List 29. Tečaj XXIV, > obrtniške in narodne ' ^ Si . X Izhajajo vsako sredo po celi poli. Yeljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. y » « -« I4* Ljubljani v sredo 18. julija 1877. O b s e g : Našim volilcem ! Dragina govejega mesá. Preganjanje geseuic na želji in repi krma. (Konec.) vse. 0 delitvi konjskih premij na Kranjskem. — Dijakom na pot o šolskih počitnicah. Angora. (Dalje.) Korenje dobra konjska Obrazi iz življenja. Spomini na volitve Kranjske. Kako dualizem v zvezi z liberalizmom skrbi za kmeta in obrtnika, pa za nas Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Na šira volilcem! Volitve poslancev za deželni zbor Kranjski so končane. Zmaga naša v kmečkih občinah je slavna, enoglasna skor povsod, le v Kočevskem okraji se je par slovenskih volilcev izneverilo domovini svoji in je zato zmagal z enim samim glasom kandidat Kočevski. — V mestih in trgih pa žalibog ni bil izid volitev tak, kakoršnega smo smeli pričakovati; le Kranj a in Škofjeloke ni strla nemčurstva „boa constrictor"; ona sta resila čast matere Slovenije, da je izvoljen bil naš kandidat. V druzih mestih in trgih zmaga naša pa zato nikakor ni bila mogoča, ker mnogo domaćih izdajalcev ni bilo sram pomagati tuji sili, kakoršne nikdar nikoli nismo še doživeli, dokler volimo za deželne zbore, in katero svetu odkriti bodo poslanci naši priliko imeli na drugem mestu. Če tudi smo po takem večinoma sedaj propali, propali smo pošteno, — ali more nasprotna nam stranka to o svoji zmagi reči, kazal bode pretres vo- lilnih dokumentov. Možje slovenski! Vlada Vam je, ko je največ delà bilo po kmetih , naložila težko breme potovanja k vo-litvam v oddaljene kraje. Vi ste v zavesti domovinske dolžnosti srčno premagali to nezgodo o budi vročini: ljubezen do domovine Vam je hladila čelo in zaupanje na zmago Vam je krajšalo pot. Ni Vas prišlo na vo-lišče le po 10 in 12, prišlo Vas je na stotine, prišli ste skoro da vsi. Narodni volilni odbor se je z živim zaupanjem obrnil do Vas domorodcev po kmetih, trgih in me3tih. Vi ste poslušali njegov glas in zaupanje mu povrnili z zaupanjem, ne brigaje se v ponosni neodvisnosti svoji niti za sladkanje niti za žuganje protivnikov naših. Bodi Vam za to očitna prisrčna zahvala! Narod slovenski v zvezi z odličnimi rodoljubi in s pre-častito duhovščino , ki se po pravici more zvati biser mile nam matere Slovenije, bila je skala, na kateri so se razbile grozovite zapletke in nakane, s katerimi celó sêia naša prepréči se je drznila tuja sila po mnogo-stranski komandi in Iškarijotovih srebernjakih. Slava zato Vam voîjlcem, ki ste zvěsti ostali sve-tinjam domovine naše! Ce bode treba, da Vas narodni volilni odbor zopet kliče na volitveni boj, čujte njegov glas zopet tako věrno kakor zdaj, in ko se razjasnila bodo vremena Slovanom v Avstriji, do česar imamo trdno nado, vidimo se zopet na volilnem bojisči z navdušenim klíčem , ki se ima odmevati po planinah in dolinah domovine naše: „ne vdajmo se!" Še bo jutri dan! Narodni volilni odbor • i v Ljubljani 16. julija 1877. Dr. J a n. B 1 e i w e i s, odbora prvomestnik. Gospodarske stvari. Dragina govejega mesá. Goveje mesó je čedalje dražje.. Že bo kilo pri nas kmalu po 60, na Dunaji in v več druzih mestih je celó že po 80 kraje, in še Čez. Vselej pa je lačni želodec bil slab patriot. To smo skusili leta 1848. Leta 1846., ko je dragina čedalje veča postajala, je bolj ubožno ljudstvo povzdigovalo svoj glas, naj vlada Avstrijska prepové izvožnjo raznoterega živeža; al vlada ni hotela slišati tega glasú, in vsled mnogovrstne nevolje ljudstev in čedalje veče dragine prišle so prekucije leta 1848. Neizmerno veliko stvari, ki služijo člověku v živež, se je nakupovalo takrat v Avstriji, pa izvaževalo v tuje dežele. Prav tako se godi zdaj. Tisoč in tisoč volov in drugih goved gré skor vsak dan iz Avstrije in Ogerskega po železnicah čez Nemško mejo, in to brez colnine. Že je vsak oficirček Nemške armade za več mesecev preskrbljen z osoljenim, posušenim ali drugače umetno pripravljenim mesom, — pri nas domá pa si revniši Ijudje ne morejo več, malopre-možni pa komaj še košček mesa kupiti. Ce se je na prid vojaštvu prepovedalo, v tuje države prodajati kónj, kako da se začasno ne ustavi i z vožnja goved in druge klavne živine? Ali mar gospodje, ki stojé na krmilu vladi, res ne vedó, čemu večidel se nakupujejo dandanes pri nas voli? Ali ne vedó, da se Nemška armada na skrivnem pripravlja na vojsko? Ali res ne vedó, kar vé ves svet, da v Pasovém na Bavarskem mnogo mesarjev vsak teden mnogo valov zakolje in na stotine centov posušeriega suhega mesá 228 za Prusko armado prodaja? poročajo mnogi nemški časniki, naj prekličejo vladni Ce to ni res, o čemur Žebičkom ako > kateri za premijo prosijo , se bode, časniki taka poročila. Ker pa tega ne storijo, mora se misije v obeh konkursnih se spoznajo za premije vredne , od premijske ko misliti, da je vse resnično. Vsaj so tudi „Novice" že v Bled kup krajih, namrec dělilo: d vel et ni m v K r a n j i e b i č k o m večkrat povedale, kako celó naša Kranjska deželica premij po 30 srebernih goldinarj mora svoje vole in krave žrtovati Nemški državi. Za premije smejo prositi 1 tni žebci plemenjaki, kateri so dobro rej Gospodarske skušnje. Preganjanje gosenic na repi in zelji in krepki menjaka é pleme, katero se » zdravi ploh na sebi imajo lastnosti dobrega žebca Ker so Novice" že mnogo sredstev priporočale o 1VCI OU ])iW»ILiO UlUVgU OlOUOliOV J/i I^V/IUUHIU v si j O , UlUlOjU jJiGUI preganjanji gosenic na zelji jn repi, naj tudi jaz povem, kviče, v katere so in posebno pa dobre lastnosti za tisto izrejuje (Pincgavsko pleme) pro morajo predložiti premijski komisiji pripustne bu Lastniki takih žebcev, kateri za premij kar sem že trikrat skusil. Ce ima gospodar vodo blizo, jih ubrejili itd po předpisu zapisovali kobile, ki so so k |d ou i a a i ^ j t? intra pomoc ta-• ^ c* j oo u»iu y a ▼ uiuci kakega pol škafa ali kolikor je potreba, več ali manj, premijo dobil se nalovi rakov Licencirani privatni žebec plemenjak ki aatvcga pui ouctiu ctii »unaui pun , » mu uiouiiju uu uii , ui liicvij uuol in naj jih pusti na solncu , da krepajo in se dobro leto zopet prositi za premij osmradijo. Ko se je to zgodilo i f WUUI Ui Vj u j O l\ j ai jC ju zključen, da bi ne smel prihodnj ze IjV/t IVU OC JO IV-f âgimiiU , na] OQ uailjo U»-UJV xJ , £_j CUV. in s to vodo naj se tri jutra zaporedoma zelnik novitni podp nJ vod ali to 1 7 kateri so se dali od drža proti sta Isto pišče poškropi, pa gotovo přežene gosenice ljá tudi za polže. Korenje dobra konjska krma. e večkrat smo priporočali med drugo krmo več- r^r*,*»*,«*** v rejo privatnim gospodarjem, kakor tudi privatni žebci plemenjaki, kateri že dobivajo od države podp premije (subvencijo) 7 n e dobij o bene 10 Privatnim žebcem plemenjakom, kateri za pre li meu urugu *rmo veo- ^J0 Pr031J°> 8e bode, ako se spoznajo za premije vredne, koren i a vzlasti takim od premijske komisije v Kra nj i in v Bled u dalo eno t J ^ i t k /\ t « « m * m m krat konjem pokladati tudi konjem, ki bolehajo za kašljem (kevžehom) in katerih darilo po 50 srebernih goldinarj se naduha prijeti hoče. Sladko korenje tolaži kašelj in ga odpravi, Če se sicer z bolehnim konjem umno ravná. Ker pa korenje tudi na čeva delà, da se konju blato v njih ne zapeče, priporoča se korenje konjem tudi iz tega ozira. Zato svetuje nek skušen gospodar korenje vsak dan dajati z večerno klajo, ker zjutraj in opol- i a 1a nn an r» n I? n rv> nrti a Od c. kr. deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani 24. majnika 1877. Podučne stvari. dne, ko je konjem dovoljeno le malo časa za krmenje sežejo pred vsem najraji po korenji in pustijo oves in rezanico na strani. Omenjeni gospodar dalje piše to-le: Izprva vzamem korenje naravnost z njive in ga s per- vred dam konjem. Žró ga prav radi. Ko Dijakora na pot o šolskih počitnicah. *) jem pa spra- šolsko leto, kakor so prošla vim korenje z njive domu, denem nekoliko korenja s perjem na stran in takega konjem pokládám tako dolgo, dokler je perje še zeleno. Konj korenje s perjem vred in zato tudi ni treba perja rezati od ko- vsa na čast, nekaterim na žalost. Vendar, prav 1 au J KJ y ILI £ić*VVS IUU1 UI 11 U MCI JJUI J » L KA Gt «Il VU »V renja. Že' veliko let tako ravnam in zdrave konje imam. rad « t Je Preteklo je tudi to druga, nekaterim bodi si šoiski vspeh kakoršen koli, vsi dijaki radostni Čakajo časa, da se ločijo šolskih klopi in šolskega prahu. Komaj so prišli dijaki v domače kraje, in večina njih že misli na različne zabave 7 da delitvi konjskih premij na Kranjskem. IL Posebni predpisi (Konec.) Žebički in licencirani privatni žebci jim veselo pretekla tudi tacih, ka- dva meseca počitnic. Dobode se jih pa teri, ne misleči samo na zabavo, so si že odlocili, kakove knjige bodo brali in studirali ter se ž njimi naj-bolj zabavali. Dobro mislijo uni, ker si tako hočejo neposredno vedriti duhá, al boljše mislijo drugi želé tem ne pozabljajo svojega uma, temuč ga 7 ker v z novimi plemenjaki se smejo k premiranju pripeijati samo v dveh pridobitvami obogatiti in zbistriti. konkursnih krajih, namreč v Kranji in v Bled u. to ni vse, kar more dijak storiti ob počitnicah. 2. Za premijo utegnejo prositi lepi d vele tni že- Se nekaj plemenitejšega je, ker mu je cilj plemeni- bički Pincgavskega plemena, če so dobro rejeni in i 1 v • t ej s i 7 izvirajoč iz ljubezni do domovine. če po rasti svojega trupla obetajo, da se bodo zana-prej dobro razvili, Dobro » 7 krepiti si teló 7 dobro je, hraniti se s tako plemenjaki. da bodo enkrat dobri žebci čitanjem in učenjem, a to je naposled vse gola tesno- dušnost, in reklo bi se lahko, sebičnost. Komú koristiš, če sediš pri svoji mizi Do premij imajo posestniki takih žebičkov če se ves dan sučeš po polji, ali Učiti se 7 da takrat pravico, če se 8 postavno pripustnico dokaže, ter bereš zabavno ali podučno knjigo? da so ti žebički od cesarskega ali licenciranega kedaj koristiš svojemu rodu in kolikor mores privatnega ž e b c a plemenjaka, in se dokaže po spri- že zdaj delovati za národno prosveto, to je vredno čevalu županovem, od pristojne politične okrajne go- pravega člověka, resničnega domoljuba. sposke potrjenem, da so jih posestniki sami izredili. ebički, ki so premirani bili kot d velet ni pa ■■■■ WĚM kaj more storiti dijak, kateremu se je samému 7 še učiti, kako bi druge učil? OI , more in more dosti, se drugo leto zopet k premiranju pripeljejo se osobito pri nas! Kakošne dijake ima naša slovenska smejo, ako so se popolnoma izrastli in imajo izvrstne zemlja? Največ kmečke sinove, plemenske lastnosti, ali od vlade kupiti za deželne Kdo nam pa more dokazati, da dijak ne more storiti ničesa med kmečkim žebce plemenjake 7 ali pa 7 če se jim dá za najbližnji ubrejivni tečaj pripustmca , nasvetovati od deželne ko- *) Po Tržaškem časniku „Naša Sloga", obrněno na raz- misije pri c. kr. ministerstvu kmetijstva, da jim podělí mere slovenske po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Pri- podporšino. mordkem. Vred. t ljudstvom? Poglejmo svoje pridobitve poslednjih let v veljá osobito nam Slovencem, katerih vse upanje je nasi domovini mogl dijaštvo ? vsemu temu marsikaj pripo- kmetstvo. Dijak, tù več, tam manj, vživa dovolj spoštovanja Začnimo zatorej in vzbudimo ljudstvo iz mrtvila ako hočemo > da ne utonimo v nemškem morji > Za pri ljudstvu , katero žalibog skoraj vse tuje previsoko takošna predavanja ni treba nikacega posebnega znanja , ceni tudi njega, kedar niti se ne zahteva izvirnost. Edino, na kar gre paziti cení, kar ne nosi kmečke suknj doide domů in mu začne razločno in bistro dopovedo- je dobra izbira predmeta in jasna domaČa beseda. ) p vati y kaj je videl dobrega na tujem in česa se naučil Na svoj oči m id > kako se ljudstvo zbira okrog nosti Pred vsem se mora ljudstvo podučiti o narod- t takega dijaka, kako ga posebn mlaj ) o naših težnjab, o naših dolžnostih proti narodu pažljivo po novic, in navdušiti za ljubezen do domovine. Kakor bodemo in kako se starci ž njim radi spu- imeli ljudstvo, zavedajoče se svoje národnosti, lahko ečaj v pogovor ter ga povprašujejo za to in Mo rete > mili nam dij ojake 7 delu probujate svoj gospodarstvu, ni pravi rodoljub, kdor tak želeti lep varčnosti 7 ljubezni za domovino? Za Boga prilike , da dobrému da prilik Ne moremo si misliti dobreg I W V > dijaka, \x niti Razumen člověk takoj sprevidi da jVUi LI\J UJttl«01JU • li w u VVIV WV J/VI Vit MIUMAV U1MWV f jVj A v • A.ÍKIÍULUVU WAU Y Utt ICtOVSJ UJ^l U V 1U1 j VI Ck DHID J G se od teže lomila drevesa. Ako dijak mladeneč ne hre- najprvo probuditi národno zavest v ljudstvu m I • 1 ! • V 1 1 il* V + v 1 i 1 1 r^i peni za dobrim, ako ni zavzet viših nazorov, tudi moz 7 treba kajti ne bode ljal in deloval ona je moč, katera dandanes vlada svet. Samo zato 7 Naj zatorej dijak z onim čuvstvom, katero čuti 7 tudi govori, in videl bode, kako se bode mrklo oko za- ker naše ljudstvo spava , drznejo se protivniki naši za tajevati zemljo slovensko, narod slovenski, in trditi, da smo Kranjci s „kranjsko špraho", in svetilo ter se na ustnah zibal smeh — kot znamenje na Štajarskem in Koroškem pa 77 Windische" Resnica, ta 7 zaup, ta genitev sta mo zaupa in genitve. rebiti začasna, kakor je navadno pri kateri se brzo vnamemo, a tudi hitro ohladimo brez koristi ne bode, ker pušča sled za seboj dr. Bleiweis v južnih narodih, spraba". kar knjižici: „Slovenski Je izvrstno šibal jezik pa Kranjska vendar Drug pot bode pristopniji. Govori danes, govori jutri, gotovo bodeš nekaj dosegel. Ka čul prosti kmet od tebe, meniti to iskro. Mnogo mnogo se je spremenilo že na bolje in se bode še spremenilo, kajti, kedar se vname iskra narodnosti, se več ne vgasi. Nam je zdaj naloga, zapla- premišljal, ali pa dva in trije drugi osnujejo bode sam govor o tem rebiti se dobode med njimi Zato si jim pravil ti, in še o drugem Mo 7 bratje, zberimo volj o, združimo se kjer nas kdo 7 delavec ali jak 7 videl je več v selu in podučujmo ljudstvo na korist njegovo kateri je , ko je bil in skupne domovine. Izvrstna naša duhovščina nam ne bode odtezala svoje pomoči. Poleg tega se moremo še na drugem polji národu nekoliko svetá, in ta dodá po od teh misii tem kaj svojega. Povedite nam zdaj od teh pogovorov korak do delà velik? Mislim, da ne. oddolžiti. Ves svet zná, kako dragoceno blago imamo Ako nič druzega, prepri kako s se bodo kako kodljiv prego tako délai Je apačen, moj ded tako moj oca 7 si vend tako hočem tudi ekaj dosegel !» > v svojih narodnih pesmih, prislovicah vestih, uganjkah itd. One imajo vrednost ne samo pripo prosveto (omiko)? Ena stvar reč pogosto b bila, cesar sem Kedar si to dosegel, za pesnika, ampak tudi za jezikoslovca. Naj se potrudi zatorej vsakdo zbirati v svojem selu kar največ se dá naj pošlje „Matici slovenski" v Ljubljano. Vsaj vemo, da ona te na- Kaj pa naj delà dijak o počitnicab za národno tega národnega blaga, a svoje zbirke z ljudstvom zgoraj omenil, nam rodne zaklade že nabira. Ona bode stvari porabila, ka- se čemur se bode morebiti kdo zaničljivo zasmejal, a ven- e to več ekaj je, kor bode najboij znala. 7 dar nego ako bo dobro premislil, bo videl 7 da Naj bi tudi stařeji naši rodoljubi prijazno podpi-rali nadepolno mladino o takem blagem delovanji na ničljivega smeha vredno. Mislim namreč na korist njeno in blagor domovine naše, kajti če mladež ljudska predavanja ali čitanj Da ljudsko predavanje je ono sredstvo 7 katerega naša ne išče v kvartah , krčmah in kavarnab zabave 7 ampak o tem, da se sama uči in tudi druge uči, res- so se posluževali in se ga še poslužujejo vsi naobraženi nične bodo postale besede, da je mladina edino po- — _ a m m mm m é ^ i # • "li _ — —, i — - narodi, da povzdignejo ljudstvo in ga pridobé za národno misel. Pred nekaterimi tedni čitali smo v „Viencu", da roštvo bodočnosti naše. so se poprijeli tega sredstva tudi Rusi v Moskvi, in da 7 se vé Mi , do takega števila ne pridemo nikdar, al nam bi je pri vsakem predavanji bilo 10.000 poslušalcev Zabavno berilo. 30 In tako. kar si dosti bilo, ako jih pride 20 pravil tej tridesetórici, vedelo bode jutri vse selo. ve, da tudi za malo združevanj treba dovoljenja dotične polit Vsako leto beremo po novinah 5 po i gosposke.) h postavah 7 zdaj to 7 zdaj Obrazi iz življenja il Loterija. ono društvo napravlja svojim udom poleg zabavnih tudi (Konec.) poduč shodě z malo izjemami nisem citai, da bi se kaj tacega napravljalo tudi za ljudst držé To je res pomenlj ene těžko kaj za-se ob Zvečer vé Matevžek ta čudni primerljej. Ponoči kaj nam ie bliže od ljudstva? Mestjanstva, to je, se sanjajo njemu tri številke 12 •t • • I y i . fTpi rr . • ví • 1 • • 1 • % 7 43 78 77 Kaj vraga I srednjega, imamo malo, moramo ga se vstvanti To Ker ste prišli adnj dve moje žene narobe, stavim zdaj % 230 tako-le: 21 7 34 7 87. Razen teh pa naj stavim tudi ste- sami ne veste. Jaz vam bom povedala prave Dali mi vilke tako, kakor so se mi sanjale." To stori in zadene boste „ambo" 34 f 87. jezi Prva številka je pa bila 12. To ga gold, za-nje. Oslepiti vas nočem. Tam-le na Sreča se mu ponuja y da J° zna zgrabiti. Ko bi bil preobrnil le zadnji dve števiiki, prvo pa pustil y pa bi bil zadel „terno". Zastavil je gold. y dobil pa za „ambo" Te 4 gold. Dobiček. Loterija nese. temni steni se vam bodo pokazale same. Le toliko po-čakajte, da bo tema." Matevžek čaka. Babura sprej me 5 gld., potem veli Matevžku, naj gre ven do večera, ker mora ona sklicati duhove, da jej povedó prave številke. Matevžek gre v 4 gold, stavimo zopet v loterijo. Sanjajo se mu bližnjo krčmo. Tam sedi do večera. Potem se poda zopet nove številke, a te se mu ne zde dobre. Staviti y hišico šantove Barbe. Bila je majhna in temna. Barba pa hoče. Gre tedaj v loterijsko kolekturo in na tri ga je že čakala. „Le malo potrpíte. Duhovi so zdáj številke stavi 4 gold. Zadene skoro ,,pri piki" nar i™™ --n-*-«»« » —~— notrí. Vas bom že poklicaia." Tako govori Barba in številk manjka. Stavimo jih še enkrat, dajmo na-nje mu veli čakati v veži. Cez četrt ure gold. Čudno! ko • —w J — ---^------;--J — w ---— j ~ umu. v un v,oi\uti v ywciu vwa vuw t uic ^ au J 6 u nu YO< Ko se prikažejo na tabli, je zadeta že temno, ga pokliče. On odpre vrata. Soba je temna bilo vse ena, drugi dve blizo. Brcnimo zadeto ven. Ta ne pride a na steni se lesketajo svitle številke: 26, 33, 56 y vec. Nadomestimo jo z drugo^. Ali res vrag nagaja? 90. 62 Nek čuden omamljiv dub navdaja sobo. Matevžek y y DrugiČ zadene dve števiiki^ Ce ne bi bil prve pre- beži ves omamljen. Jurček ni vedel, daje zvita starka ~ " ~ v temoti s samonétom (fosforom), ki se v temi sveti, menil. zadel bi bil terno. Dokaz da ga sreča išče, on je ne zna najti To pové ženi. Posvetovanje. Sklep, da je najbolje, zapisala te številke na temno steno. Na te številke stavi Matevžek, kolikor more de- če ne dasta groša več v loterijo. Tega sklepa se držita narja skup spraviti. Se več! Prepričan, da bo gotovo par tednov. Pride pa kokšarica, ki pové, aa je v lote- zadel. pelje se s svojim vozom v mesto, kjer so se riji viděla, ko je někdo terno potegnil. Okoli 4000 gld. imele številke vleči. tam prodá voz in konja prav po da je lote- zadel pelje se s svojim vozom v mesto, kjer so se je dobil. Lep denarček. Matevžek se zopet zamisli. cení ' ^vv.*. — W ----- ~ — ------* -------- UUUi J P& čaka vlečenih številk. Saj bo potem lahko Predno bi 4000 gold, zastavil, moram zadeti enkrat kupil najlepši voz, najčvrstejša konja in pripeljal se yy terno". Pozabi sklep in stavi vnovič. Mnogo zastavi, domů tisučakov poln žep ne ene a ne zadene nič vec. Se blizo ne pride s svojimi šte- Željno pričakovani dan pride. Matevžek se rine z vilkami. Bere po časnikih naznanila, da profesor Orlice drugimi vred v loterijo. Številke se vlečejo. v Berolinu podučuje ljudi, kake številke je treba sta- ni njegovih. Jeze zelen hiti iz sobe domů. Ne domů, viti. Pridjanih je več zahvalnic za dobljene terne. Piše ampak proti koči šantove Barbe. Zastavil je bil zadnji profe8orju Orlice v Berolin in dobi za par goldinarjev denar in sicer 300 gold. Zdaj je berač. navod, kako staviti v loterijo. „Le párkrát bom po- še imel, lastnina je drugih. Žena. otroci skusil. Ce ne bo nič, pa bom pustil vse pri miru." Vse y kar je vsi so be- rači. Strašna jeza ga popade. Ponoči je pogorela koča Po Orlicevem navodu stavi. Ze drugi pot zadene šantove Barbe. Barbo so izvlekli drugi dan izpod tra- ambo". Ta navod je kaj vreden, ta. Le tako naprej, mov vso ocvrto in sežgano. Na Matevžka je letel sum y> kmalu bo „terna". In res! biti. Vseiej za par številk razločka. Mora Stavimo, stavimo po več da Cedalje više stave, čedalje bliže „terni". se ,,ternau splača. žena se ker so ga prejšnji večer videli blizo koče. ga. Hudodelstva ni tajil. Přišel je obsojen v Přijeli 7 so Tudi vname za loterijo. Po 50 do 100 gold, je stavljenih kruh pri tujih ljudéh. , kjer je umrl. Posestvo njegovo je bilo prodano. Zena je umrla žalosti. Ubogi otroci pa morajo si služiti svoj vsak pot. To ne more dolgo trpeti y če kmalu „terna" ne pride. samo Ali kaj dé to! Le ena terna, potem pra- , koliko je vsa fara vredna. Gospodarstvo gre navzdol. Nič ne dé. Sosedje bodo strměli, ko bo Matevžek enkrat prinesel tisučakov To je loterija! Angora. y da si bo lahko pipo zažigal ž njimi Zgodovinski - romantičen obraz Ali kaj vraga? Mar sreča nalasč nagaja? Bomo videli, kdo bo prej nehal, ona ali Matevžek posestvo še nezadolženo. 7 ki ima Kmalu pride Matevžek v denarne zadrege. Več- je jezen , če mu kak sosed noče upati par dese- z množtvom vred je rastla tudi njih drzovitost. krat takov. Gre v krčmo. Krčmar je vesei, da dobi takega gosta (Dalje.) zgrinjale so se in zgrinjale nove jate v mesto y 7 , in če Matevžek ravno nima drobiža, da bi pla- yy Naj gagne sultan, le-ta krivoverec!" se je nenadoma po y ulicah „fanatišk" razgrnil jek yy zaklade čal se zapiše. To nič ne dé, bo drugi pot plaçai. Ve- vjckl j OU ûapiOWt jl. kj iilU UU UVj UU Ul U^l fJICtOC«!« V lu AUU.UUU U"J Ui,LU ^^ likokrat pijeta s krčmarjem skup, in se pogovarjata o rimo in sesujmo serajl in kadune naj nam bode dal, morajo biti naš plen ; bu- y loteriji. Delavci na polji pa delajo, kar hočejo. sultanu in njegovim emirom na glave!" njegovo zidovje nevrednemu Zdaj ze ljudje vedó, da je Matevžek v ze veliko za- „Ha, ha! u stavil. Vsak, kdor ima pri njem kaj tirjati, se podviza, same radosti je mel roči smijal se je KazanČić in vsled se zavaruje. Matevžek dobi sodnijskih pozivov na da kupe. Ali kaj dé to! Saj moram zadeti v loteriji misli frem dobro ! yy Nu, Bajazet si strani obrnil se v serajl y potem bom vsakemu vrgel tje par stotakov, tebi danes! Hoj dobro jih razvnemlje Je- opomnil je in po ,kako slavna vzbuja je to y pa bo vse dobro. Prodá les z gozda, prodá njive, prodá živino. na višinah! Bisurman na gospod Bog, čast in hvala bodi tebi gre smijal. 7 v loterijo. Ko bo zadel „terno", Vse polje ! Ui y Bisurmana, Brusa za Kosovo vriskal je skoro neoprezno glasno, sreća je Zadeti pa mora, ni drugače. se bo vsem v zobe bila to, da je njegov krik v primerji sè splošnim hru- Tisti dr. Orlice v Berolinu ne veljá nič" pom bil deh. y mu Ti zlostni, tuleči divji vojščaki se nenehoma pomi- pravi slednjič žena, ko je obupala. „Tam tista šantova Barba vé boljše številke. Je že marsikomu pomagala". In Matevžek gré ajej M Vi ne stavite prav u y mu čejo k serajlu , divjost jim šviga iz oči, neukrotljiva strast, skoro blazniška běsnost se peni okrog njihovih ust, to so Azijski sinovi, ki ne poznajo nikakoršae ko jej ^je svoje žeije razodel. „Staviti morate meje ni v strasti pravi, pet številk. Ce te zadenete, boste dobili toliko ne y da ; v sužno3ti; ovladala jih je zdaj strast y » OUlO-Oti, uo V J»u JI krvna žeja, kakor tigru, gleda jim iz oči veje 231 v njihovem gorkem dehu, pogled va-nje budí grozo, Bojažljivo so prednji uporniki pomikali se nazal, gnjus; kedo bi ne sodil, da je današnji dan poslednji da bi zadnjejši ne porinili jih čez črto, a niso propadli dan Bajazetu? utibnile so vendar so se te odurne jate vstavile nenadoma, gove grožnje. kletvini svetega moža; nihče ni dvomii o resnici n]e- poslednje se gnjetó naprej in kričé: (Dal. prih.) If I Li Uli v O \J y X U pUOl^/UUJU OV ^Uj VVV WJ IU I* L l\J\J • Ubijmo sultana, tega krivoverca, nam naj dáde zlato in svoje kadune, nam pravovercem, mi nismo nikoli po- pustili prorokovega zakona !" ti ki so spredaj, rinó se nazaj m upijejo: >> Naj raztrgan plašč, kateremu pred očmi so i vas gehenna (pekel) pogoltne! ali ne vidite ?!" pěstmi in z orožjem se upirajo navalu poslednjih jat ki ne mogó videti derviša, čegar strhlo telo ubožno krije razkaČeni pustinski in gorski sinovi odnehali in vsled Časti do njega jeli pomikati se nazaj. Nenadoma se je bil sredi ulice , s katere si videl vrata v serajl, prikazal Abdallah, kakor bi bil iz zemlje prirastel, grozeče je desnico dvignil na upornike ) in z resnim karajočim okom je pogledaval jih. LU y r\ Ci 1 Ck \ \J \J I L±1 UIVU LXJ J pv/^iwuti Y Mi Jlli« Veliko moč je imel do teh divjih pustinskih in da je gorskih sinov ta polunagi starec, ki so ga častili, svetnik; njegovo resno živenje, njegov „fanatizem" je njim bil dokaz , da občuje s prerokom, nagota pa je bila priča njegove svetosti; ni bilo ne v Brusi, ne v taboru okrog Bruse nikogar, kateri bi bil dvomii o sve- kričal je derviš y da-si tosti derviša Abdallaha. „Meka bi se uprla Medini !"*) — «.wv,«* sè silnim glasom, da so lahko slišali ga najbliži je velik hrup bil v dalečini — „ali vas je „eblisa* omotil sè svojim strupenim dehom, ker svoj glas in svoje roke dvigato na padišaha, na prorokovega namest- < nika 7 77 ki goji in širi alkoran?" Krivoverec je !" zakričali so mu in odgovorili 7 77 îe v brado pljuje proroku; mi nečemo sultana, kavrin 7 vinsk pijanec!" Ne „ne, nećemo ga ut kričali so poslednejši terih ni dosezai dervišev pogled — „ in njegove kadune razdelimo med-se!" ka- ubijmo ga, a zlato ; „Tako je dobro!" — «»^«i « Kazančić, ki je bil modro stopil na stran, da ni stal prav pred očmi razburjenim gojiteljem čistega korana, ali vendar je bil še dosta blizu, da je lahko slišal vse kimal je pohvalno z glavo m videl j yíuci — ,,tako je dobro!" — jv> — ne dajte se okaniti besedám tega raztrganega blazna!" govoril je sam sebi 77 > ,Vi torej zahtevate boj in kri?" derviš „Bismillah ! podoba kaže, kričal je dalje da ste pravoverni vojščaki čistega alkorana. Bojevali boste, ali vaših so-vražnikov kri bode barvala vam orožje; tukaj pa „ne žeđe vaši sovražniki ; preverite se, da vas sultan še dejal je in pokazal seralj čakite da se vrnem danes odpelje na vojsko, kjer boste zmogli in obo-gateli. 77 Mi nečemo nikakoršnega drugega, bogastva, mi zahtevamo njegove zaklade!" kričali so nekateri. „Da, nekateri. tako je to, Allah il-Allab!" — kričali so tudi Derviš se je še čvrstejše vsklonil, kar vsplamtelo mu je oko in obličje vsled same jeze, mahal je po zraku z rokama, razkačen je bežal preko ulice, a ko je zopet stal sredi njih, srdito je upil: „Prokleti satanovi sinovi! kdor izmed vas se upa prestopiti črto, ki sem jo zarisal, ta pride v gehenno? njegova duša bode na vekov veke blodila pred vrati v eden (nebesa) , nikdar ne bode okusila neizmerne sladkosti v prerokovem •• // I raji." * Meka in Medina ste Mohamedanom sveti mesti v Ara- biji ; Meka je Mohamedovo rodišče, Medina pa je mesto, ki je prvo vdalo se njegovi veri, sprejelo iz Meke izgnanega proroka in krvavo borilo se za-nj z Mekani. Polltlèïie stvari. Kako dualizem zvezi liberalizmom skrbi za kmeta in obrtnika, pa za nas vse. Unidan je kvotna komisija predložila državnemu zboru Dunajskému izkaz, koliko je v Avstriji (našem oddelku cesarstva) in koliko na Ogerskem (drugem oddelku cesarstva) davka došlo do leta 1875. c. kr. davkarijam od leta 1868., ko je bila Habsburška monarhija na dvoje razcepljena in se je po B e u s t u in D eaku rodil dualizem stavil gospoda «>* ^vH^uut» , un kraj uitavc xu.agjcu.a. au va tega vladnega izkaza je postalo razvidno, da od leta ki je Nemca takraj Litave po- Litave pa Magjara. In 1868. do leta 1875. tedaj o letih se je v Av- striji (brutto) vplačalo direktnoga davka (zem-ljiškega, hišnega itd.) 684 milijonov gold., indirektnega (vžitnega) pa netto 952 milijonov, skupaj po takem 1636 milijonov gold. Ker pa Avstrija šteje 20 milijonov prebivalcev, tedaj pride v teh 8 letih pri nas na enega člověka 81 gold, davka. — Na Ogerskem 3e je v istih 8 letih direktnega davka vplačalo (brutto) 342 milijonov, indirektnega pa (netto) 398 milijonov, tedaj skupaj 740 milijonov gold. Ker pa je na Ogerskem le 15 milijonov ljudi, tedaj na enega člověka pride 49 gld. davka.' Po takem na Ogerskem vsak čiovek plača 32 gld. manj davka kakor pri nas v Avstriji. — In kaj mislite, kako Magjari opravio u jej o ta veliki razloček? Tako-le: Ker se je v Av- I 11 ? skup-pravi z drugimi tem To je blagoslov dualizma do- striji v navedenih 8 letih veliko več davka iztirjalo mora vprihodnjič Avstrija tudi še veči znesek nim državnim stroškom donašati, to se besedami: čem več davka A v s tri j a n ci plačujete manj ga je nam treba! 7 gospoda Be usta, častnega mestjana Celovškega stavlja „Karnt. Volksst." Oglejmo si zdaj še liberalizem Nemcev po Dunajskih„Neue Weckstimmen", kako pritiska na male časnik v pise ta so naši podobni obrtnike in rokodelce. Tako-le obraz Dunajskim liberalcem, katerim kakor jajce jajcu: „Kaj neki dobrega so storili liberalci obrtnikom, katerih večina jih za svoje mali molike? Obrt-niki so jeli stradati, liberalci pa, ki so med tem obo-gateli, dali so jim namesti kruha lepe besede, hvalisali so jih posebno zarad njihove politične zrelosti, tolike verske izomike, da je komaj še nekoliko kristijanskega sledu pri njih ostalo. Obrtniki so tožili o dragini stanovanja ali da celó stanovanja ne morejo dobiti; liberalci pa, katere so za svoje bogove imeli, zidali so si palače in si na deželi kupovali velika posestva. In zmi- bolj pa nazaj s temi ; rom više je šio z ummi, zmirom uni prihajajo vedno bogatejši, ti pa vedno bolj siro- Kot liberalci brez vere zasmehujejo pregovor: masni. Uni „Brez Božjega blagoslova ni sreče." več časti dosegali, postajali baroni in ekscelence so zmirom 7 ti pa so postali iz samostojnih mojstrov sužni delavci judov- skega ali pa pojudenega, vu j^, nu0l«.uv&« To je bila plača, s katero je dandanes gospodujoča nemška stranka male obrtnike in rokodelce za to obdarovala, da so oni kot pudeljni pri vsaki volitvi po komandi v volitveni hudournik skočili in liberaînega odbornika ali poslanca aportirali." - to je liberalnega kapitalista. 232 Spomini na volitve poslancev v deželni zbor Kranjski. L Ko je žetev pri kraji, obraća gospodar svoj pogled nazaj, kaj vse se je godilo med letom, da je letina iz-padla dobra ali slaba. Tudi i zid volitev je nekako podoben dovršeni žetvi. Zato se spodobi ozir na to, kar se je godilo do 7., 10. in 14. dneva tega meseca, kako se je ljutika sejala med domačo pšenico, da z volitveno letino ne moremo po vse zadovoljni biti. Kranjska dežela šteje nad 460.000 prebivalcev, med katerimi je le kakib 20.000 Ne m ce v (Kočevarjev in Weissenfelserjev), vsi drugi — razen trohice tujcev — so Slovenci, in vendar— deželni zbor Kranjski ima zdaj većino nemčursko, vsaj ne naške je ne moremo imenovati, ker noben Kocevar ali Weissenfelser ne bo sedel v prihodnjem deželnem zboru. Ali ni to naturi nasprotna prikazen, prečudna uganjka, ki je drugače resiti ne moremo, kakor s tem, da govorimo z besedami sv. pisma , po katerih je sovražnik „ljuliko sejal med pšenico." In kdo je pomagal tej preČudni prikazni? Schmerlingov volilni red jej je prvi stvaril temelj, ki volilcem v kmečkih obČinab, kateri zastopajo blizo 400.000 prebivalcev, dovoljuje voliti le 16 poslancev, 60.000 mestnim prebivalcem pa 8, in je tako imeno-vanemu „velik emu posest vu", ki šteje le 117 glav, dal celih 10 sedežev v deželnem zboru, 2 sedeža pa kup čij ski zbornici, kateri je po glasovitih volitvah pred 2 letoma oskrbel Vesteneck. Tako so 12 nasprotnikom našim asekurirani sedeži v deželnem zboru. Ce pa še pomislimo, kaj vse so počeli kolovodje nemčurski in njihovi lakaji pri volitvah kmečkih občin, mest in trgov, ni se čuditi, da se je zgodilo, da 440.000 Slovencem gospoduje zdaj kakih 20.000 Nemcev. Da bi v zvezi z našimi iskrenimi rodoljubi ne bila veleČastita in velike Časti vredna duhovščina s poduki in razjasnili neumorno trgala mreže, ki so jih nastavljali nemčurji v vsakem kotu našemu ljudstvu , vjel bi se bil še marsikak naših na limanice. Al v zavesti, da tudi duhoven je držav lj an, kateremu postava daje kakor vsacemu druzemu vse pravice o volitvah , in da je celó duhovnu sveta dolžnost, ljudstvu svojemu učeniku v vsem biti, kar se tiče duševne in posvetne sreče ali nesreče njegove, ni se bri-gala za krivo misel knezoškofa svojega, po kateri naj bi se duhovni ne vtikali v volitvene zadeve! Prečastita duhovščina naša je odprla ,,Novice" od leta 1867. in v klicu na takratni v o lit ven i boj videla tudi podpis gosp. dr. Pogačarja, takrat stolnega dekana Ljubljanskega. Mislila si je, če veljá pregovor: „honores mutant mores", naj veljá to samo njemu ; al volitvena postava od leta 1861. še do danes vsem dr-žavljanom veljá. In če kak škof še ne vidi, da se duhovščina dandanes še le prav posebno mora vde-leževati volitev v deželne in državne zbore, ko je „kul-turkampf" dospel na vrhunec političnih vprašanj, se mora takemu skofu reči : „Ophelia, geh' in ein Non-nenkloster!" Ali mar taki gospodje ne vedó, da je ško-fom po deželni postavi od leta 1861. celó viri lni glas odloČen v deželnem zboru, knezoškofom pa celó v đržavnem zboru? In kaj neki to pomeni druzega, da tudi duhovščini gre beseda o političnih in verskih zadevah. Če je pa prečastiti gospod knezoškof Zlatoust z izrazom svojim : „naj se duhovščina ne vdeležuje volitev", dementi dal stolnemu dekanu dr. Poga- čarju, s tem nikakor ni vezana duhovščina od sebe vreči državljanske pravice, in to tem manj, ker gospod knezoškof Zlatoust prav to, kar na eni strani prepoved u je, na drugi strani sam ukazuje, namreč naj duhovščina pri volitvah delà na to, da gospod Kljun ne bode v okraji Kranjsko Loškem za poslanca voljen, češ, če bi duhovščina pripomogla k poslanstvu Kljunove m u, bi to veljalo za nezaupnico škofu. Al gospod Kljun je bil skor enoglasno voljen, le en kaplanček med duhovščino v bojaznosti svoji ga ni volil. Cesar je tedaj gospod knezoškof sam iskal, je — dobil. Mnogovrstne novice, * Strasno vreme, kakorŠnega stari Ijudje ne pom-nijo, prihrulo je unidan iz Italije skoz Trst. Drevesa je lomilo in s korenino rovalo, okna in veternice s hiš metalo, na morji pri barkah debele verige trgalo, s streh opeko metalo, v Lloydovi ladjodelnici je prevrglo velik parnik, ki je bil na suhem v popravi, ako bi bilo še četrt ure trajalo, pokončalo bi bi o hiše in vse; neka hiša se je celó razpočila in morje je zrastlo za seženj visoko, da je po apodnjem delu mesta stalo. Iz Italije pa dobivamo še grozneja poročila, v Veroni je ustavilo železniški vlak , ki sta ga dva stroja vlekla proti Tirolom. Turšico je z njiv tako pometlo, kakor bi bila požeta, drevesa in trte, kar jih ni poruvalo, vse so na tleh. „Edinost". * Koliko v Trstu in okolici davka plačujemo, to kaže statisnična tabela: Trst in okolica z 125.000 prebivalci plača na leto 6 milijonov in 567 tisoc 465 gold., toraj spada na vsakega prebivalca 52 gold. 54 kraje., pa naj še kedo reče, da premalo davka plačujemo. * Orozja deset železniŠkih voz je prišlo iz Rusije skoz Trst, gre na Grško. Tukajšnji 46. polk je dobil povelje, naj bode pripravljen k odhodil v Dalmacijo. Naši dopisi. Iz Rusije 2. jul. rj. — Ne davno sem poročal čitateljem „Novic", da o Avstriji se tukaj malo govori. Avstrijska vlada, ali morda bolj prav rečeno, Beust-Tisza-Andrassy so odvezali Ruskému časopisju jezik. Poslednja dva tedna razpravlja naše Časopisje današnjo Avstrijsko politiko ter jo primerja z Avstrij-skim postopanjem 1854. leta, vendar ne z razžaljivimi besedami, ampak mirno in objektivno, ne z ostrimi napadi, pa tudi ne z bojazljivimi prošnjami; v prepričanji pravednosti svojega delà naši časopisi želé za zdaj Avstrijo samo nakloniti v to, naj bi ona samo dobro pomislila, kaj je pristojno veliki vladi, katera želi varo-vati svojo čast. Naj prevodim čitateljem „Novic" nekoliko odlomkov iz članka „Moskovskih Vědomosti", v katerem se razbira politika Avstrije tako-le: „Neko-krat že smo govorili" — pravijo „Moskovske Vědomosti" — „o več kot dvomiselnem postopanji, katerega se drži Avstrija proti nam v današnji vojski. Angleško časopisje z radostjo kaže na to, da Avstrija se že močno, dasiravno le natihoma vdeležuje vojske s tem, da omejava in ovira delo Rusije. Resnično , fakta so prejasna in javna. Nedavno nam je celó „Politische Correspondenz" pravila, da v Carigradu so se silno bali, da ne bi Ruska armada prestopila Čez Srbijo v Turčijo, vendar Turčija se je zdaj že potolažila s tem, da Avstrija bode stopila Rusom na pot čez Srbijo. Tacega prepričanja Turčija ni mogla imeti brez raz- logov.....Prečudno je, da Avstro-magjarski politiki nas hoté preveriti, da takošno varstvo njihovih „inter- 233 esov" je najboij koristno nam samim, ker je edino sredstvo, ogniti se spopadka Rusije in Avstrije; a vendar mora biti vsacemu jasno, da ravno to najboij more dati povod k vojski, katera bila bi po našem prepri-čanji veliko nevarna za dualisticno mnogonarodno Avstrijo, kakor za edino in celotno Rusijo. Peštanski in Dunajski politiki se hudo goljufajo, ako mislijo, da njihove pretenzije so v stanu odložiti boj Rusko-Avstrijski; ne, ne! prav take pretenzije peljejo naravnost k resitvi naših mednarodnih odnošenj. Omejevati ta ali drugi del Turške države, ovirati naši armadi to ali drugo pot, ki naj bliže pelje k zmagi, se pravi poda-jati pomoč našemu sovražniku, ker njemu se tako olehČava bramba. nam pa naklada več potrate časa in več denarnih stroškov in več prelivanja naše krvi. Kdor tako pomaga našemu sovražniku, on je njegov zaveznik in naš sovražnik. Treba bi bilo razjasniti postopanje Avstro-Magjarije , kako se ono veže z nepristrano neu-tralnostjo? Njeno postopanje že zdaj mnogo koristi našemu sovražniku, silno škoduje nam in gubi naše za-veznike. S tem, da pritiska na Srbijo, Avstrija gubi Bosoijo, ona Čez svoj teritorij propušca vojni materijal Turku, Bošnjakom pa celó živeža ne, dasiravno živež v nikakoršni vojski se ne šteje za vojni kontraband. .. Strašna žrtva krvi, ki so jo prelili Crnogorci , pada na glavo Avstrijske vlade. Crnogorci so pokazali čudeža junaštva; al strašanski boj jim je vzel več ljudi, kakor vsa vojska preteklega leta. Odbili so sicer vražje trume neustra8ni planinski sokoli, al njihovih viteških junakov je mnogo padlo. Pritiskanje Avstrije na Srbijo in na Bosno^je pomagalo Turčiji navaliti 60 000 vojakov na malo Crno^oro. Skoraj ^četrti del svojih divjih trum so sicer Turki zgubili v Crnogorskih dolinah, al oni se zopet zbirajo proti neustrašenim junakom. Strašno je misliti, kolika žrtev jih še čaka; ali res bodo vse te žrtve brezplodne, da le je Avstrija zadovoljna padajoča spodbujo Turku? To ne more daljše tako biti. Avstrija mora nazadnje izbrati ali pošteno neutralnost ali javno zvezo s Turkom. Od druge strani se pripoveduje o ne-kakem paralelnem delu Avstrije z nami. To je laž. Proti Turčiji nam ni treba nikakoršne pomoči, nika-koršne zveze z Avstrijo. Paralelno delo Avstrije z nami je pomoč Turku; Avstrija zajela bi Bosno in Hercegovino, a s tem ne samojrešila bi Turčijo ustanka, ampak ker bi tudi Srbijo in Crnogoro držala v strahu, dala bi Turčiji priliko, vso svojo^ armado iz Bosne in Hercegovine, ter od Srbskih in Crnogorskih mej postaviti proti naši armadi přišedši čez Donavo, in tako bi mi plaćali dobro postrežbo Avstrijcev s tisoči naših vojakov. Zato ponavljamo: mi tirjamo od Avstrije, da izbere ali pošteno neutralnost ali pa javno zvezo s Turčijo." Tako „Vědomosti'. — Iz Londona nam je danes došla novica, da zveza A v s t r o - A n g 1 e š k a je tako rekoč gotova. Iz Indije je Anglija prepeljala čez Persidski zaliv do 50.000 mahomedanov v podporo Muktar - paševe armade pod imenom ,,Arabské armade". Zato se naše oddelne divizije zbirajo h Kar 3 u, in mogoče je, da, če Kar s v nekoliko dnevih ne pade; bo na cesti med Kar so m in Erzerumom velika bitva; če pa Kars skoro pade, se bodo Turki umaknili na silno Živinsko pozicijo. V Poljšo je Angleška vlada tudi poslala špijonov, ki so jej pa malo rado3tnega' sporočili, namreč da v Poljši ni nikakoršne nade za punt. V Rusiji je splošno prepri čanje , da vojske z Anglijo in Avstrijo se ne bo mogoče ogniti; ravno tako splošno je pa tudi prepri-čanje, da vsi Avstrijski Slovani razen Poljakov bi krepko protestovali proti taki gnjusni vojski, katero tirjajo edini Magjari. Avstriji bo težko postaviti proti Rusiji zadosti močne armade. — Dasiravno nam žuga vrh Turske še Avstro-Angleška vojska, vendar kurz državnih zakladov še vedno raste; storubljevi biieti notranjega posojila so po 217 rubljev. Žita so prav lepa; suša jim zdaj že ni več tako nevarna; če nas Bog obvaruje tudi toče in o žetvi moce, bo letina prav dobra. Iz Štajarskega. — 8. dne t. m. je razsajala strašna nevihta s toČo na gornjem Štajarskem pa tudi po Ko-roškem. Na Murskem polji od Radgone do Ljutomera je včinila veliko škodo. — Slovenski naš Štajer je za eno čitalnico bogatejši, ki se je v Mozirji slovesno odprla 1. dne t. m. Vrli rodoljub gosp. Jan. Pfeifer je čitalno sobo brezplačno prepustii društvu , za čegar ustanovitev si je posebno iskreno prizadeval gosp. Matej Blaž. — O prihodnjih volitvah za deželni zbor iz okraja Soštanjskega, Slov. Graškega in Marnberškega mislijo rodoljubi že zdaj, kogá bi nasproti glasovitemu liberalcu Schmidtu za kandidata postavili, in po mnenji mnogih volilcev bil bi gosp. dr. Šuc, župnik v Slov. Gradcu, pravi mož. Le složno, složno, gospoda! — če ne, propademo; nemčurji so zvite kace. Iz Tl'Sta. — Kako lepo je pri nas v Trstu, kaže Vam naš časnik „Edinost", ki v svojem 13. listu v eni sapi našteva sledeče dogodbe. Berite ta niz biserov — liberalnoga časa! Samoumorov — pravi — ni konca ne kraja. V krátkém času jih je mnogo skočilo v morje; neka gospá je že v drugic v morje skočila, da utone, pa obakrat so živo iz vode potegnili. — Ustreliti se je hotel z revolverjem nek trgovec, pa se je slabo zadel, nesli so ga v bolnišnico. — Oběsila sta se dva, en mizar in en točaj na Lloydovem parniku. — Iz morja so potegnili v kratkem času 7 vtopljencev razne narodnosti. — Nek Poljak, ki je hotel v Carigradu v Turško vojsko stopiti, skočil je v morje, ker mu je manjkalo v Trstu denarja za daljšo pot. Malo škode to! — V morje je skočila pri Miramaru mlada gospica, nek kamnosek jo je izlekel še pravi čas iz morja. — Nek oče se je s svojo hčerko zbesedil in ustřelil z revolverjem va-njo, pa je ni zadel. — Iz morja so potegnili v pětek dva vtopljenca že v veliki gnjilobi. — Nek vozač, ki je imei s svojim gospodarjem prepir, mašče-val se je s tem, da je konju nož v trebuh zabodel, da je precej mrtev bil. — Pretepala sta se na ulici dva malopridneža s koloma, da je eden na tla padel, ko je straža priskočila in druzega přijela. Druga straža gre urno v bolnico po nosilnice ; ko pa ga hočejo dvigniti, skoči po konci ranjeni, ki so ga za mrtvega imeli, in začoe udrihati po straži. — Dve ženski ste se na stari šrangi sredi trga tako pretepavale zarad ljubosumnosti, da ste se po tleh valjali in bili vsi krvavi in raztr- gani, ko ji je straža v ječo tirala. Obe skupaj še 32 let nimate. — Nek mesarsk učenec je zabodel z nožem svojo ljubo. — Dvanajstletoa tatica kradla je sem ter tje malim deklicam ubane iz ušes. — Na cesti iz Ba-zovice v Trst so našli nekega Ciča vsega potolčenega, zvedelo se je, ko so ga v bolnico nesli, da je bil napaden in obropan 17. u. m. je malo upanja, da se ozdravi. — Neki Godnik, že večkrat kaznovan, je svojo ženo tako z oknom udrihal, da so jo morali v bolnico neati. — Kaj ne, kako lepo je pri nas o cvetji liberalizma? Iz Vipavske okolice 15. jul. — V 28. listu „Novic" je gosp. Dolenec odgovoril na moj dopis v 26. listu. Razjasnil mi je marsikaj, al podri ni vsega, kar sem tam pisal. Kar se pocinjenja dratú tiče, naj na to Kranjski fužinarji sami odgovorijo. Kar pa se tiče kljuk, ono „poslano" samo potrjuje, da ključar Stijaški no-bene ni naredil, a vendar je polovico čistega dohodka v Stí jak nesel, šel je v Vipavo k dedičem svojega moj-stra, kjer se je izučil, in je za polovico cenejše kljuke dobil. Ce je tuji Stijaški mož vedel za cenejšega moj-stra v Vipavi, směl sem pač po pravici vprašati : kako to, da na Slapu niso za tega mojstra vedeli, vsaj Slap 234 od Vipave ni dalec. Še kaj druzega bi lahko povedal t a ne da bi koga žalil pa moramo doklado v dav Novičar iz domaćih in tujih dežei. karij nositi za Slapensko šolo, zato smemo opazovati Dunaj Zopet je pocil glas o shodu cesarja gospodarstvo ondi tudi drugi, ki niso še le par let go- našega in cesarja nemškega, ki ima biti prve dni pri spodarji, ampak se že veliko let ubijajo z gospodar- hodnjega meseca, ko se cesar Viljem iz Gaštajnskih stvom, pa tudi niso po bedaki Ljubljane polnoma dognane so po toplic povraća domů. Gotovo je pa neki to, da našega cesarja bo spremljal grof Andrassy, nemškega cesarja pa pl. Bulow, namestnik Bismarkov Volitve deželnih poslancev soboto so si tako imenovani veliki posestniki izvolili svojih 10 poslancev izbacnivši grofa Hyacinta Thurna zarad bolehnosti (?) in pa grofa s trija početi o Rusko-turškem boj Margheri-a in Ed. Schafferja zarad tega, ker ju v prejš- novejše današnje novice kažej Se do danes ni rešena uganjka, kaj misli y m jih zborih nekaterikrat ni volj bila 7 po komandi Ap kakor naj nastopil je skraj falti se vesti. Sedanji zastopniki velikega pose cas krij i stva so sledeči od prvega do da skrivnostni Andrassy narodom Avstrij skim od svojo politiko. Če je res, da Avstrij se zmirom stej v krvi: baron Oton Apfaltrer adnjega liberalci najči- nesrečno misel goji, zaveznica biti Angležem proti Ru y gro Blagaj, Dež siji, stopi potem to man, Ljubljanski župan Laschan, vitez Langer, Karol neki gotovo 11 alij Luk man scheg dja nemške obrtnijske družbe, vitez Savin baron Tauferer (alter ego Vesteneckov), vitez homa na noge in pomaga Rusiji in začno se dalj ? like komplikacije, katerih Hrvasko. Iz Zagreb ma-ve- konec ni dvomlj OVjiltg , uaivu X. (lulwl V/A ^MlkVi . VUUUUVJVIW F J J . #------; .-----° "Uiuum Vesteneck in grof Gustav Thurn, brat Hyacinta Thurna. navijani klici po sklicu deželnega zb Vdeležilo se je z vštetimi pooblastnicami 76 gl Zmirom in zmirom po od katerih so gori imenovani izvolj jih dobili 57 klubu pred volitvijo je komandant baron Apfaltrern marsikatero grenko^ besedo slišal od grofa Marghe vendar niso ostali gl je na 15. dan avgusta. Alf bode Itrajaf le krátek vpijočega v puščavi našega sklican čas 7 in to po pravici. Žalibog pičtVlUi. zjttnuug ic, da bolj zmirnih nemških ------ «V >wjx, Kf\j Ycijm uoiavm ^ctivuii. odnih volilcev se je tako malo vdeležilo vo- septembra začne se zopet Ogerski državni zbor da izdela samo proračun za leto 1878., ali pa 3 mesece, kakor ga předpisuje ustava, ne vé se še; „Agramer bo veljal ustavni zakon, ker 15 Presse" se bojí. da ne m pa litve . da še celó vseh pooblast ni moglo na vanje priti, ker bi vendar mogoče bilo prodreti liberalno falango in vsaj nekoliko narodu našemu pravičnih mož posaditi na sedeže velikih posestnikov seje pomnoženega krajnega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrd.il, da se učitelj Franc G o v e k Iz Rusko-Turske g a boj Slovani! nad Balkanom se daní Cuit Slovenci čujte Balkan Ta Rusi so prekoračili je silne važnosti, s prehodom čez to naravno trdnjavo Turčije so Rusi zmago nagnili na dež. odbora 7. in 14. julija.) Predlogu svojo stran. Zdaj sta v njihovih rokah dva prehoda cez Balkan, ob Gabrovi m T talij definitivno nastavi za nadučitelj m vodj dverazredne 10 milj pod tem klancem 18 Ruskih ba je šio čez Sipki klanec in vzelo Jen iza g ljudske šolevna I g Pogorelcem v dolenjem M Pot Drinopolj 7 tedaj je železnična postaj Rusom d p r t horovem v Sent-Jernej ski občini se je dovolilo 500 gld. Kako se je to godilo, poročajo telegrami. Dne 16. t. m podpore iz deželnega zaklada so po hudem boji vzeli Turkom Nikopol C\ V • • / i A A A v "1 • * ter sli s at i) (Kdo hoće skoro da m*vega umetnika na goslih j eli in 6000 mož redne vojske. General Gurko je ki je vrh tega še naše gore list — Slován naj )ride v petek zvečer uri v Čitalnico našo bo od Italijanov in Francozov slavlj F r a n j ) Krežma s svojo gospico sestro y potovaj skozi zasedel že 14. dne t. m Rusom kazali pot Bul g vsod navdušeno sprejemajo strah — Kianskisy. Cez Balkan so ki svoje odrešenike po 7 Turki pošilj Carigrad grozen vse kar morejo skup spraviti Ljublj 7 veliki koncert dal s sledečim programom Na gorah" , zbor s čveterospevom Tovačovsky — „ e moški zbor Ljubljanske čitalnice 7 proti Drinopolju. Zato je pričakovati kmalu glavne od ločilne bitvě. Potem jo vdarij 7 Rusi ce zmagajo poj e „Cavatina", RafF na- Angleški časnik „Standard" Wieniavski „Polonaise brillante > gosp ravnost proti Carigradu pa trdi, da Angleška Rusom ne bo nikdar pustila po F anjo Krežmj Schuman - Liçzt 77 Rubinstei Pesem ljubezi a » Romanca Pag 7 sesti Carigrad tem pa prestopaj prenehoma Ruske čete čez Donavo. Car je ukazal vsakemu vo Liszt 7 Etude de concert", gospodičin , A. ogauiui- , «; Ana Krežma. za skazano hrabrost pri tem dati po dva Max Bruch Krežm Z ai Koncert v 3 skladib, gospod Franj „Večer na Savi", rublj Tudi Crnogorski junaki so 10. t. m. na T zbor s čve- potolkli Turke in vzeli 9 Turških sel terospevom , poje moški zbor Ljubljanske čitalnice Vienxtemps Iz Azije je slišati 7 ;,Norma", Fantaisie brillante na G-struni, pustili da so Rusi, ki so Bajazid po oljo velikega smradu po nepokopanih Tur gosp F Krežm racteristique", gospodič Mon reve". Romanca Rubinstein Krežma. Wieniavski 77 de Moscou", caprice brillante, gosp. Franjo Krežm Valse ca- ških truplih, zopet jeli uaprej siliti. Tudi tam je priča Krežma kovati kmalu glavne bitve. Souvenir Vstoonina 50 Sedež 70 kr ( Valvazorj 14 ek), ki se ravno razpošilj 7 je zopet jako zanimiv. Med drugim naštete so v tem zvezku vse na Kranjskem nahajajoče se Žitna cena v Ljubljani 14. julija 1877. Hektoliter v nov. denarji: paenice domače 9 fl. 21. ~ banaáka ti S 12 a. 24 tnrsice 6 fl soraiee 6 fl. 40 rži 7 fl. pri stavkom njih zdravilne moči. Dalj rudnike (fužine) s podobami Železnikov obseg ta zvezek ječmena 4 fl. 20. — prosa 4 fl. 70 ajde 8 fl. 48. ovsa 3 fl. nika, Plavža 1 Save 7 uuami . íj^igíiuxivuvj 1x1 Kamne gorice , Bohinj Krope, Javor 90 Krompir 6 fl. 40 kr. 100 kilogramov m Zopet tedaj zanimiv snopić t Idrij Kursi na Dunaji 16. julija. Unirani državni dolg 61 fl. 25 kr. Ažijo srebra 109 fl. 50 kr Naredno posojilo 66 fl. 10 k Napolendori 10 fl. 7 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blaznikovill đedicev v Ljubljani