 0,4 %. Davki, vezani na potrošnjo, so se zaradi skromnega domačega trošenja povečali za 1,7 %. V letu 2011 so bile zmanjšane trošarinske dajatve na energente, večje pa so bile količine vseh proizvodov, obremenjenih s trošarinami.26 Slika 37: Struktura rasti prihodkov iz davkov in prispevkov za socialno varnost Davki na dohodek Davek na izplačane plače Domači davki na blago in stor^ WW Prispevki za socialno varnost Drugi davki -Skupaj 12 10 8 6 Ö ^4 2 sirP -2 -4 -6 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: MF, praračuni UMAR. V enajstih mesecih 2011 so po podatkih konsolidirane bilance27 MF javnofinančni prihodki znašali 13,6 mrd EUR, odhodki pa 15,0 mrd EUR. Prihodki so bili v tem obdobju medletno višji za 4,1 %, odhodki pa za 0,7 %. Medletne stopnje rasti javnofinančnih odhodkov se od sredine leta 24 Obdelava poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-december 2011, Uprava za javne prihodke. 25 Nizek priliv davka na dohodek pravnih oseb v letu 2010 je bil posledica slabih rezultatov iz leta 2009 in opravljenih poračunov, delno pa tudi zakonskih sprememb, katerih namen je bil olajšanje pogojev poslovanja ter spodbujanje razvoja in zaposlovanja (znižanje stopnje davka na dohodek, povečanje olajšav). 26 V letu 2011 so bile količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov medletno višje za 1,6 %, količine tobaka in tobačnih izdelkov za 1,8 % ter količine glavnih vrst mineralnih olj za 3,9 %. 27 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. 2011, ko so bili sprejeti ukrepi za omejevanje proračunske porabe in septembra še rebalans državnega proračuna, upočasnjujejo. V enajstih mesecih so bili medletno nižji predvsem izdatki za investicije in investicijske transferje ter za subvencije, nekoliko pa tudi za plače in druge izdatke zaposlenim. Medletno višji pa so bili predvsem izdatki za obresti (8,0 %) ter izdatki za transferje posameznikom in gospodinjstvom (4,3 %, brez pokojnin za 6,0 %). Zaradi razmer na trgu dela je bila še vedno najvišja medletna rast izdatkov za transferje brezposelnim (33,8 %), ki pa se je rahlo upočasnila. Novembra niso bili izpolnjeni pogoji za uskladitev pokojnin28, izdatki za pokojnine pa so bili v enajstih mesecih medletno višji za 3,4 %. Upočasnila se je tudi medletna rast izdatkov za blago in storitve, ki je v enajstih mesecih znašala 0,8 %. Slika 38: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki .H Vir: MF, preračuni UMAR. Primanjkljaj konsolidirane bilance je v enajstih mesecih znašal 1.386 mio EUR. Primanjkljaj državnega proračuna je v enajstih mesecih lani znašal 1.341 mio EUR, primanjkljaj zdravstvene blagajne 57 mio EUR, po drugi strani pa je skupna bilanca občinskih proračunov izkazovala presežek v višini 11,5 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je v enajstih mesecih znašal 1.355 mio EUR oz. 9,4 % več kot leto prej. Januarja 2012 je bilo v proračun RS prejetih 26,9 mio EUR EU sredstev, kar je pol manj kot januarja lani. V proračun je bilo vplačanih 35 mio EUR, tako da je proračun RS glede na proračun EU realiziral primanjkljaj v višini 8,1 mio EUR. Glavnino prihodkov so predstavljala sredstva iz strukturnih skladov (slabih 20 mio EUR), prejetih pa je bilo tudi 2,3 mio EUR sredstev iz kohezijskega sklada in 1,3 mio EUR sredstev za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike. Značilno za leto 2012 je, da je načrt realizacije 28 Pogoji za uskladitev niso bili izpolnjeni, ker je povprečna mesečna rast najnižje pokojninske osnove, veljavne v tem letu, že z uskladitvijo februarja presegla četrtino ocenjene rasti povprečne plače v letu. Tabela 9: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2010 2011 v mio EUR v % BDP rast v % I-XI v mio EUR I-XI 11/ I-XI 10 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.789,5 41,8 2,7 13.617,4 4,1 -Davčni prihodki 12.848,3 36,3 -0,8 12.092,4 4,1 -Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 7,0 -11,2 2.477,3 11,5 -Prispevki za socialno varnost 5.234,5 14,8 1,4 4.781,8 0,8 -Domači davki na blago in storitve 4.780,6 13,5 2,6 4.483,4 3,3 -Prejeta sredstva iz EU 724,6 2,0 21,5 678,3 37,6 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.675,9 47,1 1,9 15.003,4 0,7 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.914,9 11,1 0,1 3.572,8 -0,3 -Izdatki za blago in storitve 2.510,5 7,1 0,1 2.207,0 0,8 -Domače in tuje obresti 488,1 1,4 45,3 521,1 8,0 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.274,5 17,7 4,2 6.001,6 4,4 -Investicijski odhodki 1.305,1 3,7 0,9 837,9 -16,5 -Investicijski transferi 388,4 1,1 -21,6 310,2 -5,3 -Plačila sredstev v proračun EU 396,8 1,1 -9,7 368,9 1,4 Vir: MF, Bilten javnih financ. kohezijske politike precej ambiciozen in predvideva 939 mio EUR iz naslova strukturnih in kohezijskega sklada, kar je za 27 % več kot je bilo načrtovano lani. Slika 39: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU ■ Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2012 ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2011 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2011 (jan-dec) Skupna kmetijska politika 100 200 300 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 400 500 0 (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Zimska napoved 2012 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 5,8 6,9 3,6 -8,0 1,4 0,5 0,2 2,0 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 31.050 34.562 37.280 35.311 35.416 35.789 36.356 37.590 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 15.464 17.120 18.437 17.295 17.286 17.437 17.778 18.349 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.700 22.100 22.700 20.500 20.700 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 88 91 87 85 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.677 33.828 36.232 34.593 34.894 35.297 35.462 36.711 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.462 33.601 35.871 34.344 34.940 35.387 35.441 36.764 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 12,5 12,8 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,0 4,9 4,4 5,9 7,3 8,1 8,6 8,8 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,2 3,4 1,0 -6,3 4,0 2,2 1,6 2,7 Inflacija2, povprečje leta 2,5 3,6 5,7 0,9 1,8 1,8 1,8 1,8 Inflacija2, konec leta 2,8 5,6 2,1 1,8 1,9 2,0 1,8 1,8 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,5 13,7 2,9 -17,2 9,5 7,3 2,9 6,0 Izvoz proizvodov 13,4 13,9 0,5 -18,1 11,0 8,3 3,0 6,4 Izvoz storitev 8,6 13,2 14,3 -13,7 4,1 3,5 2,5 4,5 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,2 16,7 3,7 -19,6 7,2 5,5 1,0 4,6 Uvoz proizvodov 12,7 16,2 3,0 -20,8 8,0 6,3 0,9 4,6 Uvoz storitev 8,8 19,7 8,2 -12,0 2,6 1,2 1,7 4,3 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -771 -1646 -2574 -456 -297 -192 -176 321 - delež v primerjavi z BDP, v % -2,5 -4,8 -6,9 -1,3 -0,8 -0,5 -0,5 0,9 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 24.067 34.783 39.234 40.294 40.699 41.4445 - delež v primerjavi z BDP, v % 77,5 100,6 105,2 114,1 114,9 Razmerje USD za 1 EUR 1,254 1,371 1,471 1,393 1,327 1,392 1,318 1,318 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,8 6,1 3,7 -0,1 -0,7 0,0 -0,5 0,3 - delež v BDP, v %4 52,8 52,4 53,2 55,8 56,0 56,5 56,4 55,6 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 4,0 0,6 6,1 2,9 1,5 0,3 -0,7 0,3 - delež v BDP, v %4 18,8 17,3 18,1 20,3 20,8 20,8 20,4 20,0 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 10,4 13,3 7,8 -23,3 -8,3 -10,5 0,0 4,0 - delež v BDP, v %4 26,5 27,8 28,8 23,4 21,6 19,4 19,3 19,8 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Zimska napoved, januar 2012). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec decembra 2011. Proizvodnja 2009 2010 2010 2009 2010 2011 2009 2010 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 12 1 2 3 4 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -17,4 6,2 2,5 -7,1 -0,4 10,7 7,2 7,4 9,0 4,0 0,3 -2,6 4,7 -8,4 -1,6 8,1 8,5 B Rudarstvo -2,9 11,0 -8,0 4,8 -7,2 11,9 23,7 15,7 -5,2 -9,2 -9,6 -7,5 -14,8 -5,5 -16,5 0,2 9,4 C Predelovalne dejavnosti -18,7 6,6 2,6 -7,9 -0,1 12,0 7,3 7,1 9,5 4,4 0,1 -3,0 5,2 -8,8 -1,3 9,0 9,7 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -6,6 1,8 4,3 -5,5 -2,8 -0,5 3,6 7,0 6,9 3,8 5,1 1,5 -6,3 -7,7 -2,0 1,9 -2,1 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -21,0 -17,0 -25,4 -20,5 -18,9 -16,8 -16,4 -16,2 -25,3 -31,1 -25,4 -19,3 -9,5 -11,3 -24,2 -19,8 -17,9 Stavbe -22,5 -14,0 -39,6 -19,6 -7,4 -12,4 -16,5 -19,2 -41,5 -46,5 -34,3 -35,5 -7,4 -6,6 -10,2 -5,5 -13,7 Gradbeni inženirski objekti -19,9 -19,0 -15,0 -21,1 -29,3 -19,6 -16,2 -14,1 -6,3 -20,7 -20,0 -9,0 -11,3 -15,9 -38,5 -30,8 -20,6 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu -9,2 7,9 - -4,7 19,8 10,7 9,5 -6,3 -3,2 1,5 3,6 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -24,2 28,2 - -15,9 18,8 33,9 32,2 28,2 23,3 10,8 34,7 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -13,0 3,6 2,7 -10,0 -1,4 4,9 4,7 5,3 6,7 5,8 7,3 7,5 -5,9 -4,8 -3,6 4,2 3,1 Realni prihodek v trgovini na drobno -10,6 -0,1 1,2 -11,1 -4,7 0,3 2,0 1,8 2,7 1,8 2,7 3,3 -7,0 -8,5 -5,2 -0,5 -1,7 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -21,7 12,1 7,0 -8,1 6,3 15,4 11,8 14,1 15,4 15,0 17,8 17,2 -1,2 5,2 -0,4 14,1 14,5 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji -21,4 1,4 5,8 -18,1 -7,9 4,0 5,5 3,7 12,2 3,6 4,6 3,6 -11,1 -10,8 -13,1 -0,9 -3,4 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve -3,4 -1,5 5,3 -5,3 -0,4 -2,4 -2,2 0,4 3,1 6,6 6,6 3,1 -6,5 1,0 -2,1 0,1 -1,7 Domači gostje, prenočitve 2,8 -4,2 0,5 -4,0 1,3 -3,0 -9,6 -0,3 0,1 0,4 0,8 0,4 -9,2 3,5 -0,1 1,1 2,1 Tuji gostje, prenočitve -8,0 0,7 9,1 -6,4 -2,1 -2,0 3,2 1,0 6,5 11,3 10,2 5,5 -3,7 -0,9 -5,2 -1,0 -4,6 Nominalni prihodek v gostinstvu -7,8 2,8 3,6 -11,0 0,0 1,5 4,2 5,4 5,7 4,7 4,8 -0,7 -10,3 0,5 -1,5 1,1 -1,4 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 449,3 454,5 478,9 129,0 94,6 106,7 115,6 137,5 100,4 113,3 125,7 139,5 47,2 29,7 28,6 36,4 35,5 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -22 -9 -7 -13 -12 -9 -6 -8 -7 -4 -6 -10 -13 -10 -11 -15 -12 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -23 -1 0 -12 -7 -1 2 0 3 3 -1 -7 -11 -6 -8 -6 -3 v gradbeništvu -50 -57 -46 -51 -57 -60 -56 -53 -52 -46 -44 -43 -49 -55 -56 -61 -62 v storitvenih dejavnostih -14 -3 1 -1 -2 -5 -2 -3 1 4 3 -4 -2 5 2 -12 -9 v trgovini na drobno -13 7 8 -7 -6 10 12 12 2 14 2 15 -6 -8 -6 -5 9 potrošnikov -30 -25 -25 -25 -25 -23 -27 -26 -27 -25 -25 -24 -26 -25 -23 -26 -24 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ^V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2010 2011 2012 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 14,1 9,6 6,3 12,4 4,0 4,8 4,3 13,8 14,0 6,9 6,7 3,7 4,6 3,7 -0,9 -1,4 2,8 -1,6 1,0 -7,5 - - 19,0 7,4 15,9 37,4 19,2 20,7 -2,5 39,7 -5,6 -0,7 -8,4 -4,3 -22,4 0,6 -8,3 -17,7 -2,3 -6,3 -2,1 -15,0 15,2 11,0 7,4 13,1 3,0 4,8 5,0 12,4 14,9 7,1 7,5 3,6 5,5 4,0 -1,3 -2,4 3,3 -2,2 -0,3 -6,9 3,1 -2,3 -3,6 1,2 13,6 2,2 0,6 17,4 11,0 6,3 3,6 5,7 3,2 2,4 4,4 11,8 -0,4 4,7 13,2 -10,7 -15,5 -17,2 -17,4 -13,0 -18,7 -18,0 -17,5 -12,2 -20,9 -23,6 -29,7 -27,0 -29,3 -36,2 -27,0 -31,2 -17,5 -25,4 -9,6 -21,9 - - -7,5 -15,8 -11,2 -17,8 -20,3 -17,4 -28,1 -12,4 -25,9 -41,2 -53,1 -37,9 -48,0 -52,8 -36,0 -36,7 -30,0 -33,3 -28,6 -43,2 - - -20,3 -18,0 -21,0 -10,0 -17,6 -18,3 -10,3 -12,1 -15,4 2,7 -5,2 -19,0 -16,6 -25,9 -21,2 -28,0 -9,7 -21,0 0,7 -3,0 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 4,2 7,3 2,4 5,0 6,8 4,2 9,0 4,1 8,7 9,8 3,9 3,4 6,0 1,3 -0,1 6,3 2,4 0,8 -0,4 -2,1 - - -1,0 3,6 1,8 1,0 3,1 1,3 3,6 0,4 4,0 5,5 0,6 0,3 1,8 -1,1 -1,2 5,6 2,1 0,5 1,4 -1,4 - - 16,0 15,6 3,8 16,2 15,3 10,7 20,2 14,1 19,2 18,3 9,8 9,8 14,0 5,9 2,2 8,0 3,0 1,3 -3,6 -3,6 5,0 10,8 3,1 7,9 5,6 1,1 4,8 5,3 11,2 15,4 10,4 4,2 5,9 0,8 -0,6 8,5 6,1 6,2 6,0 -1,2 - - -3,0 -2,5 -1,7 -3,6 -0,3 2,5 -0,8 -1,2 4,9 -1,9 6,7 13,6 -4,2 10,6 4,1 7,0 9,8 1,9 7,0 1,2 2,3 - -7,2 -3,3 -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 -0,5 3,2 0,1 -2,0 2,7 9,3 -3,0 -3,4 -3,7 2,1 7,3 -2,9 8,6 -3,3 3,0 - -0,1 -1,8 4,3 1,6 4,4 7,0 -1,1 -5,4 8,6 -1,7 11,0 17,2 -5,0 21,6 9,7 10,0 11,2 5,5 5,2 5,8 1,7 - 2,3 3,6 5,6 4,8 2,2 6,8 4,5 4,9 7,2 4,9 5,2 7,0 0,5 6,8 2,1 4,7 7,5 -1,5 0,4 -0,9 - 36,0 35,1 37,4 36,2 42,1 45,7 44,1 47,7 32,9 30,5 36,9 36,9 39,6 36,8 42,2 39,8 43,7 48,9 44,0 46,7 -9 -6 -5 -7 -7 -7 -8 -8 -7 -7 -6 -4 -3 -5 -5 -7 -6 -10 -10 -10 -12 -12 -1 1 5 1 1 3 -1 -1 3 4 3 5 3 1 0 -2 -2 -8 -7 -5 -3 -5 -58 -59 -60 -56 -51 -50 -54 -56 -55 -50 -50 -49 -44 -45 -46 -42 -43 -43 -46 -41 -42 -39 -4 -3 -1 -2 -2 -5 -2 -1 0 -2 4 5 3 3 3 5 2 -1 -3 -9 -11 -9 9 13 10 14 12 13 10 12 -3 12 -4 13 16 13 -2 -8 16 15 16 14 -2 5 -23 -22 -27 -27 -27 -26 -24 -27 -26 -28 -26 -27 -24 -23 -24 -27 -23 -26 -26 -20 -26 -26 Trg dela 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2009 2010 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 12 1 2 3 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 944,5 935,5 934,7 943,9 935,8 937,8 933,8 934,8 936,8 937,5 931,1 933,3 941,3 935,7 935,8 935,8 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 858,2 835,0 824,0 848,4 836,3 839,2 835,4 829,3 821,9 828,4 823,9 821,7 844,7 836,1 836,0 836,9 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,9 33,4 38,8 37,8 31,9 34,6 34,0 33,3 38,0 40,1 38,8 38,0 37,7 31,9 31,9 31,9 V industriji in gradbeništvu 306,9 287,3 272,9 296,8 290,9 289,2 287,0 281,9 273,7 274,2 272,7 271,0 294,0 291,5 290,6 290,7 - v predelovalnih dejavnostih 199,8 188,6 184,8 191,7 190,0 189,4 188,1 186,8 184,1 184,7 184,4 186,2 190,6 190,0 189,9 190,0 - v gradbeništvu 86,8 78,5 67,8 84,8 80,9 79,6 78,6 75,0 69,7 69,3 67,9 64,4 83,3 81,5 80,7 80,5 V storitvah 513,4 514,3 512,3 513,7 513,5 515,3 514,3 514,1 510,2 514,1 512,4 512,7 512,9 512,6 513,5 514,4 - v javni upravi 51,5 52,0 51,4 51,6 51,8 52,3 52,1 51,8 51,2 51,5 51,4 51,3 51,6 51,6 51,8 52,0 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 113,8 116,7 118,8 114,7 115,9 116,8 116,3 118,0 117,8 118,8 118,5 120,1 114,7 115,4 115,9 116,4 ZAPOSLENI (C)1 767,4 747,2 729,1 756,1 750,1 751,0 747,0 740,6 728,1 731,9 728,9 727,4 752,4 749,7 749,8 750,9 V podjetjih in organizacijah 699,4 685,7 671,8 690,5 687,2 688,7 685,7 681,3 671,4 673,9 671,3 670,7 687,8 686,4 686,9 688,3 Pri fizičnih osebah 67,9 61,5 57,2 65,7 62,9 62,3 61,4 59,3 56,7 58,0 57,6 56,6 64,6 63,3 62,8 62,7 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 90,8 87,8 94,9 92,2 86,2 88,1 88,3 88,7 93,8 96,5 95,0 94,4 92,2 86,4 86,3 86,0 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 86,4 100,5 110,7 95,6 99,4 98,6 98,4 105,5 114,9 109,1 107,2 111,6 96,7 99,6 99,8 98,9 Ženske 42,4 47,9 52,1 46,4 47,0 46,8 47,8 50,2 52,9 50,9 51,1 53,3 46,5 47,2 47,0 46,6 Mladi (do 26. leta) 13,3 13,9 12,9 15,2 14,7 13,5 12,4 15,1 14,5 12,6 11,3 13,4 14,8 15,0 14,7 14,3 Starejši od 50 let 26,2 31,4 39,0 28,3 29,6 30,3 31,1 34,5 40,1 39,1 38,7 38,2 28,7 29,5 29,7 29,7 Brez strokovne izobrazbe 34,1 37,5 39,5 36,6 38,2 37,1 36,6 38,2 41,6 39,2 38,1 39,3 37,2 38,3 38,4 37,9 Brezposelni več kot 1 leto 31,5 42,8 50,2 33,4 38,1 41,8 44,0 47,2 48,7 48,6 49,6 53,8 34,4 36,9 37,9 39,4 Prejemniki nadomestil in pomoči 27,4 30,0 36,3 30,8 31,6 29,3 29,3 29,7 39,7 36,4 34,9 34,4 31,2 32,2 31,7 30,9 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,1 10,7 11,8 10,1 10,6 10,5 10,5 11,3 12,3 12,2 11,5 12,0 10,3 10,6 10,7 10,6 Moški 8,3 10,1 11,4 9,3 10,1 9,9 9,7 10,7 12,0 11,9 10,9 11,3 9,6 10,0 10,1 10,0 Ženske 10,2 11,6 12,4 11,1 11,3 11,3 11,5 12,1 12,6 12,5 12,3 12,7 11,2 11,4 11,3 11,2 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 30,4 13,3 2,7 8,3 2,2 -0,7 -0,3 12,1 3,9 -6,9 0,0 5,7 1,2 2,9 0,2 -0,9 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 17,0 16,8 14,4 8,1 2,9 2,4 2,8 8,7 3,2 2,0 2,7 6,5 0,9 1,0 0,8 1,0 Izgubili delo 90,5 83,5 82,2 23,2 19,9 16,6 18,5 28,6 24,4 16,8 18,7 22,3 6,8 8,6 5,4 5,8 Brezposelni dobili delo 48,6 57,0 61,0 13,1 14,2 12,8 15,5 14,5 17,5 17,2 13,4 12,9 3,9 5,0 4,0 5,1 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,5 29,9 32,8 9,9 6,3 6,9 6,0 10,7 6,2 8,5 8,0 10,2 2,5 1,7 2,0 2,6 Potrebe po delavcih2 161,3 174,6 194,5 39,0 37,9 44,3 45,9 46,5 45,5 52,9 52,3 43,8 11,6 12,7 11,7 13,5 Od teh za določen čas, v % 78,1 80,7 81,7 78,6 78,9 81,2 82,2 80,0 81,5 81,0 82,8 81,4 77,7 77,2 79,9 79,7 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 54,9 41,6 35,6 47,3 44,1 42,1 40,7 39,4 38,0 35,5 34,7 34,3 45,8 44,8 44,2 43,3 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,8 4,4 3,8 5,0 4,7 4,5 4,4 4,2 4,1 3,8 3,7 3,7 4,9 4,8 4,7 4,6 NOVE ZAPOSLITVE 111,4 104,1 118,3 28,3 23,6 25,1 27,9 27,5 27,3 27,3 26,3 37,4 7,6 8,9 7,0 7,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2010 2011 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 938,6 937,3 937,5 934,3 933,0 934,1 938,2 937,2 929,0 936,0 937,3 937,1 938,4 937,7 936,3 931,7 930,0 931,5 935,3 934,5 930,1 839,3 838,9 839,3 835,9 834,0 836,2 835,5 833,4 819,0 820,9 821,7 823,1 826,9 829,0 829,2 824,2 823,0 824,5 824,4 823,4 817,3 34,6 34,6 34,7 34,1 34,0 34,0 33,3 33,3 33,1 38,0 38,0 38,1 40,1 40,1 40,1 38,9 38,8 38,8 38,1 38,1 37,9 289,9 289,2 288,6 287,9 286,5 286,6 285,8 283,9 276,0 274,4 273,6 273,1 273,5 274,7 274,4 272,6 272,8 272,7 273,5 272,1 267,4 189,7 189,4 189,0 188,5 187,7 188,1 188,4 187,9 184,1 183,9 184,3 184,3 184,3 185,1 184,6 183,8 184,0 185,2 186,8 186,6 185,1 80,1 79,5 79,3 79,1 78,6 78,2 77,1 75,8 72,1 70,7 69,5 68,9 69,1 69,4 69,4 68,4 68,4 67,0 66,2 65,0 62,1 514,7 515,1 516,1 514,0 513,4 515,7 516,4 516,1 509,9 508,5 510,1 511,9 513,3 514,3 514,7 512,7 511,4 513,1 512,8 513,2 512,0 52,3 52,3 52,4 52,2 52,1 52,1 52,0 52,0 51,5 51,2 51,2 51,2 51,5 51,6 51,6 51,4 51,5 51,2 51,3 51,4 51,2 116,7 116,8 116,9 115,8 115,6 117,5 117,9 118,5 117,7 117,3 117,8 118,3 118,6 118,9 119,0 118,2 118,1 119,3 119,8 120,2 120,3 750,9 750,8 751,3 748,1 745,7 747,3 746,8 744,6 730,5 727,3 727,8 729,0 730,5 732,5 732,6 729,0 728,1 729,7 730,1 729,0 723,0 688,5 688,6 689,1 686,3 684,4 686,4 686,2 684,8 673,0 670,7 671,3 672,1 672,9 674,3 674,4 671,1 670,5 672,2 672,7 671,9 667,6 62,4 62,2 62,1 61,8 61,3 61,0 60,5 59,8 57,6 56,6 56,6 56,9 57,6 58,2 58,2 57,9 57,5 57,4 57,4 57,0 55,5 88,4 88,0 88,1 87,8 88,3 88,9 88,8 88,8 88,5 93,5 93,8 94,1 96,4 96,5 96,6 95,1 95,0 94,8 94,3 94,5 94,3 99,3 98,4 98,2 98,4 99,0 97,9 102,7 103,8 110,0 115,1 115,6 113,9 111,6 108,6 107,1 107,6 107,0 107,0 110,9 111,1 112,8 47,0 46,7 46,8 47,5 48,1 47,7 49,8 49,5 51,2 53,2 53,2 52,4 51,8 50,7 50,2 50,9 51,0 51,3 53,5 53,4 53,2 14,1 13,4 13,0 12,6 12,5 12,2 15,7 15,1 14,4 14,7 14,7 14,1 13,4 12,5 11,9 11,5 11,1 11,2 13,6 13,5 13,2 30,1 30,3 30,5 30,9 31,1 31,3 31,7 33,0 38,9 40,2 40,2 39,9 39,4 39,1 38,8 38,9 38,8 38,4 38,2 37,9 38,4 37,6 37,1 36,7 36,4 36,6 36,7 37,2 37,5 39,9 41,6 41,9 41,2 40,1 39,1 38,4 38,1 37,9 38,3 38,7 39,0 40,1 40,6 41,8 42,9 43,2 44,1 44,6 46,7 47,5 47,4 48,6 49,0 48,7 48,8 48,6 48,5 48,8 49,6 50,4 51,8 52,9 56,7 29,9 29,2 28,9 29,0 29,4 29,4 28,2 29,7 31,2 39,2 40,2 39,8 37,5 36,4 35,3 35,2 35,1 34,4 33,9 33,7 35,5 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 10,9 11,1 11,8 12,3 12,3 12,2 11,9 11,6 11,4 11,5 11,5 11,5 11,9 11,9 12,1 10,0 9,9 9,8 9,8 9,8 9,7 10,1 10,4 11,4 12,0 12,0 11,9 11,5 11,2 11,0 11,0 10,9 10,8 11,1 11,2 11,6 11,3 11,2 11,3 11,5 11,6 11,5 12,0 11,9 12,4 12,7 12,7 12,5 12,3 12,1 12,0 12,2 12,3 12,3 12,7 12,7 12,7 0,4 -0,9 -0,2 0,2 0,6 -1,1 4,8 1,1 6,2 5,1 0,5 -1,7 -2,4 -2,9 -1,6 0,5 -0,6 0,1 3,9 0,2 1,7 0,9 0,7 0,8 0,7 0,8 1,4 6,3 1,4 0,9 1,3 1,0 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 0,7 1,4 4,4 1,3 0,8 5,7 5,5 5,4 6,1 5,7 6,7 7,1 8,2 13,2 11,8 6,0 6,6 5,4 5,6 5,7 6,4 5,7 6,6 6,9 7,1 8,2 3,9 4,7 4,2 4,8 4,0 6,8 4,8 4,9 4,7 5,8 4,9 6,8 6,0 6,3 4,9 4,0 4,1 5,4 4,4 4,5 4,0 2,4 2,4 2,1 1,8 1,8 2,4 3,8 3,6 3,3 2,2 1,6 2,4 2,5 3,0 3,0 2,6 2,9 2,5 3,1 3,8 3,3 14,5 13,7 16,1 15,2 14,9 15,8 17,4 14,7 14,3 15,2 14,3 16,0 15,7 17,8 19,3 15,5 17,2 19,5 15,8 14,3 13,6 82,2 81,8 79,8 81,1 83,0 82,6 81,4 80,4 78,1 80,9 81,7 81,8 81,5 82,1 79,3 80,9 83,5 83,9 84,0 81,6 78,5 42,9 42,1 41,4 40,7 40,8 40,7 40,2 39,4 38,5 38,3 38,1 37,7 37,4 34,6 34,5 34,5 34,7 34,9 34,5 34,3 34,2 4,6 4,5 4,4 4,4 4,4 4,4 4,3 4,2 4,1 4,1 4,1 4,0 4,0 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 8,9 7,8 8,4 8,2 6,6 13,0 10,9 8,8 7,8 10,0 7,6 9,6 9,4 9,2 8,7 7,6 6,5 12,3 11,9 12,6 12,8 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2009 2010 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 9 10 11 12 1 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,4 3,9 2,0 1,7 3,7 4,3 4,2 3,3 3,1 2,0 1,7 1,1 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo -0,2 5,8 3,1 -2,9 3,3 5,2 7,4 6,9 7,1 4,2 1,1 0,4 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 B Rudarstvo 0,9 4,0 3,8 -4,9 3,4 4,7 1,9 6,0 3,6 0,3 5,8 5,9 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 C Predelovalne dejavnosti 0,8 9,0 3,9 3,7 10,1 10,0 8,7 6,8 5,4 3,6 3,5 3,1 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,8 3,7 2,3 -3,2 4,7 2,4 3,6 4,4 1,6 5,2 3,5 -0,5 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,0 2,2 -0,1 0,1 2,7 3,0 2,0 1,3 -0,1 1,5 1,1 -2,7 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 F Gradbeništvo 1,0 4,4 2,0 0,9 2,9 5,8 4,1 5,2 5,5 1,5 0,3 0,5 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1,9 3,7 2,8 0,1 2,6 4,1 4,3 3,9 3,2 2,6 2,3 3,0 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 H Promet in skladiščenje 0,7 2,0 2,7 -1,4 1,1 1,2 2,5 3,1 2,3 3,0 3,9 1,6 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 I Gostinstvo 1,6 4,0 2,1 1,0 2,8 4,2 4,5 4,5 4,7 2,4 2,0 -0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1,4 2,6 0,9 -1,6 1,0 2,5 3,4 3,5 1,0 1,2 1,8 -0,2 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti -0,7 1,0 0,6 -0,5 1,2 3,2 2,6 -2,6 2,3 2,4 0,8 -2,4 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 L Poslovanje z nepremičninami 1,9 3,0 2,9 4,5 2,6 5,3 2,9 1,0 4,1 2,9 3,4 1,6 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2,1 1,6 -0,4 0,0 1,6 1,8 2,3 0,7 0,4 0,2 -0,6 -1,6 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1,8 4,1 3,5 -0,6 2,5 4,3 4,6 4,8 4,3 3,2 3,9 2,7 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,9 -0,6 0,3 0,5 -1,9 -1,1 0,4 0,3 1,2 0,6 -0,1 -0,4 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 P Izobraževanje 3,6 0,6 0,2 0,6 0,2 0,7 1,0 0,6 0,7 -0,1 -0,3 0,4 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 -0,3 -0,7 1,4 -0,4 -1,0 0,3 -0,3 -0,9 -0,8 -0,5 -0,5 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,9 0,5 -0,7 0,9 0,7 1,4 1,2 -1,2 -0,2 -1,2 -1,0 -0,3 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 S Druge dejavnosti 1,3 4,2 0,9 0,0 3,2 4,9 5,5 3,3 2,7 1,5 0,6 -1,1 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,4 -1,7 -0,1 1,8 -0,3 -1,9 -2,3 -2,2 -1,3 0,6 0,6 -0,1 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 0,7 -1,4 -0,9 2,3 -0,3 -1,4 -1,7 -2,3 -1,9 -0,3 -0,9 -0,4 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 Realni (deflator relativne cene industrijskih proizvodov)2 2,9 -2,8 -1,3 1,4 -2,4 -3,3 -2,9 -2,8 -2,1 -0,7 -1,0 -1,1 3,8 3,9 1,6 -1,0 -1,9 USD za EUR 1,393 1,327 1,392 1,478 1,384 1,273 1,291 1,359 1,367 1,439 1,413 1,348 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Do 17 trgovinskih partneric; uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu (dvojno tehtanem) in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno; 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2010 2011 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4,0 5,1 3,6 2,7 4,1 3,1 3,3 4,3 1,7 1,4 2,8 2,0 1,3 2,5 1,4 1,5 1,1 0,8 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 8,6 6,6 5,6 5,9 9,3 7,7 8,0 5,7 2,5 6,8 3,4 -1,5 3,8 1,1 0,2 4,1 -3,5 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 1,8 3,1 -0,4 0,8 18,6 3,4 0,4 6,8 9,0 -5,8 -1,4 6,4 4,3 6,6 9,7 2,2 6,8 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 11,0 7,0 5,1 8,3 6,8 5,6 10,1 1,0 1,9 5,2 3,8 1,8 5,2 3,4 2,8 4,6 1,8 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 6,5 2,7 -3,4 13,0 1,6 -0,2 1,2 3,7 1,6 7,2 6,8 3,6 4,7 2,2 3,7 -8,1 5,6 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 2,9 1,5 -1,2 3,3 1,5 -0,2 0,1 -0,2 -1,1 3,4 2,3 -1,2 3,3 1,1 2,2 -7,5 -1,3 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 6,5 3,8 5,6 5,6 4,4 6,1 6,4 4,2 -0,5 1,6 3,4 -0,9 0,9 0,8 -0,5 2,3 -0,5 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 4,0 4,5 4,3 4,2 4,5 2,9 3,8 4,3 1,5 2,2 2,4 3,3 2,0 3,2 1,7 2,4 4,3 2,4 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 3,4 2,3 2,6 4,0 2,7 2,7 3,4 0,8 1,5 2,0 5,4 9,6 4,0 -1,5 3,5 0,8 0,8 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 4,0 4,1 5,5 5,1 4,1 4,3 5,1 5,6 3,5 2,8 1,7 2,6 1,3 3,3 1,6 0,6 -1,9 -0,3 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 4,3 3,1 1,1 5,9 3,3 2,1 1,4 -0,6 1,2 1,7 0,5 -0,3 2,5 3,1 1,2 -0,4 -1,3 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 5,0 1,2 1,5 -4,1 -4,6 1,4 5,2 1,6 0,3 2,6 9,0 -4,0 -1,7 3,2 0,9 -0,6 -6,2 0,5 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 3,1 1,5 0,8 2,3 -0,4 3,0 2,9 6,5 2,2 4,4 2,3 2,0 4,7 3,4 1,7 1,0 2 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 3,9 1,3 -0,2 1,4 0,8 1,0 0,2 0,0 0,0 0,9 -0,3 -1,2 0,2 -0,9 0,5 -2,9 -2,3 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 5,3 4,6 5,5 5,7 3,1 5,3 4,5 3,0 2,9 2,8 3,8 3,5 3,1 5,2 2,4 3,2 2,5 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 -0,1 0,3 1,3 0,6 -0,9 0,5 1,0 2,2 0,6 0,7 0,6 0,2 0,1 -0,6 -1,3 0,2 -0,1 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 1,2 1,2 0,6 1,2 0,1 0,6 0,8 0,8 0,3 -0,2 -0,3 -0,4 -0,5 0,1 1,0 -0,4 0,5 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 0,2 0,0 0,3 0,0 -1,2 -1,4 -0,7 -0,5 -0,9 -0,8 -0,6 -0,1 -1,0 -0,5 -0,5 -0,4 -0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 1,1 1,5 -2,2 0,0 -1,5 -0,6 -0,3 0,3 -1,6 -2,1 0,1 -0,2 -1,2 -1,4 1,6 -1,6 -0,8 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 5,9 4,5 5,4 3,7 1,0 2,5 3,8 1,7 0,0 2,4 2,0 -1,0 1,6 1,1 0,0 -1,6 -1,8 -0,3 -1,1 -1,1 -1,9 -2,7 -2,1 -2,3 -2,5 -2,0 -2,2 -2,5 -2,1 -1,2 -0,6 0,1 0,5 1,1 0,6 0,7 0,5 -0,3 0,0 0,0 -0,1 -1,1 -0,4 -1,4 -2,2 -1,6 -1,4 -2,0 -1,8 -2,5 -2,5 -2,4 -2,1 -1,1 -0,8 0,0 -0,2 -1,1 -1,1 -0,3 -0,4 -0,1 -0,6 -2,1 -3,2 -3,8 -2,9 -3,2 -2,9 -2,5 -3,2 -2,8 -2,4 -3,2 -2,7 -1,9 -1,6 -0,7 -1,1 -0,2 -1,1 -0,7 -1,1 -1,9 -1,7 -1,0 1,369 1,357 1,341 1,257 1,221 1,277 1,289 1,307 1,390 1,366 1,322 1,336 1,365 1,400 1,444 1,435 1,439 1,426 1,434 1,377 1,371 1,356 1,318 Cene 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2009 2010 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 11 12 1 2 3 CPI, medletna rast v % 0,9 1,8 1,8 1,1 1,4 2,1 2,1 1,7 1,7 1,7 1,3 2,5 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 Hrana in brezalkoholne pijače 0,6 1,0 4,4 -1,0 -1,4 0,7 2,6 2,0 3,9 5,0 3,7 5,1 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 Alkoholne pijače in tobak 6,7 7,2 5,7 7,9 7,1 6,5 7,3 8,1 8,1 6,3 3,7 4,9 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 Obleka in obutev -0,6 -1,9 -1,6 -3,0 -5,0 -1,9 -0,6 -0,4 -0,7 -2,4 -4,2 0,9 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 Stanovanje -0,3 10,2 5,6 3,0 8,3 11,3 12,0 9,0 6,8 5,4 4,8 5,4 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 Stanovanjska oprema 4,0 1,4 2,7 1,9 1,3 0,8 1,3 2,1 2,7 3,9 2,4 1,7 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 Zdravje 4,0 2,1 1,6 0,7 -0,6 0,6 4,0 4,6 2,9 2,6 0,8 0,3 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 Prevoz -3,0 -0,3 1,0 0,6 1,2 -0,1 -1,8 -0,5 0,8 0,5 1,1 1,7 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 Komunikacije -4,1 1,4 1,2 -3,2 0,0 1,4 1,3 2,8 2,7 1,6 2,3 -1,8 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 Rekreacija in kultura 3,0 0,4 -1,5 2,5 1,2 0,4 -0,2 0,1 -2,6 -1,0 -1,7 -0,8 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 Izobraževanje 3,4 1,6 1,7 2,7 2,0 1,9 1,6 0,8 1,7 1,6 1,9 1,4 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 Gostinske in nastanitvene storitve 4,4 -2,5 -6,8 2,7 1,9 1,9 -2,9 -11,0 -11,0 -10,9 -6,2 2,0 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 Raznovrstno blago in storitve 3,8 1,4 2,2 3,9 2,3 2,0 0,5 0,7 1,4 2,3 2,4 2,6 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 HICP 0,9 2,1 2,1 1,4 1,7 2,4 2,3 2,0 2,2 2,0 1,5 2,6 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,9 0,3 1,3 0,7 0,0 0,4 0,4 0,4 0,5 1,1 1,2 2,3 1,0 0,3 0,1 -0,1 0,0 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -1,3 2,1 4,5 -1,8 -1,0 2,3 3,4 3,8 5,7 4,8 4,1 3,6 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 Domači trg -0,4 2,0 3,8 -1,1 0,2 2,0 2,8 3,2 4,5 4,1 3,7 2,9 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 Tuji trg -2,2 2,2 5,3 -2,5 -2,1 2,6 4,0 4,4 6,9 5,5 4,6 4,4 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 Na evrskem območju -3,5 2,2 6,1 -3,0 -2,4 2,5 4,0 4,8 8,2 6,5 5,1 4,6 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 Izven evrskega območja 0,3 2,1 3,6 -1,6 -1,6 2,7 3,8 3,5 4,0 3,1 3,5 3,8 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 Indeks uvoznih cen -3,3 7,4 5,4 -1,8 4,0 8,8 7,8 8,9 8,9 5,5 4,5 2,9 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika -12,3 16,5 10,9 0,4 16,1 18,8 15,9 15,3 15,1 9,9 8,3 10,8 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 Naftni derivati -12,0 17,3 11,9 6,2 21,9 20,3 13,5 14,6 15,7 10,5 9,9 11,7 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 Promet 0,6 1,8 1,1 2,5 2,5 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 Ostale regulirane cene 4,9 1,3 0,0 4,9 4,9 0,4 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 -0,2 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 Regulirane cene skupaj -6,9 14,2 2,8 2,9 14,1 16,1 14,4 12,2 7,2 1,5 0,5 2,1 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj; 'Sesti MAR. C ava sku )pomba: * V sk pin se spreminj adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji energiie ie od 1.7. 2007 liberaliziran. e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne 2010 2011 2012 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 1,8 1,4 1,9 1,7 2,2 1,3 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 2,0 2,3 -0,1 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 2,2 3,7 4,1 3,9 4,2 6,3 4,6 2,9 3,8 4,4 5,6 4,8 4,9 3,9 9,9 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 8,1 7,8 8,3 8,3 6,3 6,4 6,2 5,4 2,8 3,0 4,8 4,9 4,9 4,1 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 0,1 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 -3,0 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 2,1 -1,5 -2,2 10,7 11,6 11,7 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 8,3 7,4 6,6 6,5 6,3 5,9 3,9 4,4 4,9 5,1 5,5 5,7 5,0 4,7 1,0 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 2,6 2,4 2,5 3,3 3,5 4,2 3,9 3,5 1,7 2,1 1,8 2,0 1,4 1,3 0,7 0,5 0,5 2,8 4,0 5,2 5,1 4,4 4,3 3,2 3,0 2,6 2,5 2,6 2,8 1,0 0,8 0,5 0,5 0,2 0,0 -0,3 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 0,7 1,0 0,7 0,4 0,7 0,4 0,1 1,1 2,0 1,9 1,9 1,4 2,0 1,0 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 3,2 1,4 3,3 3,3 2,3 1,9 0,5 3,4 2,5 0,9 -1,8 -0,3 -3,3 -0,1 0,9 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 0,4 -0,9 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 -1,3 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 -1,2 0,8 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 0,7 1,7 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 2,5 1,8 0,9 1,6 1,0 1,9 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 -10,5 -10,2 -9,8 2,7 2,0 2,0 2,2 2,5 1,8 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 0,6 0,8 1,2 2,3 2,5 2,4 2,2 2,2 2,3 2,7 2,4 2,5 2,8 2,9 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 2,2 2,3 2,0 2,4 2,0 2,4 1,6 1,1 1,2 2,3 2,9 2,8 2,1 2,3 0,6 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 0,6 0,4 0,2 1,0 1,0 1,3 1,1 1,0 0,8 1,9 2,3 2,5 2,1 4,6 1,0 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 5,2 5,9 6,0 5,7 4,2 4,4 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 3,6 2,4 0,7 2,6 2,6 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 3,5 4,0 4,8 4,8 5,0 3,6 3,7 3,7 3,8 3,6 3,1 2,9 2,6 1,9 1,3 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 4,9 6,4 7,1 7,2 6,4 4,9 5,1 4,6 4,6 4,6 4,3 4,3 4,5 3,0 1,3 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 5,6 7,5 8,6 8,6 7,9 5,8 5,8 4,8 5,2 5,2 4,4 4,7 4,7 2,8 1,4 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 3,6 4,0 3,6 4,2 3,0 2,8 3,6 4,1 3,2 3,2 4,1 3,5 4,0 3,5 8,3 9,4 8,7 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 10,3 10,4 8,5 7,9 6,3 5,4 5,0 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 1,8 - 20,1 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 15,7 15,5 15,6 14,3 12,0 9,7 7,9 6,3 9,1 9,6 10,8 9,6 10,8 11,9 22,7 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 15,6 15,8 16,3 15,2 12,7 10,2 8,7 7,7 10,8 11,3 12,3 11,3 12,3 12,7 2,7 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,2 0,0 -0,2 -0,2 16,7 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 11,8 11,8 5,4 4,5 3,0 1,5 0,1 -1,0 1,1 1,4 2,2 1,4 2,2 2,9 Plačilna bilanca 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2009 2010 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 12 1 1 2 1 3 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -456 -297 -168 -10 -4 -118 -84 -91 -56 61 -74 -100 -72 30 -112 78 Blago1 -703 -1.205 -1.297 -287 -190 -273 -234 -508 -309 -273 -301 -413 -158 -25 -121 -44 Izvoz 16.167 18.386 20.675 4.219 4.205 4.695 4.640 4.847 5.020 5.341 5.117 5.197 1.248 1.228 1.328 1.649 Uvoz 16.870 19.591 21.971 4.506 4.394 4.968 4.874 5.355 5.328 5.615 5.418 5.610 1.406 1.253 1.448 1.693 Storitve 1.165 1.308 1.617 303 291 356 346 315 354 443 419 401 78 99 84 107 Izvoz 4.347 4.633 4.992 1.104 981 1.129 1.348 1.176 1.086 1.226 1.438 1.243 387 315 302 363 Uvoz 3.182 3.325 3.376 800 690 773 1.001 861 732 783 1.019 842 308 216 218 256 Dohodki -766 -507 -643 -107 -51 -158 -202 -95 -147 -140 -191 -164 -62 -17 -24 -11 Prejemki 666 682 900 221 135 194 168 185 212 237 218 232 70 42 40 53 Izdatki 1.432 1.188 1.542 328 186 353 370 280 360 377 409 396 132 59 64 64 Tekoči transferi -152 106 154 81 -53 -43 6 196 47 32 -1 77 70 -27 -52 26 Prejemki 966 1.218 1.335 377 263 220 274 461 374 316 308 337 167 65 85 113 Izdatki 1.118 1.112 1.181 296 317 263 268 265 328 284 309 260 97 93 136 87 Kapitalski in finančni račun 154 319 -414 80 -19 253 190 -106 81 -294 -159 -43 54 5 35 -59 Kapitalski račun -9 8 -102 -42 46 3 16 -56 -7 -6 -7 -82 -67 -7 -2 55 Finančni račun 164 311 -312 121 -65 251 174 -50 88 -289 -151 39 121 12 37 -114 Neposredne naložbe -644 334 794 -86 -132 74 57 335 68 250 212 265 25 -37 -72 -23 Domače v tujini -174 60 8 -20 -51 59 19 32 -6 36 55 -77 -26 16 -54 -14 Tuje v Sloveniji -470 274 786 -66 -81 15 37 303 73 214 157 342 51 -54 -18 -9 Naložbe v vrednostne papirje 4.628 1.947 1.891 310 1.106 508 -54 388 2.591 -314 -419 34 394 1.357 -446 195 Finančni derivativi -2 -117 -137 -2 -22 -65 -14 -15 -80 -15 -24 -19 -7 -2 -2 -19 Ostale naložbe -3.985 -1.872 -2.933 -120 -1.077 -216 167 -746 -2.499 -222 48 -260 -292 -1.356 550 -271 Terjatve -277 683 -1.734 105 241 -594 531 504 -1.570 -208 -414 458 295 172 44 25 Komercialni krediti 416 -174 -139 226 -223 -213 30 232 -320 -89 46 225 327 0 -42 -182 Posojila -1 164 -50 46 -348 510 20 -18 -101 -21 50 23 13 -24 19 -343 Gotovina, vloge -613 609 -1.504 -68 815 -885 387 292 -1.154 -99 -477 227 59 203 62 551 Ostale terjatve -80 84 -42 -99 -2 -6 94 -2 6 2 -33 -17 -104 -6 5 -1 Obveznosti -3.708 -2.555 -1.199 -226 -1.319 378 -364 -1.250 -930 -14 462 -718 -587 -1.528 506 -296 Komercialni krediti -452 364 172 -75 91 262 -63 73 200 -15 -88 75 -246 -89 69 112 Posojila -2.911 -974 -1.204 -973 -403 -189 -8 -373 -385 -297 209 -731 -846 -39 -18 -346 Vloge -318 -1.934 -169 822 -1.079 358 -305 -909 -787 334 340 -57 500 -1.394 448 -133 Ostale obveznosti -27 -11 2 0 72 -54 12 -42 42 -36 1 -5 5 -6 6 72 Mednarodne denarne rezerve2 167 19 72 20 62 -50 18 -11 9 12 33 19 1 51 7 4 Statistična napaka 302 -21 582 -70 22 -135 -106 197 -26 233 232 142 18 -35 77 -20 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.783 1.811 n.p. 473 403 456 442 510 440 506 496 n.p. 151 116 120 167 Blaga za vmesno porabo 8.090 9.951 n.p. 2.093 2.235 2.542 2.544 2.630 2.841 3.043 2.982 n.p. 581 657 725 853 Blaga za široko porabo 6.144 6.481 n.p. 1.620 1.533 1.663 1.620 1.664 1.699 1.739 1.584 n.p. 502 445 473 615 Uvoz investicijskega blaga 2.288 2.293 n.p. 633 450 612 570 661 555 611 587 n.p. 207 122 149 180 Blaga za vmesno porabo 9.823 12.117 n.p. 2.649 2.711 3.064 3.032 3.311 3.437 3.513 3.433 n.p. 799 794 906 1.010 Blaga za široko porabo 5.004 5.470 n.p. 1.292 1.290 1.355 1.351 1.475 1.380 1.512 1.479 n.p. 413 362 395 533 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2010 2011 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 -27 -87 -5 -21 -58 -6 -41 -57 7 -6 -95 46 39 -83 106 49 -120 -2 15 0 -115 -99 -147 -27 -45 -122 -68 -155 -151 -202 -72 -117 -120 -96 -177 0 -8 -172 -121 -81 -94 -238 1.468 1.566 1.661 1.604 1.306 1.729 1.656 1.700 1.491 1.534 1.602 1.884 1.694 1.835 1.813 1.735 1.490 1.892 1.772 1.862 1.562 1.567 1.713 1.688 1.649 1.428 1.797 1.811 1.850 1.693 1.606 1.719 2.004 1.790 2.013 1.812 1.743 1.662 2.013 1.853 1.956 1.801 119 125 113 88 115 143 132 87 97 123 94 136 163 136 144 99 143 178 160 131 110 373 370 386 462 448 437 394 356 426 353 327 406 414 393 419 478 480 480 428 387 429 254 245 274 374 333 295 262 269 330 230 233 269 252 256 275 380 337 302 267 256 319 -28 -39 -91 -90 -57 -56 -28 -36 -31 -55 -55 -37 -53 -41 -46 -60 -66 -65 -58 -55 -50 58 72 64 65 52 51 54 52 80 61 63 88 70 85 82 77 69 72 75 75 82 85 112 156 155 108 106 81 88 110 117 118 125 123 126 128 136 136 137 134 130 132 -18 -25 0 25 6 -25 9 43 144 -2 -17 66 26 -1 7 18 -25 6 -6 19 64 57 83 80 117 89 68 103 125 234 84 129 161 114 104 98 116 70 122 85 103 149 75 108 80 92 83 93 93 82 90 86 147 95 88 105 91 98 95 116 91 84 85 88 5 160 142 -40 88 59 -236 71 -149 57 174 9 20 -324 -10 -50 -99 -335 0 293 2 -3 4 -8 -4 27 3 4 -63 -9 1 1 -2 0 -4 -7 -4 3 -2 9 -89 86 8 157 149 -36 61 56 -240 134 -140 55 173 11 20 -320 -3 -46 -102 -333 -9 382 -26 19 81 89 36 -68 74 213 47 -82 -12 162 98 97 55 17 74 121 -41 -47 353 -11 29 41 8 25 -14 -8 36 5 -56 22 29 -7 7 36 -57 42 70 -56 -4 -17 -15 -11 41 80 11 -54 82 178 43 -26 -34 133 105 90 19 74 32 51 15 -43 370 609 -202 100 78 -29 -103 68 182 138 1.136 -207 1.661 -361 271 -224 72 -48 -444 144 -102 -9 -11 -21 -33 -5 -4 -5 -8 -4 -4 -29 -31 -20 -5 -5 -5 -4 -4 -16 -2 -8 -8 -518 272 31 -9 -34 211 -97 -615 -34 -1.175 287 -1.612 265 -343 -144 -76 -84 208 -419 104 56 -24 -631 61 697 -203 37 -168 -624 1.296 -1.057 337 -850 60 -99 -169 -518 -42 146 -361 283 536 -37 -88 -87 -6 195 -158 -102 -68 402 -217 29 -132 -83 30 -36 -40 200 -114 -134 40 319 415 25 70 127 18 -124 -33 -3 18 -51 4 -54 14 -16 -19 -19 27 42 -48 22 48 -409 -554 78 568 -488 308 -20 -547 858 -779 311 -685 119 -110 -108 -445 -250 218 -188 217 197 7 -13 0 9 73 12 -13 -5 17 -9 -7 22 11 -3 -6 -14 -19 0 9 3 -29 -494 902 -30 -705 168 173 71 8 -1.330 -118 -49 -762 206 -244 25 442 -42 62 -58 -179 -480 54 127 82 -30 -182 149 135 61 -123 -42 60 181 142 8 -165 -10 -263 185 -22 144 -47 -279 328 -238 -40 -21 53 -240 242 -375 -109 -86 -189 -213 -226 142 243 -41 7 -201 -431 -99 -206 455 109 -607 348 -46 180 -288 -801 3 -8 -781 274 -26 86 202 237 -99 158 103 -319 -63 -8 17 -28 23 17 -5 -7 -30 30 -15 27 2 0 -38 7 25 -31 7 4 -16 32 -60 -23 -3 -4 25 19 -16 -13 10 17 -18 13 1 -2 -12 15 29 -15 44 -10 -62 82 -155 -121 97 -82 -18 293 -79 155 39 -219 -48 63 218 -39 171 101 320 0 -177 142 155 158 159 125 159 164 170 176 126 141 173 153 179 174 173 152 170 167 175 n.p. 803 856 883 878 713 952 920 927 783 888 904 1.050 977 1.043 1.023 998 894 1.090 1.009 1.046 n.p. 513 543 607 554 458 607 558 591 515 509 544 646 548 594 597 545 426 612 578 619 n.p. 213 218 180 179 148 243 188 226 247 148 173 234 183 225 204 204 165 218 201 218 n.p. 956 1.068 1.040 1.039 888 1.106 1.153 1.128 1.030 1.032 1.106 1.299 1.129 1.239 1.145 1.107 1.057 1.269 1.184 1.217 n.p. 430 462 463 452 420 479 496 536 443 422 452 506 471 554 487 468 466 545 496 526 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2009 2010 2011 2009 2010 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 160 138 102 166 161 161 160 176 177 140 140 142 141 140 Centralna država (S.1311) 3.497 3.419 4.300 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.897 3.001 3.120 3.130 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 376 526 584 281 305 336 376 390 395 390 392 395 401 415 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.413 9.282 9.454 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.647 8.701 8.897 8.928 Nefinančne družbe (s.11) 21.704 21.646 20.871 21.704 21.688 21.645 21.704 21.792 21.896 21.950 22.062 21.997 22.015 22.024 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.680 2.497 2.226 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.669 2.620 2.606 2.558 2.525 2.524 Denarni sektor (S.121, 122) 5.302 5.811 5.455 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 6.120 5.445 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 34.731 35.994 35.692 34.045 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.430 35.620 35.929 35.495 V tuji valuti 1.895 1.843 1.536 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 1.915 1.860 Vrednostni papirji skupaj 5.345 5.345 5.660 5.380 5.460 5.386 5.345 5.211 5.204 4.723 4.871 4.819 5.234 5.112 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 27.965 26.767 28.420 26.950 26.861 26.932 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 27.929 27.079 Čez noč 7.200 8.155 8.245 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 7.976 7.936 Vezane vloge - kratkoročne 10.408 8.193 7.868 11.332 11.109 10.917 10.408 10.385 10.137 9.233 9.006 8.674 8.377 8.574 Vezane vloge - dolgoročne 9.788 10.337 12.248 8.000 8.257 8.396 9.788 10.042 10.390 10.583 11.067 11.196 11.401 10.413 Kratkoročne vloge na odpoklic 569 82 59 539 555 591 569 577 532 504 525 483 175 156 Vloge v tuji valuti skupaj 434 463 579 463 458 453 434 426 438 436 450 496 705 462 Čez noč 238 285 386 244 242 261 238 240 241 250 270 299 513 280 Vezane vloge - kratkoročne 141 121 133 171 169 142 141 133 137 127 121 130 129 122 Vezane vloge - dolgoročne 45 55 59 43 42 43 45 48 52 55 55 59 61 58 Kratkoročne vloge na odpoklic 10 2 1 5 5 7 10 5 8 4 4 8 2 2 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,28 0,21 0,22 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 0,22 0,19 Vezane vloge do 1 leta 2,51 1,81 2,15 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 1,83 1,87 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,43 5,53 5,46 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,28 5,76 5,72 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 5,61 5,40 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,23 1,00 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,23 0,81 1,39 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 6-mesečni 1,44 1,08 1,64 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,37 0,19 0,12 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 6-mesečni 0,50 0,27 0,18 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2010 2011 2012 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 142 140 139 139 138 132 101 99 76 76 76 76 76 77 76 83 102 111 3.326 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 3.327 3.282 3.276 3.328 3.355 3.387 3.436 4.300 4.466 421 417 434 497 526 538 536 541 532 530 533 534 536 535 541 554 584 588 9.062 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 9.383 9.425 9.507 9.490 9.468 9.481 9.467 9.454 9.421 21.815 21.862 21.848 21.790 21.646 21.793 21.775 21.772 21.782 21.714 21.725 21.656 21.537 21.369 21.444 21.434 20.871 20.970 2.502 2.488 2.496 2.497 2.497 2.454 2.402 2.372 2.350 2.341 2.325 2.323 2.292 2.298 2.286 2.277 2.226 2.207 5.315 5.399 5.079 5.688 5.811 5.674 5.740 6.504 5.179 5.275 5.259 5.224 5.422 5.375 5.491 5.224 5.455 5.121 35.381 35.616 35.430 35.931 35.994 35.993 36.008 36.712 35.736 35.811 35.836 35.720 35.854 35.763 35.975 35.784 35.692 35.407 1.884 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 1.751 1.724 1.794 1.705 1.628 1.580 1.557 1.536 1.529 5.175 5.263 5.282 5.444 5.345 5.265 5.266 5.470 5.043 5.008 4.990 5.007 5.046 5.008 5.075 5.052 5.660 5.838 27.358 26.819 26.696 27.486 26.767 27.630 27.235 28.129 27.080 27.205 27.384 27.392 27.423 27.337 27.631 27.376 28.420 28.359 8.041 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 8.237 8.259 8.303 8.241 8.236 8.058 8.436 8.245 8.399 8.621 8.096 8.100 8.256 8.193 8.816 8.483 8.724 8.477 8.614 8.615 8.471 8.468 8.369 8.372 7.791 7.868 7.688 10.529 10.532 10.587 11.003 10.337 10.496 10.550 10.583 10.375 10.324 10.470 10.567 10.662 10.683 11.148 11.089 12.248 12.180 167 160 83 108 82 73 23 23 22 30 40 51 52 49 53 60 59 92 491 462 456 471 463 452 453 449 444 459 464 488 476 486 494 538 579 570 307 277 286 291 285 282 287 284 286 295 304 317 305 320 329 365 386 391 121 125 113 118 121 115 116 113 107 111 107 113 108 109 109 114 133 117 60 57 55 59 55 53 49 51 50 52 52 57 62 57 55 58 59 61 3 3 2 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1 0,19 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,23 0,23 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 1,82 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 2,15 2,20 2,20 2,18 2,17 2,24 2,27 2,28 2,39 5,33 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 5,42 5,52 5,39 5,49 5,45 5,5 5,43 5,27 5,37 5,84 4,98 5,72 6,00 5,44 5,83 5,45 5,4 5,25 5,82 5,97 6,17 6,48 5,91 4,25 5,20 6,51 3,79 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 1,25 1,50 1,50 1,50 1,50 1,25 1,00 1,00 0,90 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 1,42 1,49 1,60 1,55 1,54 1,58 1,48 1,43 1,22 1,15 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 1,75 1,82 1,75 1,74 1,78 1,71 1,67 1,50 0,16 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 0,06 0,01 0,04 0,05 0,05 - 0,23 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 0,25 0,24 0,24 0,12 0,05 0,08 0,09 0,10 - Javne finance 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2010 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 2 1 3 1 4 1 5 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 15.339,2 14.408,0 14.794,0 3.558,8 4.023,5 3.310,2 3.477,0 3.649,9 4.356,8 3.600,7 3.826,7 3.667,7 1.164,2 1.069,1 1.083,1 1.146,4 Tekoči prihodki 14.792,3 13.639,5 13.771,5 3.470,3 3.642,3 3.157,4 3.366,8 3.462,4 3.784,8 3.364,6 3.638,6 3.490,7 1.116,0 993,6 1.062,1 1.113,2 Davčni prihodki 13.937,4 12.955,4 12.848,4 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 3.451,0 3.296,0 1.053,8 935,4 1.000,9 1.057,0 Davki na dohodek in dobiček 3.442,2 2.805,1 2.490,7 735,5 744,8 635,5 594,4 554,5 706,4 635,4 827,7 639,2 219,9 191,3 108,0 210,0 Prispevki za socialno varnost 5.095,0 5.161,3 5.234,5 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 1.293,5 1.362,9 1.300,6 1.316,9 1.314,9 414,6 435,7 437,4 431,5 Davki na plačilno listo in delovno silo 258,0 28,5 28,1 6,2 7,7 6,3 7,2 6,5 8,1 6,7 7,6 7,8 2,0 2,2 2,5 2,2 Davki na premoženje 214,9 207,0 219,7 74,6 60,2 24,1 58,9 76,7 60,0 24,0 53,8 72,1 8,6 8,8 9,7 31,2 Domači davki na blago in storitve 4.805,3 4.660,2 4.780,7 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 1.217,4 1.234,4 401,7 291,0 434,8 373,4 Davki na medn. trgov. in transaksije 120,1 90,5 90,7 17,2 21,7 18,7 24,7 22,5 24,8 23,7 27,6 27,7 6,9 6,1 8,3 8,4 Drugi davki 1,8 2,9 4,0 0,7 1,0 0,5 1,0 0,7 1,8 -0,1 -0,1 -0,1 0,1 0,3 0,2 0,3 Nedavčni prihodki 854,9 684,1 923,0 191,3 189,3 174,1 177,6 276,5 294,9 208,7 187,6 194,7 62,1 58,2 61,2 56,2 Kapitalski prihodki 117,3 106,5 175,7 19,3 43,5 9,8 17,9 26,1 121,9 7,6 21,6 15,8 2,7 4,9 7,3 5,3 Prejete donacije 10,4 11,1 12,6 1,9 4,7 2,9 2,2 2,5 5,0 2,4 3,0 2,2 0,2 2,5 0,8 1,0 Transferni prihodki 53,9 54,3 109,5 1,1 51,5 0,5 2,3 3,8 102,9 2,3 0,4 0,4 0,2 0,3 0,9 0,6 Prejeta sredstva iz EU 365,4 596,5 724,7 66,2 281,5 139,6 87,8 155,1 342,2 223,9 163,2 158,6 45,1 67,9 12,0 26,3 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 15.441,7 16.368,2 16.692,7 3.767,1 4.659,5 4.035,1 4.122,7 3.948,1 4.586,9 4.191,6 4.159,0 4.108,2 1.372,1 1.355,7 1.322,7 1.464,5 Tekoči odhodki 6.557,5 6.800,8 6.960,4 1.578,1 1.771,3 1.795,2 1.757,3 1.636,9 1.771,0 1.898,6 1.742,3 1.648,8 631,6 643,6 613,9 594,4 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.578,9 3.911,9 3.912,4 955,4 985,9 956,4 1.012,5 963,6 980,0 966,5 1.009,8 1.019,1 315,2 324,6 313,9 377,2 Izdatki za blago in storitve 2.527,5 2.510,3 2.512,4 603,9 741,4 556,8 624,9 587,7 743,1 585,8 616,2 610,6 179,3 206,8 193,4 211,9 Plačila obresti 335,2 336,1 488,2 12,0 29,0 272,6 110,0 76,4 29,2 311,3 108,1 10,7 134,5 109,4 104,0 1,5 Sredstva, izločena v rezerve 116,0 42,5 47,4 6,8 14,9 9,4 9,9 9,2 18,8 35,0 8,2 8,3 2,7 2,8 2,7 3,9 Tekoči transferi 6.742,2 7.339,4 7.628,5 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 1.810,9 1.973,6 1.942,5 2.076,4 2.061,3 578,4 619,2 612,0 753,2 Subvencije 476,5 597,9 581,9 86,5 219,4 160,7 122,8 103,7 194,7 171,2 127,6 109,4 22,6 27,0 39,7 42,2 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.619,2 6.024,5 6.277,7 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 1.514,7 1.562,9 1.606,6 1.745,6 1.741,4 506,0 527,9 510,2 647,4 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 598,3 678,1 728,8 164,5 195,1 150,6 188,6 183,3 206,3 158,8 186,2 192,8 48,3 59,8 60,2 60,3 Tekoči transferi v tujino 48,2 38,9 40,1 9,9 6,1 8,7 12,6 9,1 9,6 5,9 17,0 17,8 1,6 4,5 1,9 3,2 Investicijski odhodki 1.255,5 1.294,1 1.310,6 297,5 584,1 192,8 212,5 321,1 584,3 168,8 196,5 220,8 60,9 58,3 58,6 67,2 Investicijski transferi 458,6 494,6 396,4 86,0 259,9 47,5 90,1 82,0 176,9 42,4 73,3 94,4 14,1 14,3 18,6 19,5 Plačila sredstev v proračun EU 427,9 439,3 396,8 68,7 126,1 150,6 67,8 97,3 81,1 139,3 70,6 82,9 87,0 20,3 19,6 30,2 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -102,5 -1.960,2 -1.898,7 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: V skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. *V stolpcu "korigirana realizacija" so posamezne kategorije prihodkov, ki so ostale na kontih nerazporejenih sredstev, ocenjene na podlagi dosežene dinamike v preteklih mesecih. Nerazporejena sredstva so posledica uvedbe novega informacijskega sistema DURS in spremenjenega načina vplačevanja javnofinančnih prihodkov po 1. oktobru 2011. 2010 2011 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 10M 11 1 11* 1.247,5 1.183,6 1.286,2 1.180,1 1.188,3 1.461,5 1.707,1 1.205,5 1.118,2 1.277,0 1.256,2 1.269,2 1.301,3 1.097,3 1.220,5 1.220,6 1.294,1 1.290,5 1.356,8 1.361,1 1.191,5 1.110,0 1.232,7 1.119,7 1.132,5 1.263,8 1.388,4 1.147,1 1.045,0 1.172,5 1.185,3 1.208,5 1.244,8 1.037,4 1.181,0 1.100,8 1.239,4 1.235,8 1.260,6 1.265,0 1.131,4 1.027,0 1.103,3 1.055,6 1.073,1 1.189,1 1.227,7 1.094,8 950,0 1.111,1 1.131,8 1.141,3 1.177,8 976,9 1.111,6 1.041,2 1.174,0 1.170,4 1.181,2 1.185,5 276,4 114,1 226,9 213,4 218,8 219,0 268,6 215,1 208,1 212,1 294,5 237,9 295,4 106,0 221,0 235,8 103,2 223,8 236,2 227,5 434,8 432,7 428,8 432,0 434,9 436,4 491,6 437,7 424,6 438,4 438,3 439,6 439,0 436,3 431,5 436,1 172,8 416,5 386,7 444,0 2,5 2,6 1,9 2,0 2,6 2,4 3,1 2,3 2,1 2,3 2,5 2,5 2,6 2,7 1,9 2,1 0,9 2,6 1,6 2,4 18,0 24,7 27,4 24,6 13,7 31,2 15,1 7,4 8,3 8,3 7,1 25,7 21,0 25,4 30,8 28,0 4,7 9,5 33,9 33,9 391,1 444,4 411,2 376,1 393,8 492,0 440,2 424,5 299,4 441,6 380,3 426,2 410,9 397,3 420,1 331,1 446,5 456,8 493,2 495,4 8,1 8,4 6,8 7,3 9,2 7,1 8,5 7,8 7,7 8,2 9,1 9,4 9,0 9,2 6,4 8,2 7,3 7,3 8,6 8,6 0,5 0,2 0,2 0,3 0,1 1,2 0,5 0,0 -0,2 0,2 -0,1 0,0 0,0 -0,1 -0,1 0,0 438,5 53,9 20,9 -26,3 60,1 83,0 129,4 64,1 59,5 74,7 160,8 52,3 95,0 61,4 53,5 67,2 66,9 60,5 69,4 59,6 65,5 65,5 79,5 79,5 5,3 9,4 13,5 3,3 7,3 31,1 83,5 2,0 2,7 2,8 10,9 3,4 7,3 5,1 4,2 5,1 3,6 3,6 6,1 6,1 0,3 1,1 1,0 0,5 1,2 1,9 1,9 0,9 0,4 1,1 1,0 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,5 0,5 2,2 2,2 0,8 2,0 0,9 0,9 0,5 100,9 1,5 1,5 0,0 0,7 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 50,3 0,2 0,2 0,2 0,2 49,5 61,2 38,1 55,8 46,7 63,7 231,8 54,1 70,0 99,8 58,9 56,0 48,2 54,3 35,1 63,9 50,3 50,3 87,6 87,6 1.335,4 1.302,9 1.272,4 1.372,8 1.373,5 1.419,6 1.793,9 1.418,9 1.408,8 1.363,8 1.359,4 1.476,9 1.322,8 1.308,6 1.321,4 1.325,7 1.332,4 1.328,8 1.363,9 1.368,3 548,9 529,5 529,0 578,4 557,2 543,8 670,0 638,7 637,0 622,9 629,0 585,2 528,1 535,5 540,4 569,6 544,4 544,4 530,7 530,7 321,5 319,7 324,8 319,0 329,2 322,8 328,0 325,9 315,9 324,8 312,1 377,6 320,2 321,4 320,5 312,7 322,0 322,0 319,9 319,9 219,6 203,2 200,5 183,9 203,2 216,9 323,0 202,3 184,1 199,4 213,1 203,4 199,7 207,6 215,7 180,6 196,6 196,6 204,6 204,6 4,6 4,0 0,9 71,5 21,9 1,5 5,8 88,6 134,5 88,2 101,3 1,5 5,3 3,9 2,3 71,7 21,9 21,9 1,9 1,9 3,3 2,5 2,8 4,0 2,9 2,7 13,2 22,0 2,5 10,5 2,5 2,8 2,9 2,6 1,9 4,5 3,9 3,9 4,3 4,3 629,9 608,7 590,1 612,0 624,5 633,0 716,1 673,8 628,3 640,3 635,9 781,7 658,8 620,8 619,8 615,0 611,3 607,7 638,3 642,7 40,9 39,3 27,6 36,8 46,4 50,2 98,1 97,5 46,4 27,4 40,9 36,8 49,9 22,7 22,9 23,6 17,0 17,0 39,3 39,3 513,6 509,1 501,2 504,4 516,8 519,5 526,6 521,6 532,8 552,2 534,7 673,0 537,8 530,5 529,9 522,6 527,1 526,4 544,2 540,0 68,0 59,0 59,4 64,9 58,2 59,0 89,1 51,2 48,7 58,8 54,9 61,9 69,4 61,5 65,9 61,6 65,9 63,0 53,7 62,3 7,5 1,4 1,9 5,8 3,1 4,2 2,3 3,6 0,4 1,9 5,4 9,9 1,7 6,2 1,1 7,2 1,2 1,2 1,1 1,1 86,7 108,2 99,7 113,2 116,1 161,6 306,6 58,8 50,7 59,4 54,2 62,0 80,3 78,5 105,5 82,5 94,6 94,6 111,5 111,5 52,0 25,6 22,1 34,3 40,7 68,1 68,2 12,5 11,5 18,4 20,4 21,1 31,8 41,4 29,1 26,5 49,3 49,3 48,1 48,1 17,9 30,8 31,6 34,9 35,1 13,1 33,0 35,1 81,3 22,9 19,9 26,9 23,8 32,3 26,5 32,1 32,8 32,8 35,3 35,3 - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, ECB - European Central Bank, EK - Evropska komisija, EU - Evropska unija, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, NFI - Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Cooperation and Development, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP - Statističen register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo februar 2012, št. 2, let. XVIII