List 37.
Zakaj žito polega, in kako to odvrniti?
Spisal Pet. Nik. Feuser.
Vsak ve, da plohe m viharji žito na polji povalijo, zlasti kadar je veliko zrastlo. Al tega pa ne ve vsak, da žito polega se bolj zavolj družin notranjih vzrokov, to je, zavoljo nekake bolehnosti bilk.
Oglejmo le dobro bilke povaljenega žita, pa bomo vi-dili, da so nekako ličju podobne in mehke. To pa izvira samo iz tega, da bilka ima premalo kremene kisline ^Kieselsaure) v sebi, ktera je važen del našega žita. *)
Žito polega večidel:
1.   na polji z obilo rodovitno in dobro zemljo (črno prstjo ali gnjilovico), ktera ima veliko organskih (živih), pa v primeri premalo neorganskih (kamnitih, rudninskih) drobcov v sebi. Tako že z mlado bilko vred raste bolezen , da ni tako močna, da bi mogla sama sebe nositi in jo dež in veter lahko vrže;
2.   poleže pa žito tudi rado zlasti takrat, kadar je letina deževna. Notranji šoki le tedaj morejo iz korenin se podajati kvisko v perje, kadar to zamore dosti vodenih reči iz sebe puhteti, — to pa je tedaj mogoče, kadar vreme ni deževno in mokro. Ce je pa vreme mokro, ne morejo ti šoki tako na kvisko, kakor bi treba bilo, in tako se bilka ne napaja rodovitnih notranjih sokov — kremene kisline — po potrebah, zavoljo tega pa zaostane v moči, da jo vsaka unanja uima potem  lahko vrže.
Kako se odvrne poleganje žita? Da gospodar   ne   more   škodljivega vremena   zabraniti, to vsak ve, — tedaj vse, kar more storiti, je to:
1.   da gospodar kolikor mogoče globoko orje, da zamore žito svoje korenike globokeje v zemljo vriniti in jih po zemlji razprostiti, kjer dobivajo potrebne kremene kisline in trdnejše stališče.
2.   Da se na takem polji, kjer rado polega, spomladi, preden v bilke gre, žito enmalo pokosi; rodovitni šoki po tem takem ne lezejo toliko v perje, ampak ostanejo bolj v notranjem životu rastline in bilkah njenih. Žito raste potem bolj počasi, se bolj kremene kisline napoji, močnejšo bilko dobi in vrže ga vsaka sapa in vsaki dež.
*) V nekem popisa laske dežele Sardinije smo ravno te dni brali, da ondi pšenica 60, 80 pa tudi lOOterno zrno daje, in da so bilke ondašnjega žita tako močne, da pšenica nikdar ne poleže.                                              Vred.