DOLENJSKI LIST št. 52 (1793) 29. november 1983
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
Letnik XX
Novo mesto, 29. december 1983
VSEBINA
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
št. 23
OBČINA NOVO MESTO
227. Odlok o zakloniščih v občini Novo mesto '
228. Odlok o vodenju dvojnika registra stalnega prebivalstva na krajevnih uradih v občini Novo mesto.
OBČINA TREBNJE
229. Odlok o razveljavitvi odlokov, ki jih je sprejela Skupščina občine Trebnje.
230.
231.
232.
Odlok o spremetr aah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
Odlok o obveznem plačevanju prispevka iz dohodka za gospodaijenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe.
Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Trebnje v prvem trimesečju 1984.
Občina Novo mesto
227.
Na podlagi 204. in 205. člena Zakona o splošni ljudski obrambi in
družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je Skupščina občine Novo mesto na .. seji zbora združenega dela 14. 12. 1983 in seji zbpra krajevnih skupnosti dne 15. 12. 1983 in dne sprejela
ODLOK
o zakloniščih v občini Novo mesto
I.	Splošne določbe
1. člen
Odlok o zakloniščih ureja graditev, dimenzioniranje, financiranje, upravljanje in vzdrževanje, uporabo, oddajanje v najem in nadzor nad zaklonišči.
2. člen
Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi dejstvo-vanji in njihovimi posledicami se na območju občine Novo mesto gradijo zaklonišča, zaklonilniki in drugi zaščitni qbjekti.
3. člen
Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ali izven nje z ustrezno ureditvijo in opremo, ki omogoča predpisano zaščito pred vojnimi dejstvi. Graditev zaklonišč se izvaja v miru v skladu s tem odlokom, tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev, prostorskimi pogoji za graditev zaklonišč ter v skladu z dokumenti o urejanju prostora.
4. člen	*
Zaklonilniki in drugi zaščitni
gojeni tako, da nudijo omejeno zaščito pred vojnimi dejstvi. Gradijo se ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni po načrtu zaklanjanja prebivalstva ter v skladu s tehničnimi normativi za graditev zakonov.
5. člen
Glede na uporabnike so zaklonišče: javna zaklonišča, zaklonišča temeljnih in drugih organizacij združenega dela, hišna in družinska zaklonišča ter skupna zaklonišča. Glede na stopnjo odpornosti pa so: zaklonišča osnovne, močnejše in dopolnilne zaščite.
Javna zaklonišča so namenjena delovnim ljudem in občanom, ki se v času nevarnosti nahajajo v bližini zaklonišč.
Zaklonišča temeljnih in drugih organizacij združenega dela so namenjena za zaščito delavcev teh organizacij.
Hišna in družinska zaklonišča so namenjena za zaščito prebivalcev določene hiše.
Skupna zaklonišča so namenjena za zaščito delovnih ljudi in občanov skupine objektov določenega območja.
6. člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter krajevne skupnosti so dolžne opraviti popis primernih objektov za zaklanja-nje ter na osnovi tega izdelati načrte zaklanjanja za zaščito delovnih ljudi in občanov ter materialnih in drugih dobrin.
II.	Gradnja zaklonišč
7. člen
Javna zaklonišča se gradijo kot samostojni objekti ali v sestavi drugih primernih objektov v upravno-poslovnih in trgovskih središčih v mestu Novo mesto in v večjih naseljih oziroma pretežno tam, kjer se odvija družbeno življenje, in sicer po programu gradnje javnih zaklonišč,
sko obrambo in družbeno samozaščito, ki tudi skrbi za gradnjo.
8. člen
Družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu: investitorji) morajo pri graditvi novih objektov, prizidavi in nadzidavi stanovanjskih in poslovnih objektov s svojimi sredstvi graditi zaklonišča v okviru objekta ali v njegovi neposredni bližini.
Investitorji morajo graditi zaklo- -nišča pri adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb, če gre za povečanje ali pridobitev novih koristnih površin ter za spremembo namena objekta in je zatp potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje, kakor tudi pomožni, improvizirani in odprti objekti, ki se postavljajo ali gradijo za obdobje do pet let.
9. člen
Zaklonišča morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni s tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev.
Zaklonišča se gradijo tako, da jih je v miru mogoče uporabljati tudi za druge namene, le izjemoma se gradijo samo za osnovni namen.
10. člen
Gradnja zaklonišč se načrtuje v aktih o urejanju prostora, ki morajo biti v skladu s prostorskimi pogoji za graditev zaklonišč. Na akte o urejanju prostora je potrebno pridobi‘i mnenje sekretariata za ljudsko obrambo.
Organi in organizatije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbenotehnične dokumentacije na območju, občine upoštevati območja, naselja in objekte, v katerih se obvezno gradijo zakloni-
prebivalstva, materialnih in drugih dobrin.
11. člen
Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča, če je to v skladi tehničnimi normativi o gradnji c ■ klonišč in z akti o urejanju prostora. Medsebojna razmerja pri gradnji skupnega zaklonišča se uredijo s pogodbo.
Organizacija, ki komunalno ureja prostor, mora poskrbeti za zgraditev skupnega zaklonišča, sredstva pa zagotavljajo investitorji.
12. člen
Investitor je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne zakloniščne zmogljivosti ali če graditev zaklonišča ni možno zaradi geoloških, hidroloških in gradbeno-tehničnih pogojev. Potrebno dokumentacijo preskrbi investitor sam, izdela pa jo za to pooblaščena organizacija. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča izda sekretariat za ljudsko obrambo v postopku za pridobitev lokacijske dokumentacije.
13. člen
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na osnovi ocene ogroženosti območja občine v vojni in v skladu s stališči in usmeritvami Predsedstva SR Slovenije o graditvi zaklonišč določi območja obvezne gradnje zaklonišč in stopnja odpornosti.
Sklep iz prvega odstavka tega člena je označen s stopnjo zaupnosti, „Ljudska obramba", „Uradna tajnost", „Zaupno“ in se javno ne objavi, hrani ga Sekretariat za ljudsko obrambo, komite za urbanizem, in Zavod za družbeno planiranje.
14. člen
Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah, vzgojnovarstvenih in zdravstvenih organizacijah, domovih za
ženega dela tudi izven območij obvezne gradnje zaklonišč.
15. člen •
Sekretariat za ljudsko obrambo
daje soglasje k lokacijski dokumentaciji za objekte, ki jih gradijo investitorji na območjih, kjer je gradnja zaklonišč obvezna.
Sekratariat za ljudsko obrambo daje soglasje h gradbenemu in uporabnemu dovoljenju za tiste objekte, za katere je v soglasju k lokaciji določil graditev zaklonišč.
Investitor mora za pridobitev soglasja k uporabnemu dovoljenju pridobiti strokovno mnenje pooblaščene organizacije o delovanju varnostnih in zaščitnih naprav v zaklonišču.
16. člen
Upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega, gradbenega in uporabnega dovoljenja, lahko izda tako dovoljenje investitorju le s predhodnim soglasjem sekretariata za ljudsko obrambo.
III.	Dimenzioniranje zaklonišč
17. člen
Pri graditvi novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišče za najmanj 50% stanovalcev. Število zakloniščnih mest v stanovanjski zgradbi se lahko ugotovi tudi tako, da se na 50 m2 razvite bruto površine zgradbe računa eno zakloniščno mesto.
Pri gradnji družinskih stanovanjskih objektov je potrebno zagotoviti zakloniščni prostor za število članov gospodinjstva, vendar ne manj, kot za tri in ne več kot 15 zakloniščnih mest.
18. člen
Organizacije združenega dela in organi so dolžni graditi zaklonišča za svoje delavce ter obiskovalce, in sicer:	,
- organizacije združenega dela in organi, ki delajo v več izmenah, najmanj za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za vse slučajne obiskovalce;
- organizacije združenega dela in organi, ki delajo v eni izmeni, za 2/3 zaposlenih;
- v hotelih, samskih domovih, dijaških in študentskih domovih ter drugih turističnih objektih najmanj za 50 % celotnega števila
ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
- v zgradbah s trgovskimi lokali za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za kupce računajoč pri ' tem dvakratno število vseh zaposlenih v največji delovni izmeni;
- v zgradbah z gostinskimi lokali za 50 sedežev v lokalu in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
- v šolah in vzgojnovarstvenih zavodih za 2/3 varovancev, učencev, dijakov in študentov in 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
- v zdravstvenih zavodih v skladu z vojno nalogo zavoda in v obsegu, ki omogoča opravljanje najnujnejše medicinske dejavnosti;
- v domovih za starejše občane za 1 100% število ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delo"r: meni;
- na žeieznišUh in avtobusnih po-
lo potnikov na postaji in za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni, ki se izračuna tako, da se vzame 50 % zasgdenih sedežev na vlakih oziroma' avtobusih, ki dnevno prihajajo ih odhajajo in to delimo s številom 16;
- za verske objekte, za 2/3 predvidenega števila obiskovalcev v največji dvorani;
- v zgradbah kulturno-prosvetnih organizacij, kjer se zbira večje število ljudi, določi število zakloniščnih mest Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
IV.	Financiranje zaklonišč
19. člen
Prispevek za zaklonišča in druga sredstva namenjena za graditev javnih zaklonišč se zbirajo na posebnem računu občine. O razporeditvi in uporabi sredstev odloča Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki tudi skrbi, da se s sredstvi gospodarno ravna.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo le za graditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč v skladu s programom gradnje in vzdrževanja javnih zaklonišč. Izjemoma se ta sredstva lahko uporabljajo za zagotavljanje potreb po javnih zakloniščih tudi za združevanje sredstev za gradnjo skupnih zaklonišč v skladu z načrtom gradnje zaklonišč.
20. člen
Gradnjo in ureditev javnih zaklonišč financira Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Skupna, hišna in družinska zaklonišča ter zaklonišča temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pa financirajo investirorji.
21. člen
Investitorji, ki so oproščeni graditve zaklonišča, morajo plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za graditev zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišča) v višini 2 % skupne cene gradbenega dela stavbe.
Za gradbeni del stavbe se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi električnimi, vodovodnimi, kanalizacijskimi napeljavami, centralnim ogrevanjem in podobno, brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli stavbe.
Skupna cena gradbenega dela stavbe se ugotavlja na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbene dokumentacije in ki ni starejši od enega leta.
Na tej podlagi ugotovljeni prispevek pri gradnji skladišč, garažnih hiš in podobnih objektov, kjer je manjše število zaposlenih delavcev, ne more presegati stroškov, ki bi za investitorja nastali, če bi lahko gradil zaklonišče. V tem primeru se prispevek odmeri po drugem odstavku 33. člena tega odloka.
Sekretarikat za ljudsko obrambo z odločbo določi višino prispevka, ki ga mora investitor vplačati na poseben račun občine. Investitorji plačajo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, ne sme prej
toiju, če ta ni predhodno dokazal, daje plačal odmerjeni prispevek.
Prispeyek iz prvega odstavka tega člena se ne plača, če je investitor že zagotovil z lastnimi sredstvi zadostne zakloniščne zmogljivosti ali če ne obstaja obveznost graditve zaklonišč po tem odloku.
Sekretariat za ljudsko obrambo lahko zavrne predračunsko vrednost objekta iz 3. odstavka tega člena, če oceni, da je prenizka glede na projektirani objekt. Ocena sekretariata za ljudsko obrambo mora temeljiti na povprečni gradbeni ceni stanovanj na območju občine.
22. člen
Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori, kot posameznimi deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 % skupne stanarine oziroma najemnine.
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, s katerimi sami upravljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,06 % nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije.
Za poslovne prostore in stavbe se štejejo vsi prostori in stavbe, kot je to določeno s predpisi o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.
Zavezanci prispevka iz prvega odstavka tega člena plačujejo prispevek mesečno, in sicer do 30. dne v mesecu za tekoči mesec.
Zavezanci prispevka iz drugega odstavka tega člena plačujejo prispevek enkrat letno, in sicer do 31. decembra za teloče leto. Prispevek obračunavajo sami, služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost obračunov.
23. člen
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in počitniške stavbe in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele stavbe, plačujejo letni prispevek za zaklonišča v višini 0,06 % od vrednosti stavbe oziroma prostora.
Osnova za odmero prispevka je vrednost stavbe oziroma prostora, ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi občinska skupščina. Uprava za družbene prihodke izda odločbo o višini prispevka zavezanca.
Odmero, pobiranje in izteijavo prispevka opravlja uprava za družbene prihodke po predpisih, ki veljajo za obračun, pobiranje in izteijavo davkov občanov.
24. člen
Prispevek iz prvega in drugega odstavka 22. člena in prispevek iz 1. odstavka 23. člena se ne plačuje, če je bil plačan prispevek iz 21. člena tega odloka ali če je v zgradbi že zgrajeno zaklonišče v skladu s tehničnimi normativi za graditev zaklonišč.
V.	Upravljanje in vzdrževanje zaklonišč
25. člen
Zaklonišča ie treba redno vzdrže-
Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ali organizacija, ki je le-ta za to pooblasti.
Zaklonišča temeljnih in drugih organizacij združenega dela upravljajo in vzdržujejo organizacije same.
Družinska in skupna zaklonišča upravljajo in vzdržujejo njihovi lastniki ali upravljalci.
V hišah v družbeni lastnini in hišah, kjer so tudi stanovanja v etažni lastnini, upravlja in vzdržuje zaklonišča hišni svet ali samoupravna stanovanjska skupnost.
26. člen
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo tako, kot velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objekta, sorazmerno na vse koristnike.
27. člen
Zakloniščni red in navodilo o vzdrževanju zaklonišč predpiše Sekretariat za ljudsko obrambo.
VI.	Uporaba zaklonišč v mirnem času
28. člen
Javna zaklonišča, zaklonišča temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter hišna zaklonišča se lahko uporabljajo in dajo v najem za mirnodobno uporabo družbenim in civilno-pravnim osebam ter občanom pod naslednjimi pogoji:
- da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi poslabšale odpornost, higienske in tehnične razmere ter osnovni namen zaklonišča,
- da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ali vojni izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 12 urah,
- da se v njih ne skladiščijo vnetljive in strupene snovi ter razni razsuti materiali.
Prostorov, ki so potrebni za skladiščenje zakloniščne opreme in prostorov z napravami za zaklonišča, ni dovoljeno uporabljati v druge namene.
29. člen
Oddaja zaklonišča v najem za mirnodobno uporabo se uredi med najemnikom in upravljalcem zaklonišča s pogodbo, ki mora vsebovati: namen in čas uporabe zaklonišča, obseg in vrsto preureditve, višini najemnine, vzdrževanje, prenehanje pogodbene obveznosti, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov in zapisnik o stanju zaklonišča z vsemi instalacijami in napravami ob oddaji v najem.
K pogodbi o oddaji zaklonišča v najem je potrebno pridobiti soglasje Sekretariata za ljudsko obrambo.
30. člen
Pogodba o uprabi zaklonišča v druge namene preneha veljati, ne glede na pogodbeni rok v primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojne. V takem primeru oškodovana stranka nima pravice zahtevati odškodnine.
Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati »tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s po-
stroški usposobitve zaklonišča v prejšnje stanje gredo v breme najemnika.
31. člen
Dohodki, dobljeni z oddajo zaklonišča v najem, se pri upravljalcih vodijo posebej in se lahko uporabljajo samo za vzdrževanje in upravljanje zaklonišč.
Dohodki, dobljeni z oddajo javnih zaklonišč v najem, se zbirajo na posebnem računu občine.
VII.	Nadzor
32. člen
Inšpekcijo nad projektiranjem, gradnjo, uporabo in vzdrževanjem zaklonišč upravljajo upravni organi, določeni s splošnimi predpisi in Sekretariat za ljudsko obrambo.
33. člen.
Investitor, ki je bil dolžan graditi
zaklonišče po potrjeni investicijsko-tehnični dokumentaciji, pa je organ pristojen za inšpekcijo ugotovil, da zaklonišče ni zgrajeno oziroma ni zgrajeno v skladu z dokumentacijo, mora plačati prispevek za zaklonišča.
Višina prispevka se odmeri po ceni zakloniščnega mesta v javnem zaklonišču. Število zakloniščnih mest se ugotovi tako, kot določa
17.	in 18. člen tega odloka.
Rok za plačilo tako odmerjenega prispevka ne sme biti daljši od 12 mesecev, odločbo o plačilu pa izda Sekretariat za ljudsko obrambo na podlagi ugotovitev organa iz 1. odstavka tega člena.
VIII.	Kazenska določba
34.	člen
Nespoštovanje 8., 9., 21., 22., 23. in 25. člena Odloka ima za posledico kaznovanje po kazenskih določbah 213., 217. in 218. člena Zakona o splošni ljudsko obrambi (Uradni Ust SFRJ št. 21/82).
IX.	Prehodne in končne določbe
35. člen
Vso temeljno in izvedbeno urbanistično dokumentacijo je potrebno vskladiti z določili tega odloka v 1 letu po sprejetju.
36. člen
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito lahko po potrebi izda dopolnilna navodila za izvajanje tega odloka.
37. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o zakloniščih v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 27, z dne 10. 11. 1977).
38. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 8—01/83
Datum: 15. 12. 1983
PREDSEDNIK občinske skupščine Novo mesto
228.
Na podlagi 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski Ust št. 5/79 in 14/82) in prvega in drugega odstavka 15. člena zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS št. 6/83) je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Novo mesto na seji 15. decembra 1983 sprejel
ODLOK o vodenju dvojnika registra stalnega prebivalstva na krajevnih uradih v občini Novo mesto
1. člen
Dvojnik registra stalnega prebivalstva za območje krajevnega urada se vodi na vseh krajevnih uradih v občini.
2. člen
Sekretariat za notranje zadeve je dolžan register stalnega prebivalstva uskladiti z določbo prejšnjega člena odloka o šestih mesecih po njegovem sprejemu.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 204 -02/82
Datum: 15. 12. 1983
PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO UROŠ DULAR, 1. r.
Občina Trebnje
229.
Skupščina občine Trebnje je na podlagi 208. člena Statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 9/79, 16/80 in 1/82) na 6. seji družbenopoUtičnega zbora dne 7.
12.	1983 ter skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. 12. 1983 sprejela
ODLOK o razveljavitvi odlokov, ki jih je sprejela Skupščina občine Trebnje
1.	člen
Skupščina občine Trebnje s tem odlokom razveljavlja naslednje odloke:
- Odlok o območjih krajevnih skupnosti v občini Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske, št 10/65 in Skupščinski Dolenjski Ust, št. 8/70)
- Odlok o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov ter o določitvi medsebojnih razmerij med občinami ustanoviteljicami in o njihovih razmerjih do komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske, št. 6/66)
- Odlok o pristojnosti svetov in upravnih organov Občinske skupščine Trebnje za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in repubUškimi predpisi kot pristojnost občinske skupščine (Skup-
- Odlok o ustanovitvi poravnalnih svetov (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 15/59)
- Odlok o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo upravnim in drugim organom med materialne stroške (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 9/72)
- Odlok o izvajanju zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 13/72)
- Odlok o občinskih sodnih taksah (Skupščinski Dolenjski Ust, št 14/69)
- Odlok o priznanju olajšav samoplačnikom pri plačevanju stroškov zdravstvenega varstva (Uracf-ni vestnik Dolenjske, št 23/66)
- Odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 16/69, 9/80, 1/72)
- Odlok o cestnem skladu občine Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske, št. 22/66) ,
- Odlok o ustanovitvi občinskega gasilskega sklada (Uradni vestnik Dolenjske, št. 9/6S, Skupščinski Dolenjski list, št. 8/71 sprememba)
- Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih (Uradni vestnik 3/56)
- Odlok o obveznih agrotehničnih ukrepih na obdelovalnih zemljiščih v državljanski lastnini za območje občine Trebnje (Uradni vestnik 20/62)
- Odlok o obveznih agrotehničnih ukrepih na travnikih (Uradni vestnik, št. 24/60)
- Odlok o premijah za kravje mleko (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/71, 9/72)
- Odlok o vodenju splošnega voUl-nega imenika v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/66)
- Odlok o obveznem radiofotogra-firanju prebivalstva v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/82)
- Odlok o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskih zadev udeležencev NOV v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 18/69)
- Odlok o določitvi meril za uporabo sredstev za gradnjo stanovanj za udeležence NOV v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 18/69)
- Odlok o višini prispevka za pobiranje, odvažanje smeti in odpadkov v naselju Trebnje (Glasnik, št. 83/63)
- Odlok o obvezni vgraditvi hišne telefonske napeljave (Glasnik, št. 21/64)
- Odlok o gradbenih delih, za kate-.•e ni potrebno dovoljenj za graditev (Uradni vestnik Dolenjske, št. 14(65)
- Odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 20/67, dopolnitev 28/69, dopolnitev 28/73)
- Odlok o komunalnem prispevku (Uradni vestnik, št. 22/62)
- Odlok o ukrepih za preprečevanje škode po divjadi (Skupščinski
- Odlok i delni nadomestitvi stanarin (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 2/73, 8/75 sprememba)
- Odlok o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev občanov, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 13/72)
- Odlok o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini (Skupščinski Dolenjski list, št. 30/73, 24/76 sprememba)
- Odlok o določitvi stanovanjskega standarda (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 28/73)
- Odlok o pooblastitvi stanovanjskega sklada občine Trebnje za izvršitev revalorizacije stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov na območju občine Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske, št. 18/65)
- Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 23/72)
- Odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 23/72, 19/73)
- Odlok o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 23/72)
- Odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 29/73)
- Odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš (Uradni vestnik Dolenjske, št. 1/66, Skupščinski Dolenjski Ust, št. 11/76)
- Odlok o določitvi rokov za plačilo odškodnine za zemljišča v zemlj. kompleksih, razlaščeno za stanov, graditev (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 21/72)
- Odlok o meriUh za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 9/73, 17/73, 24/76)
- Odlok o ustanovitvi enote teritorialne obrambe občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/70)
- Odlok o povračilu OD, potnih in drugih stroškov odbornikom, funkcionarjem in članom organov občinske skupščine Trebnje (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 10/72, 23/73 in 4/74).
2.	člen
Vsi odloki navedeni pod 1. členom tega odloka prenehajo veljati zaradi uskladitve s pozitivno zakonodajo oziroma ker so prenehali razlogi, ki so narekovaU njihov sprejem.
3.	člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu in začne veljati osmi dan po objavi.
Številka: 010-03/83-10 Datum: 8. 12.1983
Predsednik skupščine občine
230.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št 9/79, 16/80 in 1/82) je Skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora'krajevnih skupnosti dne 8. 12. 1983 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V 4. členu odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/77, 32/77, 10/81, 7/82 in 5/83) se za besedami: „moško in žensko frizer-stvo“ vstavi besedilo: ,.kozmetika obraza in telesa".
2. člen
Tarifna številka 1 se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
„Od prometa z rabljenimi osebnimi in tovornimi avtomobili ter motornimi kolesi z delovno prostornino motoija nad 125 ccm, se plača davek po stopnji:
- 15 %, če je vozilo prodano pred potekom enega leta od nabave,!
- 10 %, če je vozilo prodano po poteku enega leta do dveh let od
nabave.
r
OPOMBA:
Po tej tarifni številki se plačuje davek od preprodaje novih in rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm, če je motorno vozilo prodano pred potekom dveh let od prejšnjega nakupa.
Davek po tej tarifni številki se ne plača od prodaje poškodovanih motornih vozil, če škoda presega 50% vrednosti vozila.
Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo ustreznih dokumentov, ki dokazujejo višino nastale škode. Davek se tudi ne plača, če se motomo vozilo prodaja zaradi trajne invalidnosti ali smrti lastnika.
Davčna osnova je kupnina, če ta ustreza prometni vrednosti. Ce kupnina ne ustreza prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke".
3.	člen
V tarifni številki 2 se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
1. od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 %■ domačih surovin, računano po vrednosti:
- od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač - 6 %.
V 1. točki OPOMBE k tej tarifni številki se črta prvi stavek, v drugem stavku pa se črta beseda „druge“.
Na koncu 3. točke OPOMBE k tej tarifni številki se doda besedilo: „Za obračun prometnega davka od proizvedenih količin vina pri zasebnih proizvajalcih, se davčna osnova določi na osnovi nabavne cene vina vrste „cviček“, ki velja v
f,‘ ‘«»iini79cij?V» *»	***-
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.
1.	1984 dalje.
Številka: 421-02/77-10 Datum: 8. P2. 1983
Predsednik skupščine občine IVAN GOLE, 1. r.
231.
Skupščina občine Trebnje je v skladu z 42. členom zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 40. in v zvezi z 39. členom zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 10. in 11. člena odloka o komunalnih dejavnostih na območju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/83) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. 12. 1983 sprejela
ODLOK
o obveznem plačevanju prispevka iz dohodka za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe
1. člen
Prispevek — povračilo po tem odloku plačujejo delavci organizacij združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in poslovnih enot na območju občine Trebnje ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: »zavezanci"), ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Trebnje za obdobje 1981 - 1985.
2. člen
Zavezanci plačujejo sredstva po ' tem odloku v obliki prispevka iz dohodka po stopnji 2,6 % od bruto osebnega dohodka.
3. člen
Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabila za realizacijo planiranih nalog v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Trebnje za obdobje 1981 - 1985.
Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Trebnje bo zavezance z letnimi poročili seznanjala o namenski porabi zbranih sredstev.
4. člen
Sredstva na podlagi tega odloka se izločijo ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov na račun:
Prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav v občini Trebnje in sicer:
- za	gospodarstvo	št.
52120-842-056-4218
- za	negospodarstvo	št.
52120-842-056-4223
 	-	K	A	   'ji	»
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporabljati pa se prične s 1.	1.	1984.	Številka:
1. 1. 1984.
Številka: 352-05/83-10
Predsednik skupščine občine IVAN GOLE, 1. r.
232.
Na podlagi 4. odstavka 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. 12.
1983 sprejela
ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Trebnje v prvem trimesečju
1984
1.	člen
Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev splošne
porabe v občini Trebnje se v prvem trimesečju 1984 do sprejetja proračuna občine za leto 1984 začasno financirajo na podlagi občinskega proračuna za leto 1983.
2.	člen
Odhodki iz 1. člena ne smejo presegati 25 odstotkov odhodkov izvršenih po proračunu za leto 1983.
3.	člen
Odhodki, izvršeni po tem odloku, so sestavni del proračuna občine Trebnje za leto 1984 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
Številka: 402-031/77-10 Datum: 8. 12. 1983
Predsednik skupščine občine IVAN GOLE, 1. r.
STANOVANJSKA ZADRUGA ŠENTRUPERT
objavlja
prosta dela in naloge
VODJE ENOTE IN NADZORNEGA ORGANA GRADENJ — 1 delavec za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Pogoji:
— gradbeni tehnik s strokovnim izpitom,
— delovne izkušnje 3 leta,
— poskusno delo 3 mesece,
— šoferski izpit „B" kategorije,
— mnenje Samoup. stanov, skupnosti Sevnica.
Kandidati 'naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: Stanovanjska zadruga Šentrupert. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po prejemu sklepa o izbiri.
538/52-83
Industrija pletenin
INPLET V USTANAVLJANJU
SEVNICA, Dolnje Brezovo
Komisija za delovna razmerja objavlja
naslednja prosta dela oz. naloge:
VODENJE IZMENE V OPLEMENITILNICI - 2
delavca
Pogoji:
— ing. tekstilne tehnologije, tekstilni tehnik kemijske smeri;
— 1 leto delovnih izkušenj,
— troizmensko delo.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo vloge v splošno-kadrovsko službo v roku 10 dni po objavi, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh po izteku objave.
536/52-53
DOLENJSKI LIST št. 52 (1793) 29. november 1983