SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
40. KNJIGA 1989
Dopisnica Carto postale Postcord
Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti
NOVI TRG 4-5
61001 LJUBLJANA
POSTNI PREDAL 323 JUGOSLAVIJA
PotrjujemO prejem nasJednjiti knjig:
Nous avons l'honneur d'accuser réception cles ouvrages mentionnés ci -dessous: We are in raceipt of tha works below mentioned:
LETOPIS 40. KNJIGA, 1989 (1990)
Ustanova Institution Institution
Naslov
.Adressa
Address
YU ISSN 037+0315
LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
40/1989
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 40/1989
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
40. KNJIGA 1989
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 40/1989
LJUBLJANA 1990
SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMZJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 1. FEBRUARJA 1990
Naslov — Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI 61001 LJUBLJANA : Novi lrB 3 1 p. p. 323 t telefon (06)) 331 CZ1
telefaks: 34 61/331033
ï
ORGANIZACIJA SAZU

I

SKUPŠČINA SAZU
Predsednik	Janez Milčinski, redni član
Podpredsednik	Robert Blinc, redni član
Podpredsednik	Brat ko Kreft, redni član
Glavni tajnik	Janez Batis, redni član
ČASTNI ČLAN Josip Vidmar
REDNI ČLANI (64)___
Aleksander Bajt, Janez Batis, France Bernik, France Bezlaj, Robert Blinc, Jože Bole, Miroslav Brzin, Emilij an Cevc, Dragotin Cvetko, Bojan Čop, Davorin Dolar, Matija Drovcnik, Janez Fettich, Alojzij Finžgar, Ivan Gams, Ferdo Gestrin, Josip Globevnik, Peter Gosar, Bogo Grafenauer, Stanko Grafenauer, Ludvik Gyergyek, Dušan Hadži, Anton Ingolič, Franc Jakopin, Zdenko Kalin, Vinko Kam bič, Janko Kos, Stane Krašovec, Brat ko Kreft, Uroš Krek, Rudi Kyovsky, Valentin Logar, Boris Majer, Janez Matjašič, Ernest Mayer, Janez Menart, France Mihelič, Milan Mihelič, Janez Milčinski, Lev Mil-činski, Zdravko Mlinar, Dušan Moravec, Franc Novak, Boris Paternu, Vladimir Pavšič, Janez Peklenik, Anton Peterlin, Ivan Potrč, Stoj an Pretnar, Primož Ramovš, Edvard Ravnikar, Janez Stanonik, Gabrijel Stupica, Lujo šukije, Miha Tišler, Anton Trstenjak, Ivan Vidav, Josip Vidmar, Sergij Vilfan, Lojze Vodovnik, Anton Vratuša, Franc Zadravec, Ciril Zlobec, Andrej O, Župančič,
DOPISNI ČLANI (17)
Lidija Andolšek-Jeras, Janez Bernik, Vinko V. Dolenc, Peter Fajfar, Stane Gabrovec, Ljubo GoliČ, Niko Kuret, Ivan LavraČ, Jože Maček, Ivan Minatti, Janez Orešnik, Mario Plcničar, Janko Pleterski, Alojz Se reel j, Dragica Turnšek, Igor Vrišer, Boštjan Žekš,
Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi zunanji dopisni člani (80):
Krc širni r ßalenovic, Derek Sir Bar ton, Friedrich-Karl Beicr, Alojz Bcnac, František Benhart, Nikolaj A. Borisevič, Ivan Brajdič, Savo Bratos, Zoran Bujas, Johann CilenSek, Edhera čamo, Vasa Cubri-lovič, Aleksandar Despič, Otto Demua, Milan Dimitrij evič, Branislav Djnrdjev, Boris Drujan, Kurt von Fischer, Aleksandar Flaker, Rudolf FloLiinger, Ivo Frangeš, Branko Fučic, Milo van Gavazzi, Leon Gerškovič, Gerhard Giesemann, Drago Grdenic, Irena Grickat-Radu-lovič, Peter Handkc, Erwin L, Hahn, Nikola Hajdin, Milka Ivič, Pavle Ivic, Vanda Kochansky-Dcvide, Blaže Koneski, Zoran Kons tan-tinovič, Josef Kratochvil, Miroslav Kravar, Abel Lajth, Emmanuel Laroche, Henry Leeming, Flor j an Lipuš, Radomir Lukič, Desanka Maksimovič, J ura j Martinovic, Janez Matičič, Mylon Eugene Merchant, Esad Mekuli, Pavle Merku, Mihailo Mihailovič, Joseph Milič-EmiJi, Andre Mohorovičič, Karl-Alexander Müller, Zoran Mušič, Vladimir Negovski, Dimitar Tanteleev, Branko Pavi če vid, Mar ton Pees i, Slobodan Perovič, Boris Podrecca, Bogdan Povh, Vladimir Prelog, Otto Prokop, Stanojlo Rajičič, Alfred Rammelmayer, Chintamani NR. Rao, Peter Saiar, Harald Saeverud, Pavle Savič, Jakov Sirotkovič, Lojze Spaeal, Dimitrije Stefanovič, Petar SteFanovie, Ivo Suptčič, Gunnar Svane, Jdnos Szentagothai, Alan Perelval Taylor, Raj ko To-movič, Nikola L Tolstoj, Mstisiav Volkov, John Waugh.
Pri delu skupščine SAZU sodelujejo še delegati:
predstavnik delovne skupnosti SAZU (Bojan Plavc), direktor ZRC SAZU (Mitja Zupančič) in predstavnik 00 Z K (Katica Drobne).
Delovna skupnost SAZU je 31, decembra 1989 štela 53 delavcev.
Svet delovne skupnosti SAZU v letu 1989:
Ma jda Capuder, Mirjana Djokič-Markič, Jolanta Groo-Kozak (predsednica), Nada Kovač, Milan Os rajnik (namestnik), Marina Sinigoj, Marija Žumer.
Izvršni odhor OOS DS SAZU v letu J989;
Sonja Bah, Marija Banjac, Majda Fister (predsednica), Marija Javori ek, Ana Jcre, Carmen Narobe, Helena Verbinc D rofenik.
ORGANIZACIJA SAZU
IN NJENE DELOVNE SKUPNOSTI
A. PREDSEDSTVO	
Predsednik	Janez Milčinski
	Robert Blinc
Podpredsednika	Bratko Kreft
Gtavni tajnik	Janez Batis
Tajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede)	Dragotin Cvetko
Načelnik oddelka za družbene vede	Aleksander Bajt
Načelnik oddelka za zgodovinske vede	Dragotin Cvetko
Tajnik II. razreda (filološke in literarne vede)	France Bernik
Tajnik III. razreda	
(matematične, fizikalne in tehnične vede)	Dušan Hadži
Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede)	Ernest Mayer
Tajnik V. razreda (umetnosti)	Janez Menart
Tajnik VI. razreda (mcdicinske vede)	Franc Novak
Člani plemima Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ: Janez Milčinski, Janez Batis, Robert Blinc.
Sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ je bil v letu J9S9 v Novem Sadu, predsedoval mu je akademik Miroslav Radova novic.
B. POSEBNE ENOTE SAZU
KABINET JOSIPA VIDMARJA Vodi ga akademik Josip Vidmar.
SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Vodi ga upokojeni znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah.
ODBOR ZA ENERGETIKO
Vodi ga akademik dr. Janez Peklenik.
C. DELOVNA SKUPNOST SAZU_
Vodja delovne skupnosti: Bojan P lave, dipl. oec.
1.	Oddelek za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in pomožnih del
Vodi ga Bojan Plavc.
2.	Finančnoračunovodski oddelek Vodi ga Silvana Adžič.
3.	Oddelek za načrtovanje in usklajevan je raziskovalnega dela Vodi ga akademik prof. dr. Miroslav Brzin.
4.	Biblioteka
Vodi jo Marija Fabjančič, prof. biol.
SKUPŠČINA SA2U
PREDSEDSTVO
POSEBNE ENOTE SAZU
RAZREDI
DELOVNA SKUPNOST
KABTNET JOSIPA VIDMARJA
SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA
ODBOR ZA ENERGETIKO
I. razred
za Zgodovinske iil družbene vede Oddelek za dmibene vede Oddelek za zgodovinske vede
TI. razred
za filološke in literarne vede
XII. razred
za matematične, fizikalne in tehnične vede
IV.	razred
za naravoslovno vede
V,	razred
za umetnosti
Vi. razred
za medicinske vede
Oddelek za opravljanje Strokovnih,
administrativnih, tehničnih in pomožnih del
Tajništvo kabineta predsednik«
Tajništvu predsedstva
Tajništvo razredov
TajniStvo DS SAZU
Referat ÏH ti$Js
FntoUbûrUtorij
Finančnoračunovodski oddelek
Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela
Biblioteka
Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti
II
ČLANI

ČASTNI ČLAN Josip Vidmar
za častnega člana izvoljen 25, marca 1976, hkrati redni član.
Glej Letopis 35, str. 29—30 in 70—71.
REDNI IN DOPISNI ČLANI
I. RAZRED	za zgodovinske in družbene vede
Redni člani
Aleksander Bajt
rojen 27. februarja 1921, dr. oec., redni profesor politične ekonomije na Pravni fakulteti v Ljubljani, predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani; dopisni član od 24. aprila 1981, redni od 23. aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede. Raziskovalno dela v EIPF.
Je predsednik znanstvenega sveta RSS za družbene vede, član upravnega odbora European Economic Association, član IEWSS Task Force —■ Working Group on International Economic Change, Restructuring and East-West Security — IEWSS (New York), V okviru slednje je nastal IEWSS First Year Report, Managing The Transition Integrating The Reforming Socialist Countries Into The World Economy, New York 1989 (sopodpisnik z objavljeno rezervo). Na povabilo vlade Združenega kraljestva je marca obiskal Veliko Britanijo, kjer je obiskal londonske finančne institucije, Bank of England, Treasury Department in Foreign Office ter St. Antony's College, Oxford. Neodvisno od tega je imel na London School of Economics predavanje,
Z referati je sodeloval na posvetovanju Plan and/or Market na Dunaju {26.—28. junij) ter na 9. svetovnem kongresu International Economic Association v Atenah (28. avgust—1. september) — osebno se ju ni udeležil.
Od sredine maja je ekonomski svetnik predsednika ZlS-a. Pripravil je več stabilizacijskih projektov, vendar jih ZIS ni izpeljal.
Glej Letopis 39, str. IS in 65—66.
Emilij an Cevc
rojen 5. septembra 1920, dr. se. s področja umetnostne zgodovine, znanstveni svetnik in upravnik Ume tnostnozgodo vinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Ob pisanju monografije o slikarstvu 17. stol. na Slovenskem je opravil vrsto dopolnilnih in revizijskih terenskih ogledov in izpopolnil arhivske podatke o spomenikih in umetnikih. To delo in priprave na proslave jubileja izida Valvasorjeve »Ehre des Herzogthums Crain« so spodbudile intenzivnejši študij Valvasorjevega pomena za umetnostno situacijo našega poznega 17. stol. V novi luči se je razkrilo njegovo mentorstvo slikarskih in grafičnih sodelavcev, vzgoja mladih umetniških moči; tudi baronovo lastno risarsko delo je doživelo višje ovrednotenje, kot je veljalo doslej. Biografske korekture so doživeli slikarji Jurij BobiČ, Matija Greischer in Jernej Rahmschissl, ostrejši obrisi se nakazujejo ob mojstrih Almanachu in Nypoortu; kvalitetno pomembnejši se je razkril novomeški slikar Johannes Koch, katerega opus narekuje nadrobnejšo obdelavo, ki je v pripravi. Delno so bili ti rezultati objavljeni v študiji v katalogu razstave »Valvasor Slovencem in Evropi« v Narodni galeriji. Slogovna in ikonografska analiza umetnosti v času reformacije je dala več novih rezultatov, ki presegajo zgolj lokalen pomen, Novo ovrednotenje »Celjskega stropa« iz začetka 37. stol. je nakazalo njegovo humanistično izhodišče, zabrisalo pa mu je beneški slogovni naglas.
Zasledovanje posamičnih stavbnih fax dvorca Zemonu pri Vipavi, ki ni zrasel po enotnem načrtu, je prineslo tudi revizijo in spremenjeno datacijo njegovega slikarskega okrasja.
Na simpoziju o umetnosti okoli leta 1400 v Gradcu je dr. Cevc sprožil nov poskus rekonstrukcije osrednje skupine Marijinega kronanja {s trofiguralno upodobitvijo sv. Trojice) v oltarju, ki ga je 1424 ustvaril kipar Hans von Judenburg za župnijsko cerkev v Boznu.
Glej Letopis 3?, str. 15—16 ia ffl—2SS.
Dragotin Cvetko
rojen 19. septembra 1911, dr, phil., upokojeni redni profesor za zgodovino slovenske in novejše svetovne glasbe na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Dopisni član SANU in JAZU. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU, načelnik oddelka za zgodovinske vede. Je vodja Umetnostne podkomisije Terminološke komisije Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša, predsednik znanstvenega sveta muzi-kološkega in umetno s tnozgodo vinskega inštituta ZRC SAZU, urednik za glasbo Enciklopedije Slovenije in Enciklopedije Jugoslavije; član predsedstva Slovenske matice in član slovenskega centra PEN; član International Musicological Society, American Musicological Society, Gesellschaft fur Musikforschung, International Biographical Association; član znanstvenega sveta International Institute lor comparative
Music and Documentation in znanstvenega sveta American Biographical Institute; Doctor o I Philosophy in Music, World University, Tu scon (USA, 1983); chairman jugoslovanske sekcije International Repertory of Music Literature; predsednik in član izdajateljskega sveta International Review of the Aesthetic and Sociology of Music; accadcmico filarmónico h, c. (Bologna); senator member Parliament international of Safety and Peace (Palermo); častni član International Biographical Centre (Cambridge).
V	letu 1989 je sodeloval na simpoziju o glasbenem baroku v JAZU (13, oktober) z referatom Merkmale und Ergebnisse des Musikbawck in Slowenien in na mednarodnem simpoziju v Asolu (30, november) z referatom La situazione cult ur ale neti'area Adriatico-Alpina dal tardo Cinquecento ai primi del se t tečen t o.
Glej Letopis 39, str. 16—17 in 68.
Alojzij Finžgar
rojen 30. decembra 1902, dr. jur, upokojeni redni profesor za civilno in rodbinsko pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 20. marca 1975, redni član od 23, marca 1978. Dopisni član JAZU in član zunaj delovnega sestava SANU.
Za posvetovanje o aktualni problematiki družbene lastnine v zvezi z reformnimi prizadevanji, ki je bilo 22. maja v Beogradu, je napisal referat Vloga in perspektive družbene lastnine v tržnem gospodarstvu. V skrajšani obliki je bilo besedilo referata objavljeno v NR. Kot član zunaj delovnega sestava SANU je 6. j Linij a na seji oddelka za družbene vede SANU poročal o nekaterih pomembnejših dilemah v svoji knjigi Osebnostne pravice (srbohrvaški prevod), Udeležil se je z referatom Francitska deklaracija o pravima čovjeka i grad jan ina i prava ličnosti mednarodnega znanstvenega sestanka, ki ga je priredila od 25. do 27. septembra JAZU ob dvestoletnici deklaracije.
V	delu St, C igo j a Stanovanjska razmerja (Ljubljana 1989) je opravil avtorsko korekturo teksta in pomagal sestaviti seznam citirane literature in kratic.
Kot član SAZU je član delovne skupine S ZD L za pripravo izhodišč za novo ustavo SR Slovenije.
Glej Letopis 39, str, 17 in 49.
Ferdo Gestrin
rojen 8. oktobra 1916, dr. zgodovinskih znanosti, upokojeni redni profesor za občo zgodovino fevdalizma na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 6. junija 1983, redni član od 23, aprila 1987. Predsednik znanstvenega sveta Inštituta za slovensko izseljenstvo, član znanstvenega sveta Zgodovinskega inštituta Milka Kosa in član sveta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Je tudi član medaka-demijskega odbora SANU za zgodovino vojnih krajin na jugoslovanskem ozemlju. Zunaj SAZU je opravljal še nekatere obveznosti, npr. v uredništvu Kronike, Raziskovalni skupnosti Slovenije oz. Skladu B, Kidriča in še kje.
Delo na projektu Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, knjiga Promet na Slovenskem, je zavoljo pomanjkanja sredstev in manjšega interesa zunanjih sodelavcev nekoliko ¡fastalo. Vendar je osnovno gradivo za recenzijsko obravnavo že v precejšnji meri napisano in zbrano. Rokopis knjige virov o pomorskem prometu Trsta v letih 1759/60, ki jo je pripravljal skupaj z dr. D. Miheličevo v zvezi z zgodovino pomorskega prometa za zgornji projekt, je zaključen in delo sprejeto v tisk pri SAZU, V zadnjem letu je zastalo, predvsem zavoljo predimenzioniranih programov, tudi delo medakade-mijskega odbora SANU; izšla pa bo knjiga razprav o Vojni krajini do konca 17. stoletja kot rezultat prvega simpozija o tej problematiki, Pri njej je sodeloval kot redaktor. Dokončal je zgodovino po ribniškega sveta s težiščem na NOB in obsežno delo oddal v tisk. Za okroglo mizo o varstvu arhivskega gradiva v Pokrajinskem arhivu v Kopru, ki je bila 23. marca, je pripravil prispevek o virih, ki jih hranijo arhivi primorskih mest; povzetek so objavila Primorska srečanja.
Glej Letopis 39, str. 18 in 70—71.
Bogo Gralenauer
rojen 16. marca 1916, dr. phil., upokojeni redni profesor za zgodovino Slovcnccv na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7, februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. 11. aprila 1989 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo.
Predsednik znanstvenega sveta Zgodovinskega inštituta Milka Kosa in član znanstvenega sveta Inštituta za slovensko narodopisje (oba na ZRC SAZU); član medakademijskega odbora za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti.
Opravljeno znanstveno delo je razvidno iz bibliografije objav; poleg tega se usmerja ta čas predvsem na izdajo briksenških urbarjev za Blejsko gospostvo v srednjem veku (uvod k ediciji). V okviru tega deki je treba omeniti zastopanje SAZU na Koroških kulturnih dneh od 27. do 28. decembra 1988 (s pozdravnim govorom ob jubileju KKD in opozorilom na nevarnost obstoječih sporov med organizacijami koroških Slovencev), konec januarja 1989 udeležbo na pogrebu dr. Luke Sienčnika v Dobi li vasi {s poslovilnim govorom), od 30. do 31. marca sodelovanje na simpoziju (na SAZU) o naših narodnih manjšinah v sosednih državah (z uvodnim referatom Proučevanje problematike posameznih manjšinskih skupnosti), od 3. do 7. julija na simpoziju v Modincih (Moggersdarf) z referatom Ideje francoske revolucije pri Slovencih — na primeru historiografije in od 7. do 8. decembra na simpoziju o Valvasorju (na SAZU) z referatom Valvasorjevo mesto v satnospoznavanju Slovencev kot posebnega naroda.
V dneh od 17. do 21. marca je sodeloval pri delu mešane jugoslo-vansko-avstrijske komisije pri pogajanjih o izpolnitvi Arhivskega sporazuma iz leta 1923 in Protokola iz leta 1958; v zvezi z vprašanjem iz tega okvira je 1. junija 1989 z nekaj slovenskimi člani vodil
razgovore o arhivalijah v Štajerskem deželnem arhivu, ki se bodo še nadaljevali, Od 21, do 29. maja 1989 je trajalo študijsko potovanje Članov medakademljskega odbora za manjšine po Madžarskem z namenom proučevati položaj jugoslovanskih manjšin v tej državi; v dneh 28. in 29. novembra sta z akad. Antonom Vratušo to preiskovanje še izpopolnila v Gornjem Seniku in Monoštru v šolah, ki sti pri prvem potovanju zaradi tehničnih vzrokov ostale zunaj raziskovanja. V zvezi z različnimi vprašanji je moral večkrat v Trst (ureditev vprašanja CMD in predstavitev nekaj knjig SM) in v Celovec (sodelovanje s koroškimi Slovenci v imenu Kluba koroških Slovencev v Ljubljani).
še vedno opravlja zunaj SAZU nekatere naloge pri Slovenski matici, je predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter predseduje jugoslovanski strani ekspertov v zvezi z arhivi Koroške in Tirolske ter od umika pokojnega akademika Fr. Zwittcrja (1986) tudi skupini za Štajersko, kar je zvezano tako z udeležbo pri mednarodnih pogajanjih kot tudi pri različnih domačih sestankih in posvetovanjih o teh vprašanjih. V več odborih je pri urejanju Enciklopedije Slovenije in še pri nekaterih znanstvenih podjetjih, pri dosedanji Raziskovalni skupnosti Slovenije v znanstvenem svetu za humanistične vede in pri nekaterih posebnih skupinah v zvezi z urejanjem položaja Inštituta za narodnostna vprašanja. Glej Leropis 39, sit. IS—1? in 71,
Stane Krašovec
rojen 14, julija 1905, dipl. ing, oec., upokojeni redni profesor Ekonomske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25, marca 1976, redni član od 24. aprila 1981, Oddal je v tisk The Developmental Role of Part-Time Farming and Small Industries. A lecture at the Conference in Warsaw held on June 15th, 1989, in L'agriculture à temps et la croinance économique. Exposé introductif tenu, à Patelle r-seminaire international à Bel-grade-Zemun du 24 au 29 Septembre 19S9.
Glej Letopis 39, str. 19,
Rudi Kyovsky
rojen 17. avgusta 1906, dr. j ur., upokojeni redni profesor na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca Î976, redni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 39, str. 19,
Boris Majer
rojen 15. februarja 1919, dr. phih, upokojeni redni profesor za sodobna filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, predsednik znanstvenega sveta Filozofskega inštituta ZRC SAZU. Dopisni član od 20. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.
V okviru Znanstvenoraziskovalnega centra SAZL1 je predsednik znanstvenega centra Filozofskega inštituta in glavni urednik Filozofskega
vestnika. Je tudi ¿lan Sveta republike Slovenije, predsednik uredniškega sveta revije Teorija in praksa, član uredništva revije Anthro-pos In član glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije.
V	letu 1989 je na področju publicistike nadaljeval začeto serijo razprav pod skupnim imenom Razmišljanje o drugačnem socializmu 7. objavo dveh novih prispevkov v reviji Teorija in praksa. V pripravi mednarodnega zbornika Marksizem in spiritualnost v ZDA je sodeloval s prispevkom Marksizem in problem transcendence.
Glej Letopis i9. sir, 19-20 in 16.
Zdrav ko Mlinar
rojen 30. januarja 1933, dr. družbenopolitčinih znanosti, redni profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23, aprila 1937,
Tudi v 1989. letu je deloval kot profesor in raziskovalec. Na dodi-plomskem Študiju je predaval sociologijo lokalnih skupnosti, social ni razvoj ter indikatorje družbenega razvoja, na podiplomskem pa razvoj jugoslovanske družbe. Sociologijo je predaval tudi na F AGG za študente arhitekture ter v okviru interdisciplinarnega podiplomskega študija urbanističnega in prostorskega planiranja. Bil je mentor in ocenjevalec pri magistrskih in doktorskih študijah. Pedagoške obveznosti je imel tudi v okviru študija krajinskega planiranja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Usmerjal je raziskovalno delo širšega tematskega sklopa Družbenoprostorske strukture in procesi ter osebno izvedel raziskovalno nalogo Tehnološke spremembe in pro-storsko-družbeni razvoj {IL laza). Na fakulteti je bil predsednik komisije za meduniverzitetno sodelovanje, predstojnik Centra za raziskovanje lokalnih skupnosti in delovnih organizacij ter član ožjega kolegija uredništva Teorije in prakse. Bil je tudi član znanstvenega sveta za družbene vede RS S, član izdajateljskega sveta revije Komuna (Beograd) in predsednik sveta revije Žirovski ob časnik.
V	mednarodnem merilu je na svojem strokovnem področju deloval kot predsednik Research Committee For Social Ecology — International Sociological Association. V zvezi s tem je sodeloval v pripravah mednarodnega posvetovanja Environmental Constraints and Opportunities in the Social Organization of Space (7.—10. junij) v Udi nah; sodeloval je tudi v pripravah devetih razprav, ki bodo v okviru tega raziskovalnega komiteja na prihodnjem svetovnem sociološkem kongresu v Madridu, kar se kaže tudi v RC 24 Newsletter.
Imenovan je za člana znanstvenega sveta v Istituto di sociologi a intcrnazionale, Gorica (Italija), sicer pa je član uredniških svetov: International Journal of Sociology ter International Journal of Sociology and Social Policy. V času od 2. do 29, oktobra je v okviru študijske izmenjave bil v British Academy v Londonu in Newcastlu. Sodeloval je na naslednjih znanstvenih in strokovnih srečanjih: Družboslovje na Slovenskem, Ljubljana (5.—6. januar), z referatom Profesionalna kultura, družboslovno raziskovanje in družbena praksa; sodeloval je pri zasnovi posvetovanja Univerza in prenos znanja.
FS P M, Ljubljana (19. april), z ustnim prispevkom; Individualizacija i globalizacija, okrogla miza, Sociološki susreti '89: Jugoslavija na prelazu vekova, Beograd, Filozofska fakulteta (25.—27. maj), zasnoval, predsedoval in ustni prispevek; Vloga statistike v družbenem razvoju, Statistično društvo Slovenije, Radenci (29.—30. maj), z referatom Sociološka teorija družbenega razvoja ter njeno navezovanje na empirično raziskovanje in statistiko; Francuska revolucija — ljudska prava i politička demokracija nakon 200 godina, JAZU, Zagreb (25.-27. september), z referatom Individualna avtonomija in človekove pravice v razvojni perspektivi; Environmental Constrains and Opportunities in the Social Organization of Space, Raziskovalni komite za socialno ekologijo, ISA, Ud i ne (7.—10. junij), uvodni prispevek Social Ecology and its Environments in soorgani-zator; Studijski dnevi FS PN, Ljubljana (23.—24, november), z referatom Individualna avtonomija in človekove pravice v razvojni perspektivi.
Glej Letopis 39, str. 20—2\ in 78,
Stojan Pretnar
rojen 23. januarja 1909 v Bovcu, dr. j ur., upokojeni redni profesor za gospodarsko pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 25. marca 1975, redni član od 24, aprila 1981,
V letu 1989 še nadalje predsednik Društva za industrijsko lastnino Slovenije, član predsedstva Jugoslovanskega združenja za intelek tu al no lastnino in njegov častni čian. Je član predsedstva (Vorstand) Mednarodnega združenja za avtorsko pravo (Internationale Gesellschaft fiir Urheberrecht, skr. INTERGL) s sedežem v zahodnem Berlinu, član mednarodnega združenja za pospeševanje izobraževanja in raziskovanja področja intelektualne lastnine (angl. ATRIP) s sedežem v Ženevi, član mednarodnega združenja za zaščito industrijske lastnine (franc, AIPPI) s sedežem v Zürichu in član mednarodnega pravniškega združenja (angl. ILA) s sedežem v Londonu. Z referatom Sodobna znanstveno-tehnološka revolucija in industrijska revolucija (prim, bibliografijo) je sodeloval na strokovnem seminarju pod naslovom Od iluzije do realnosti gospodarskega napredka v Novi Gorici 20. januarja, ki ga jc organiziralo Društvo ekonomistov v Novi Gorici. 6. in 7. aprila jc sodeloval na mednarodnem seminarju o Gospodarskopravnih vidikih sodelovanja Jugoslavije z Evropsko skupnostjo po letu 1992. Seminar so organizirali S AZU, Max Planck — Institut für ausländisches und internationales Patent-, Urheber- und Wettbewerb s rech t iz. Münchna, Pravna fakulteta v Ljubljani, Marksistični center CK ZK Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. Potekal je ob udeležbi poročevalcev iz Slovenije, Jugoslavije, prireditelja iz Münchna, pa tudi profesorja dunajske Pravne fakultete in je bil hkrati prirejen v počastitev 80-le t nice rojstva akademika Pretnarja.
Kot član komisije za industrijsko lastnino pri Gospodarski zbornici RS je aktivno sodeloval pri njenem delu in programih. Od 10. do
12. julija se je udeležil letnega posvetovanja in skupščine Mednarodnega združenja ta pospeševanje izobraževanja in raziskav na področju intelektualne lastnine (angl, kratica ATRIP). V dneh od 22. do 25. oktobra se je udeležil in aktivno sodeloval na posvetovanju pod naslovom Nove tehnologije in avtorsko pravo na Brionih, ki sta ga organizirali Pravna fakulteta vseučilišča v Zagrebu in hrvaška enota Jugoslovanske avtorske agencije z uvodnim referatom o razvoju avtorskega prava v Jugoslaviji ob 60-letnici uveljavitve prvega jugoslovanskega zakona o zaščiti avtorskih pravic. Na referat je navezal spomin na avtorja navedenega zakona in vse zakonodaje v zvezi z intelektualno lastnino Slovenca dr. Janka S um a na, ki jc bii obenem teoretik celotnega področja in organizator industrijske lastnine ter med obema vojnama prvi in dolgoletni predsednik uprave za zaščito industrijske lastnine, in ponudil v razmislek ustrezne od-dolžitvc njegovemu delu. Iniciativa je bila soglasno sprejeta, — V novembru se je udeležil letne konference v zadnjem obdobju zelo aktivnega in učinkovitega JUZIS-a v Beogradu, katere vodstvo mu je bilo zaupano v predsedstvu poteka konference, ki jo je vodil tudi kot njen moderator.
Dne 23. oktobra 1989 mu je bila, ob občinskem prazniku občine Novo mesto, podeljena listina o izvolitvi za častnega občana te občine.
Glej Letopis 39, str. JI—ti.
Anton Trstenjak
rojen S, januarja 1906, dr, phiJ,, dr. theol., upokojeni redni profesor Teološke fakultete v Ljubljani, Dopisni član od 29, marca 1979, redni član od 6. junija 1983,
V	letu 1989 je pripravljal za tisk deli Skoti prizmo besede in Bili človek {glej bibliografijo!). Razen tega je predaval na Radio Beograd za novo leto ob podelitvi nagrade AVNOJ, na Radiu Ljubljana ponovno od 6. januarja naprej O graviranju monogramov v drevesna debla v oddajah pod geslom »Zeleno, ki te ljubim, zeleno«. V Tinjah na Koroškem je predaval o Psiholoških vidikih prelomnih časov (2. januar), v Slomškovem domu v Celovcu (7. januar) O izobraŽevanju in vzgoji, na Vrhniki (1. marec), v Kranjski gori (3. marec), v Logatcu (5. marec) O novi paradigmi v vzgoji, v Gorici (Italija, 7. marec) o Psihologiji prelomnih Časov, v Pionirski knjižnici v Ljubljani (22. februar) O svettobi in barvah, v Mariboru (13. februar) in na Mirenskem gradu (14. februar) O duhovnosti, poti v neznano in v Ljubljani na SAZU o Psiholoških vidikih asimilacije v okviru med-akademijskega simpozija o manjšinah (30. marec). V Zemono jc imel pogovor s Cirilom Zlobcem O človeku bitju prihodnosti (31. marec).
V	Mariboru (1. april) je predaval O osebnosti vzgojitelja prosvetnim delavcem, v Ljubljani v okviru Gerontološkega društva Slovenije O človeku bitju prihodnosti (4. april), v Celju na svetovni dan zdravja v Narodnem domu o človeku dialoškem bitju (5. april), v Ljubljani (5. maj) v Svetovalnem centru o Ustvarjalnosti pri Slovencih, v Mariboru v mestni knjižnici na tiskovni konferenci dr. Rapocove
knjige Zgodbe iz Maghreba o Posebni literarni zvrsti Zdravnikovi spomini (21. marec), v Domu Španskih borcev v Ljubljani o Slovenski ustvarjalnosti v kulturi in umetnosti in njenem sociološkem pomenu (12. april), v Trstu na Učiteljišču o Rasti osebnosti (24. april), v Mariboru na tiskorni konferenci (CZ) o knjigi Biti človek (11. april) in v Ljubljani na tiskovni konfercnci o knjigi Skozi prizmo besede (SM) (18. april), v Izoli na tiskovni konferenci o knjigi BiLi človek (5. maj) in v Novem mestu (15. maj) na 12. dolenjskem knjižnem sejmu na tiskovni konferenci (CZ) o isti knjigi. V Mariboru je v okviru Društva inženirjev in oblikovalcev (16, junij) predaval o Barvi v prostoru in okolju, v Gornji Radgoni (12. maj) v zdravstvenem domu Biti človek, v Ljubljani (9. maj) Nt šole za direktorje v okviru Jugoslovanskega posveta Direktor in podjetništvo (org. Marksistični centcr); isto je ponovil v Ribnem pri Bledu (25. oktober) kolektivu direktorjev Iskre, V Domžalah je v Galeriji Vera (9. september) go vorii Na hoji za očetovo podobo, v Ljubljani v Slovenskem zdravniškem društvu (17. maj) Staranje in starostne depresije, v Mariboru na VEKŠ Biti človek (23. maj), v Ljubljani v Naše tromostovje Bili človek (24. maj), v Ljubljani v Domu upokojencev Tabor (16. maj) Odnos do umirajočega in do smrti in v Ljubljani v Društvu bolnikov z ileo (20. maj) Človek V stiski. Na Radiu Ljubljana se je (6. junij) udeležil okrogle mize Staranje (skupno z dr. Accetom in dr. Požar-nikom). V Slovenj Gradcu je (15. junij) na L konferenci UNESCO klubov balkanskih dežel predaval Kultura in psihologija dialoga, na RTV Ljubljana pa je imel (22. junij) intervju z Bogdanom Pogačnikom o konferenci UNESCO v Slovenj Gradcu, udeležil se je (8. junij) mednarodnega znanstvenega posvetovanja Manjšine za jutrišnjo Evropo (Minoritics for Europe of Tomoroiv). Na Čemšeniku je (19. avgust) predaval O smislu življenja, v škof j i Loki (30. avgust) v okviru Delavske univerze O slovenski ustvarjalnosti, v Trebnjem šolnikom O osebnosti vzgojitelja (28. avgust), v Titovem Velenju (13. september) O slovenski ustvarjalnosti (Delavska univerza), v Idriji (8. september) na letni konferenci šolskih ravnateljev o Osebnosti vzgojitelja, V Stični je imel od 29. septembra do 1. oktobra štiri predavanja na temo Osebnost in krščanstvo. V Ljubljani je na Filozofski fakulteti v okviru Lingvističnega krožka (2. oktober) predaval Skozi prizmo besede. Na Radiu Ljubljana je govoril (1. novembra) O smislu življenja; prav tam je imel 4. novembra pogovor z dr, Kanonijem o podobni temi. V Vidmu ob Sčavnici je imel ob osmi obletnici smrti predavanje Pogrešam Edvarda Kocbeka (5. november), isto 7. novembra na Pravni fakulteti v Ljubljani. Dvojezično predavanje Izobrazba je odnos, Bildung is t Beziehung (S, november) je imel na Rebrci na Koroškem in (9. november) v Kapli na Koroškem. V Ljubljani (15. november) je v Zavodu za varstvo govorno in slušno prizadetih pripovedoval o Fr. Sal. Finžgarju in njegovi osebnosti. Na Radiu Ljubljana je (19. november in 11. december) govoril v oddaji Sedmi dan O slovenskem značaju, če povzamemo: povprečno je imel vsak teden vsaj eno predavanje.
Bil je član častnega predsedstva na deveti konferenci psihologov podonavskih dežel v Poljčah (18. do 22. september) in član častnega odbora na mednarodni konferenci (kongresu) šolske psihologije (18, do 22. avgust) v Ljubljani (International School Psychology Association, IS PA '89).
Društvo psihologov Slovenije mu je 18. oktobra podelilo Rostohar-jevo priznanje »za pomemben prispevek k razvoju psihološke znanosti«.
Glej Letopis 3?, str. 22—23 in 81—82.
Sergij Vilfan
rojen 5. aprila 1919, dr, j ur., upokojeni redni profesor na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Kot redni profesor Pravne fakultete v Ljubljani je bil 16. junija upokojen, nadaljuje pa v nekoliko zmanjšanem obsegu s pedagoškim delom. Pri znanstvenem delu je tekoče nadaljeval zbiranje gradiva za novo sintezo slovenske pravne zgodovine, pripravil za objavo nekaj referatov iz prejšnjega leta, izpopolnil rokopis o jezikovnem pravu stare Avstrije (v okviru spodaj navedenega projekta ESF o etničnih skupinah) in obdeloval teme v zvezi z naslednjimi znanstvenimi srečanji.
19.—21.	I. se je na sedežu Nemške raziskovalne skupnosti v Bad Godesbergu pri Bonnu udeležil sestanka krmilnega odbora, koordinatorjev, kartografa in angleškega založnika zaradi dogovora o končni oddaji vseh rokopisov, zbranih za osem zvezkov, ki so rezultat znanstvene raziskave European Science Foundation o ne vladajočih etničnih skupinah.
23.—26, 8, je kot predsednik vodil vsakoletni sestanek Mednarodne komisije za zgodovino mest v Humlebaeku na Danskem, ki je bi! /družen z mednarodnim simpozijem o garnizijskih mestih, na katerem je imel predavanje o takih mestih v Vojni krajini. 12.—14. 9. je v imenu Mednarodne komisije za zgodovino mest pozdravil mednarodni kongres o mestih v drugi svetovni vojni v Stutt-gartu in se udeležil začetka zasedanj.
20.—24.	9. je sodeloval pri drugem delu mednarodnega simpozija o Andreju Bautnkircherju v Schlainingu in predaval o njegovi posesti na Kranjskem ter njeni nadaljnji usodi.
29. 9.—1. 10. se je udeležil V. mednarodnega kongresa za historično metrologijo v Linzu s p redit van jem o koroških in kranjskih mestnih žitnih merah v 16. in 17, stoletju.
23.—25. 10. se je v Spiezu (Švica) udeležil mednarodnega simpozija o evropskem komunalizmu, na katerem je predstavil grafično ponazoritev srednjeevropskih avtonomnih struktur,
26,—28. 10. se je prav tam udeležil sestanka skupine, ki v okviru obsežnega projekta o začetkih, moderne države pod vodstvom European Science Foundation obravnava temo Representation, Resistance and Sense of Community. Na tem pripravljalnem sestanku je pred-
stavil tematiko, ki bi se v tem okviru lahko obravnavala za Jugoslavijo.
7.-8. 12. je na SA2U sodeloval na simpoziju ob 300-Ietnici Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske z referatom o njeni pravni ureditvi v luči Valvasorjevega dela.
Ker se zaradi bolezni februarja ni mogel udeležiti dveh simpozijev (Giinzburg in Freising), je pisno oddal za tisk referata o komunalnih strukturah v habsburških deželah in o zgodovini freisinške posesti na Kranjskem.
Glej Liitopis str, 23 in S2—B.V
Anton Vratuša
rojen 21. februarja 1915, dr. phil., častni doktor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in Univerze v Mariboru, redni profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in na Fakulteti za politične vede Univerze v Beogradu. Dopisni član od 23. marca 197S, redni član od 23. maja 1985. Je član Sveta federacije.
V 1989. letu je znanstveno deloval zlasti na področjih: v okviru Med-akademijskega odbora za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti, kot glavni in odgovorni urednik Zbranih del Edvarda Kardelja ter v Mednarodnem centru za podjetja v družbeni lasti v deželah v razvoju. (fCPE). V okviru Medakademijskega odbora je opravil tele dejavnosti: organiziral je simpozij o problemih narodnih manjšin (SAZU, 30. in 31. marcc); pripravil je publikacijo Problemi narodnih manjšin, v kateri bodo objavljeni rezultati omenjenega simpozija, študijsko potovanje na Madžarsko za proučevanje položaja jugoslovanskih narodnih manjšin v tej deželi (22. do 29. maj); pripravil in vodil je 4. sejo Mcdakademijskega odbora (31. marec, L jubljana). Oktobra je bila predstavljena javnosti 1. knjiga Zbranih del Edvarda Kardelja v slovenščini, srbohrvaščini in makedonŠčini. Za tisk so pripravljene še tri knjige, na raznih stopnjah znanstvene obdelave je nadaljnjih dvanajst knjig; pri koncu so priprave za tisk 1. knjige Zbranih del Edvarda Kardelja v albanščini in madžarščini. Kot častni predsednik sveta 1CPE se je ukvarjal s problemi programa dela Mednarodnega centra; sodeloval jc v pripravi in izvajanju podiplomskega študija (magisterij) na področju upravljanja s podjetji v družbeni lasti v deželah v razvoju.
Sodeloval je na mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanjih z lastnimi prispevki, nekatere pa je vodil. Udeležil se je devetega sestanka strokovnjakov OZN o javni upravi in financah (New York, 13. do 18. marec); bil jc referent UNDP v zvezi z oceno rezultatov prve polovice četrtega cikla Programa za razvoj OZN za Evropo (ženeva, 20, do 23, marec); predstavil je študijo Kako zagotoviti večjo učinkovitost Juga na mednarodni konferenci za sodelovanje Severa in Juga (Bled, 4, do 7, april); sodeloval je na mednarodni konferenci Mir na morjih in oceanih v organizaciji Mednarodnega inštituta za pomorske študije (Moskva, 26. do 29. junij}; razpravljal je na seminarju v Alžiru (1. do 3. julij) o družbenih reformah v Alži-
riji, Jugoslaviji in na Madžarskem; predstavil je Študijo o Nehruju na mednarodnem simpoziju, ki ga je ob stoletnici Ja\vaharlala Neh-ruja organiziral UNESCO ob sodelovanju vlade Indije; kot častni predsednik sveta ICPE je sodeloval na seji sveta (Ljubljana, 9. do 11. oktober}; kot član sveta mednarodne tribune Socializem danes je sodeloval na mednarodnem seminarju v Cavtatu (19. do 22, oktober),
Imel je določene družbene obveznosti kot član komisije za znanost Skupščine SFRJ, član sveta Inštituta za narodnostna vprašanja, član sveta mednarodne tribune Socializem danes in. Član mednarodne akademije Sodalne perspektive v Ženevi. Glej Letopis 39, str. 23—24 in 84.
Dopisni člani
Stane Gabrovec
rojen 18. aprila 1920, dr. arheoloških znanosti, upokojeni vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani. Dopisni član Od 23. aprila 1987.
Clan znanstvenega sveta Arheološkega inštituta, odgovorni urednik Arheološkega vestni ka, član Centra za balkanološke študije pri Akademiji znanosti BiH v Sarajevu, pogodbeni profesor za prazgodovinsko arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letu 1989 se je v okviru Centra za balkanološke študije maja udeležil seje v Beogradu, na kateri je bil izoblikovan program za naslednja leta. Na Dunaju je sodeloval pri kolokviju Vloga Etruščanov v Alpah (1. do 5. oktober) s predavanjem Etruskischer Niederschlag in Slowenien. V Marburgu (Zah. Nemčija) je imel v Seminarju za prazgodovinske vede slavnostno predavanje v spomin njegovemu ustanovitelju G. v. Merhartu (28. november) Zur Eisenzeit Sloweniens. Rezultate und Probleme der Forschung nach 1964. Frav tam se je udeležil tudi proslave osemdesetletnice njegovega naslednika W. Dehna in šest des eilet niče sedanjega vodje O.-H. Frey a, katerega delo je označil na slavnostni akademiji. Nadaljeval je z delom za objavo izkopavanj v Stični. Kot odgovorni urednik Arheološkega ves t ni ka je pregledal 41. letnik (Sašlov spominski zbornik), za katerega je tudi ocenil Saš lova delo in prispeval razpravo. Kot pogodbeni profesor je predaval na Filozofski fakulteti izbrana poglavja iz železne dobe. Bil je tudi mentor dveh disertacij in več diplomskih nalog.
Glej Letopis 39, str. 25,
Ivan Lavrač
rojen 11. februarja 1916, inž. ekonomije, dr. ekonomskih znanosti, upokojeni redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Leißpii 39, str 25.
Janko Plctcrskî
rojen I, februarja J923, dr. se. s področja zgodovinskih znanosti, upokojeni redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni čian od 18. maja i98?.
Februarja 1989 se je udeležil znanstvenega posvetovanja ob obletnici SNOS-a z referatom Slovenska državnost v zgodovini, 22. novembra simpozija, posvečenega življenju in delu Ante Trumbiča na JAZU v Zagrebu z referatom Ante Trumbič in Slovenci v zvezi z jadranskim vprašanjem ter 2. decebra 1988 francosku-avstrijskega kolokvija v Parizu Les nationalités de L'Au friche-Hongrie et la paix de 1918/1919 v organizaciji Centra 1NALC0 za srednje in jugo vzhodnoevropske študije in Avstrijskega inštituta v Parizu z referatom Le triangle italo-allemand-slovènc (yougoslave).
Glej Letopis 40, str. 71—73,
Zunanji dopisni člani
Friedrich-Karl Beier
rojen leta 1926, dr. j ur., redni profesor na Pravni fakulteti v Munch-nu in direktor Inštituta Masa Plancka za industrijsko lastnino m avtorsko pravo. Dopisni član od 6. junija 1983.
Glej Letopis 34, sir. iS—69.
Alojz Bcnac
rojen 20. oktobra 1914, dr. arheol., redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Dopisni član od 23. marca 1978,
Glej Letopis 29, s:r. 61—64. Zoran Bujas
rojen 27, decembra 1910, dr. filozofije, upokojeni redni profesor za psihologijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 36, 72—73.
Vasa Cubrilovič
rojen 14. januarja 1897, dr. zgodovinskih znanosti, upokojeni redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32, str, iE—99.
Otto Demus
rojen 4, novembra 1902, dr. umetnostnozgodovinskih znanosti, upokojeni ordinarij ume t nos Enozgodo vinske katedre na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
C! tj Letopis Ji, ser. 7E—so.
Branislav Djurdjev
rojen 4. avgusta 1908, dr. phil., upokojeni redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologijo zgodovine na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Glej Letopis 20. sir. 37—JB.
Ku rt von Fischer
rojen 25. aprila 1913. dr. phil., profesor za muzikologijo in direktor muzikološkega seminarja na univerzi v Ziirichu, Dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis ID, str, 63—65
Rudolf Flotzingcr
rojen 22. septembra 1939, germanist in doktor muzikologije, od 1971 redni profesor za muzikologijo in predsLojnik Muzikološkega inštituta na univerzi v Gradcu. Dopisni Član od 23. maja 1985. Gltj Utopiš 36, 73—7*1.
Branko Fučič
rojen 8. septembra 1920, dr. sc., umetnostni zgodovinar, višji znanstveni sodelavec v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem JAZU na Reki. Zunanji dopisni član od 18, maja 1989.
Glej Letopis 40. str. 75—74.
Leon GerSkovič
rojen 2. februarja 1910, dr. j ur., upokojeni redni profesor političnih znanosti. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Član Sveta federacije.
Gkj Letopis 9. Str. 50,
Emmanuel Laroche
rojen II. julija 1914, dr. sc., upokojeni profesor za splošno lingvi-stiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979,
Glej Letopis 30, str. 60—62.
Radomir Lukič
rojen 31. avgusta 1914, dr. jur,, upokojeni redni profesor za teorijo države In prava, politologijo in sociologijo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis 38, str. tO-tl,
Branko Pavičevič
rojen 2. marca 1922, dr. j ur. Dopisni član od 10. marca 1977.
Glej Letopis 18, str. 56—58.
Slobodan Peruvič
rojen 10. septembra 1930, dr. j ur., redni profesor za obligacijsko pravo na Pravni fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis J J, str. Si,
Jakov Sirot kovic
rojen 7. oktobra 1922, dr. sc. oec., redni profesor za ekonomijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 30, str. M—68,
Dimitrije SteEanovič
rojen 25. novembra 1929, dr. muzikologije, upravnik Muzi koles kega inätituta SANU. Dopisni član od 23, aprila 1987.
Glej Letopis 33. str, 83—84.
Ivo Supičič
rojen 18. julija 1928, dr. muzikologije, predstojnik Zavoda za muzi-koloŠke raziskave JAZU. Dopisni član od 24. aprila 1981,
GJcj Letopis 31, str. 100—101.
Alan John Pere i val Taylor
rojen 25. marca 1906, upokojeni profesor za zgodovino na univerzi v Oxfordu. Dopisni član od 6. junija 1983.
Gltj Lttopls 34, str. 69^-7D.
II, RAZRED	za filološke in literarne vede
Redni člani
France Bern i k
rojen 13. maja 1927, dr. literarnih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, naslovni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Dopisni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; od 1. marca 1988 tajnik razreda za filološke in literarne vede.
V Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede je nadaljeval analizo naše lirske poezije v devetdesetih letih 19. stoletja, upoštevajoč tako glavni tok tc poezije kot njene obrobne pojave, s posebnim ozirom na duhovno navzočnost tujih pesnikov pri nas v tem času.
Predaval je na univerzah v Bonnu (8. maja}, Giessnu in Marburgu ob Lahni (10. maja) ter v Gottingcnu (11. maja) o temi »Die Rezeption der Lyrik Heinrich Heines in der slowenischen Literatur«, v Inštitutu za slovensko filologijo na univerzi v Trstu o »Heineju v slovenski literaturi do moderne«.
Z referatom se je udeležil več znanstvenih posvetovanj doma in v tujini, tako mednarodnega simpozija Zeitzeichen im Roman der Gegenwart na univerzi v Innsbrucku 30. maja in znanstvenega posveta Slowenische Literatur und slowenisch-österreichische Literatur- und Kulturbeziehungen, prav tako v organizaciji Inštituta za primerjalno literarno vedo na univerzi v Innsbrucku IL decembra, kot tudi jugoslovanskega simpozija Problemi narodnih manjšin na SAZU v Ljubljani 31. marca, Kopitarjevih kulturnih dni v Ljubljani 12. oktobra, Slavističnega srečanja ljubljanske in celovške univerze v Ljubljani 17. novembra ter Kolokvija o delu profesorja Franceta Koblarja ob stoletnici njegovega rojstva v Slovenski matici 7. decembra v Ljubljani.
Dejaven je bil kot glavni urednik Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, kot član uredniškega odbora Slavistične revije in Naših razgledov, kot sourednik zbirke Korespondence pomembnih Slovencev, ki izhaja pri SAZU, kot član upravnega odbora Slovenske matice in član predsedstva 3. zbora slovenskih kulturnih delavcev. Sodeloval je na več tiskovnih konferencah ali jih je vodil, tako ob izidu knjige Oskarja Sakrauskega Primus Trüber, Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reform a t ions werk na Dunaju (14. marca), v Ljubljani <17. aprila) in v Celovcu (12. maja), ob izidu novih publikacij II, razreda SAZU v Ljubljani (28. marca m 19. junija), ob izidu knjige Ivan Cankar, Podobe iz življenja in sanj na Bledu (14. junija), ob petih novih knjigah iz zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev v Ljubljani (13. septembra) in ob novostih Mohorjeve založbe ter knjige Ivan Cankar pri Mohorjevi v Ljubljani (20. novembra) in Celovcu (14. decembra). (Podrobnosti podatkov so navedene v poročilih o delu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU).
C tej Le [opis 39, str. 27—IS in 66—67,
France Bezlaj
rojen 19. septembra 1910, dr. sc,, upokojeni redni prefesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani iti njen zaslužni profesor, predsednik Komisije za historične slovarje slovenskega jezika ZRC SAZU in član znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Redni član od 3. julija 1964.
Glej Letopis 39, str.
Bojan Cop
rojen 23. maja 1923, dr. phil., redni profesor za primerjalno indo-cvropsko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976.
V	ietu 1989 je objavil dva članka (glej bibliografijo), za Enciklope dijo Slovenije je napisal 4 gesla, za Zbornik Filozofske fakultete ob njeni 70-letnici pa je napisal kratek pregled dejavnosti Oddelka za primerjalno jezikoslovje; bil je mentor pri doktorski disertaciji,
Giej Letopis 19, str. JS.
Franc Jakopin
rojen 29. septembra 1921, dr. slavističnih znanosti, znanstveni svetnik SAZU. Dopisni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
V	letu 1989 je bil do upokojitve 29. junija znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in upravnik Inštituta; še naprej je delal kot predsednik glavnega uredniškega odbora SSKJ (obravnava naglasa, pravopisa, pravoreČja in oblikoslovja); kot predsednik Komisije za obravnavo pripomb k Načrtu pravil za novi slovenski pravopis (SAZU — SZDL) je vodil seje pri končni redakciji
Pravil in sodeloval pri korekturah, V Lingvističnem krožku. FF je 20. marca predaval o tematiki mednarodnega Logarjevega zbornika; na poletnem seminarju za tuje slaviste je predaval o pokrajinskih tipih, slovenskih priimkov; na 4. jugoslovanski medakademijski konferenci o leksikograiiji in lekslkologlji v Zagrebu (11.—13. oktober) je imel referat Tipologija nove leksike v SSKJ; na 6. srečanju celovškega in ljubljanskega slavističnega oddelka (16.—18. november) je poročal o vprašanjih zadnje knjige SSKJ; v okviru Slavističnega društva Maribor je 14. decembra predaval o slovenskem imenoslovju in njegovi zgodovini. Na slovesnem odkritju spominske plošče Vatro-slavu Oblaku 6. junija v Celju je govoril o pomenu njegovega dela za mednarodno slavisti ko. Na Filozofski fakulteti je imel v letnem in zimskem semestru (2 uri tedensko) predavanja in vaje iz ustroja beloruskega in ukrajinskega jezika.
Bil je član znanstvenega sveta za humanistične vede pri RSS, član upravnega in knjižnega odbora Slovenske matice, urednik za jezikoslovje pri Enciklopediji Slovenije, sopredsednik Lingvističnega krožka Filozofske fakultete, član uredniškega odbora mednarodne revije Russian Linguistics (Dordrecht); bil je član treh medakademijski h odborov; za onomastiko, Jeksikografijo, za nacionalne manjšine.
Glej Letopis 39, str. 33 in 2S2; 40 str, 75—76.
Janko Kos
rojen 9. marca 1931, dr. literamozgodovinskih znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
V	letu 1989 je bil predsednik znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, član sveta ZRC SAZU, član Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SRS in predsednik njegove komisije za učbenike. Bil je član uredniških odborov pri revijah Primerjalna književnost, Slavistična revija in Sodobnost.
V	okviru del Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je bil glavni urednik Literarnega leksikona. Ob tem je bil šc predsednik strokovne komisije za literarne vede pri Znanstvenem svetu za humanistične vede skupnega raziskovalnega programa SRS in član komisije za delovna razmerja na Filozofski fakulteti. V tem letu je bil nosilec dveh raziskovalnih nalog, prijavljenih pri ZRC SAZU oziroma pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani: Metode sodobne literarne vede in njihova slovenska aplikacija ter Literarne tipologije. V oktobru je na zborovanju Slavistov v Portorožu predaval o temi Slikanja med slovensko in romanskimi k nji-tevnostmi, v novembru pa je na kolokviju Odmevi francoske revolucije in spomin nanjo v narodni zavesti v 19. in 20. stoletju, ki ga je priredila Slovenska matica, nastopil z referatom Francoska revolucija in slovenska literatura. 15. junija ga je Zavod za šolstvo SRS odlikoval s plaketo za uspešno in dolgoletno sodelovanje.
Glej Letopis 39. str. iS—29 ia 74—75.
Valentin Logar
rojen 11. februarja 1916, dr. phil., upokojeni redni profesor za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981; zunanji dopisni član JAZU.
V letu 1989 je kot član delovne skupine Splošnoslovanskega lingvi stičnega atlasa (OLA) pri Mcdakademijskem odboru za dialektološke atlase SANU sodeloval na enotedenskem zasedanju OLA v Arandje-lovcu (april).
Sodeloval je pri delu komisije za pravopis, pravorečje, oblikoslovje in tone mat i ko v zvezi s pripravo rokopisa 5. knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
Skupaj z dop. članom SAZU Janezom Orešnikom je napisal oceno rokopisa knjige Slovenski pravopis. Pravila.
Napisal je oceno magistrskega dela asistentke V. Smole z naslovom Govor vasi Scntrupert in okolice (sopodpisnici sta dr. M, Orožen, dr. Z. Zorko).
Napisal jc predlog za izvolitev dopisnega člana SAZU dr. F. Jakopina za rednega člana SAZU (sopodpisnika sta akademika F. Bczlaj in B, Cop).
Bil je poročevalec pri elekciji asistentke V. Smole za raziskovalno asistentko (skupaj z akad. F. Jakopinom).
Z magnetofonskih trakov je prepisal v OLA transkripciji narečno gradivo OLA 2a govor vasi O in je pri Čedadu v Nadiški dolini (Italija), Gradivo je na magnetofonske trakove posnela dr, Liliana Spinozzi-Monai iz S petra pri Čedadu.
Z magnetofonskih trakov je v OLA transkripciji prepisal narečno gradivo za Slovenski lingvistični atlas (SLA) za govor vasi S peter pri Čedadu. Gradivo je na magnetofon posnela dr. Liliana Spinozzi-Monai.
Je član komisije za novo izdajo Brižinskih spomenikov z nalogo, da pripravi novo transkripcijo odlomkov Brižinskih spomenikov. Bil je predsednik znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Je urednik in predvideni soavtor XIII. zvezka Razprav SAZU II. razreda SAZU, posvečenih 100-letnici rojstva Frana Ramovša. Na Filozofski fakulteti je bil častni predsednik 25. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture in imel ob tej priliki otvoritveni pozdravni govor.
Na 25, seminarju slovenskega jezika, liLeralure in kulture je imet uvodno predavnje o 1, zvezku Splošno slovanskega lingvističnega atlasa, posvečeno refleksu e v slovanskih nareč jih. Prav tam je imel cikel 5 predavanj o razvoju in dialektologiji slovenskega jezika za jezikoslovce — udeležence Seminarja.
13li je ocenjevalec diplomske naloge o govoru vasi Zalazec pri Cerknem Carmen Kenda-Jež za podelitev študentovske Prešernove nagrade.
Bil je mentor pri disertaciji R. Cossulta. Tematika: Poljedelska terminologija v Slovenski Istri,
Za Razprave SAZU XIII v II. razredu je oddal v tisk članek Fran Ramovš — zgodovinar in dialektolog slovenskega jezika (približno l tisk. pola) in za Enciklopedijo Slovenije 4 pripravil članek Istrsko narečje, (4 tipk. strani).
Glej Lclùpis 3Î, str. Î9— 30 in 76,
Dušan Moravec
rojen 4. oktobra 1920, upokojeni ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981?
V	letu 1989 je končal in oddal Državni založbi Slovenije monografijo Loj z Kraigher; napisal je več razprav in komentarjev, predvsem s področja gledališke zgodovine, in pripravil za Cankarjevo založbo knjigo Temelji slovenske teatrologije. Sodeloval je z referatom Pomen in tradicija slovenskega gledališča v Trstu na simpoziju SAZU o problemih narodnih manjšin 30, marca 1989 in na simpoziju Slovenske matice ob stoletnici rojstva Franceta Koblarja 7. decembra 1989 z naslovom Teatrolaško delo Franceta Koblarja, Kot urednik je sodeloval pri Razpravah II. razreda SAZU in pri Enciklopediji Slovenije, za katero je pripravil serijo člankov. Bil je član več svetov, komisij in odborov v okviru SAZU in zunaj nje.
Glej Letopis 39, str, 30—31 in 79.
Boris Paternu
rojen 5. junija 1926, dr. sc., redni prolcsor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.
V	letu 1989 je z referati ali predavanji sodeloval na mednarodnem simpoziju Obdobje slovenskega narodnega preporoda, na XXV. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture za tuje slaviste, na Slavističnem srečanju ljubljanske in cclovškc univerze, na Zveznem posvetovanju arhivskih dclavccv Jugoslavije idr. V okviru njegovih raziskav tipologije slovenske književnosti je pred izidom knjižna razprava Modeli slovenske literarne kritike (od začetkov do 20. stoletja) v zbirki Razprav Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete. Za natis je pripravil tretjo knjigo Slovensko pesništvo upora 1941 do 1945. Kot član uredniškega odbora za izdajo Brižinskih spomenikov pri SAZU je pripravil nove prevode vseh treh besedil v sodobno slovenščino. Je tudi urednik litcrarnozgodovinskega dela Slavistične revije, član Research Board of Advisers of the American Biographical Institute z redno obveznostjo poročanja. Novembra 1989 je uvrščen v 10. izdajo leksikona Who's Who in the World (Marquis Who's Who); junija je dobil priznanje sveta Filozofske fakultete ob 70-lelnici Filozofske fakultete in ob 25- letnici Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo.
Glej letopis 39, str, 31 in 79.
Janez Stanonik
rojen 2, januarja 1922, dr. sc., redni profesor za angleško in ameriško književnost na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 21. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Poleg rednega pedagoškega dela na Filozofski fakulteti je znanstveno raziskoval najstarejšo zgodovino slovenskega izšel jen stva v Združenih državah (kolonialna doba) ter uredil letnik revije Acta Neophilo-logica. 19. decembra 1988 je bi! ponovno izvoljen v upravni odbor Slovenske izseljenske matice ter 8. maja 1989 v odbor Društva za kulturne stike Slovenija—Kanada. Poleti 1989 je sprejet za člana v zahodnonemško društvo medie vališ tov (Deutscher Mediaevistenver-band). 28. decembra 1988 mu je bila podeljena plaketa Slovenske izseljenske matice in 12. marca 1989, ob proslavi 70-letnice Filozofske fakultete, plaketa Filozofske fakultete.
Glej Letopis 39, str. JI—32 in 80.
Josip Vidmar
rojen 14. oktobra 1895, dr. h. c. Redni čian od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976.
V letu 1989 so pod njegovim uredništvom izšle v zbirki Znameniti Slovenci tri monografije Janeza Dolenca: Simon Gregorčič, Bruua H a rt mana: Rudolf Maister in Sandija Sitarja: Edvard Rusjan. V tisk je odposlal Valentina Vodnika dr. Janka Kosa in Antona Martina Slomška Braca Zavrnika. Organiziral je nadalje delo z avtorji, ki so na tiskovni konferenci 15. novembra prevzeli, in sicer: Lojze Krakar Friderika Barago, Ciril Cvetko Emila Adamiča, Jože Pogačnik Matija Murka, France Zadravec Srečka Kosovela in Miška Kranjca, Jože Toporišič Frana Miklošiča, Tita Kovač barona Žiga Zoisa, Ivan Vogrič in Marko Tavčar Iga Grudna, Dušan Voglar Janeza Trdino, Marjan Tršar Antona Ažbeta, dr. France Bernik Frana Levca itd. Z vsemi temi pisci je akademik Vidmar sodeloval v pripravi dela. Vodil je delo slovenske sekcije Enciklopedije Jugoslavije in Enciklopedije Slovenije. Z Brankom Hofmanom jc imel razgovore za knjigo intervjujev, z Igorjem Deklevo za oddajo Po belih in Črnih tipkah na TV Ljubljana I.
Dokončal je 5. knjigo Molierovih del (Godrnjavsova ljubosumnost, Leteči zdravnik, Don Garcia Navarski (prev. M. J.), Elidska princesa, Meliserta, Sicihjanec ali Ijubezcn-slikar, Psiha (z M. J.), Grofica Escarbanjaška) in jo oddal v tisk.
Glej Letopis J9, str. 32 in 62.
Franc Zadravec
rojen 27. septembra 1925, dr. sc., redni profesor za slovensko literarno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.
V letnem seme s t ru 1989 je predaval na s loven i stik i tržaške univerze na temo Od dekadence do ekspresionizma v slovenski literaturi (20 predavateljskih ur). Od L do 2, junija se je udeležil mednarodne konference o temi Zeitzeichen im heutigen Roman na univerzi v Innsbrueku in imel referat Der heutige slowenische »Ich-Roman«. — Bil je vodja Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture od 3, do 15, julija in je predaval o literaturi Miška Kranjca. 26. julija je sodeloval na mednarodnem simpoziju o Dostojevskem z referatom Dostojevski in slovenska literatura. Na Slavističnem srečanju ljubljanske in celovške univerze od 16. do 18. novembra je sodeloval z referatom Komične in groteskne podobe človeškega telesa v Cankarjevi prozi.
Glč] Letopis 39, str, 32—33 in iS.
Dopisna člana
Niko Kuret
rojen 24. aprila 1906, dr. se. s področja slovenskega narodopisja, upokojeni znanstveni svetnik Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, dosmrtni član Société Internationale d'Etnologie et de Folklore v Parizu, dopisni član Commission Royale Belge de Folklore v Bruslju. Dopisni član od 18, maja 1989.
V letu 1989 je iz odgovorov na vpraŠalnice Gbthove topografije izpisal gradivo za naslednji, 1. snopič II. knjige svoje publikacije: Slovensko štajersko pred marčno revolucijo 1848. Izpisal je gradivo za skupaj 13 krajev, po seznamu: 116 Hrastovec do vštevši 128 Jare-ninski dvor; hrastovSko in jareninsko gradivo je zelo obširno. Knjižno redakcijo teksta je začasno odložil.
Glej Letopis Mi, str. 7é—77.
Janez Orešnik
rojen 12. deccmbra i935, dr. germanskega jezikoslovja, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in splošno jezi ko slovje na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Delo v letu 19&9: Do 1. februarja je bil Član Oddelka za germanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od tega dne pa je član Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje in orientalistiko prav tam. Do 27. februarja je imel naziv redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov, od tega dne pa iina naziv redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in za splošno jezikoslovje. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je opravljal redne pedagoške obveznosti na obeh zgoraj navedenih oddelkih. Uspešno je končan magisterij, pri katerem je bil mentor, 26. deccmbra 1988 je imel na sestanku Lingvističnega krožka FF uvodno in sklepno besedo ob prikazu treh magistrskih del s področja zgodovinske slovnice germanskih jezikov.
26. januarja 19&9 se je udeležil sestanka Medakademijskega odbora za fonetiko in fonologijo na JAZU v Zagrebu {kot delegat SAZU). Od 28. februarja do 2, marca je bil na obisku pri Univerzi v Vitcrbu in imel tam predavanje Nastanek obligatorija zaimenskih osebkov v germanskih jezikih. Od 2, do 4, marca je bil na obisku pri Univerzi v Firencah in imel predavanje v tamkajšnjem Lingvističnem krožku Perifraze so okrepljene zgradbe. Na obeh univerzah je imel tudi strokovne pogovore. Na 5. kongresu Zveze društev za uporabno jezikoslovje Jugoslavije v Ljubljani je imel 3. junija kratek referat Smer Splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 5, do 7. junija je bil v okviru pogodbe o sodelovanju med Univerzama v Ljubljani in Celovcu na obisku na Univerzi v Celovcu in imel tam predavanje So oziralni odvisniki preprosti ali zapleteni odvisniki? in strokovne pogovore. Od 6. do 13. avgusta se je mudil v Tór-shavnu na Ferskih otokih, kjer se je od 7. do 11. avgusta udeležil 7. mednarodnega kongresa za nordijsko in splošno jezikoslovje s plenarnim predavanjem Oziralni odvisniki so sorazmerno preprosti. Imel je tudi strokovne pogovore,
Kot odgovorni ia spored Lingvističnega krožka Filozofske fakultete v Ljubljani je organiziral 23 sestankov krožka (tj. od zapovrstnega sestanka 425 do 437J.
22. mareaje ob 70-letnici Filozofske fakultete v Ljubljani prejel prizna je in plaketo Filozofske fakultete.
Opravljal je med drugim naslednje funkcije: bil je član vodstva Lingvističnega krožka Filozofske fakultete, član Nordijskega jezikoslovnega društva, urednik za jezikoslovje pri leksikonu Cankarjeve založbe, član uredniškega odbora časopisa íslenskt mál (Reykjavik), član uredniškega odbora časopisa Lingüistica (Ljubljana), član odbora za jezikoslovje pri Enciklopediji Slovenije, član delegacije krajevne skupnosti Prule za znanstvenoraziskovalno delo, predsednik fakultetne komisije za podiplomski študij, član Mc da kade mi j skega odbora za balkanologijo (Beograd) in Medakadcmijskega odbora za fonetiko in fonologijo (Sarajevo), član področne delovne skupine za podiplomski študij pri rektoratu Univerze v Ljubljani, član znanstvenega sveta Inštituta 2a slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in član Komisije za historične slovarje prav tam.
Glej Letopis str. 33 in 79.
Zunanji dopisni člani
Aleksandar Flaker
rojen 24. juiija 1924, dr. rusicistike, redni profesor za rusko književnost na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis	90.
Ivo Frangeš
rojen 15. aprila 1920, dr, literarnih znanosti, redni profesor Filozofske fakultete v Zagrebu. Dopisni član od 6. junija 1983.
Glej Letopis 34, str, 75—76.
Milovan Gavazzi
rojen 18, marca 1895, dr. phil., upokojeni redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 25. marca 1976.
Glej Letopis 11, 74—75,
Gerhard Giesemunn
rojen 14. julija i937, dr. sc., slavist, slovenist, redni profesor in predstojnik Inštituta za slavistiko na univerzi v Giessnu, Dopisni član od 18. maja 1989.
Glej Utopiš 40, str. 77—78.
Irena Grickat-Radulovic
rojena i9. januarja 1922, dr. filoloških znanosti, znanstvena svetnica Inštituta za jezik SANU. Dopisna članica od 6. junija 1983,
Glej Letopis, 34. str. 76—7J.
Milka Ivič
rojena 11. decembra 1923, dr. liloloških znanosti, redna profesorica za srbski in hrvaški jezik na Filozofski fakulteti v Novem Sadu. Dopisna članica od 6. junija 1983.
Glej Letopis 30, str, 75—77. Pavle Ivič
rojen 1. decembra 1924, redni profesor za srbski in hrvaški jezik na univerzi v Beogradu, Dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Lclopis Str, 31) in 109.
Blaže Koneski
rojen 19. decembra 1921, redni profesor za makedonski jezik na Filozofski Fakulteti v Skopju. Dopisni plan od 7. februarja 1968.
Glej Letopis 19, str, 37—38.
Zoran Konstantinovič
rojen 5- junija 1920, dr. sc., redni profesor za primerjalno literaturo na univerzi v Innsbrucku, zunanji dopisni član SANU in MANU, član Komisije z,a literaturo pri Avstrijski akademiji znanosti ter Član srbskega in avstrijskega PEN. Dopisni član od 18, maja 1989.
Glej Letopis 40. str. 79—80.
Miroslav Kravar
rojen 6. aprila 1914, dr. Filozofije, upokojeni redni profesor latinskega jezika na Filozofski Fakulteti v Zadru. Dopisni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis- 36, str. 85—Si.
Henry Leeming
rojen 6. januarja 1920, klasični filolog in izvedenec za indoevropsko filologijo, višji predavatelj za primerjalno slovansko filologijo na londonski univerzi. Dopisni član od 23- maja 1985. Glej Letopis 36, str. SttSl.
Ju raj Ma rt i novic
rojen 24. maja 1936, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis str. 8?—BS.
Alfred Rammelmayer
rojen 31. decembra J909, dr, filozofije, upokojeni redni profesor za slovansko Eilologijo na univerzi v Frankfurlu. Dopisni Član do 24, aprila 19S1.
Glej Letopis 32, str. 123—124.
Gunnar Olaf Svane
rojen 25. septembra 1927, dr, sc,, slavist, redni profesor na univerzi za južnoslovansko filologijo in književnost v Arhusu, Danska, Do pisni član od 18. maja 1989.
Glej Letopis 40. str. Ml—BI.
Niki ta Iljič Tolstoj
rojen 15. aprila 1923, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje na državni univerzi v v Moskvi. Dopisni član od 23. aprila 1987. Okj Utopiš 3i. str. 90—91.
III. RAZRED	za matematične, fizikalne in tehnične vede
Redni člani
Robert Blinc
rojen 31. oktobra 1933, dr. lizikalnih znanosti, redni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; tajnik III. razreda do 2. oktobra 1980, podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 dalje. Dekan FNT 1976 in 1977, predsednik Raziskovalne skupnosti Slovenije 1970—1974. Zunanji dopisni član JAZU ter poljske, saške, atenske in newyorske akademije znanosti. S sodelavci je v okviru Instituta »Jožef Štefan« raziskoval fiziko feroelektričnih In polimer no dispergi ranih tekočih kristalov, fiziko feroelektrikov vrste red-nered, inkomenzurabilne sisteme, pro tonska in devteronska slekla in gele z metodami jedrske magnetne resonance.
Imel je vabljena predavanja na 16. seminarju srednjeevropskega združenja za statistično fiziko v Sicni (Italija), na letni šoli o jedrski magnetni resonanci v Waterloo ju (Kanada), na 2. mednarodnem simpoziju o feroelektričnih tekočih kristalih v Gbteborgu (švedska), na mednarodnem srečanju o jedrski spektroskopiji v CDW sistemih v Irseeju (ZRN), na 10. konferenci mednarodne družbe za magnetne resonance v Morzinu (Francija), na 10. mednarodnem simpoziju
o jedrski kvadropulni resonanci v Takayamj (Japonska) in na sedmem mednarodnem srečanju a raziskavah feroelektrikov v Saar-brucknu (ZRN).
V	h 1988 je bil izvoljen za predsednika mednarodnega združenja AMPERE. Je predsednik evropskega sveta za raziskave feroelek trikov, član sveta mednarodnega združenja za magnetne resonance (ISMAR), član komisije za strukturo in dinamiko kondenzirane materije pri mednarodni uniji za čisto in uporabno fiziko (IUPAP) in član odbora skupine za kondenzirano materijo evropske fizikalne družbe (EPS). V l. 1989 je bil profesor v gos teh na univerzi na Dunaju in na tehniški visoki šoli (ETH) v Zurichu (Švica).
Je član širših uredniških odborov mednarodnih strokovnih revij Ferroelectric s. Ferroelectric s Letters, Chemical Physics, PHYSIC A (Section B), Phase Transitions, Bulletin of Magnetic Resonance, Molecular Crystals and Liquid Crystals, Magnetic Resonance Review in uredniških odborov domačih revij Fizika in Obzornik za matematiko in fiziko. Glej Letopis 39, sir. 35 in 67—63.
Davorin Dolar
rojen 1. februarja 1921, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.
V	letu 1989 je raziskoval vpliv ionskega radija na vezanje ionov in o rezultatih raziskav poročal na 11. jugoslovanskem simpoziju o elektrokemiji v Rovinju (18.—22. junij).
Glej Luopis 3?, str. 3S in SS.
Josip Globe vn i k
rojen 6. decembra 1945, dr, matematičnih znanosti, redni profesor za matematično analizo na V TO Matematika in mehanika Fakultete za naravoslovje in tehnologiju Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
V	letu 1989 jc nadaljeval študij robnih lastnosti analitičnih funkcij in analitičnih množic.
S predavanjem sc je udeležil konference o funkcijah več kompleksnih spremenljivk v Santa Cruzu (Kalifornija) od 10. do 30, julija.
V	šolskem letu 1989/90 je gostujoči profesor na Oddelku za matematiko University of Washington v Seattlu (ZDA).
Glej Letopis 39, str. 40 in 71; str. SI—S3,
Peter Gosar
rojen 15. oktobra 1923, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 27. marca 1976.
V	letu [989 je raziskoval mehanizem tunelskih preskokov elektronov in težjih delcev v kristalih,
mej Letopis 23, sir. 36.
Ludvik Gyergyek
rojen 2. septembra 1922, dr. sc, appl. (Bruselj), dr. h. c. (Budimpešta), dr, h. c, (Maribor), redni profesor za sisteme, avtomatiko in kiber-netiko na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Leta 1989 je s sodelavci na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo in na Institutu »Jožef Štefan« v Ljubljani nadaljeval raziskave o razpoznavanju oblik, analizi in obdelavi signalov (elektro-kardiografski signali, govorni signali) ter o analizi in diagnosticira-nju sistemov.
Z referati se je udeležil in skupaj s soavtorji poročal o delu na več domačih in mednarodnih kongresih in seminarjih, kot na primer na 6, mednarodnem simpoziju o vezjih, sistemih in obdelavi signalov TSYNT" 39 v Zagrebu, na mediteranski konferenci M EDI C ON 89 v Patra s u, na 33. konferenci ETAN v Novem Sadu, na konferenci Računalniki v kardiografiji v Jeruzalemu.
Za raziskave na področju diagnostike večprocesorskih sistemov je prejel skupaj s sodelavci nagrado sklada Borisa Kidriča. Od 11. do 18. decembra je bil na obisku na raziskovalnem Inštitutu za meritve in računalniško tehniko centralnega raziskovalnega Inštituta za fiziko Madžarske akademije znanosti in ob tej priložnosti, poleg izmenjave mnenj in izkušenj, predstavil nekatere dosežke raziskav s področja razpoznavanja oblik in obdelave signalov. Obiskal je tudi Fakulteto za elektrotehniko Tehniške univerze v Budimpešti, kjer je imel koristno izmenjavo mnenj o raziskovalnem delu. Je član odbora za Prešernove nagrade študentom Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, član komisije za podiplomski študij Fakultete za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani, član znanstvenega sveta za elektrotehniko in strojništvo Raziskovalne skupnosti Slovenije in delegat SAZLI v svetu Inštituta Milana Vidmarja v Ljubljani in v svetu Inštituta za elektrotehniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani. Bil je izvoljen za predsednika Društva avtomatikov Slovenije.
Glej Letopis Ji. sir. Ji—37 in 71.
Dušan Hadži
rojen 26, avgusta 1921, dr, kemijskih znanosti, dr. phil. h, C,, redni profesor za strukturno kemijo, svetnik gen. direktorja tovarne Lek, raziskovalni svetnik in vodja raziskovalne enote za strukturno kemijo na Kemijskem inštitutu »Boris Kidrič*. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974; tajnik III. razreda SAZU. Raziskovalno delo je obsegalo modeliranje nekaterih bioloških mehanizmov (vezava agonistov na reccptorje in proženje konformacijskih sprememb) metodami teoretične kemije, študij intermolekularnih vodikovih vezi z ab-initio računi in infrardečo spektroskopijo, študij hidratacije fosfolipidov z infrardečo in NMR spektroskopijo, načrtovanje peptidnih učinkovin in k on formacijske študije peptidov.
Udeležil se jc jugoslovanskega posvetovanja Kemijsko modeliranje biološko aktivnih snovi (Zagreb, 16.—17. februarja) z vabljenim predavanjem Molecular mechanisms of receptor triggering, 8, sestanka raziskovalcev jugoslovanske farmacevtske industrije (Kranjska gora, 29. maj—2. junij) z vabljenim predavanjem Irrmnostimulativni peptidi — stanje in perspektive, 10. posvetovanja o čisti in uporabni spektroskopiji, 3. simpozija o molekularnih vedah (Ohrid, 12.—16. junij) z uvodnim predavanjem Strong intramolecular hydrogen bonds: infrared spectra and abinitio calculations in pus tri Tautomeric m, protonation, and complexa t ion with H COO— of phenyl i mino- and berizylimidazolídine; An ab-initio and AMI study; Hydration of phospholipids and interaction with small molecules: infrared and NMR studies, tcr 10. delavnice Horizonti raziskav vodikove vezi (Zeist, 10.—15. september) z vabljenim predavanjem Role of hydrogen bonding in ligand-receptor interactions in pos tro m Intramolecular hydrogen bond in hydrogen mal ona te.
Je Častni predsednik Unije kemijskih društev Jugoslavije in Slovenskega kemijskega društva, predsednik upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča, predsednik znanstvenega sveta Kemijskega inštituta »Boris Kidrič«, član Sveta za znanost pri RK SZDL, programskega sveta za kemijo in znanstvenega sveta za naravo s lovno-matematične vede RSS. Je član širših uredniških odborov Spectrochimica Acta, Journal of Molecular Structure, Spectroscopy Letters in Journal of Computer-Aided Molecular Design.
Glc] Lei opis i?, str, 37—18 in 71, Janez Peklenik
rojen 11. junija 1926, dipl. inž., dr. teh. znanosti, habil. redni profesor za tehnično ki be rne ti leo, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo na Fakulteti za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen rektor od 23. decembra 1987 do 30. septembra 1989. Dopisni član od 5. Icbruarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
V	letu 1989 sc je ukvarjal z raziskavami identifikacije obdelovalnih procesov s ciljem razviti strukturno poenoteno t ran sferno funkcijo za te vrste pretvorbe materialov ter pojasnili energetske razmere v teh procesih. Nadaljnje raziskave so bile usmerjene v dinamiko kompleksnih strojnih komponent iz sestavljenih materialov s posebnim poudarkom na razvoju krmiljenja mehanskih struktur konstrukcij, Tretje področje raziskovalnega dela za jema raziskave konstrukcijskega procesa na Osnovi geometričnih značilnosti, inženirskega modela komponente in binarnih kodnih matrik zaradi integracije generiranja proizvodnih informacij na enotni osnovi s pomočjo računalnika.
V	preteklem letu je bil izvoljen za rednega člana Academia Eur opaca. Kot rektor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani se je udeležil konference evropskih rektorjev v Durhamu (GB), letne skupščine rektorjev Skupnosti Alpe-Jadran v Mariboru, ob praznovanju 7 0-1 e t nice Univerze Edvarda Kardelja je podelit Šest častnih doktoratov uglednim tujim znanstvenikom, med drugim tudi dvema nobelovcema.
Aktivno je sodeloval na večjih mednarodnih konferencah in simpozijih, in sicer na generalni skupščini CIRP-a, Trondheim/N, 21. CIRP-Seminar on Manufacturing Systems, Stockholm (ob tej priliki je bil sprejet pri švedskem kralju). Internacionalnega simpozija Nuovc Technologic e dell' Innovazione nLa Qualita per TEuropa«, Torino/I. NAS-SAJ Workshop on Introducing Research Results into new Products and Technologies, Zagreb. S svojo rektorsko ekipo je dosegel, da je bila univerzi skoraj v celoti vrnjena njena avtonomija. Je redni član mednarodne akademije CIRP-Paris, glavni urednik CIRP Proceedings on Manufacturing Systems, je so urednik Journal on Manufacturing Systems, Detroit (ZDA) ter čian uredniških odborov številnih mednarodnih strokovnih revij. Prejel je »Medal of the Cleveland State University«, Ohio (ZDA). Glej Letopis 3?. str. iS.
Anton Pcterlin
rojen 25, septembra 1908, dr. sc. nat. (Berlin 1938), dr. se. nat, h. c. (Mainz 1979), upokojen 1. avgusta 1984 v National Bureau of Standards, Washington, D. C. (ZDA). Dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; od leta 1979 dopisni član Avstrijske akademije znanosti.
Je član uredniških odborov mednarodnih znanstvenih Časopisov: Colloid Polymer Sci. v Ulmu (Zah. Nemčija), J. Poly m. Sci., Poly m. Phy. Ed. v New Yorku (ZDA), MakromoL Chem, v Mainzu (¿ah. Nemčija} in Polymer v Londonu (Anglija). Je Častni član društva astronomov, matematikov in fizikov (DAMF). Glej Letopis str. 3» in 79.
Lujo Suklje
rojen 21. septembra 1910, dr. tehniških znanosti, upokojeni redni profesor Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979. V sodelovanju s katedro za mehaniko tal FAGG je zaključil triletne raziskave o Napovedi ponašanja mehkih tal pod cestnimi zgradbami, Kot glavni raziskovalec je podal zaključno poročilo pod naslovom Consolidation and creep of soils« (301 str.), O izsledkih raziskav je skupaj z Bojanom Majesom predaval v aprilu 1989 na Turner-Fairbank Highway Research Center (McLean, Virginia), na Virginia Polytechnic Institute and State University (Blacksbufg, Virginia), na Syracuse University (Syracuse, New York) in na Massachusetts Institute of Technology (Cambridge, Massachusetts), v novembru 1989 pa na SAZU.
Glej Letopis 3S, ¿ir. 3Jf,
Miha Tišlcr
rojen 18, septembra 1926, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od S. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Zunanji dopisni član JAZU in SANU.
V	Je tu 19S9 je s sodelavci na Oddelku za kemijo FNT raziskoval kemijo organskih spojin. Največ pozornosti je posvetil kemiji ne-proteinogenih amino kislin in iz njih pripravljenih heterocikličnih sistemov. Na področju raziskav neproleinogenih amino kislin je treba omeniti sinteze in transformacije didehidro amino kislin, hcteroaril-amino kislin in didehidro hcteroarilamino kislin. Iz proteinogenih amino kislin pripravljeni amid i ni so se izkazali kot primerni sin toni za derivate 1, 2, 4-triazina, Zaključene so tudi raziskave heterocikličnih spojin s prikondenziranim pirimidinskim obročem v zvezi z njihovo reaktivnostjo na reaktivne metilenske spojine.
Na 6. evropskem simpoziju o organski kemiji je imel plenarno sek-cijsko predavanje Novel Syntheses of Heterocycles. The Amino Acid Connection. V okviru predavanj SAZU je imel predavanje Vloga in pomen sekundarnih organskih presnovnin. Z referatom Raziskave nekaterih didehidro amino kisi i h (soavtorja R. Zupet in P, Kolar) se je udeležil XI. sestanka kemikov Hrvatske in z referatom Some Novel Transformations of Amino Acids (soavtor R. Zupet) simpozija ESOC-6, Predaval je na univerzi v Trstu in na univerzi v Wroclawu; kot član komisije IUPAC je sodeloval pri obravnavi terminologije določenih področij organske kemije.
Je član znanstvenega sveta za področje naravoslovno-matcmatičnih znanosti pri RS S, član programskega sveta za raziskave s področja naravoslovne kemije, član znanstvenega sveta KlBK in član komisije za fizikalno organsko kemijo pri Mednarodni uniji za čisto in uporabno kemijo (IUPAC). Je član New York Academy of Sciences in član uredniških odborov Journal of Heterocyclic Chemistry. Advances in Heterocyclic Chemistry, Organic Preparations and Procedures International, Hetcrocyclcs, Vcstnika Slovenskega kemijskega društva in Croatica Chemica Acta. Prejel je svečano listino Fakultete za naravoslovje in tehnologijo.
Glej Letopis 39, sir. 35—J9 in iO—S[.
Ivan V i dav
rojen 17. januarja 1918, dr, phi L, upokojeni redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962.
V	letnem semestru 1989 je imel na V TO Matematika in mehanika na podiplomskem študiju izobraževalne smeri predavanje Diferencialna geometrija.
Glej Letopis 39, str. 39.
Lojze Vodovnik
rojen 6. septembra 1933, dr. elektrotehniških znanosti, redni profesor za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 10, marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Častni član Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije.
S sodelavci na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, Univerzitetnem zavodu za rehabilitacijo invalidov in Medicinski fakulteti je
nadaljeval raziskave o vplivu električnih lokov na rane, regeneracijo živcev in na tumorje.
Bil je povabljen na simpozij Elect rub iology Today v Bologno; imel je dve vabljeni predavanji v Dresdenu na simpoziju o elektrostimu-laciji ter slavnostno predavanje i a The David and Jane Watterson Lecture on Applied Neural Control z naslovom FES — Its past, present and future v Clevelandu na Case Western Reserve University. Novembra je bil povabljen v Osako, kjer je imel po eno predavanje na Osaka I tiler national Workshop on FN S, Osaka Int. Seminar on FNS v bolnišnici Osaka Rosai Hospital ter na simpoziju Clinical use of FNS za Ortopedsko kliniko Univerze v Os a ki.
Glej Letopis 39, str. 39—40 in S3—84, Dopisni člani	_
Peter Fajfar
rojen 27. maja 1943, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženirstvo na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 18. maja 1989.
S sodelavci v Inštitutu za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo na VTOZD gradbeništvo in geodezija FAGG je nadaljeval raziskave na področju potresnega inženirstva s posebnim oziram na obnašanje armiranobetonskih stavb pri močni potresni obtežbi. Kot gostujoči profesor je predaval na Technionu v Haifi, vabljeni predavanji pa je imel na ETH v Ziirichu in na gradbeni fakulteti v Splitu.
Imel je referat na simpoziju Zveze društev gradbenih konstruktorjev Jugoslavije v Dubrovniku. V okviru dela na skupnih jugoslovansko-ameriških raziskovalnih projektih je obiskal kalifornijsko univerzo v Bcrketeyu, univerzo v S lan for du in univerzo Columbia v New Yorku. Na povabilo Britanskega sveta je obiskal univerzo v Bri stolu, Swansea] u, Imperial College v Londonu in univerzo v Glasgowu. Je predsednik znanstvenega sveta za gradbeništvo, promet, prostor in energetiko pri RSS in član programskega sveta za gradbeništvo pri RSS. Do aprila je bil predsednik, nato pa tajnik Zveze društev za seizmično gradbeništvo Jugoslavije. Je predstavnik SFRJ v mednarodnem združenju za potresno inženirstvo (1AEE), član delovne skupine za podiplomski študij na UEK v Ljubljani ter član odbora za vprašanja vzgojnolzobraievalnega in znanstvenoraziskovalnega dela na UEK v Ljubljani, Je član uredniških odborov Soil Dynamics and Earthquake Engineering in Inženjersko modeliranje. Ob 70-letnici FAGG je dobil veliko priznanje fakultete,
Glej Lelupis 40, str, b4— 85.
Ljubo Golič
rojen 2. julija 1932, dr. sc., redni profesor za kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljub ljani. Dopisni član od 18. maja 1989.
Svojo pedagoško dejavnost še naprej izpolnjuje s predavanji kemije za slušatelje prvega letniku Fizike, kemije za prvi letnik tekstilne tehnologije, smer oblikovanje, kristalne kemije in anorganske kemije za slušatelje kemije in rentgenske strukturne analize na podiplomskem študiju,
Raziskovalno delo v letu 1989 je bilo deloma ovirano, ker je bila glavna aparatura, rentgenski difraktometer CAD-4, skoro celo leto v remontu. Poleg strukturnih raziskav hetcroc i klicnih spojin, kislih soli in kompleksnih oksalatov je posebno pozornost posvetil tudi strukturnim raziskavam farmacevtskih produktov. Tako mu je uspelo pri famotidinu dokazali novo modifikacijo in jo strukturno dokazati. Sedaj raziskuje različne oblike klindamicin fosfata. Celotni raziskovalni rezultati so podani v poročilu RSS z oznako C1-0 514103-39 Difrakcijske raziskave spojin.
V	letu 1989 se je udeležil dveh strokovnih srečanj: 6, jugosiovansko-italijanske kristalografske konference v Puli (28,—31, maj) in 12. evropske kristalografske konference v Moskvi (20.—29. avgust). Pri prvi konferenci je predhodno veliko sodeloval kot član programskega odbora, pri drugi pa je sodeloval v evropskem kristalografske m odboru kot podpredsednik jugoslovanskega cen Era za kris ta logra fijo in kot predsednik organizacijskega odbora 13, evropske kristalografske konference, ki bo leta 1991 v Ljubljani. Obveznost, ki mu jo je zaupala evropska k ris ta logra f s ka unija, mu povzroča veliko dodatnih zadolžitev.
Se nadalje je predsednik komisi je za naravoslovno-malematične vede upravnega odbora Sklada »Borisa Kidriča« ter predsednik Slovenskega kemijskega društva. Poleg običajnih del, ki izvirajo iz teh vlog, aktivneje vodi delo pri pripravi novega Laboratorijskega priročnika.
Glej Le [upi', 40, st¡', 85—60,
Boštjan Žekš
rojen 26. januarja 1940, dr. lizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987.
V	letu 1989 je s sodelavci na Inštitutu za biofiziko Mcdicinskc fakultete ter na Institutu Jožef Štefan nadaljeval s teoretskimi raziskavami elastičnih lastnosti bioloških in umetnih membran in z raziskavami feroelektričnih tekočih kristalov. Študirali so oblike rdečih krvnih celic pod raznimi zunanjimi pogoji in uvedli model za fero-električne tekoče kristale, ki povezuje makroskopske lastnosti sistema z molekularnimi značilnostmi njegovih sestavin.
Imel je plenarni predavanji na sestanku britanskega združenja za tekoče kristale v Sheffieldu (Velika Britanija) in na skupnem sestanku nemškega, avstrijskega, švicarskega in jugoslovanskega društva za biofiziko v Todtmoosu (ZRN), s prispevki pa se je udeležil tudi Mednarodne konference o feroelektričnih tekočih kristalih v
Goteburgu (švedska) in Evropske konference o feroclcktrikih v Saar-brucknu, ZRN.
Je predsednik Odbora za znanstvenoraziskovalno delo na Medcinski fakulteti in predsednik znanstvenega sveta Instituta J. Štefan. Je tudi član predsedstva Društva biofizikov Slovenije.
Glej Letopis to, str.
Zunanji dopisni člani
Krešimir Balenovic
rojen leta 1914, dr. sc., upokojeni redni profesor za organsko kemijo in biokemijo na Inštitutu za kemijo univerze v Zagrebu. Dopisni član od 25. marca 1976.
Glej Letopis 27, str, Ä4—
Derek Sir Barton
rojen 8. septembra 1918, dr. tehniških znanosti, direktor Inštituta za kemijo naravnih spojin pri Centre National de I a recherche scientifique v Gif-sur-Ivete pri Parizu. Dopisni čian od 23. maja 1985,
Glej Letopis 36, itr. 92—33,
Nikolaj A. Borisevič
rojen leta 1923, dr, fizikalno-matematičnih znanosti, član AZ BSSR in dopisni član AZ ZSSR, Dopisni član od 24, aprila 1981.
Glej Letopis 12, str. 130—131,
Savo Bra tos
rojen 28. julija 1926, dr. fizikalnih znanosti (Ljubljana 1955) in francoski državni doktorat (Pariz 1964), profesor in direktor laboratorija za teoretično fiziko tekočin na univerzi Pierre et Marie Curie v Parizu. Dopisni čian od 23. aprila 1987.
Glej Letopis 38, 9B-^»r
Aleksandar Despič
rojen leta 1927, dr. fizikalne kemije, redni profesor fizikalne kemije na Tehnološki fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 25. marca 1976.
Gle.i Letopis 37, str. 47—Si.
Drago Grdenič
rojen leta 1919, dr. organske kemije, redni profesor za anorgansko kemijo na univerzi v Zagrebu, predsednik Jugoslovanskega centra za kristalografijo JAZU. Dopisni član yd 25. m&rca 1976,
Glej Letopis 27. str. 89—90.
Erwin L. Hahn
rojen 9. junija 1921, dr, sc., redni profesor fizike na University of California, Berkeley. Dopisni član od 24. aprila 1981,
Glej Letopis 32, str. 132—133.
Nikola Ha j din
rojen 4. aprila 1923, dipl. inž. gradbeništva, dr, sc., redni profesor za slatiko na Gradbeni fakulteti v Beogradu. Dopisni Clan od 23. aprila 1987.
Glc) Letopis 38, str, 95—97.
Mylon Eugene Merchant
rojen 6. maja 1913, dipl, strojnik, dr. sc., profesor strojništva na univerzi Cincinnati in gostujoči profesor na univerzi v Salfordu (Anglija). Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis iS. sir. 9if—101.
Mihailo Lj, Mihailovič
rojen 22. januarja 1924, dr. kern., redni profesor organske kemije na N aravosio vno-ma tem a tič ni fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 25. marca 1976.
Glej Letopis 21, itr, 91—92.
Karl Alexander Müller
rojen 20. aprila 1927, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor na univerzi v Zürichu (Švica). Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis 38, str. IDI—102
Bogdan Povh
rojen 20. avgusta 1932, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor fizike na univerzi v Heidelbcrgu, redni član in direktor Inštituta Maxa Planck a za jedrsko fiziko. Dopisni član od 10. marca 1977.
Glej Letopis 28, Mr, 75—77.
Vladimir Prelog
rojen 23, julija 1906, dr. sc., upokojeni predstojnik laboratorija za organsko kemijo na ETI I v Zürichu. Dopisni član od 29. marca 1979,
Glej Letopis 30, str. B7—69.
Chintamani Nagesa Ramachandra Rao
rojen leta 1934, dr, znanosti na univerzi v Mysoru in na univerzi v Purdue (ZDA), predstojnik oddelka za strukturno kemijo in kemijo trdne snovi na Indian Institute of Science. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32, str. 114—116,
Pavle Savic
roj en 10. januarja 1909, dr. sc., upokojeni redni profesor za fizikalno kemijo na Naravoslovno-matematični fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 13. marca 1972.
G!<?j Letopis 23, str. 59—Al,
Raj ko Tomovič
rojen 1. januarja 1919, dr, sc,, redni profesor za področje računalniške, regulacijske in bioroedicinske tehnike ter robotike na Fakul-
teti za elektrotehniko univerze v Beogradu, redni član Vojvodinske akademije znanosti Ln umetnosti. Dopisni član od 18. maja 1989.
Giej Letopis 40, sir »7—iS.
John Waugh
rojen 25. aprila 1929, dr. se., redni profesor fizike na Massachussets Institute of Technology, Cambridge, Mass, član Ameriške akademije znanosti in Nacionalne akademije znanosti ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.
Glej Letopis 40, str. il—89.
IV. RAZRED	za naravoslovne vede
Redni člani
Jože Bole
rojen 17, junija 1929, dr. bioloških znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU in njegov upravnik do 31. maja 1987. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985.
Raziskave v letu 1989 so obsegale taksonomsko, zoogeograisko, ekološko in zoocenotsko problematiko mehkužcev Slovenije. Posebno pozornost je posvetil proučevanju podzemeljskih in izvirskih vrst na širšem območju Savinjskih Alp. Iz okolice Luč v Savinjski dolini je opisal nov rod in novo vrsto polža Lanzaiopsis savinica. Rešil je tudi problem taksonomskih odnosov in subspecifične diferenciacije vrst Cochlodina costata in C. commutata, ki v zahodni Sloveniji živita simpatrično. Izdelal je seznam ogroženih vrst mehkužcev Slovenije za rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Glej Letopis 39. str. 42 in 304.
Matija Drovenik
rojen 14. februarja 1927, dipl. ing. rudarstva, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, mikroskopijo rud in premogov ter za geološko kartiranje II na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Raziskovalno delo v leLu 1989 je potekalo skladno s sprejetim raziskovalnim načrtom proučevanja nastanka rudnih nahajališč Slovenije, ki ga ima pri RSS. Nadaljeval je s proučevanjem Zn-Pb rudišča Topla, in sicer njegovega zahodnega rudnega telesa. Zanimale so ga značilnosti rude v enem izmed območij, kjer se je to rudno telo postopno izklinjevalo. Ugotovil je vrste orudenih dolomitu i h kamnin, te k s ture in strukture rude ter kvalitativno in deloma tudi kvantitativno sestavo rudnih mineralov. Pri razlagi o ruden j a se je oprl na podatke kemične analize glavnih in sled ni h prvin. O dosedanjih ugotovitvah raziskav tega zanimivega rudišča je predaval februarja v
okviru 70-letnicc Montanistike v Ljubljani ter junija na povabilo avstrijske Akademije znanosti na Dunaju.
Je predstojnik Inštituta za geologijo VTOZD Montanistika, član jugoslovanske komisije IGCP-UNESCO, svetnik Society Applied to Mineral Deposits, član sosveta revije Mineralium Deposita, član uredniškega odbora revije Geologija, predsednik znanstvenega sveta Tehnika II pri RSS ter predsednik programskega sveta za nafto, zemeljski plin in geotermično energijo prav tako pri RSS, Glej Letopis 39, str. 42-45 in 69.
Ivan Gams
rojen 5. julija 1923, dr. geografije, do 30. junija redni profesor za fizično geografijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, odtlej honorarni predavatelj. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985.
V letu 1989 je raziskoval antropogeni kras na Velera polju na H v aru, zemeljske temperature v Sloveniji, hitrost odlaganja lehnjaka v Sloveniji, kvartarne sedimente v Planici. Vodi priprave za splošno in regionalno geografsko monografijo Slovenije ter za geografsko terminologijo. Sou redil je 18. številko Geografskega zbornika. Z referatom se je udeležil Ilešičevih dnevov 24. februarja v Ljubljani, tretjega srečanja geomorfologov junija 1989 v Pirotu, 10. mednarodnega speleološkega kongresa 13.—20. avgusta v Budimpešti, kjer je 20. avgusta zastopal jugoslovanske speleologe na skupščini Mednarodne speleološke zveze in na mednarodnem arheološkem taboru v Starem gradu 25. avgusta. Kot častni član organizacijskega odbora za proslavo stoletnice organiziranega jamarstva na Slovenskem je predaval 10, oktobra v KIC v Ljubljani, nadalje na okrogli mizi o geografskem pouku 6. decembra in na simpoziju ob 70-letnici geografije na ljubljanski univerzi 8, decembra v Ljubljani. V avgustu se je udeležil jugoslovansko-italijanskega posveta o visokogorskem krasu v Padovi in v Dolomitih.
Je član znanstvenega sveta RSS za humanistične vede, predsednik znanstvenega sveta Geografskega inštituta Antona Mclika ZRC SAZU, predsednik uredniškega sveta Geografskega zbornika in njegov glavni urednik, predsednik uredniškega sveta in član uredniškega odbora revije Ujma, član uredniškega odbora Geografskega vestnika, Naših jam, Bulletin scientitiquc, znanstvenega sveta revije Karstologia (Francija) in svetovalnega sveta Springer Series in Physical Environ men t, Je član študijske skupine Spremembe v kraškem okolju Mednarodne geografske zveze, do oktobra član komisije za standardizacijo zemljepisnih imen pri IS skupščine SRS. Madžarsko geografsko društvo ga je avgusta 1989 izvolilo za častnega člana.
Glej Letopis 39, str. in 69—70.
Stanko Grafenauer
rojen 13. maja 1922, dipl. ing. rudarstva, dr. geoloških znanosti, upokojeni redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petro-logijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 17. aprila 1973, redni član
od 24, aprila 1981; tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 28. februarja 1989.
Glej Letopis iS, sir. 43—M.
Janez MatjašiČ
rojen 14. maja 1921, dr. naravoslovnih znanosti, upokojeni znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989.
V	začetku leta 1989 je končal monografijo vrtinčarske družine Scu-tariellidae in jo oddal v tisk. Tiskana bo kot Dela (Opera) SAZU v angleškem jeziku s slovenskim povzetkom. Opremljena bo z zelo bogatim slikovnim materialom, zlasti s številnimi fotografijami živih osebkov in s posnetki z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Dalje je oddal v tisk tudi delo Temnocephales, ki bo izšlo v Franciji v veliki svetovni enciklopediji podzemeljskih živali.
Nadaljeval je s proučevanjem hrošče v iz skupine Lamellicornia, in
sicer morfologijo, biologijo, ekologijo in zuogeografijo.
Aprila je bil v Miinchnu, kjer se je udeležil entomološkega simpozija
in je proučeval znanstveni material v entomološkem muzeju in na
univerzi,
Je glavni urednik Biološkega vestni ka in urednik zoološkega dela Razprav IV. razreda SAZU. Je član znanstvenega sveta Paleontolo-škega instituta ZRC SAZU.
Glej Letopis 39, str, 44—45; 40, str. 90—91.
Ernest Mayer
rojen 10, novembra 1920, dr. phil,, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983; tajnik IV. razreda SAZU,
V	letu 1989 je nadaljeval z raziskavami endemizma in poli mor f iz ma vaskularne flore osrednjega Balkanskega polotoka s posebnim poudarkom na jugoslovanskem ozemlju. Na več manjših ekskurzijah po Sloveniji in sosednjem hrvatskem obrobju ter na dveh večjih ekskurzijah po Bosni, Hercegovini, južni Dalmaciji. Črni gori in zahodni Srbiji je proučeval določene polimorfne, večinoma endemične komplekse praprotnic in cvetnic.
Je predsednik sveta ZRC SAZU, predsednik znanstvenega sveta Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, urednik botaničnega dela Razprav IV. razreda SAZU.
Glej Letopis 39, str. 44 Ln 304.
Dopisni člani
Jože Maček
rojen 29. oktobra 1929, dr. sc., redni profesor za fitopatologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Dopisni član od 18. maja 1989.
Glej Letopis 40, str. 92—93.
Mario Pleničar
rojen 5. avgusta 1924, dr. geoloških znanosti, upokojeni redni profesor za fizikalno geologijo, biostraiigrafijo in geološko kart ir an je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 24, aprila 1981.
V	letu 1989 je raziskoval k redno favno severne in južne karbonatne plašče v Sloveniji. Delo je opravljal pri Inštitutu za geologijo Monta-nistike FNT. Skupno s paleontologi tržaške univerze je nadaljeval s proučevanjem rudistne favne Tržaško-komenske planote, vključno z območji onstran državne meje pri Vižovljah blizu Sesljana in Male Moščenice blizu De vina. Določil je nekaj novih vrst in podvrst rodov Radiolites in Eoradiolites. Sodeloval je pri izdelavi kataloga fosilov Slovenije. Svetoval je pri lokacijah vrtin za naravna skladišča zemeljskega plina in ocenil elaborat o zalogah nafte in plina v SR Sloveniji.
V	tej zvezi je sodeloval tudi na več posvetovanjih in simpozijih v Ljubljani, Lendavi in Zagrebu. 6. aprila je postal častni član Znanstvenega sveta za nafto pri JAZU v Zagrebu in prejel zlato plaketo. Dne 18. novembra se je udeležil proslave ob sklepu izdelave osnovne geološke karte Jugoslavije v Beogradu, kjer je prejel kot dolgoletni sodelavec spominsko listino. V okviru medakademijske zamenjave je v juniju sodeloval skupno s pro i. dr. Pav lovcem z bolgarsko paleontologijo dr. Kino Aladžcvo-Hriščevo z Geološkega inštituta Bolgarske akademije znanosti pri proučevanjili krednih in paleogenskih plasti v Istri, Z referatom se je udeležil simpozija ob proslavi 300-let-nice izida Valvasorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske. Simpozij je bil v dneh od 7. do 8. decembra. Bil je tudi član pripravljalnega odbora prireditev ob obletnici Valvasorjevih del. Uredil je 30. zvezek Razprav IV. razreda SAZU. Nadaljeval je z delom v terminološki komisiji za geološko izrazoslovje. Udeležil sc je več geoloških ekskurzij. Glej Letopis 39. str. 45 in 79—60-
Alojz šercelj
rojen 8. decembra 1921, dr. sc. bioloških znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni član od 18. maja 1989.
V	letu 1989 je nadaljeval z raziskovanjem vegetacijske zgodovine mlajših kvartarnih obdobij tako po p ali no los ki kot po karpološki in antrakotomski metodi. Mlajšo gozdno zgodovino je proučeval na profilih izkopov gozdnih tal v zahodnih predelih Savinjskih al p in zahodnega Pohorja. Pokazalo sc je, da so bili ta mošnji gozdovi pod močnim antropuzoogenim pritiskom in zato močno degradirani, ponekod (Kotlje) celo do resave in pionirske borove faze. Oddaljenejši gozdovi so bili manj prizadeti — degradirani v glavnem do smrekove faze. To sc v vseh profilih kaže v naraščanju vrednosti, smrekovega peloda ob hkratnem upadanju bukovega, in to vse do danes. Vmesne regeneracij s ke faze, Quercetum mixtum, ni nikjer zaslediti, kar pomeni, da je bil hrast v sekundarnih sukcesijskih fazah na Pohorju docela izločen, medtem ko je bil v primarni gozdni sukcesiji, pred 8000 do 7000 leti na Pohorju mešani hrastov gozd še močno iastopan,

KarpoloŠke in antra kotomske analize je opravljal za nekatera paleo-lil ska in ncolitska najdišča, npr. Divje babe, Ajdovska jama {žito, oglje). Pri veliki množini lesnega oglja je bilo mogoče tudi ugotoviti antropozoogeni vpliv na gozdno vegetacijo, kar sc dobro vidi na skoraj popolni odsotnosti bukovega oglja in prevladi hrasta in lipe, poleg teh pa je najti še oglje javorja, topola, vrbe, leske, indikatorjev pašno degradirane vegetacije.
Je član mednarodnih organizacij International Organization of Paleobotany (IOP), International Quaternary Association (INQUA) ter dopisni član komisije INQUA za Mcditeran, International Geological Correlation Project — UNESCO (1GCP), Forest Ecology Research Network — UNESCO (FERN) in član uredniškega odbora v revijah Archivio Botanico e Biogcografico Italiano, Forli. II Quater-nario, Napoli, Glej Letopis 49, str. 9+—06.
Dragica Turnšek
rojena 6, avgusta 1932, dr. geoloških znanosti, znanstvena svetnica SAZU in upravnica Pa Icon to Loškega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU. Dopisna članica od 23. maja 1985.
V	letu 1989 je raziskala celotno zaporedje karnijskih grebenskih fosilov s Pokljuke. Nadaljevala je raziskave zgornjetriasnih koral Razorja in Bohinja ter zahodne Srbije. Sodelovala je pri mednarodnem projektu IG CP 262: Te thy an Cretaceous Correlation. Podrobnejše poročilo je pri Paleonlološkem inštitutu ZRC SAZU.
Glej Letopis 3?. str. 45—46 Ln 303.
Igor Vrišer
rojen 13, januarja 1930, dr. geografskih znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987.
V	L 1989 je nadaljeval z znanstvenim in pedagoškim delom na Geografskem oddelku Filozofske fakultete na področju ekonomske geografije, geografije naselij, regionalnega razvoja in regionalnega planiranja. Na geodetskem in komunalnem oddelku FAGG v Ljubljani je predaval regionalno planiranje; na interdisciplinarnem podiplomskem študiju urbanizma in prostorskega planiranja pa je obravnaval izbrana poglavja iz urbane geografije in regionalnega planiranja. Bil je mentor mlajšim raziskovalcem pri njihovem magistrskem in doktorskem študiju geografije oziroma prostorskega planiranja.
V	sklopu znanstvenoraziskovalnega programa Geografska monografija Slovenije je pripravil oris geografije gozdarstva in ribištva v Sloveniji, na področju usmerjenega raziskovalnega programa o »regionalnem razvoju« pa se je skupaj z dr, Andrejem. Ccrnctom ukvarjal z lociranjem industrije. Za Zavod SRS za družbeno planiranje je proučil z obsežno anketo, ki je zajela podeželske krajevne skupnosti v SR Sloveniji, vplivna območja centralnih naselij in drugih mest v SR Sloveniji na treh različnih nivojih oskrbe.
O regionalnem planiranju v SR Sloveniji je predaval na XXV. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (3.—15. julij) in sodeloval pri vodstvu ekskurzije na jugovzhodno Koroško. Na XIII. jugoslovanskem geografskem kongresu v Prištini (16.—22. oktober) je imel plenarno poročilo o uporabi geografije v družbeno-ckonomski praksi. Na prireditvah ob sedemdesetletnici geografskega oddelka na ljubljanski univerzi je poročal o aplikaciji geografije za potrebe družbe, o reformi univerzitetnega študija geogralije in o razmestitvi obrtne dejavnosti v SR Sloveniji. Udeležil se je tudi poljsko-jugo-slovanskega simpozija o agrarni geografiji junija 1989 v Koprivnici in poročal o agrarnih sistemih v Sloveniji.
.le član uredništva Geografskega vest ni ka in Geografskega zbornika, član znanstvenega sveta za tehniške vede pri RSS, znanstvenega sveta Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in sveta interdisciplinarnega podiplomskega študija urbanizma in prostorskega planiranja pri FAGG. Sodeloval je Ludi pri urejanju Enciklopedije Slovenije za področje prostorskega planiranja. Prejel je odlikovanje red dela z zlatim vencem,
Glej Letopis ii, str. 46—47 in —SS.
Zunanji dopisni člani
Vanda Kocliansky-Devidc
rojena 10. aprila 1915, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti univerze v Zagrebu. Dopisna članica od 20. marca 1975. Glej Letopli -6, Str, tU—65,
Josef Kratochvil
rojen 6. januarja 1909, dr. naravoslovja in dr. biologije, upokojeni profesor zoologije, konzultant — vodilni znanstveni dctavcc Instituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970.
Glej Lctopi.-j 11, str. 76—77. Marton Pecsi
rojen 29. decembra ¡923, dr. sc., predstojnik Geografskega inštituta Madžarske akademije znanosti v Budimpešti, redni član MAZ in zaslužni profesor Budimpeštanske univerze. Dopisni član od 18. maja 1989.
Glej Letopis 40, str. 96—97. Petar S te f a novic
rojen 3. junija 1914, dr. geoloških in mineraloških znanosti, redni profesor na Rudarsko-geo loški fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975.
Glej Letopis 26, str. 66—69.
V, RAZRED
za umetnost
Redni člani
Anton Ingolič
rojen 5, januarja 1907, pisatelj, upokojeni gimnazijski profesor. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Častni član Slavističnega društva Sloveni je in Slovenske izsel jenske matice, častni občan Slovenske Bistrice; dobitnik nagrade AVNOJ 1980 in Prešernove nagrade 1949 in 1983 ter drugih nagrad in priznanj. V letu 1989 je napisal dve noveli Bližnjice, Predigra, avtobiografski zapis z bibliografijo Moje pisateljevanje (1980—1989) in spominski zapis iz prvih povojnih let Dragocena izkušnja. Na šolah v Sloveniji in na Tržaškem je imel 12 literarnih nastopov. Glej Letopis 39. str, 47 in 73—74,
Zdenko Kalin
rojen 11. parila 1911, akademski kipar, upokojeni redni profesor za kiparstvo na Akademiji za liktivno umetnost v Ljubljani. Dopisni član od 5. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981,
Glej Letopis 33, sir. 4!.
Brat ko Kreft
rojen 11, februarja 1905 v Mariboru, dr, phil., dr, h, c. mariborske in kijevske univerze Tarasa Sevčenka, upokojeni redni profesor (honorarni) za novejšo rusko književnost (od Puškina do Solohova) na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. V zimskem semestru 1961/62 gost-profesor na Goethe j evi univerzi v Frank-furtu ob Majni. Od 1930 do 1962 član SNG v Ljubljani (režiser v Operi in Drami), od 1946 do 1955 dramaturg v Drami SNG v Ljubljani; dramatik, pripovednik, esejist in pisec različnih razprav s področja dramaturgije, teatroJogije in slavist i kc, upokojen leta 1962 kot gledališki umetnik. Upravnik Inštituta za slovenski jezik od leta 1963 do 1934. Redni član od 22. decembra 1961; podpredsednik SAZU tretje mandatne dobe; zunanji dopisni član JAZU, MANU in Matice srpske.
Je dobitnik treh Prešernovih nagrad (zadnja 1975 za življenjsko delo), nagrade AVNOJ (1975), priznanja Sterijincga pozor j a za teatrološko življenjsko delo z zlato značko in plaketo, reda dela z rdečo zastavo, reda zaslug za narod z zlato zvezdo, spominskega odlikovanja Pre-zidija ZSSR ob 40-letnici zmage nad fašizmom za dela o ruski književnosti, zlate značke Borštnikovega srečanja s plaketo in diplomo za petnajstletno predsednikovanje Borštnikovemu srečanju in bronaste ter zlate plakete mesta Maribor, Je častni član Slavističnega društva Slovenije in Srbije, častni občan mesta Gornja Radgona, častni občan mesta Maribor. Glej Letopis 39, str, 48.
Uroš Krek
rojen 21. maja 1922, skladatelj, upokojeni redni profesor za kom pozicij ti in teoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985, dopisni član JAZU, častni član Slovenske filharmonije.
V	letu 1989 je skomponiral dve skladbi: Appassionato za flavto in klavir ter priredbo za flavto in orkester Dedicatio /Posvetilo/ za veliki simfonični orkester.
Glej Lctupis 39, str. —4'J in 75,
Janez Menart
rojen 29. septembra 1929, slavist in komparaiivist, književnik. Dopisni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik V. razreda od 8. janaurja 1985.
Je vodja programa knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani.
V	letu 1989 je poleg literarnega dela, 16. novembra nastopil v Cankarjevem domu na javni tribuni z referatom Ah je slovenski narod suveren?, imel 25. aprila literarni večer na Srednji šoli tehniških siru k in osebnih storitev v Ljubljani ter v oktobru pri Mladinski knjigi izdal litcrarno-izobraževalno igrico Literarna pokrivanka Slovenije.
Glej Letopis 39, str. 49 i rt 76—77.
France Mihelič
rojen 27. aprila 1907, upokojeni redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965. Glej Letopis 39, str. 49—50.
Milan Mihelič
rojen 20. julija 1925, dipl, ing. arh. Dopisni član od 24. aprila 1981. redni član od 23. aprila 1987.
V	letu 1989 je sodeloval na internem natečaju za preureditev prostorov Narodne galerije in objekta Kluba delegatov z nadzidavo in povezavo med obema objektoma in prejel II. nagrado ter na javnem natečaju za urabanistično in arhitektonsko rešitev hotela v Portorožu, Projekt je dosegel priznanje z odkupom.
Načrtoval je urbanistično zasnovo ožjega območja »Bavarskega dvora« v Ljubljani, imenovanega zazidalni otok C0 2/1, ter območja južno od Dvora ko ve ulice med Titovo cesto in Kersnikovo ulico ter Ajdovščino, imenovanega zazidalni otok C02/6, ter dokončal izvedbene načrte za poslovno stavbo SI na območju »Bavarskega dvora« v Ljuhljani.
Izdelal je izvedbene načrte za nadzidavo inštitutov SAZU ob SaJen-drovi ulici v Ljubljani in izdelal načrte za prenovo hiše na Gornjem trgu v Ljubljani, objekta z oznako 8. Glej Letopis 19, str, 50.
Vladimir PavŠiČ — Matej Bor
rojen 14. aprila 1913, književnik. Redni član od 6. februarja 1965.
Glej Letopis J9, str, M.
Ivan Potrč
rojen 1. januarja 1913, pisatelj. Dopisni član od 10. marca 1977, redni Član od 6. junija 1983.
Glej Letopis 19, str- ».
Primož Ramovš
rojen 20. marca 1921, skladatelj. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983-
Krstno izvedbo « ciciiveJc skladbe;
Slovenski filharmoniji za simfonični orkester (Ljubljana), Kvartet za flavto, violino, violončelo in čembalo (Ljubljana), Trio za flavto, violino in kitaro (Ljubljana), Dvoje oči za harfo in klavir (Berlin), Tokata za ksilorimbo (vibrafon) in klavir (Ljubljana), Avizo za orgle (Ljubljana), Sest etud za kljunasto flavto (Ptuj), Triangulum za marim-bafon (Zagreb).
Koncertno izvedbo 50 med drugim doživele sklutlbe:
Concerto piccolo za fagot (Trst, Maribor), Kvartet (Ljubljana), A quattro (Poreč), Pihalni triu (Ljubljana), Tri za tri (Poreč), Viribus unitis (Stuttgart), Kontrasti (Dunaj), Sonatina za klarinet (Ljubljana), Tako naj bo (Ljubljana), Trije pastoralčki (Berlin), To je možno (Ljubljana), Koračnica (Ljubljana), Afixis (Ljubljana), Fantazija za čembalo (Berlin), Improvizacije (Leipzig), Dva nokturna (Ljubljana), Ekstremi (Ljubljana), Eikôn (Ljubljana, Zilina), Acuta (Ljubljana, Maribor, Zagreb), šest etud (Ljubljana, Bled), Syrigma (Ljubljana, Bled, Ptuj, Miinchen), Ekspanzija (Ljubljana), Eirene (Ljubljana, Rcpcntabor, Firenze).
Skladatelj je v Ljubljani izvedel več koncertov z orgelskimi improvizacijami.
Westdeutscher Rundfunk v Kolnu je posvetil njegovemu delu posebno oddajo. American Biographical Institute mu je podelil World Decoration of Excellence. Ista institucija mu je podelila tudi Biographical Roll of Honor, V Sydneyu pa mu je bil podeljen naziv Chevalier Comandeur, Ordre Souverain et Militaire de la Milice du Saint Sepulcre.
Glej Letopis 3?, str. 50 In 80.
Edvard Ravnikar
rojen 4. decembra 1907, ing. arh., upokojeni redni profesor za urbanizem in javne zgradbe na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Cicj Letopis 39, str. 3L
Gabrijel Stupica
rojen 21. marca 1913, akad, slikar, upokojeni redni profesor Akademije za likovno umetnost Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član 6. junija 1983. V letu 1989 je imel razstavo risb in gvašev v galeriji Labirint v Ljubljani.
Glej Letopis str. Si.
Ciril Zlobec
rojen 4. julija 1925, slavist, pesnik, prevajalec, publicist in urednik. Dopisni ¿lan od 23, maja 1985, redni član ud 18. maja 1989. Od leta 1969 glavni in odgovorni urednik Sodobnosti, 1985—1986 predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije, zdaj peto leLo podpredsednik K K SZS (SZDLJ za področje kulture, z drugim mandatom predsednik univerzitetnega sveta ljubljanske univerze in predsednik založniškega sveta DZS.
Glavne dejavnosti v Iclu J989
Literarni večeri (in matineje po Šolah) s pogovori z občinstvom (Ilirska Bistrica, Gorica /Italija/ dvakrat, Slovenj Gradec, Velenje, Tržič, Žirovnica, Maribor, Preddvor na Gorenjskem).
Predavanja s pogovori z občinstvom, najpogosteje na temo slovenske samobitnosti, sedanjega položaja slovenskega naroda v Jugoslaviji, vloge in pomena kulture v narodni zavesti, o lastnem pesniškem in publicističnem delu (Maribor, prosvetnim delavcem; Ziirich, venskim zdomcem in izscljcnccm; Tržič, slovenskim prosvetnim delavcem; Ljubljana, bežigrajskim prosvetnim delavcem ZK; Velenje, prosvetnim delavcem; Cma na Koroškem, defektologom Slovenije; Ljubljana, udeležencem V, ju gosi. kongresa o uporabi jezika; Radenci, slovenskim bibliotekarjem; predavanje s pogovorom na Teološki fakulteti v Ljubljani in v Mariboru; Milano, v knjižnici Truvulziana; na videmski in tržaški univerzi; Celovec, 21. koroški kulturni dnevi). Govori in nagovori na zborovanjih, proslavah, razstavah (Ljubljana: Dnevi slovenske glasbe; Tabor nad Zagorjem pri Pivki: 120-letnica Piškega tabora; Idrija: razstava sodobnega italijanskega slikarstva; Otočec: 126 let slovenskega zdravniškega društva; Vrba: petdeset let Prešernovega muzeja; Janče: proslava 47-letnice bojev II. grupe odredov na Jančah; Idrija: Srečanje partizanskih učiteljev Primorske; Šentvid pri Stični: 20. tabor pevskih zborov; Ljubljana: ob podelitvi Levstikovih nagrad; Novo mesto: razstava ob devetdesetletnici Božidarja Jakca; Bilje pri Gorici: otvoritev kulturnega doma Njc-govana Nemca; Ljubljana: Slovenci v letu 19S9, ob razstavi v Narodnem muzeju; Ljubljana: Jugoslovanski mesec knjige; Ljubljana: ob začetku šolskega leta Mednarodne Šole v Devinu; Šentjanž na Dolenjskem: stopetdesetletnica šole; Jesenice: ob podelitvi Čufarjevih nagrad in priznanj; Ljubljana: Dnevi slovenskih naravoslovcev; Gor-juše pri Litiji: ob stoletnici jamarstva na Slovenskem; Ljubljana: štirideset le t niča Glasbene akademije).
Večeri Cirila Zlobca z gosti na Zemonu, 24. februar: akademik Dobri ca čosič: Jugoslavija na razpotju; 31. marec: akademik dr. Anton Trstcnjak: človek, bitje prihodnosti ali preteklosti?; 21. april: dr. Boštjan M. Zupančič — MaLevž Krivic: P ravnost, zakonitost, pravičnost; 2. junij: dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in slovenski metropoli t: Se Cerkev spremin ja ali prilagaja?; 20. oktober: Janez Stanič — dr. Anton Stres: Je socializem v zatonu?; ar h. Tomaž Vuga — dr. Dušan Plut; Smo v skladu z naravo ali proti njej?
Okrogle mize (kot voditelj ali udeleženec); v Cankarjevem domu v Ljubljani, v gledališču v Kopru, na univerzi v Trstu, na ljubljanskem radiu in televiziji.
Glej Letopis 39, str. i I—53 in S5—87; 40, sir. 98—99.
Dopisna člana
Janez Rernik
roj. 6. septembra 1933, redni profesor in predstojnik oddelka za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dopisni član od 18. maja 1989.
Samostojna razstava:
Galcric 61. R. in G. Nitsch. Celovec od 6. do 30. novembra.
Skupil]ski mjtavi:
Mednarodna grafična razstava, Centro internazionale della grafi ca, Benetke januarja in februarja; Grupa 69. Hummage 69, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana od 27. decembra 1989 do 27. januarja 1990.
Prejel je častno nagrado mednarodne žirije na mednarodni grafični razstavi v Benetkah.
Glej Letopis 40, str, 1W-]01. Ivan Minatti
rojen 22, marca 1924, slavist, pesnik, prevajalec. Do leta 1984 urednik pri založbi Mladinska knjiga, nato upokojen. Dopisni član od 23. aprila 19S7.
Za RTV Ljubljana je prevedel mladinsko prozo Ivice V. Roriča Zvezdica, Pravljica o ptici in Zgodba o opičjem mladiču, za RTV Skopje pa je pripravil Besedo ob 60-letnici makedonskega akademika dr. Aleksandra S pasova.
Imel je tudi več litcranih nastopov, med drugim v Kranju, Murski Soboti, Novi Gorici, Velenju, Vrhniki, na Srednji družboslovni gimnaziji v Mariboru, v Domu JLA v Mariboru. Sodeloval je v uredniškem odboru za izdajo zbornika poezije avstralskih Slovencev pri Izseljenski matici.
Pri DZS že drugo leto čakajo na izid pesmi hrvaškega pesnika Igorja Zidiča in pri Mladinski knjigi prav tako dve leti tekst Ulica prednikov hrvaške pisateljice S unča ne Skrinjarič, oboje v njegovem prevodu.
Glej Letopis 39. str. 51 in 78.
Zunanji dopisni člani
František Bcnhart
rojen 10. septembra 1924, slavist, kritik, prevajalec, član Zveze čeških pisateljev do leta 1970, živi v Pragi. Dopisni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis sir. 103—104.
Ivan Bra j die
rojen 16. junija 1924, hrvaški pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Dopisni člani od 18. maja 1989. Glej Ixtopis 40, str. 101—102.
J uhan n C i len 5 ek
rojen 4. decembra 1913, skladatelj, profesor na Franz Liszt-Hoch-schule ftir Mu sik v Weimarju. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Glej Letopis li, sir. 61—63.
Peter Handke
rojen 6. decembra 1942, pisatelj, dramatik, prevajalec, živi v Salz-burgu. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis str. 113—113. Florjan Lipuš
rojen 4, maja 1947, pisatelj, ravnatelj osnovne šole na Slovenskem Koroškem. Dopisni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 36, sir. 104—105,
Dcsanka Maksimovič
rojena 16. maja 1898, knjižcvnica. Dopisna članica od 7, februarja 1969.
Glej Letopis 20, stT, 57.
Janez Matičič
rojen 3. junija 1926, komponist, živi v Franciji. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Glej Letopis 3Br str. 113—114.
Pavle Merku
rojen 12. julija 1927, slavist, skladatelj in violinist, srednješolski profesor in programski urednik Radia Trst. Dopisni član od 23. maja 1985.
Glej Lelopii 36, sir, 106—107,
Andre Mohorovičič
rojen 12. julija 1913, dr. arh., ing. arh. in umetnostni zgodovinar, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 6. junija 1983.
Glej Letopis 34, str. 94—95.
Zoran Mušič
rojen 12. februarja 1909, slikar, Dopisni član od 24, aprila 1981,
Gfej Letopis 32, str. 153—155.
Di mita r Panteleev
rojen 26. novembra 1901, pesnik in prevajalcc, član Zveze bolgarskih književnikov. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32, str. 156^157.
Boris Podrecca
rojen 30, januarja 1940, dipl, inž. arhitekture, živi kot samostojni arhitekt na Dunaju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Gle.l Letopis iS, str, 114—115,
Stanojlo Rajičič
rojen 16, decemebra 1910, skladatelj, redni profesor na Glasbeni akademiji v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975.
Glej Letopis li, 70—72.
Ha raki Saeverud
rojen 17. aprila 1897, skladatelj in dirigent. Dopisni član od 25. marca 1976.
Glej Letopis 27, str, 103—1»,
Lojze Spacal
rojen 15. junija 1907, slikar, grafik, živi v Trstu. Dopisni član od 23. aprila 19S7.
Glej Li'liipis Ji. 114-117,
VI. RAZRED	za medicinske vede
Redni člani
Janez Batis
rojen 15. marca ¡919, dr. veterinarskih znanosti s področja mikrobiologije, imunologije in kužnih bolezni, upokojeni redili profesor Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6, junija !983; glavni tajnik SAZU od 28. marca 1985.
V letu 1989 je predaval splošno mikrobiologijo in epizootiologijo študentom veterinarstva in kandidatom podiplomskega študija. Na inštitutu za mikrobiologijo in parazitolugijo Veterinarske fakultete je opravljal raziskovalno in strokovno delo.
Bil je predsednik in koordinator dveh medakademijskih odborov (MO), in sicer MO za proučevanje infekci j s Str. agalactiae pri ljudeh in živalih, ki je leta 1989 zaključil raziskave, in novega MO za proučevanje zoonoz.
Udeležil se je 3. medakademijskega in 7. znanstvenega sestanka medicinskih razredov jugoslovanskih akademij v Novem Sadu (12. in 13. oktobra).
Bil je predsednik znanstvenega sveta RSS za biotehniške vede in predsednik Terminološke komisije pri Inštitutu za skivenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter član veterinarske terminološke podkomisije. Na Veterinarski fakulteti je glavni in odgovorni urednik Zbornika Veterinarske fakultete. Bil je član predsedstva M K SZDL Ljubljane in delegat družbenopolitičnega zbora Skupščine mesta Ljubljane. V Slovenski matici je bil član upravnega odbora, na Uni-
verzi pa podpredsednik odbora za Prešernove nagrade študentom. Skupščina občine Litija ga je leta 1989 proglasila za častnega občana.
Glej Letopis 3?, str. M—55 ir <6.
Miroslav Brzin
rojen 13. aprila 1923, dr. sc., redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in sodelavec Inštituta za patološko fiziologijo. Upravnik oddelka za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela SAZU. Dopisni član od 1. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis ,W, str. 55 in iS.
Janez Fettich
rojen 9. oktobra 1921, dr. se., dr. med., redni prolcsor dermatovene-rologije in predstojnik katedre za dermatovcncrologijo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, svetovalec na Univerzitetni dermatološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Dopisni član od 21, marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
V	1989. letu je predaval dermatovenerologijo Študentom odseka za splošno medicino Medicinske fakultete in izbrana poglavja iz derma tovenei ologijc slušateljem podiplomskega študija (socialna medicina, varstvo žena in otrok). Bil je mentor pri specialističnem študiju. Dermatovenerologijo jc predaval ludi na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani.
Pri raziskovalnem delu je sodeloval v okviru matične ustanove (epidemiologija spolnih bolezni, zdravljenje s sodobnimi an tih is ta mini ki in virostatiki). Za Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo SRS je izdelal izčrpno poročilo Spolne bolezni v Sloveniji v letu J988. Z vabljenim predavanjem Problematika her pesnih lezi j na koli je sodeloval na Simpoziju o herpetičnih virusnih boleznih v Strunjanu (od 5. do 7. oktobra). Predaval je tudi v okviru zdravstvenih oddaj Radia Ljubljane,
Poleg rednih obveznosti na fakulteti in na kliniki je predsednik znanstvenega sveta za medicinske vede Raziskovalne skupnosti Slovenije, član republiške komisije za medicinska etična vprašanja, član uredniškega odbora Acta Dermatovenerologica lugoslavica (Zagreb), sodelavec uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije in Medicinskega terminološkega slovarja. V Univerzitetnem kliničnem centru je predsednik komisije za kadrovsko izobraževalno področje. Prejel je posebno Zahvalo dermatološke klinike v Sarajevu.
Giej Letopis 39, sir, 55—5i In fiS.
Vinko Kam bič
rojen 7. aprila 1920, dr. s&, dr. med., redni profesor za otorinolarin-gologijo na Medicinski fakulteti v Ljubl jani in svetovalec na Univerzitetni kliniki za otorinolaringologijo in ccrvikolacialno kirurgijo. Dopisni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 19B9.
V	letu 1989 je opravljal redno pedagoško delo na Medicinski fakulteti in sodeloval pri podiplomskem študi ju. Dva doktoranda, ki jima je bil
mentor, sta dosegla naziv doktorja znanosti. Trije raziskovalni projekti, ki jih je vodil, so bili leta 1989 zaključeni (Vpliv azbesta na sluznico grla, Vplivi avtoimunskih mehanizmov pri razvoju Reinkc-jevega edema in Širjenje kare ¡noma ustnega dna na periost mandibule). S sodelavci je na novo prijavil dve raziskovalni temi: Vpliv celuloze na sluznico dihal in Etiopatogeneza pare stezi je žrela. Rezultati raziskovalnega dela so bili objavljeni v tuji in domači literaturi. Svojo temeljno dejavnost je dopolnjeval s predavanji na domačih in tujih kongresih in simpozijih. Z referatom se je udeležil XII. evropskega kongresa patologov v Portu (Portugalska) in kongresa Jadranskega zdiužcnja patologov v Raven i (Adriatic Society of Pathology). V Ljubljani je vodil intersekrijski sestanek (ORL sekcije in Sekcijo za maksilofacialno kirurgijo) o malignomih maksile. Aktivno je sodeloval na podiplomskem tečaju; ORL problemi v ordinaciji splošnega zdravnika in na memorial nem sestanku profesorja Janeza Plečnika, Organiziral in vodil je posvetovanje v Kragujevcu: Analiza oskrbe in zdravljenja poškodovanih v množični železniški nesreči pri Lapovu.
Bil je tajnik Medakademijskega odbora v izjemnih razmerah, član Me d akademijskega odbora za proučevanje tumorjev glave in vratu, upravnega odbora združenja o tori no lar in go logov Jugoslavije, član uredniškega odbora Simpozija otorinolaryngologica Jug. ter član mnogih evropskih in ameriških združenj, Novembra je bil izvoljen za častnega občana občine Metlika.
Glej Letopis 19. str. 62-63 in 74; i(S, str, 103—J04.
Janez Milčinski
rojen 3. maja 1913, dr. iur., dr. med., častni doktor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (1979) in njen zaslužni profesor (1983). Častni doktor medicinskih znanosti Univerze Karla Manca v Leipzigu (19S7). Do dopolnjenega 70. leta redni profesor in predstojnik InšLitula za sodno mcdicino na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; od 25. marca 1976 predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ponovno izvoljen na skupščinah SAZU 24. junija 1980, J 3, novembra 1984 in 20, decembra 1988. Je predsednik programskega sveta skupnega raziskovalnega programa SAZU in ZRC SAZU Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda in predsednik Jugoslovanske pagvaške konference. V 1989. letu je predaval o medicinski etiki in deontologiji na podiplomskem tečaju za zdravnike in o medicinskem izveden s tvu za podiplomske slušatelje na Pravni fakulteti. Občasno je imel v Republiškem cent m za obrambno usposabljanje v Poljčah predavanja o medicinskih vprašanjih, zlasti o identifikaciji trupel pri katastrofah. Udeležil sc je 68. kongresa Nemškega združen ja za pravno medicino v Salzburgu. Na velikem konventu Or dre St. ¡Fort una t v Haludovem-Malinska je prejel Paracclsusovo medaljo in diplomo Evropskega združenja za raziskavonja in zdravljenja kroničnih bolečin. Oktobra
1989 je bil izvoljen za častnega člana ICADTS (Mednarodnega odbora za študije o alkoholu in drogah v cestnem prometu). Glej Letopis 39, str, S6—5T in 77,
Lev Milčinski
rojen 23. junija 1916, dr. med., dr. sc., upokojeni redni profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.
V	1989. letu je bil še naprej v pogodbenem razmerju z Univerzitetno psihiatrično kliniko (UPK) v Ljubljani kot svetnik. Opravljal je dvakrat tedensko ambulantne posvete ter sodeloval v strokovnem kolegiju UPK, kot tudi v Republiškem strokovnem kolegiju za psihiatrično službo. Predaval jc na podiplomskih tečajih iz psihopatologije, socialne medicine, kazenskega prava, toksikologije o tematiki samo-morilnost, zloraba drog, epidemiologija psihiatričnih motenj in dr. Na 33. medakademijskem in 8. znanstvenem zboru Oddelkov medicinskih znanosti akademij znanosti in umetnosti v Novem Sadu (12. do 13. oktober) je nastopil z referatom Samomor kot sotialnomedicinski problem. Kot član organizacijskega odbora in referent {Epidemiologija samomora v Jugoslaviji; metodološka vprašanja) je nastopil na simpoziju v organizaciji Združenja SFRJ za prevencijo samomora, v Kranjski gori (26.—27. oktober). Predaval je (Depresija in samo-morilnost) za zdravnike ZD Izola (15. februar) in (Praktična vprašanja prevencije samomora) za zdravstvene in socialne delavce ter organe notranje uprave občine Trebnje {10. november). Prejel je Povelju za izuzetan doprinos razvoju psih i atrijske zaštite Združenja psihiatrov Jugoslavije. Ob 70-letnici Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani mu je bila vročena listina o podelitvi naslova zaslužnega profesorja.
Glej Letopis 39. str, S7—¿K to 77—78.
Franc Novak
rojen 2. junija 1908, dr. med., dr. sc., častni doktor univerze v Torinu, upokojeni redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Mcdicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, od leta 1978 njen zaslužni profesor in bivši predstojnik Univerzitetne g i ne kološke klinike v Ljubljani. Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; tajnik VI. razreda SAZU. Od septembra 1983 član Sveta SR Slovenije.
Glej Letopis 39, str, 5S.
Andrej O. Župančič
rojen 27, januarja 1916, dr. med., upokojeni redni profesor za pato loško fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 3, julija 1964, redni član od 5. februarja 1970.
V	letu 1989 je vodil Inštitut za medicinske vede ZRC SAZU, Pripravljal je knjigo o varstvu pred ionizirajočim sevanjem. Za Skupščino SR Slovenije je pripravil vrsto mnenj o zdravstvenih vidikih
v zvezi z obratovanjem rudnika urana Žirovski vrh. Končal je grobo montažo filma o živalstvu na Slovenskem. Posvetovanja Vizualna informacija in komentar, ki ga je pripravil Avdiovizualni laboratorij ZRC S A ZU, se je udeležil z referatom.
Gltj Letopis 3<l, sir, SS in H7
Dopisna člana
Lidija Andolšek-Jeras
rojena 30. julija 1929, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, svetovalka direktorja Univerzitetne ginekološke klinike za raziskovalno delo in dckanica Medicinske fakultete. Dopisna članica od 23. aprila 1987.
V letu 19S9 je sodelovala v dodiplomskem in podiplomskem pouku na katedri za ginekologijo in porodništvo. Dva njena magistranda sta v letu 1989 uspešno obranila magistrsko delo; ostala pa je mentorica dvema doktorandoma in dvema novima mag i stran doma. Kot svetovalka direktorja Univerzitetne ginekološke klinike za raziskovalno delo je usmerjala delo v okviru Centra Svetovne zdravstvene organizacije za klinične raziskave reprodukcije človeka ter v okviru programa Raziskovalne skupnosti Slovenije- Nadaljevala je dve dolgoletni raziskavi: Primerjava CuT380 A: CuT 220 C in primerjava treh tipov IUD: Cut 220 C, Nova T in WHO Lcvonorgestrel IUD, ter Cardiovascular disease morbidity in association with hormonal contraception. Sodelovala je v pripravah raziskave WHO: A randomized comparative study of interval insertion of two intrauterine devices: The T Cu 380 A and the Multiload 375 IUD v multidisciplinarnem projektu: Socialni, demografski in medicinski vidiki nizke rodnosti v Sloveniji.
Je članica projektnega sveta tega projekta in projekta Pilotski poskus sodobnega zgodnjega odkrivanja raka na prsih v treh občinah SR Slovenije. Sodelovala je tudi pri pripravljalnih delih za izdajo publikacije Zgodovina porodništva in ginekologije na Slovenskem. Od 17. do 19. januarja je sodelovala na sestanku ekspertne skupine za raziskovalno delo na področju humane reprodukcije evropske regije SZO v Copenhagenu.
Kot članica SCIENTIFIC and Technical Advisory Group (STAG) of WHO Special Programme of Research, Development and Research Training in Human Reproduction se je udeležila (27. febmar do 3. marec) rednega letnega srečanja te skupine. Predhodno je ocenjevala dvoletno raziskovalno delo (1988—1989) na področju neplodnosti (WHO Task Force on IMPLEMENTATION and Management of Infertility).
Maja je sodelovala s prispevki V t ječa j ginekologa na razvoj planiranja obitelji v SR Sloveniji (skupaj z M. Kožuh in D. Obersnel) ter Ginekolozi i populačtona politika (skupaj % A, Pretnar) na 33. gineko-loško-akušerski nedelji SLD (18. in 19. maj). Neposredno po tem je
na povabilo Kosovske AZU predavala o Problemu zdravi ja i planiranje porodice na Medakadcmijskem sesLanku područja Jugoslavije sa visokom fértil iletom (20. maj) v Prištini.
Po sklepu Predsedstva S AZU zastopa Akademijo od 20, junija dalje v International Action of Medicine.
Oktobra je sodelovala na različnih domačih in tujih srečanjih. Kot delegat sekcije za fertilnost in sterilnost Udruženja ginekologa i opsletičara Jugoslavije se je udeležila od 1, do 6. oktobra 13. World Congrcss on fertility and ste ri lil y v Marrakeshu (Maroko). Prav tako je v oktubni (12. in 13. oktober) sodelovala na 33. medaka-demijskem srečanju v Novem Sadu z dvema prispevkoma: na 8, nauč-no m s kupu odclcnja med. nauka. Akademijska nauka i umetnosti SFRJ pri programu Mladi raziskovalci s prispevkom Ulica j na naučno-istraiivački i pedagoški potenc i j al u SR Sloveniji (skupaj z akademikom M. Brzinom) in prispevkom Koristenje rezultata pro-učavanja veš tačko g prekida t rud noče ti rutinskem rad it ginekoloških odjelenja.
Od 14, do 17. oktobra je sodelovala (skupaj z D. Obersnel) s prispevkom Women's perspective and quality of health care program in family planing na W1ÍO delavnici v Alma Ati.
IS. oktobra je vodila in predavala na ginekološki sekciji SZD Preprečevanje vnetij pri IUV, S. novembra pa Javno-z dravs t ven i vidiki pomenopavze.
Od januarja pripravlja mul t ¡disciplinar ni simpozij Želeni otrok naj se rodi in raste zdrav, ki bo z mednarodno udeležbo 13. in 14. aprila ob 45-letnici OZN v Slovenj Gradcu. Poleg tega pripravlja okroglo mizo, ki bo v Ljubljani S. oktobra 1990 v okviru 3. jugoslovanskega kongresa perinatalne medicine.
V	tem letu je vodila Odbor za medrepubliško in mednarodno sodelovanje pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, kot članica pa jc sodelovala v predsedstvu Raziskovalne skupnosti Slovenije, v upravnem odboru Sklada Borisa Kidriča in znanstvenem svetu za medicinske vede Raziskovalne skupnosti Slovenije.
Na strokovno organizacijskem področju je delala kot članica strokovnega kolegija in razširjenega strokovnega kolegija Univerzitetne ginekološke klinike ter kot članica Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo SR Slovenije.
Jc članica uredniških odborov Acta Europea Feriilitatis in Acta Reproductiva Ture i ca.
Ole) Letopis 19. str. 58—£5 jn 65,
Vinko V. Dolenc
rojen 19. junija 1940, dr. medicinskih znanosti, izredni pro le sor za nevrokirurgijo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in od junija 1987 predstojnik Univerzitetne klinike za nevrokirurgijo. Dopisni član od 23. aprila 1987.
V	letu 198? je bil vabljeni predavatelji
januarja v A lena h na International Symposium on Microneurosur-gery s predavanjem Surgical approach sinus lesions, surgery t he
peripheral nerves, surgical approach te basilar bifurcation aneurysms through the orbit; februarja na Medicinski fakulteti v Ljubljani na XXVth Post-graduate Course in Surgery s predavanjem What is new in neurosurgery; marca v Omahi (Nebraska) na International Symposium on Intracranial Aneurysms s predavanjem Anatomy and t ret men t intracavernous vascular lesions; aprila v Washington» na AANS Annual Meeting s predavanjem Tumors of the cavernous sinus, peripheral nerve syndromes, cavernous sinus; ma ja v Charlottesville na univerzi v Virginiji s predavanjem. Anatomy and surgery of the cavernous sinus; junija v Ljubljani na 39e Congres de la Société de Langue Française s predavanjem Surgical anatomy of the cavernous sinus, v Bostonu na Harvard Medical School s predavanjem Cavernous sinus and skull base surgery, v Detroit v Henry Ford Hospital s predavanjem Anatomy and surgery of the cavernous sinus, v Cincinnati na univerzi s predavanjem Anatomy of the CSt aproaches to the ÇS, tumorous and vascular lesions of the CS; julija v Tokiu na 1st Japan Conference of Skull Base Surgery s predavanjem Cavernous sinus surgery; septembra v Seattle na Annual Review of Neurology and Neurosurgery s predavanjem Surgical approaches to cavernous sinus vascular lesions, surgical approaches to skull base tumors; novembra v Santiago na Simposium Internacional De Ciencias Neurológicas Instituto de Neurocirurgia A. Asen j o s predavanjem Avances en la technica del tratamiento de los 1 umores intraventricular es, v Charlottesville na Cranial Base Surgery Conference s predavanjem Surgery of skull base lesions, v Charlottesville na oddelku za nevrokirurgijo univerze Virginia s predavanjem Reconstructive intravascular procedure on intracranial vessels, v Charlotte na oddelku za nevrokirurgijo Cliarlotte Medical ccnter s predavanjem Microsurgical anatomy of cavernous sinus; decembra v Sisku na Jugoslovanskem kongresu kirurgov s predavanjem Anatomija in kirurgija kavernoznega sinusu.
V	letu 1989 je tudi organiziral učne delavnice (in na njih operiral): aprila v CharlottesvlIIeu na oddelku za neurokirurgijo, julija v Chariot tcsvillcu na istem oddelku, septembra tudi lam, novembra v Bue nos Airesu na Clinica Bazterrîca, novembra v Charlottes vi licu na oddelku za nevrokirurgijo, v Charlotte, N. C. na oddelku za nevrokirurgijo v Charlotte Medical Center, decembra v Munsterju (Zah. Ncmčija) na oddelku za nevrokirurgijo Clemens Hospital GmbH v Zurichu (Švica), na univerzitetnem kliničnem centru in v Seoulu (Južna Koreja), v Kangnam St, Mary's Hospital Catholic University Medical College.
V	dneh od 4. do 7. junija je organiziral v Ljubljani 39e Congres de la Société de Neurochirurgie de Langue Française in objavil dva članka ter knjigo.
Glej Letopis 39, su-, 59—62,
Zunanji dopisni člani
Edhcm Čamo
rojen 27. januarja 1931, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za zoohigicno na veterinarski fakulteti v Sarajevu, Dopisni član od 13, marca 1972.
Clej Letopis 23, str. 42—64.
Milan Dimitrije vid
rojen 27. januarja 1931, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za nevrofiziologijo na Baylor College of Medicine v Houstonu (Texas), Dopisni član od 24, aprila 1981.
Glej Letopis 12, ser. 158—15?.
Boris Drujan
rojen 27, junija 1928, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu (Venezuela). Dopisni član od 10. marca 1977.
Glej Letopis 2S, str. 33—100.
Abel Lajtha
rojen 29. septembra 1922 v Budimpešti, redni profesor psihiaLrije in direktor Centra za nevrokemijo Inštituta za psihiatrične raziskave na New York University School of Medicine. Clan American Academy of Neurology in Indijske akademije znanosti ter Številnih drugih znanstvenih inštitucij. Dopisni član od 18. maja 1989.
Glej Letopis 40, str. 104—106.
Esad Mekuli
rojen 17. dcccmbra 1916, dr. veterine, pesnik in prevajalec, živi v Prištini, Dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 30, str. 107—106.
Joseph Milič-Emili
rojen 25. julija 1931, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za fiziologijo in eksperimentalno medicino na McGillovi univerzi v Mont-realu. Dopisni član od 6- junija 1983,
Glej Letopis 34, sir. 99—100.
Vladimir Aleksandrovih Negovski
rojen 19. marca 1909, dr. medicinskih znanosti, profesor za rcanima-tologijo v laboratoriju za splošno reanimatologijo Akademije za medicinske znanosti ZSSR. Dopisni član od 6. junija 1983.
Glej Lelopis 34, str, 101—103.
Otto Prokop
rojen 29. septembra 1921, dr. medicinskih znanosti, upokojeni redni profesor za sodno medicino na Humboldtovi univerzi v Berlinu (NDR), upravnik hematoserološkega laboratorija v Inštitutu za sodno mcdicino iste univerze. Dopisni član od 23, aprila 1987.
Glej Letopis 38, str. 122—123.
Peter Safar
rojen 12. aprila 1924, dr. medicinskih znanosti, profesor za reanima toiogijo in direktor raziskovalnega centra za reanimacijo pri univerzitetnem zdravstvenem centru v Pittsburgu (ZDAJ. Dopisni član od 6. junija 1983.
Glej Letopis 34, sir. 103—104.
Janos Szentagothai
rojen 31- oktobra 1912, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za anaLomijo v anatomskem inštitutu v Budimpešti. Dopisni član od 24, aprila 1981.
Glej Utopiš 32, str. 160—141.
M s tis lav Vasiljevič Volkov
rojen leta 1923, dr. ortopedi je in redni profesor, direktor Centralnega inštituta za travma toiogijo in ortopedi j o N. N. Priorova v Moskvi, glavni travmatolog ZSSR, Dopisni član od 7. februarja 1968.
Glej Lelopis 19, str. 4«.
NOVI ČLANI
I- RAZRED
za zgodovinske in družbene vede
Janko Pleterski
Rodil se je 1. februarja 1923 v Mariboru in maturiral 1941 v Ljubljani. Avgusta 1941 ga je okupator zaprl in marca 1942 obsodil na dalj So zaporno kazen. Po kapitulaciji Italije je bil v delovnem taborišču, od koder jc poleti 1944 pobegnil v partizane. Po mobilizaciji je do 1947 obiskoval diplomatsko šolo ministrstva za zunanje zadeve in nato delal tam do 1951. leta, Po vrnitvi v Ljubljano sc je zaposlil v zunanjepolitični redakciji Radia Ljubljane in nato na Inštitutu za narodnostna vprašanja, kjer je delal na problematiki koroških Slovencev. Hkrati je študiral na FF v Ljubljani, diplomiral 1957 in 1960 obranil disertacijo (Narodna zavest in politična orientacija prebivalstva slovenske Koroške v letih 1848—1914), Leta 1970 je bil izvoljen za docenta za zgodovino Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja dalje, 1971 za izrednega in 1974 za rednega profesorja. Upokojil se je 1982. leta. Tematsko različno in vsebinsko bogato znanstveno in strokovno delo dr. Pleterskega je zelo obsežno, saj zajema 15 samostojnih kn jižnih izdaj in blizu 100 večjih razprav od skupno okoli 300 bibliografskih enot. Nje-
gnvo znanstveno delo je bilo posvečeno predvsem vprašanjem slovenskega in jugoslovanskega razvoja v zadnjih desetletjih 19. in v prvi polovici 20. stoletja.
Prvo celoto znanstvenega dela dr. Pletcrskega predstavljajo monografije, razprave in članki o zgodovni koroških Slovencev od srede 19, stoletja dalje, ki jo nekako zaključuje knjiga Narodna in politična zavest na Koroškem, Ljubljana (SM) 1965, 478 str. Raziskal je temelje za etnični razvoj v slovenskem in mešanem delu Koroške ter za idejnopolitičnt in strankarski razvoj slovenskega prebivalstva v deželi. Ob tem je ustvaril vzorec za poglobljeno statistično — sociološko proučevanje globalne slovenske zgodovine v času nastajanja slovenskega političnega gibanja v habsburški monarhiji. Na ta izhodišča je postavil tudi svoje nadaljnje raziskave iz problematike koroških Slovencev, zlasti o za nas nesrečnem plebiscitu {npr. zbornik Koroški plebiscit, Ljubljana (MS) 1970; Der ungleiche Grenzstreit, Celovec — Trst 1985).
Približno od 1970 dalje, ko je prišel na fakulteto, je Pleterski razširil težišče znanstvenega dela na vrsto ključnih vprašanj iz, zgodovine Slovencev v novejši dobi. Obravnaval je zlasti slovensko politiko v zadnjem desetletju habsburške dinastije in slovensko odločitev za združitev z drugimi jugoslovanskimi narodi 1918. Z etnično, gospodarsko in družbeno strukturno analizo položaja Slovencev pred prvo svetovno vojno ter s po globi j eno raziskavo političnih vprašanj tistega časa je strnil svoja spoznanja v knjigo Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Ljubljana (SM) 1971, 324 str, V delu je poudaril prelom Slovencev s habsburško monarhijo in njenim državnim okvirom ter za samovoljno odločitev za jugoslovansko državno skupnost, kar je pozneje še poglobil v podrobnih študijah, Najpomembnejše razprave iz tega raziskovalnega kompleksa je nato združil v knjigo Študije o slovenski zgodovini in narodnem vprašanju, Maribor 1981,
Tretje področje, v kaLerega se je usmerjal, je bilo nacionalno vprašanje v slovenski in jugoslovanski teoriji in praksi. Več strnjenih razprav o tej problematiki je izšlo v knjižni obliki doma (Kotnunistična partija Jugoslavije i nacionalno pitanje, Beograd 1971; Revolucija in vprašanje narodov, Ljubljana 1975) in v tujih publikacijah. Po letu 1980 je smotrno in sistematično proučeval nacionalno problematiko pri jugoslovanskih narodih in jugoslovansko vprašanje v stoletju 1848 do 1945. Rezultat tega dela je bila knjiga Nad je — Jugoslavija — Revolucija, Beograd 1985, 531 str., I988a, 588 str. (v slovenskem prevodu 1986, 426 str,), vsekakor vrhunec znanstvenih naporov dr. Pletcrskega. V našem zgodovinopisju se posamezniki niso pogosto lotili problematike vseh jugoslovanskih narodov, zlasti ne o obravnavanem obdobju. Delo je dobilo soglasno priznanje v jugoslovanski javnosti, čeprav je sprožilo tudi precej razgrete razprave. V knjigi je zajel analizo nacionalnega vprašanja jugoslovanskih narodov in nelahkega vraščanja jugoslovanskih narodov v državno celoto tudi po NOB in zmagoviti rcvoluciji.
Pomemben je bil njegov prispevek pri nastajanju Zgodovine ZKJ (19S5), kjer je bil član uredništva in hkrati pisec prvega dela knjige o delavskem gibanju do 1919, Posvečal se je tudi teoriji zgodovinske vede in njeni metodologiji.
Za svoja znan s L vena dela je Plete rs ki dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča, Kidričevo nagrado ter NIN-ovo nagrado D. Tucoviča za publicistiko (1966, 1935, 1987).
Sodeloval je na mnogih znanstvenih zborovanjih doma, na različnih jugoslovanskih simpozijih in kongresih ter pri znanstvenih projektih, enako tudi v mednarodnih merilih (svetovni kongres v Bukarešti, jugoslovansko-avstrijska in jugoslovansko-italijanska komisija za zgodovino). Uveljavil se je kot kulturni in javni delavec; je član predsedstva SRS. Skupščina SAZU ga je 18. maja 1989 izvolila za dopisnega člana.
Rodil se je 8. septembra 1920 v Dubašnid na otoku Krku. Na filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu je 1944 diplomiral iz zgodovine umetnosti in kulture, arheologije ter svetovne in nacionalne zgodovine, ?,c vrojeno zavezanost istrski m primorski zemlji, njenemu človeku in kulturi mu jc utrdilo sodelovanje s prof. Ljubom Karamanom med prvim službovanjem na zagrebškem Konservatorskem zavodu, drugo potrdilo strokovne usmeritve in metodologije pa mu je dozorelo ob mentorstvu in prijateljstvu slovenskega umetnostnega zgodovinarja prof. Franceta Steleta, pri katerem je 1965 v Ljubljani tudi doktor i al z disertacijo o srednjeveškem istrskem stenskem slikarstvu. Od 1945 dalje je služboval v strokovnih ustanovah na Reki, najprej pri Konservatorskem zavodu, nato v sklopu JAZU v Historičnem inštitutu, v Jadranskem inštitutu in v Kabinetu za povijest kulture i umjetnosti Istre i Ilrvatskog Primorja, v katerem deluje še zda j kot višji znanstveni sodelavec.
Fučičev strokovni interes sega od arheoloških dob čez srednji vek do izbranih poglavij novejše umetnosti, povezan z živim zgodovinarskim podoživi j an j cm, oprtim tudi na arhivalne vire, in s sporne niš kova rs tveno zavzetostjo. Zc prvi I zveš tuj o putu po otocima Crcsu i Lošinju in drugi po Latinskem kot ar ju in Krasu (Ljetopis JAZU 55 in 57) sta vzbudila pozornost z odkritjem številnih dotlej prezrtih, a pomembnih spomenikov. Osrednjo skrb pa je Fttčič posvetil raziskovanju srednjeveškega
Branko Fučic
slikarstva Istre od pozne romanike do renesanse 16, stoletja. Gradivo je slogovno in ikonografsko analiziral, uredil po de lavni š ki h skupinah, mu določil stilnodialektološkl značaj v razpetosti med srednjeevropskimi in mediteransko-beneškimi stilnimi silnicami. Raziskovanje ga je nujno usmerilo tudi v komparacijo s sorodnimi slovenskimi slikarskimi spomeniki, kar ga je živo povezalo s slovenskimi kolegi in rodilo v obeh smereh odlične rezultate. Med drugim je zelo viden Fučičev delež pri razbiranju glagolskih tekstov ob frsskah Ivana iz Kastva iz 1. 1490 v Hra-stovljah in pomembne so njegove ugotovitve o delovanju istrskega Pisanega (šarenog) mojstra na Se ničnem pri Golniku, na Bregu pri Preddvoru in v Celju; njegove formulacije kraškega stilnega izraza osvetljujejo tudi poznogotsko slogovno situacijo slovenske Primorske. V posamičnih študijah je Fučič zarisal ključne faze istrskega freskantstva: Humski triptih, freske v Butonigi, Sv, Foška pri Peroju, Božje Polje, Lin dar, Hum. Posebej ga je pritegnil problem z imenom Vincenca iz Kastva in z letom 1474 zaznamovanih fresk v Marijini cerkvi na Skriiinah pri Bermu, posebej še z metodološko zgledno analizo »rokopisa« treh sodelujočih slikarjev, pred natisom pa je večja monografija o beramskih freskah, ki vsestransko in plastično osvetljuje ne samo celotni beramski slogovni kompleks, marveč tudi zgodovinsko in družbeno ozadje tedanje istrske podeželske sredine.
Študij fresk in kiparskih spomenikov je terjal tudi temeljito obvladanje glagolske epigrafike. Fučič se je razvil v enega najvidnejših strokovnjakov glagolskega pismenstva, kot dokazuje tudi monumentalno delo Glagolski natpisi (JAZU 1982), katalog glagolskih epigrafskih spomenikov v grafitih, kamnu, lesu in kovini na južnoslovanskem ozemlju do leta 1800, pri čemer tudi napisov na Slovenskem ni prezrl. Ob Baščanski plošči je dokazal, da gre za plutej oltarne pregrade in ne samo za spominski napis. Kot odličen, tudi literarno nadarjen stilist, ki mu tudi najtesnejše razprave esejistično blešče, je našel Fučič pot tudi do nestrokovnih bralcev in jim s tem utrjeval narodno in lokalno zavest ter odgovornost za varovanje domačih kulturnozgodovinskih prič. Strokovno organizacijsko delo ga je usmerilo v izkopavanje opatije Sv. Lucije v Jurandvoru, v organiziranje in načrtovanje mnogih muzejskih in galerijskih razstav na Reki, v Labinu in drugod. Aktivno je in še sodeluje na domačih in mednarodnih kongresih, npr. v Salzburgu, Regensburgu, Loretu, Florenci, Pistoji in drugod.
Leta 1967 je prejel nagrado mesta Reke, 1971 Mar ulic evo plaketo C a kav-skega sabura, 1984 nagrado »Juraj Dob rila« v Pazinu in častno plaketo Društva konservatora SR Hrvatske. Leta 1985 je prejel na Dunaju mednarodno Herderjevo nagrado.
6. junija 1975 je bil izbran za člana sodelavca JAZU in 9. junija 1983 za izrednega člana JAZU.
Skupščina SAZU ga je 18. maja 1989 izvolila za zunanjega dopisnega
člana.
II. RAZRED
za filozofske in literarne vede
K H^H Franc Jakopin
Dr, Franc Jakopin, upravnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je bil v obdobju od izvolitve za dopisnega člana leta 1985 urednik ali sourednik pa tudi soavtor vrste pomembnih, znanstvenih publikacij — knjig in zbornikov (Slovenska krajevna imena — soavtor in sourednik. Slovar slovenskega knjižnega jezika — soavtor in sourednik. Jakob Rigler, Razprave o slovenskem jeziku — urednik in suavtor. Besedišče slovenskega jezika I—II — sourednik, Obdobja Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura — sourednik).
Z referatom se je udeležil dvanajstih slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih simpozijev, seminarjev, znanstvenih posvetovanj in kongresa (Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Novi Sad), na katerih je govoril o aktualnih vprašanjih slovenskega in slovanskega jezikoslovja (slovensko in slovansko narodopisje, stilne oznake v slovenskem in drugih slovanskih slovarjih knjižnih jezikov, naloge slovenske sociolingvistike, osebna imena v zgodovini Slovencev, starejša slovenska leksikografija, usoda slavizmov v slovenskem knjižnem jeziku 30, in 40. let, slovenska toponimija in drugo).
V vseh svojih objavah nastopa F. Jakopin kot široko in temeljito razgledan slovenist in slaVifit-jezikosIovec. Zato ne preseneča, da ga je tržaška univerza povabila za honorarnega predavatelja slovanske filologije (1982—1986). Poleg tega ima na Filozofski fakulteti dve uri predavanj in vaj iz predmeta Ustroj beloruskega jn ukrajinskega jezika. Ur, F. Jakopin opravlja zadnja leta na področju slovenskega jezikoslovja vrsto odgovornih in zahtevnih funkcij: je član in predsednik glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika, član treh med-akademij skih odborov: za onomastiko, za leksikografijo in leksikologijo ter za manjšinjska vprašanja, član komisije za historične slovarje slovenskega jezika, predsednik komisije za naglas, pravopis, pravorečje in oblikoslovje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, član in od 1987 predsednik komisije za obravnavo pripomb javne razprave k Načrtu pravil za novi slovenski pravopis, ki jc svoje dolgotrajno delo pred kratkim zaključila.
Sodeloval je tudi pri pripravi poskusnega zvezka Slovarja stare knjižne prekmurščine, ki jc izšel v začetku januar ja 1989; je sopredsednik Lingvističnega krožka Filozofske fakultete, član znanstvenega sveta za humanistične vede pri Raziskovalni skupnosti Slovenije in član mednarodnega redakcijskega odbora revije Russian Linguistics. Skupščina SAZU ga je 19. maja 1989 izvolila za rednega člana.
Niko Kuret
Rodil se jc 24. aprila 1906 v Trstu. Diplomiral je iz francoskega jezika, primerjalne književnosti in etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1954 je prišel na Inštitut za slovensko narodopisje SAZU, kjer je doktoriral in prevzel sekcijo za ljudske šege in igre ter jo vodil do leta 1978.
Strokovno delo Nika Kure t a je mogoče razdeliti na tri področja. Začel je z raziskovanjem ljudskega gledališča pri Slovencih. Dela s tega področja je objavljal od leta 1951 naprej, ko je izšla razprava Trikrat jev-ske igra in kolede na Slovenskem. Sintetični deli z ljudsko gledališko tematiko pa sta Duhovna drama kot trinajsti zvezek Literarnega leksi-
kona (1981) in knjiga Koledniška dramatika slovenskega baroka (1986). Vrsto študij, pa tudi obsežnejših del je Kuret napisal s področja raziskav ljudskih šeg in običajev. Spričo primerjalne naravnanosti je več teh študij natisnjenih v mednarodnih revijah in zbornikih (npr. razprave l,a Segaveccltia con parlicolare riguardo si suoi aspetti Slove m (i960), Adonisgärtlein Sloweniens (1961), Der Weihnachlsblock bei den Slowenen (1661) in druge) r Sintezo Kure lovih raziskovanj na tem področju etnologi je pa predstavlja Praznično leto Slovencev v štirih knjigah (1965—1971, 1393 Str., v pripravi je nova izdaja). Gre za vrhunski dosežek narodopisne stroke, v katerem je avtor naše šege uvrstil v mozaik slovanskih in indo-evropskih šeg oziroma običajev.
Tretje področje Kuretovega strokovnega dela zajema proučevanje slovenskih ljudskih mask. Poleg vrste tovrstnih študij v slovenskem in drugih evropskih jezikih kaže tukaj omeniti mogočno monografijo Maske slovenskih pokrajin (1984, 544 str.).
Kure t je bil sourednik več slovenskih in tujih strokovnih revij, med drugim pobudnik za ustanovitev in urednik zbornika Traditiones ter slovenski predstavnik v uredništvu mednarodne etnološke revije Demos, ki jo izdaja Akademija znanosti NDR v Berlinu.
Je dosmrtni član Société Internationale d'Ehiologie et de Folklore v Parizu, dopisni član Commission Royale Belge de Folklore v Bruxellesu, Znanstveni opus Ni k a Kureta obsega osem knjig, dve zbirki gradiva ter okrog 300 razprav in drugih prispevkov v slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih zbornikih, revijah in časopisih, ZaEj je prejel dvakrat, 1955 in 1971, Premio internazionale folclorico »Giuseppe Pietrè« v Pa-lermu ter 1966 Herderjevo nagrado na Dunaju. Skupščina S AZU ga je 18. maja izvolila za dopisnega člana.
Gerhard G i es se man
Rodil se je 14. julija 1937 v Zwickauu (NDR). Na Goethejevi univerzi v Frankfurtu ob Mai ni je študiral slav isti ko in germanistiko, Po promociji za doktorja filozfije leta 1969 je postal znanstveni asistent in docent na
Goethejevi univerzi, nato predavatelj v Göttingenu, potem na Philippsovi univerzi v Marburgu ob Lahni, kjer sc je habiiitira). Od I9Ö0 predava kot redni profesor na univerzi Justus Liebig v Giessnu, kjer je bil 1981/82 dekan, zdaj pa je predstojnik Inštituta za s lavi s ti ko. Je soizdajatelj časopisa Kritikon Litterarum, mednarodnega glasila za romanistiko, slavi stiko, anglistiko, a meri kan i stiko in jezikoslovje, soizdajatelj zbornika razprav Frankfurter Abhandlungen zur Slaviš tik in zbornika Beiträge zur Sla vistik.
Prof. Giesemann je izdal več tehtnih, v strokovni javnosti visoko upoštevanih knjig ali obsežnejših razprav s področja rusistike in slovanske primerjalne vede, tako publikacijo A. F. Merzljakov, K rat kos načertdnie teorii izjaščnoj slovesnosti (1977), delo Das Parodieverständnis in sowjetischer Zeit. Zum Wandet einer literarischen Gattung (1983) in knjigo Die Strukturierung der russischen literarischen Romanze im 18. Jahrhundert (1985).
Prva Gicscmannova zveza s slovensko književnostjo in kulturo sodi v leto 1971, ko izide knjiga Zur Entwicklung des slovenischen National-thealers s podnaslovom Versuch einer Darstellung typologischer Erscheinungen am Beispiel der Rezeption Kotzebues. Knjiga obravnava nemško-slovenske gledališke stike od začetka 19. stoletja tja v naše stoletje. Po njej jc Giesemann do danes objavil še štirinajst razprav o naši tematiki. Te njegove razprave obsegajo domala vsa obdobja našega slovstvenega in literarnega razvoja od brižinskih spomenikov v srednjem veku, reformacije, baroka, mimo zgodnje romantike, realizma, moderne, ekspresionizma do socialnega realizma in sodobne literature. Prof. Giesemann je eden redkih evropskih literarnih raziskovalcev, ki žc skoraj dvajset let nepretrgano sodelujejo s slovensko literarno vedo, bodisi z razpravami v mednarodnih strokovnih revijah in zbornikih, bodisi z referati na naših simpozijih. Po znanstveni teži in inovativno metodološki naravnanosti svojega razpravljanja sodi v sam vrh tujih slavistov in slov eni s tov.
Skupščina SAZU ga je 18. maja 1989 izvolila za zunanjega dopisnega člana.
Zoran Konstanti novic
Rodil sc je 5. junija 1920 v Beogradu. Kot aktivni udeleženec NOB je del vojne preživel po nemških taboriščih. Germanisti čne študije je začel v Zagrebu, končal v Beogradu 1953, kjer je leta 1957 doktoriral s tezo Nemački putopisi o Srbiji i Črno j gori. Kot docent in profesor je delal na filo loški fakulteti beograjske univerze od 1957 du 1970, odtlej je predstojnik Inštituta za primerjalno literarno vedo na univerzi v Innsbrucku. Kons tan tinovičevo znanstveno delo obsega troje področij: teorijo literarne kom para tivistike, metodologijo lite rame vede ter poetiko nemškega in jugoslovanskega ekspresionizma.
Objavil je sedem knjig, in sicer: Ekspresionizam. Geti nje 1967, Uvod u uporedno proučavanje književnosti. Beograd 1964, Fenomenološki p ris t up književnom delu. Beograd 1969, Deutsche Reisebeschreibungen über Serbien und Montenegro. München 1969, Phänomenologie und Literaturwissenschaft. München 1973, Weltliteratur. Strukturen — Modelle — Systeme. Freiburg 1979 in Vergleichende Literaturwissenschaft. Bcrn-Frank-furt 1988,
Čez Štiristo (400) razprav in študij je objavil v jugoslovanskih in evropskih fcnanstvenih revijah, problemskih zbornikih, v Propyläen Geschichte der Literatur pa razpravi: Aufklärung und Romantik bei den Völkern Südosteuropas (1983) ter Wissenschaft und Utopie in der Literatur des 19. Jahrhunderts (1984). V Sloveniji sodeluje — tudi s slovenističnimi temami —■ v Slavistični reviji ter v »Obdobjih« o simbolizmu, ekspresionizmu, socialnem realizmu ter o sodobni slovenski književnosti (19S2 do 1986). Razprave objavlja v srbohrvaščini, nemščini in francoščini. Po njegovi zaslugi so na avstrijskih univerzah, še posebej v Innsbrucku, gostovali številni jugoslovanski, tudi slovenski raziskovalci literature, nekateri so se vključili tudi v njegov raziskovalni projekt o srednjeevropskih literaturah. In obratno, tudi sam rad gostuje s predavanji na oddelkih zü literarno zgodovino in teorijo na ljubljanski filozofski f&kul-teti.
Je zunanji dopisni član SANU in MANU, član Komisije za literaturo pri Avstrijski akademiji znanosti in umetnosti ter član srbskega in avstrijskega PEN.
Skupščina SAZU ga je 18. maja 1989 izvolila za zunanjega dopisnega člana.
Rodil se je 25. septembra 1927 v Kwbenbavnu. Po študiju slovanske fito-logi j c na Univerzi v Kabenhavnu je postal prav tam univ. docent za srbohrvaščino in bolgarščino. Leta 1958 je v Kabenhavnu dosegel doktorat 7. disertacijo iz zgodovine srbohrvaščine. Od leta 1965 je redni profesor za slovanske jezike in književnosti na Univerzi v Ärhusu. G. O. Sva ne je od 1979 član danskega znanstvenega društva Det Kongelige Danske Videnskabcrnes Selškab; to članstvo po rangu ustreza rednemu članstvu naše akademije znanosti.
G. O. Svane je bil večkrat študijsko v Jugoslaviji, v letih 1954—55 kot lektor danščine na ljubljanski Filozofski fakulteti, Sredi 70. let je bil na obisku v Ljubljani na povabilo Oddelka za slovanske jezike in književnosti ter Oddelka za germanske jezike in književnosti in imel na Filozofski fakulteti več jezikoslovnih predavanj.
G, O. Svane je začel objavljati leta 1953. Znanstveni del njegovega opusa so pretežno knjige in razprave o južno slovanskih jezikih, zlasti o srbohrvaščini, bolgarščini in cerkveni slovanščini. Jezikoslovno se je najbolj posvečal skladnji člena in giagola, različnim vidikom besedotvorja in oblikoslovju. Filološki del — ta je obsežnejši — zadeva razne starejše slovanske rokopise, zlasti tiste, ki so ohranjeni v Kraljevski knjižnici v Kabenhavnu. G. O, Svane je izdal komentiran danski prevod ruske Nc-storjeve kronike.
V zvezi s slovenščino je G. O. Svane znan predvsem kot pisec slovnicc slovenskega knjižnega jezika. Grammatik der slowenischen Schriftsprache. Kwbenhaven 1958. To delo je za tisti čas najbolj zanesljiv slovnični prikaz knjižne slovenščine v enem od svetovnih jezikov.
Gun nar Olaf Svane
G. O. Svane je bil v letih 1954—55 lektor danščine v tedanjem Germanskem seminar j n Filozofske fakultete v Ljubljani. Imel je predavanja in vaje iz stare no rd i j ščine, moderne danščine in skandinavskih književnosti, S tem lektoratom se je začel pouk skandinavistike na ljubljanski rilozorski fakulteti; nadaljeval se je v 60, letih z vajami iz modeme danščine in od leta 1971 s stalnim Švedskim lektoratom,
Skupščina SAZU ga je 18. maja 19B9 izvolila za zunanjega dopisnega člana.
in. RAZRED
za matematične, fizikalne in tehniške vede
Josip Globevnik
Dr, Josip Globevnik je bil do leta 1988 redni profesor matematike na oddelku za gradbeništvo FAGG, sedaj pa jc redni profesor za matematično analiza na odseku za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. 7,a dopisnega člana SAZU je bil izvoljen leta 1985. Področje njegovega znanstvenega dela je funkcionalna analiza in kompleksna analiza. Ukvarjal se je z analitičnimi vektorskimi funkcijami, zadnja leta pa je težišče njegovega dela teorija holomorfnih funkcij več kompleksnih spremenljivk. Objavil je okoli 60 znanstvenih člankov in razprav in to večinoma v uglednih mednarodnih matematičnih časopisih. Od izvolitve za dopisnega člana je izšlo 15 njegovih člankov. Prof. Globevnik je najprej proučeval analitične vektorske funkcije s konstantno normo. Obravnavanje teh funkcij ga jc privedlo do študija strogo in enakomerno kompleksno konveksnih Banachovih prostorov. Ukvarjal se je s karakterizacijo množice točk, ki je zaloga vrednosti kakšne analitične funkcije. Obravnaval je vprašanje, v katerih množicah je enotski disk analitično gost in med drugim dokazal, da je gost v vsaki povezani
odprti množici separatni nega Banachovega prostora. Podal je karakteri-zacijo zalog vrednosti, ki jih zavzamejo funkcije, ki so zvezne na eno t sli i krogli in analitične v notranjosti, študiral je rob Šilova pri algebrah zveznih funkcij in Interpol i raj oča zaporedja. Dokazal je razne posplošitve Rudin-Carlesonovega izreka o razširitvah, V zadnjih letih se je posvetil študiju holomorfnih funkcij več spremenljivk, pravih holomorfnih preslikav in analitičnih mnogoterosti. Dokazal je, da obstajajo na pse v do-konveksnih območjih holomorfne funkcije, ki se na določen način divje vedejo, ko se točka bliža robu. Obravnaval je vprašanje, kdaj je injek-tivna holomorfna preslikava enotskega diska injektivna tudi na robu in kdaj se da prava holomorfna preslikava zvezno razširiti do roba, Našel je razne zadostne pogoje, da to velja. Ukvarjal se je tudi t vprašanjem, kakšnim pogojem mora zadoščati zvezna funkcija na danem območju, da je na tem območju analitična oziroma harmonična, Prof. Globevnik je o rezultatih svojega dela poročal na številnih mednarodnih srečanjih, in sicer v zadnjih štirih letih na tehle konferencah: Leta 19S5 in 1987 na konferenci o kompleksni analizi v Varni, leta 1985 na konferenci o Banachovih prostorih v Kentu (ZDA), istega leta na konferenci o parcialnih diferencialnih enačbah v Albany ju (ZDA), leta 1986 na konferenci o funkcijskih algebrah v Obcrwolfachu (ZRN) in leta 1986 ter 19S8 na konferenci o kompleksni analizi v Bcčičih. 0 svojem delu je predaval tudi na univerzah v Avstriji, Franciji, Irski, Izraelu, Poljski, Švedski, ZDA in ZRN.
Bil je do leta 1986 predsednik programskega sveta za področje matematike pri Raziskovalni skupnosti Slovenije in predstojnik oddelka za matematiko pri Institutu za matematiko, fiziko in mehaniko. Od leta 1986 pa je član znanstvenega sveta za matematične in naravoslovne vede pri Raziskovalni skupnosti Slovenije.
Skupščina SAZU ga je 18. maja 1989 izvolila za rednega člana.
Peter Fa j far
RüdiL se je leta 1943 v Ljubljani. Leta 1966 je diplomiral na F AGG Univerze v Ljubljani, leta 1972 je dobil naslov magistra tehniških ved in leta 1974 doktorja tehniških ved. Na isti fakulteti je bil izvoljen leta 1968 za asistenta, leta 1974 za docenta, leta 1980 za izrednega in leta 1985 za rednega profesorja; s tem nazivom dela na FAGG še danes. Bibliografija dr. Petra Faj Farja obsega (po stanju 1. oktobra 1988.) dva učbenika in 103 objavljene članke oziroma referate. Med publikacijami je osem člankov v revijah mednarodnega slovesa, pet referatov s svetovnih in sedem referatov z evropskih kongresov za potresno inženirstvo. V publieiranih razpravah obravnava Faj far stati ko, dinamiko in stabilnost gradbenih objektov s posebnim ozirom na veČetažne stavbe in na potresne učinke. Posebej pomembne publikacije so Statika, dinamika in stabilnost večetažnih objektov, ki vključuje Fajfarjevo disertacijo, članek Numerisches Verfahren zur statischen, dynamischen und Slabilitatsbe-rechiiung vom Hochhäusern (Bautcchnik 1978), prispevek v Spominskem zborniku Antona Kuhlja pod naslovom E tas tic analysis of buildings (1982), članek Comparison of modal analysis and équivalent lat erat force procedure for seismic analysis of buildings (European Earthquake Engineering, 1988} (soavtorja Y. Jiang in M. Fischinger) in članek Non-linear seismic analysis of RC buildings (European Earthquake Engineering, 1987, soavtor Fiscinger). V nazadnje navednem članku sta avtorja predlagala poenostavljeni nelinearni postopek, ki sestoji iz nelinearne statične analize sistema z več prostostnimi stopnjami in nelinerane dinamične analize ekvivalentnega sistema z eno prostostno stopnjo. Na ta predlog se navezujejo številne novejše ob jave Faj farja in n jegovih sodelavcev. Avtorji so izvedli obširne parametrične študije, da bi ugotovili, kako vplivajo značilnosti potresov in konstrukcij na dejansko obnašanje stavb med močnimi potresi.
S predavanji na fakulteti in na strokovnih seminarjih ter z vključevanjem v skupno delo v Inštitutu za konstrukcijo in računalništvo je prof, Faj far vzgojil vrsto mladih raziskovalcev. Izdal je učbenika Osnove dinamike (1980) in Dinamika gradbenih konstrukcij (1984).
S svojimi raziskovalnimi in strokovnimi deli si je prof, Fajfar pridobil ugled doma in v svetu. V svoji domovini je bistveno prispeval k uvajanju sodobne dinamike pri načrtovanju gradbenih konstrukcij ic k visokemu nivoju naše projektantske prakse na področju potresnega inženirstva. Priznanje za njegovo delo pomenijo med drugim večkratna povabila za uvodne referate na mednarodnih kongresih oziroma simpozijih in seminarjih ter na predavanja v znanstvenih ustanovah, članstvo v uredniškem odboru mednarodne revije Soil Dynamics and Earthquake Engineering sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih projektih, izvolitev za predsednika Zveze društev za potresno inženirstvo Jugoslavije in za predsednika znanstvenega sveta za gradbeništvo, promet, prostor in energetiko pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, nagrada Sklada Borisa Kidriča v letu 1987 (skupaj s sodclavci), podelitev naziva častni profesor pri Inštitutu za pol resno inženirstvo in inženirsko seizmologijo Univerze Cirila in Metoda v Skop ju (leta 1987) in naziva »advisoiy professor« pri Changquing Institute for Architecture and Engineering v Sečuanu (LR Kitajska 1988)" Skupščina SAZU ga je 18. maja 1989 izvolila za dopisnega člana.
Ljubo Golič
Rodil sc je 1932 v Vrenski Gorici. Redno šolanje je prekinila internacija družine v Nemčijo in sodelovanje v NOB kot kurir. Diplomiral je 1956 na Fakulteti za kemijo TVS v Ljubljani. Po diplomi jc postal asistent na katedri za anorgansko kemijo. Leta 1962 je bil izvoljen v predavatelja, 1965 za doccnta za anorgansko strukturno kemijo, 1971 za izrednega in 1983 za rednega profesorja za predmet anorganska kemija. Od 1956 je tudi zunanji sodelavec Inštituta »Jožef Štefan«. Leta 1963/64 je bil eno leto s štipendijo UNESCO pri dr. J. C. Speakmanu na Univerzi v Glas-gowu, 1971 pa je v okviru izmenjave z Nacionalno akademijo znanosti ZDA obiskal in delal na univerzah v Berkcleyu, Pittsburghu, Evans tonu in nacionalnih laboratorijih v Brookhavenu in Washingtonu. Poleg pedagoškega in raziskovalnega dela je prof. GoliČ opravljal tudi razne funkcije na oddelku oziroma VTOZD za kemijo in kemijsko tehno-
logijo na Univerzi in pri RSS. Od 1974 je podpredsednik Jugoslovanskega kristalografskega centra pri JAZU, od 1986 pa predsednik Slovenskega kemijskega druživa.
Raziskovalno delo prof. Goliča se je odvijalo predvsem v nekaterih smereh anorganske kemije. V začetku je bilo usmerjeno v kemijo trdnega stanja ob uporabi klasičnih metod. Po povratku iz Glasgowa je uvedel rentgensko difraktometrijo in s tem ne le razširil pristope h kemiji trdega stanja, ampak tudi premaknil težišče raziskav na določanje molekularnih in kristalnih struktur. Skoraj polovica od 140 objavljenih del se nanaša na določitve struktur soli in kompleksnih spojin kovin. Osnovno vodilo teh raziskav je vprašanje koordinacije kovine v kompleksu. Za odgovor na to vprašanje uporablja poleg difrakcijskih podatkov tudi druge metode (spektroskopske, termično anlizo, magnetometrijo). Posebej pomembna so dela o oksalato-kompleksih aluminija, galija in indija, sulla-tih redkih zemelj, kompleksih s ksenonovim fl nori dom, fluorometalatih in hidrazinijevth soleh.
Znaten delež v strukturnih raziskavah prof. Golica pripada problematiki sistemov z močnimi vodikovimi vezmi. Rezultati teh del (prek 20) imajo osnovni pomen in so citirani v literaturi kot trajen prispevek k fenomenologi j i in razumevanju vodikove vezi.
Široka paleta določitev organokovinskih in organskih struktur, med katerimi jih je precej takih, ki imajo pomembne farmakološke lastnosti, izvira iz sodelovanja prof. Golica z raziskovalci z drugih področij kemije in najbolje ponazori pomen uvedbe difrakcijskih metod za kemijsko raziskovanje nasploh. Določitev strukture iz difrakcijskih podatkov je zadnja beseda po indirektnem napovedovanju strukture in rta j solidne j äa osnova za povezave med strukturami in lastnostmi spojin. Pri tem velja poudariti, da so določitve struktur pri prof. Goliču na svetovni ravni natančnosti in zanesljivosti, kar je prineslo ustrezen sloves doma in v svetu ljubljanski šoli rentgenske strukturne analize. Pro F, Golič je namreč kot pedagog in raziskovalec uvedel v to metodiko številne mlajše sodelavce, ki so se medtem že sami razvili v ugledne raziskovalce. Z raziskavami kristalne in molekularne strukture anorganskih in organskih snovi je prof. Golič vidno prispeval k splošni zakladnici kemijskega znanja, z uvedbo rentgenske analize pri nas pa še posebej k dvigu ravni kemije na Slovenskem.
Skupščina SAZU ga je 18. maja 1989 izvolila za dopisnega člana.
Raj ko Tomovič
Rodil se je 1, novembra 1919 v Baji (sedaj Madžarska), gimnazijo pa jc končal v Beogradu. Na Elektrotehniško fakulteto se je vpisal leta 1938 in prekinil študij leta 1941. Med vojno je vsa leta sodeloval v NOB in diplomiral leta 1946. Po diplomi jc bil najprej asistent na Elektrotehniški fakulteti v Beogradu, od leta 1950 do 1960 pa je delal na Inštitutu »Boris Kidrič« v Vinči. Več let je sodeloval z Inštitutom »Mihajlo Pupin«, leta 1962 je postal izredni profesor, leta 1964 pa redni profesor beograjske Fakultete za elektrotehniko.
Prof. Tomovič je bistveno prispeval k razvoju številnih področij računalniške, regulacijske in biomcdicinske tehnike. Leta 1958 je objavil prvo mongrafi jo o repetitivnih analognih računalnikih v Parizu. Knjiga je bila nato prevedena v angleščino (John Wilev, New York, I960) in ruščino (MIR, Moskva, 1964).
Bil je pobudnik razvoja analize občutljivosti dinamičnih sistemov in je ustvarjalno prispeval k raziskavam o učinkovanju variacij parametrov na lastnosti sistemov.
Prof. Tomo vid je avtor prve multifunkcionalne elektronske proteze, ki jc v svetu znana kot »Beograjska roka«. Čeprav industrijska proizvodnja te proteze ni uspela, je nekaj primerkov odkupila NASA in nekatere univerze v ZDA, rabila pa je tudi kot idejni koncept za razvoj antropomorfnih robotov.
Ob razvoju multifunkcionalne roke jc prof. Tomovič tudi teoretično obdelal splošne probleme večnivojske lokomodje, manipulacije in nenu-meričnega krmiljenja, ki so danes v svetu sprejeti kot ena vodilnih smernic v razskivah robotike in protetike. Njegov idejni prispevek k sedanjemu razvoju »hodečih strojev« v ZDA je nesporen, saj so današnji vodilni strokovnjaki s tega področja bivši sodelavci prof. Tomoviča. Med številnimi znanstvenimi dosežki velja omeniti še aktivno ortozo, m i kror ačuna I ni ško krmiljeno koleno in mnoge publikacije s področja velikih sistemov.
Prof. Tomovič je od leta 1981 redni član Vojvodinske akademije znanosti in umetnosti in redni član Naučnog društva Srbije. Bil je več let gostujoči
profesor na University oE California, Los Angeles, občasno pa je predaval ti a več kol: 30 univerzah in akademijah znanosti. Sodeluje, ali pa je sodeloval kot član uredniškega odbora 12 mednarodnih revij. Napisal jc prek 100 znanstvenih in strokovnih del, ima pa tudi 20 prispevkov kot poglavja v knjigah ali kot samostojne publikacije.
Prof. Tomovič je opravljal tudi številne družbene funkcije. Več let jc bil poslanec Zvezne skupščine, član sveta SR Srbije in član Zveznega sveta za znanstveno delo.
Za svoje delo je prejel 7-julijsko nagrado Srbije (1960), nagrado SUBNOR-a Jugoslavije (1969), nagrado AVNOJ-a (1980) in medaljo ameriškega društva IEEE (Institute for Electrical and Electronics Engineers) leta 1984 ter tri državna odlikovanja.
Sodelovanje prof. Tomoviča s Slovenijo traja več kot četrt stoletja. Oblike tega sodelovanja so bile različne; zajemale so skupne raziskovalne projekte, medsebojne obiske, skupne publikacije m organizacijo žc omenjenih dubrovniških simpozijev. Pri tem je prof. Tomovič vselej kazal iskrene simpatije do naših raziskav in naše dežele, po potrebi pa nam je tudi na različne načine pomagal. Bil jc več let honorarni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, imel pa je pri nas tudi sicer več predavanj, med ostalimi dvakrat na SAZU.
Skupščina SAZU ga je 18. maja 1989 izvolila za zunanjega dopisnega
člana.
John S. Waugh
Rodil se je 25. aprila 1929. Doktoriral jc na kalifornijskem institutu za tehnologijo v Pasadeni in je od 1973 dalje »A. A. Noyes Professor of Chemistry« na eni najuglednejših ameriških visokošolskih ustanov, M. I. T., Cambridge, Mass. Prejel je Irving Langmuirjevo nagrado za dosežke v kemijski fiziki leta 1976, Pittsburgh Award in Spectroscopy leta 1978 ter Wolfovo nagrado za kemijo 1984. Istega leta jc prejel tudi Paulingovo medaljo (Pauling Medal). Od 1962 dalje je član Ameriške akademije znanosti in umetnosti (American Acadcmy of Arts and Sciences), od 1974
dalje pa član National Academy of Sciences (ZDA). Je tudi član številnih drugih mednarodnih združenj. Objavil je več kot 100 člankov in monografij. S svojimi deli je bistveno prispeval k razvoju metod jedrske magnetne resonance. J. S. Waugh je v letu 1966 odkril večkratne jedrske spinske odmeve v trdni snovi in s tem odprl področje jedrske magnetne resonanco visoke ločljivosti v kondenzirani materiji. Njegovo odkritji je omogočilo merjenje tenzorjev kemijskih premikov in s tem bistveno prispevalo k poznavanju elektronske strukture molekul in kristalov. V trdni snovi so kemijski premiki jedrskih resonančnih signalov običajno mnogo manjši od dipolarne razširitve signalov. V tekočinah te težave ni, saj Brownovo gibanje izpovpreči razširitev črt zaradi dipolarne interakcije, Seveda pa Brownovo gibanje izpovpreči tudi tenzorje kemijskega premika in lahko zato v tekočinah merimo le izotropno povprečje, to je skalami del tenzorja kemijskega premika. Bistvo odkritja profesorja Waugha je v tem, da je s primerno izbrano se k ven co radio frekvenčnih pulzov izpovpreči! dipolarno interakcijo v trdni snovi, ne da bi izpov-prečil lenzor kemijskega premika. Pri takem eksperimentu se kristal glede na dipolarno interakcijo obnaša kot tekočina, glede na kemijski premik pa kot anizotropna trdna snov.
Poleg jedrske magnetne resonance visoke ločljivosti v trdnem je profesor Waugh uvedel tudi vrsto drugih pomembnih spektroskopskih metod. Med drugim je uvedel metodo »proton enhanced nuclear induction spectroscopy«, ki omogoča merjenje spektrov redkih izotopov z občutljivostjo, kot jo dobimo pri merjenju spektrov pogostih izotopov. Pomembne so tudi njegove študije fizike površin, saj mu je kot prvemu uspelo izmeriti spektre jeder na površini kristala in pokazati, da so bistveno različni od tistih v notranjosti.
Profesor Waugh že vrsto let sodeluje s fiziki v SFRJ. Njegov laboratorij je vedno odprt za goste iz Ljubljane, sam pa je tudi že več kot 15-krat obiskal naše letne šole in jugoslovanske oziroma slovenske univerze in inštitute. Prvič je predaval v Jugoslaviji na letni šoli Relaxation Phenomena in Solids v Hercegnovem leta 1963, potem je predaval na letni šoli AMPERE v Baškem polju, na letni šoli AMPERE v Pulju, na jugoslovanskem kongresu fizikov trdne snovi v Portorožu, zadnjič pa na 10. letni šoli AMPERE Magnetic Resonance and Relaxation: New Fields and Techniques septembra 1988 v Portorožu.
Skupščina SAZU gaje 18. maja 1989 izvolila za zunanjega dopisnega člana.
IV. RAZRED
za naravoslovne vede
Janez Matjašič
Pu izvolitvi za dopisnega člana SAZU 21. marca 1974 je Janez Matjašič nadaljeval s filogcnetskimi in taksonomskimi raziskavami s področja zoologije in objavil vrsto razprav in prispevkov z določeno odmevnostjo doma in v tujini.
Njegove filogenetskc raziskave zajemajo sistematsko razdelitev živalskega debla nečlenarjev (Amcria), ki jo obravnava v okviru filogenetsko izdelanega sistema, kot ga je postavil akademik Jovan. Hadži. Na osnovi najnovejših dognanj je dopolnil Hadžijev sistem živalstva tako, da je združil sorodne razrede v ustrezna poddebla, S tem je izboljšal obstoječi sistem, ki je slonel zaradi enostavnosti in pedagoških razlogov na razdelitvi živalstva le na debla in razrede. Matjašič je deblo nečlenarjev razdelil na sedem pod debel in to spremembo tudi znanstveno utemeljil. V sklopu taksonomskih raziskav flore in favne severnega Jadrana je, skupaj z dr. J. Stirnom, organiziral, pripravil in vodil izdelavo kataloga flore in favne imenovanega območja, katerega prvi zvezek temelji na razi s kavah botaničnega in zoološkega gradiva, ki je bilo nanovo zbrano v
širšem Tržaškem zalivu. J. Matjašič je v njem obdelal skupini Sipuncu-poidea in Pyenogomdae, V drugem taksonomskem prispevku pa obravnava, skupaj z dr. B. Drovenikom, hrošče rogače (Lucanidae) Slovenije. V njem sta avtorja objavila popoln pregled vseh doslej ugotovi jenih vrst za naše ozemlje in za vsako vrsto podala borološko oznako, vertikalno razširjenost in jedrnato formulirano ekološko značilnost. Težišče Matjašičevih zooloških raziskav je na nadaljevanju proučevanja družine skutarijel (Scutaricllidac) iz reda temnoccfalov (TcmnocephaJ-idea) in razreda vrti nčarjev (Tur bel i aria). Pri raziskavah te skupine je dosegel izredne uspehe z odkritjem mnogih novih rodov in vrst, ki jih je našel na nekaterih podzemeljsko živečih višjih rakih v dinarskem krasu Jugoslavije. Ma podlagi raziskav in primerjav evropskih in azijskih temnoeefalov iz družine Scutaricllidac je ugotovil, da predstavljajo vsi skupaj različne filetske skupine na stopnji poddružin, Azijske temno cefale zato uvršča v poddružino Caridinicolinae, evropske pa postavlja v pod druži ni Bubalocerinae in Scutariellinae, Azijske ločuje od evropskih na osnovi obustnih in tentakelskih diferenciacij. Dolgoletne temeljite raziskave te zanimive, pa tudi izredno zahtevne skupine je v zadnjih letih dopolnil s proučevanjem gradiva, ki ga je sam nabral na raziskovalnih potovanjih po Kitajskem in Sri Lanki. Vse dosedanje rezultate, ki jih je dopolnil z najnovejšimi raziskavami naših podzemeljskih vrst, je strni! v zbirnem delu Monography of the Family Scuîariellidae (Turbellaria, Temnocephalidca). Ta monografija obravnava vse, kar danes vemo o tej družini v svetovnem merilu, in to iz najširših bioloških vidikov. V posameznih poglavjih podrobno obravnava primerjalno morfološko, fiziološko, razvojno, ekološko, zoogeografsko in taksonomsko filogenetsko problematiko vseh njenih predstavnikov; rezultati morfoloških raziskav so dokumentirani z odličnimi posnetki, narejenimi z vrstičnim mikroskopom. Delo zaključuje s sistematskim pregledom skutarielid z ustreznimi ključi za določevanje. Nadalje je J. Matjašič ugotovil, da se azijske vrste in vrste iz rodu Bubalocerus prehranjujejo z drobnimi organizmi, vse druge evropske vrste pa so zajedalske in da v Evropi živi samo Scuta ri ell a di dactyl a v površinskih vodah, vse druge pa so podzemeljske. Med drugim je napisal še učbenik za srednjo stopnjo izobraževanja: Biologija. Biološki sistemi, Organizacijske oblike življenja iT. Živalski sistem.
Skupščina S A ZU ga je 18. maja 1989 izvolila za rednega člana.
Jože Maček
Rodil se je 28. oktobra 1929 v Olcščah pri Laškem. Po diplomi za inženirja agronomije na tedanji Agronomski in gozdarski fakulteti v Ljubljani leta 1959 je bil od novembra 1961 do februarja 1964 Štipendist ustanove Alexandra von Humboldta; dela! je na Inštitutu za bolezni rastlin univerze v Bonnu, kjer je bil maja 1964 promoviran za doktorja agronomskih znanosti s področja fitopatulogije in prejel za svojo disertacijo univerzitetno nagrado, Vzporedno je študiral tudi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1968 diplomiral, in nato leta 1970 doktoriral iz ekonomskih znanosti s področja ekonomske zgodovine na Ekonomski fakulteti v Beogradu. V letih 1959 do 1969 je bil asistent za fitopato-logijo v agronomskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani; leta 1966 je postal vnaprej habilitirani docent, 1969 docent, 1973 izredni profesor, od 1975 dalje pa je redni profesor za fitopatologijo in fitomedicino in od 1978 dalje predstojnik katedre za fitomedicino Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Ustrezno njegovi široki strokovni usmeritvi se intenzivno ukvarja s patološko fiziologijo gliv, patogeno floro, sestavo in razširjenostjo listnih za-vrtačev, z vplivom herbicidov na občutljivost rastlin proti parazitom in na talne organizme, s kontaminacijo tal in kmetijskih pridelkov z ostanki fitofarmaecvtskih sredstev, z vplivom industrijskih ekshalacij na kme-Lijske rastline, ekonomskimi problemi varstva rastlin ter z agrarno in gozdno zgodovino. Z navedenih področij je doslej objavil preko 130 znanstvenih razprav v domačem in tujem periodičnem tisku, S področja fitopa tologije je v seriji mikoflorističnih publikacij objavil za Jugoslavijo in še posebej za Slovenijo več na novo ugotovljenih rodov in Številne vrste na že znanih ali novih gostiteljih; posegel je tudi v zgodovinski oris raziskav mikromicctov in hkrati prikazal pojavljanje, širjenje in zatiranje gospodarsko pomembnih rastlinskih bolezni. V okviru patološke fiziologije gliv je raziskoval dotlej malo znano problematiko primarnega in sekundarnega mikološkega parazitizma in pri tem dosegel presenetljive rezultate, ki so še posebej zbudili pozornost v inozemskih mikoloških krogih. Zanimive nove rezultate je dobil tu pri ugotavjjanju razvojnih
ciklov določenih skupin parazitskih gliv, v zadnjem času pa se uspešno posveča vse bolj aktualnim problemom rezistence proti sistemičnim fun-gicidom. Na entomološkem področju je eden izmed redkih raziskovalcev favne listnih zavrtačev na gojenih in avtohtonih rastlinah v Jugoslaviji, ki pri nas pred tem ni bila proučena. Glede na to, da je ta favna postala v zadnjih dveh desetletjih čedalje bolj Škodljiva, je postala zanimiva tako z znanstvenega kot gospodarskega stališča, Z ugotovitvijo zelo številnih vrst listnih zavrtačev in gostiteljskih rastlin, novih za Slovenijo, Jugoslavijo ali jugovzhodno Evropo, so ti rezultati dragoccn prispevek k poznavanju favne insektov tega območja. Iz splošne fitofarmacije obravnava predvsem vpliv raznih herbicidov na talne mikroorganizme, v okviru kontaminacij ske problematike pa se podrobneje bavi s sistematičnim proučevanjem kontaminacije rastlinskih pridelkov in tal z rezidui fitofarmacevtskih sredstev in je s sodelavci objavil vrsto aktualnih rezultatov o neoporečnosti živeža rastlinskega izvora. J. Maček je nadalje začetnik proučevanja makroekonomike varstva rastlin v Jugoslaviji, kateremu je dal s svojimi ustreznimi publikacijami zanesljive temelje za nadaljnji razvoj. Na področju varstva okolja je doslej pripravil podroben pregled poškodb kmetijskih in samoniklih rastlin v Sloveniji, posebej še za zasavske revirje, na podlagi industrijskih ekshalacij in depozitov, posvetil pa sc je tudi teoretičnim vprašanjem o razmerju med fitomedicino in varstvom okolja. S področja agrarne in gozdne zgodovine je nadaije objavil serijo publikacij, v katerih se smiselno prepletajo dognanja naravoslovnih in ekonomskih znanosti in v katerih kot eden naših redkih znanstvenikov prikazuje razmerje med kmetijstvom in gozdarstvom v zgodovinski retrospektivi. Njegova strokovna dejavnost je enako zavzeta in vsestranska. Doslej je objavil 9 samostojnih publikacij s področja fitopatologije, varstva rastlin in fitomcdicine v obliki učbenikov in priročnikov. V soavtorstvu je napisal prvo celovito knjigo o kemičnih sredstvih za varstvo rastlin v slovenščini in objavil mnogo strokovnih člankov, ki se zvečine nanašajo na varstvo okolja in varstvo rastlin, pa tudi na probleme v fitofarmaciji, ekonomiki varstva rastlin ipd. Pomembno je tudi njegovo strokovno prevajalsko delo. Na Biotehniški fakulteti je poleg rednih predavanj iz fitopatologije in fitomcdicine uspešno organiziral ustrezni podiplomski študij, na podobnem študiju predava na Fakulteti kmetijskih znanosti v Zagrebu, Z referati in predavanji se redno udeležuje domačih in inozemskih kongresov in simpozijev, deloma s plenarnimi predavanji. Je Član uredniških odborov časopisov ZaŠtita bilja (Beograd), Glasnik zaštite bilja (Zagreb) in Fragmenta herbologica lugoslaviae (Zagreb) ter urednik Zbornika Biotehniške fakultete, serije Kmetijstvo. Je član Deutsche Phytomedizini-sehe Gcsellschaft in vseh ustreznih jugoslovanskih in slovenskih društev in sekcij. Odlikovan je z redom dela z zlatim vencem (1980), prejel je nagrado Sklada Borisa Kidriča (1969), Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete (1982) in priznanje za sodelovanje s tovarno Lek (1982); Svetovna univerza v Bensonu (Arizona, ZDA) mu jc leta 1989 podelila kulturni doktorat.
Skupščina SAZU ga je 18, maja 1989 izvolila za dopisnega člana.
Alojz Sercelj
Rodil se je S. decembra 1921 na Gornjem polju pri Dolenjskih Toplicah. Po maturi na klasični gimnaziji v Ljubljani (.1941) in diplomi iz biologije na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze (1948) je najprej služboval na Tehnični srednji Soli v Ljubljani, od leta 1954 dalje pa sprva kot asistent, nato kot znanstveni oz. višji znanstveni sodelavec ter od leta 1974 kot znanstveni svetnik v Arheološkem inštitutu SAZU, kjer je od vsega začetka organiziral palinološki laboratorij. Leta 1979 je v istem z vanju prešel v Biološki inštitut Jovana Hadžlja ZRC SAZU. Za doktorja bioloških znanosti je bil promoviran na ljubljanski univerzi leta 1961 na podlagi disertacije o naseljevanju gozdne vegetacije v Sloveniji od zadnje poledenitve do danes. Na osnovi habilitacijskega dela o pciodnih analizah pleistočenskih in holoccnskih sedimentov Ljubljanskega barja (1966) je bil leta 1969 izvoljen za pogodbenega univerzitetnega profesorja na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ljubljanske univerze. V letih 1962/1963 se jc izpopolnjeval iz paleovegetacije na podlagi enoletne štipendije Hum-boldtove ustanove v Botaničnem inštitutu univerze v Wurzburgu, kasneje pa je na povabilo delal v letih 1967/1968 v Botaničnem inštitutu univerze v Stuttgart-Hohenhcimu. Leta 1973 je bil na daljšem študijskem obisku na več univerzah in geoloških ustanovah v ZDA.
Alojz Sercelj je specialist za širšo paleovegetacijsko oziroma ožjo pa-leopalinološko problematiko, ki se je povsem posvetil raziskovanju razvoja vegetacije na našem ozemlju v daljnji in bližnji preteklosti, predvsem pa v kvartarju. Na podlagi več kot 70 objavljenih publikacij v domačem in inozemskem tisku ter ostalega ustreznega znanstvenega udejstvovanja ga štejemo v Jugoslaviji na tem področju za vodilnega strokovnjaka. Njegovo osrednje raziskovalno delo zajema palinološke in makropaleobotanične, tj. ksilotomske in karpološke raziskave kvartarnih sedimentov v Sloveniji in sosednjih jugoslovanskih pokrajinah. Namen teh raziskav je spoznavanje paleoekoioglje in razvojne dinamike vegetacijskih sukcesij v posameznih odsekih kvartarja. Ugotovil je, da je predstavljal v makrotermnih razmerah, v interglacialih in intersta-dialih, v naših geografskih legah normalno vegetacijo gozd, ki pa se je
vsakokrat prilagajal drastično se spreminjajočim klimatskim razmeram po eni ter konkurenci novo nastopajočih elementov po drugi strani. Po njegovi interpretaciji se je gozdna vcgctacija po svoji sestavi razločevala v posameznih interglacialih, zaradi česar so posamezne inlerglacialne aii interstadialne flore najbolj zanesljiv pokazatelj v kvartarni s t rat i-grafiji.
Njegove zgodnje palinološke raziskave na Ljubljanskem barju so pokazale, v nasprotju z dotedaj veljavnim mnenjem Firbasa, da je bil post-glacialni razvoj vegetacije v našem prostoru enak kot v Srednji Evropi, le da so pri nas vse gozdne faze nastopile znatno prej kot v krajih severno od Alp. Njegova druga pomembna ugotovitev je bila, da sta se pri nas zamenjali gozdni fazi leske in mešanega hrastovega gozda, tako da je t, im. Quercetum mixtum dosegel višek pred leskovo fazo. Ko je nadalje na številnih pelodnih diagramih zasledoval gozdne faze, ki so si sledile v sekularnem zaporedju, hkrati pa so vse te faze navzoče tudi danes v recentni vegctaciji, se mu je vedno bolj jasno kazalo, da današnje nižje, inicialne stopnje ne morejo biti relikti, ki naj bi bili obtičali na določeni stopnji razvoja od konca pl eis točena do današnjega časa; isto naj bi veljalo tudi za vse mlajše vmesne faze. Bolj logično sc mu zdi, da vse tc združbe obravnavamo kot različne razvo jne stopnje v regresivnem ali progresivnem sukeesijskem procesu. Prišel jc torej do zaključka, da borovi in brezovi gozdovi v našem prostoru niso glacialni relikti, kot jib je nekoč označil Tomažič in kot jih nekateri še danes kot take tolmačijo, marveč da predstavljajo sekundarne oblike pionirskega gozda, ki so nastale reeentno na močno degradiranih zemljiščih. Do te dinamične interpretacije razvoja vegetacije je prišel na podlagi primerjave mozaika rečentnc vegetacije s palinološko ugotovljenimi, v strogem zaporedju si sledečimi sukcesijskimi stopnjami.
S svojo novo interpretacijo razvoja vegetacije, temelječi na konkretnih pal i no loški h dokazih, odstopa Šcrcelj od dosedanjih ustaljenih pogledov, predvsem starejših fitocenologov, o neposrednem terciarnem izvoru določenih vegetacijskih formacij, S pelodnimi raziskavami starejših kvartarnih sedimentov je namreč nedvoumno dokazal, da se je pojavila prva res dominantna oblika formacije Querco-Carpinetum šele v zadnjem interglacialu in da je bila v wiirmu, enako kot druge, uničena, medtem ko je tej formaciji pripisoval Horvat terciaren izvor. Prav tako so tudi začetke formacije Fagion illyricum postavljali v terciar in predvidevali njen vse bohotnejši razvoj skozi ves pleistocen, ne da bi upoštevali vmesne katastrofalne poledenitvene sunke. V nasprotju s tem je Šcrcelj dokazal, da so bukove združbe, še tako pestre in bogate, v bistvu holo-censka formacija, stara samo osem do devet tisoč let. Ob tem je treba poudariti, da šercljeva razvojna intcrprctacija gozdne vegetacije pridobiva vse več pripadnikov predvsem med inozemskimi strokovnjaki. Končno je treba omeniti še njegove paleoetnobotanične raziskave, ki so dale na podlagi obsežnih pal i no loških, anlrakotomskih, ksilotomskih in karpoloških anaiiz vrsto zanimivih in neredko povsem novih rezultatov v ugotavljanju razmerja med človekom in njega obdajajoče vegetacijo. Kol cenjen strokovnjak za paleopalinogijo jc imel mnogo predavanj doma in v inozemstvu. Je član več domačih in mednarodnih društev ozi-
roma organizacij, med njimi International Organization of Paleobotany (IOP), Internationale Verenigung für Vegetation skunde (IVV), International Quaternary Association (INQUA), International Geological Correlation Project (IGCP, UNESCO) in Forest Ecology Research Network (FERN) ter član uredniških odborov revij Archivio Botánico e Biogeo-grafico Italiano (Forli) in II Quaternario (Napoli). Svojo širšo aktivnost je dokazal s številnimi strokovnimi ocenami, poljudnoznanstvenimi članki, strokovnimi ekspertizami, prevajanjem inozemskih strokovnih in poljudnoznanstvenih knjig ipd. Leta 1965 je dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča.
Skupščina SAZU ga je 18. maja 1989 izvolila za dopisnega člana.
Márton Pccsi
Rodil se je 29. decembra v Budafoku na Madžarskem. Po študiju na univerzi v Budimpešti je napravil leta 1948 rigoroz iz geografije in geologije. 1949 je bil izvoljen za asistenta na geografskem oddelku univerze v Budimpešti, kjer je bil nalo izredni in redni profesor. 1963 je prevzel vodstvo Geografskega raziskovalnega inštituta Madžarske akademije znanosti. Večina Pecsijevega delovanja je povezana s to institucijo, ki je vodilna na Madžarskem.
Mar ton Pecsi je doktoriral leta 1958 s študijo o geo morfološkem razvoju duline Donave v Alfoldu. Mednarodni odziv je dosegel z poglobljenim tolmačenjem pcriglacialnih fluvialnih, vetrovnih in graviklastičnih poti očnili procesov. Zanje je vpeljal izraz derazija, ki se je zasidral v mednarodni rabi. S temi procesi je utemeljil novo klasifikacijo lito loški h in genetskih tipov puhlice in puhlici podobnih sedimentov. Te študije so mu utrle pot v mednarodne kroge. Postal je eden vodilnih raziskovalcev puhlice, združenih v okviru mednarodne kvartarološke zveze INQUA. Izdelal je sodobno koncepcijo geomorfološkega karti ran j a in vzpodbudit ter organiziral izdelavo geo morfološki h kart v merilu 1 : 100.000 Madžarske. Iz teh osnov je izdal gcomoriološko karto Madžarske v merilu i : 500,000. V sodelovanju z geomorfologi sosednjih dežel je pripravil
geomorfološko kar lo podonavskih dežel 1 : 500.000, ki je izšla v Atlasu podonavskih dežel na Dunaju v merilu 1 : 2,000.000. Začetne geomorfo-loške raziskave je razširil v fizičnogeografske in pokrajinsko ekološke in v tem smislu posodobil, interdisciplinarno in tematsko razširil raziskovanje Geografskega raziskovalnega inštituta MAZ, ki je postal eden od vodilnih v Jugovzhodni Evropi. Njegove interdisciplinarne, ekološko ori en tirane raziskave so osnovne za modernizacijo rabe tal za kmetijstvo in druge potrebe, za valorizacijo madžarskih pokrajin, za regionalno planiranje na lokalni, regionalni in državni ravni, za ekološko valorizacijo ter varovanje naravne dediščine. Pod Pécscijevim vodstvom in ob njegovem sodelovanju je nastala serija prognostičnih in inženirsko-tehničnih geomorfoloških ter drugih apliciranih kart. Sam je avtor ali so-avtor preko 300 objav s področja geomorfologije, kvartarne geologije, fizične in regionalne geografije, ki so izšle v madžarščini in v tujih jezikih.
Pomemben del Pécsijeve dejavnosti odpade na organiziranje raziskovalnega dela in objavljanje njegovih rezultatov. Je glavni urednik glasila madžarskega geografskega društva (Foldrajzi Kozlemenyek) ter serije Geografske študije Madžarske (doslej izšlo 6 knjig). Vodil je izdelavo Nacionalnega atlasa (400 strani, Budimpešta 1989). Souredil je pet mednarodnih publikacij s področja znanosti o zemlji, med katerimi je posebno pozornost, vzbudil zbornik Studies in Loe s s (INQUA, 1979). Od leta 1977 predseduje komisiji za puhlico INOUA.
Márton Pécsi je dosegel mnoga domača in mednarodna priznanja. Predseduje nacionalnima komitejema Madžarske za INQUA in Mednarodno geografsko zvezo ter Madžarskemu geografskemu društvu, v katerem je sprejel mnoga odlikovanja. Od 1. 1976 je član Madžarske akademije znanosti. Je član Akademije Leopoldina (Halle), častni član INQUA, dopisni član italijanskega in miinehenskega geografskega društva, častni član geografskih društev Avstrije, SZ, ZDA, Češkoslovaške, Hrvatske, Bolgarije. Je član uredniških odborov petih mednarodnih revij. Márton Pécsi vpliva s svojo raziskovalno koncepcijo tudi na fizično-geografsko raziskovanje Jugoslavije. Naše fizične geografe je vabil k sodelovanju v okviru mednarodne karpato-balkanske asociacije, ki jo je vodil v ietih 1964—1979, in k izdelavi geomorfološke kar Le podonavskih dežel. Na njegovo pobudo se je v med akademijsko madžarsko-slo vensko sodelovanje vključil tudi Geografski inštitut Antona Mclika ZRC SAZU. Njegovi člani izmenjavajo študijske obiske z vrstniki iz geografskih inštitutov Madžarske akademije znanosti. V teku so priprave za izmenjavo raziskovalnih rezultatov sodelavcev Geografskega raziskovalnega inštituta Madžarske akademije znanosti in slovenskih fizičnih geografov, ki bo na srečanju i. 1990 v robnih madžarskih in slovenskih predelih. To bo izhodišče za nadaljnje sodelovanje.
Skupščina SAZU ga je 18. maja 1989 izvolila za zunanjega dopisnega člana.
V. RAZRED	za umetnosti
Ciril Zlobec
Pesnik, pisatelj, prevajalec, publicist in urednik Ciril Zlobec je bil izvoljen za dopisnega i lana SAZU leta 1985, V tedanji utemeljitvi je bilo poleg stvarnega življenjepisa podrobno predstavljeno in occnjcno vse njegovo večstransko in nadvse plodovi to umetniško delo do leta izvolitve, navedena pa tudi vsa številna priznanja, ki jih je za svoje delo prejel. V utemeljitvi je bila posebej poudarjena umetniška vrednost njegove erotične poezije in pa njegov možat, ne sentimentalen odnos do sveta in življenja v meditativnih in družbeno pogojenih pesmih. Obenem je bil v omenjeni utemeljitvi dan močan poudarek na njegovo izjemno plodovi t o In kvalitetno ustvarjanje na področju pesniških prevodov. In ne nazadnje je bila priznavajoče poudarjena tudi njegova prodorna esejistična dejavnost.
Po izvolitvi za dopisnega člana je Ciril Zlobec z enako intenzivnostjo nadal jeval svoje delo na vseh področjih svojega ustarjanja. Tako je v zadnjih štirih letih objavil najprej zbirko Nove pesmi (1985), ki jc na-
slednje leto kot Reč i ljubav izšla tudi v Sarajevu v srbskem prevodu, čez tri leta pa pod naslovom Vicinanze še v italijanskem prevodu v Rimu. Istega leta kot to zbirko je izdal še obširen in dopolnjen izbor stotih svojih pesmi pod naslovom Beseda. Drugi izbor pod naslovom Rod mu je v bibliofilski izdaji izšel v preteklem letu (1988). Tega leta je v knjižni obliki izdal tudi na svojstven način organiziran in dopolnjen izbor svojih prejšnjih in novih esejističnih in publicističnih razprav, člankov intervjujev in pesmi pod naslovom Priznam, rekel sem. Poleg teh del sta mu leta 1987 v Zagrebu izšla prevod romana Moj brat svetnik in pa prevod knjige Slovenska samobitnost in pisatelj, v Bukarešti leta 1985 samostojen izbor njegovih pesmi v romunskih prevodih, v Valjevu pa leta 1986 zbirka izbranih pesmi v srbščini.
Razen samostojnih zbirk je v teh letih v Sodobnosti, Književnih listih in Naših razgledih objavil skoraj štirideset nanovo nastalih pesmi, medtem ko so mu izšli tudi številni ponatisi v raznih antologijah in drugod. Obenem je v tem času bila po raznih listih objavljena dolga vrsta prevodov njegovih pesmi v razne jezike: v srbščino 43 pesmi, v hrvaščino 5, v rusiščino 11, v češčino 12, v albanščino 1, v italijanščino 12, v španščino 4, v turščino l, v romunščino 12, v bcloruščino 6 in v ruščino 4. Po drugi strani pa je tudi sam prevedel vrsto pesmi Slavka Miha lica, Giacinta Spagniolettija, Juana Octavia Prenza in Štefana Aug. Doinasa. Na koncu, a ne nazadnje, je potrebno navesti tudi prav neverjetno množico esejev, člankov, intervjujev in drugih spisov, s katerimi je vsa ta leta posegal v vsakdanje kulturno in še predvsem kulturnopolitično življenje ter se s svojo jasno, precizno in osebno zagreto besedo zavzemal za kulturno in politično svobodo slovenskega naroda. Priložena bibliografija navaja skoraj 170 naslovov te publicistične zvrsti. Vse navedeno je nesporen dokaz, da Ciril Zlobec potem, ko je bil leta 1985 sprejet za dopisnega člana Akademije, nikakor ni popustil v svoji občudovanja vredni delovni vnemi, temveč da je tako kot prej nadaljeval s svojim ustvarjanjem in z drugim kulturnim delom ter v naslednjih štirih letih do danes ustvaril vsega priznanja vreden opus, ki ga nakazuje njegova bibliografija tega časa.
Skupščina SAZU ga je 18. maja 1989 izvolila za rednega člana.
T
99
Janez Bera i k
Janez Bernik je clanes gotovo najmočneje profilirana osebnost srednje generacije slovenskih likovnih umetnikov, izredno prepričljiva in svetovno priznana.
Rodii se je 6. septembra 1933 v Guncljah pri Ljuhljani. študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Mak s i mu Sede ju, Riku Debenjaku in Božidarju Jakcu ter diplomiral leta 1955. Zatem jc dokončal ljubljansko grafično specialko in se še eno leto izpopolnjeval v pariškem graliČnem ateljeju J, Fricdlaenderja. Leta 1970 je prevzel pedagoško mesto na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je zdaj redni profesor.
Bernikov umetniški opus obsega slikarstvo, grafiko, plastiko, tapiserijo, ilustracijo in knjižno opremo.
Bcrnikovo likovno izražanje ni slučaj nos t no eksperimentiranje, pač pa i/redno premišljeno, doživi j eno in organsko kontinuirano ustvarjanje. Med njegovo ekspresivno abstrakcijo in nič manj ekspresivno figuraliko ni prepada. Obakrat se usmerja tudi v sporočilo, v informacijo, zraven pa vabi gledalca, da postane njegov soustvarjalec. Bernikovim umetninam verjamemo tudi, kadar zanikujejo vsa pravila estetike. Umetnik se v njih uresničuje in odgovarja svoji in splošni stiski in zgroženosti, Izredna tehnološka dognanost ni zadnja Bernikova kvaliteta. Pridružujejo se ji premišljenost barvnih sestavov, prikrita kompozicijska urejenost, subtilno prelivanje tonov in rafinirana igra struktur. Zelo verjetno ni noben drug slovenski umetnik doživel toliko domače in mednarodne odmevnosti kakor Janez Bernik. Dokaz za to domnevo je njegova bibliografija, ki navaja 63 samostojnih, nad sto skupinskih in 55 bienalnih razstav doma in v tujini, več grafičnih map, katalogov, monografij in drugih tiskov ter skoraj stopetdeset enot domačega in tujega kritiškega pisanja o avtorju in njegovem delu. Sc najbolj očito pa se odmevnost in umetniška vrednost kažeta v številu njegovih del, ki jih je sprejelo v svoje stalne zbirke doslej že 37 galerij, muzejev in podobnih ustanov doma in po svetu ter v številu in tehtnosti nagrad, ki jih je prejel za svoje delo. Tako hranijo njegove slike med
drugim najbolj cenjene ustanove na Dunaju, v Parizu, Londonu, Nueren-bergu, New Yorku, To ki ju, Buenos Airesu in v Sao Paulu, Med nagradami pa naj navedemo vsaj: nagrado Arthur Lejwa na beneškem festivalu leta 1962, istega leta Mednarodni Grand Prix na III. mednarodnem grafičnem bienalu v Tokiju, premijo na V. mednarodni grafični razstavi v Ljubljani leta 1963, Grand Prix za grafiko na VIII. bienaLu v Sao Paulu leta 1965, veliko premijo na VIII. mednarodni grafični razstavi v Ljubljani 1969, Jakopičevo nagrado za slikarstvo leta 1971, častno nagrado leto zatem na IV. mednarodnem grafičnem bienalu v Krakovu, premijo na X. mednarodni grafični razstavi v Ljubljani leta 1973 in istega leta še nagrado ex aequo na International Exhibition of Prints v San Franciscu; prejel pa je tudi Prešernovo nagrado za leto 1981. Skupščina SAZU ga je 18. maja 1989 Izvolila za dopisnega člana.
Ivan Bra j die
Ivan Brajdič je viden hrvaški pisatelj in nadvse plodovi t prevajalec poezije in proze iz slovenščine v svoj jezik. Rodil se je 16. junija 1924. Klasično gimnazijo je končal v Zagrebu, slavistiko pa na zagrebški univerzi leta 1956. Že od leta 1942 je sodeloval v NOB. Po vojni je bil sprva častnik in časnikar v JLA. Po dcmobilizaciji je štiri leta urejal Študentski list, eno leto poučeval na gimnaziji in bil zatem do leta 1963 filmski dramaturg pri Jadran-filmu. Leta 1968 je bil med soustanovitelji založbe August Cesarec in do 1971 eden njenih urednikov. Leta 1975 se je upokojil.
Literarno se je začel udejstvovati s pisanjem kratke proze in pesmi. V letih, ko je delal pri filmu, je postal soavtor filmskih scenarijev Spopad na paralelah, Pustolovec pred vrati in Čudne zgodbe vajenca Hlapiča. Kasneje, v glavnem po upokojitvi, se je posvetil pisanju izvirne proze. Leta 1970 je objavil svoj prvenec Poslednji j uriš Jačitie Kam a na, leta 1977 je izdal roman v dveh delih Sežgane duše, leta 1981 roman S po tikanje po mraku, leta 1982 roman Posta! sem tujec bratom svojim, leta 1984
povest Oborovo, leta 1985 delo Dugoselska kronika, leta 1988 roman Oblaki nad Posavino.
V obdobju, ko se je Ivan Brajdič ustalil kot urednik založbe, se je začel zmerom bolj posvečati occnjcvaiskemu in kritiškemu spremljanju slovenske poezije in proze in zmerom bolj tudi njenemu prevajanju. V letih od 1965 do danes je v listih Telegram, Vjesnik, Forum, 15 dana, Tokovi, Oko in še kje napisal dolgo vrsto ocen, kritik, člankov in študij o delih domala vseh sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev. Obenem je Ivan Brajdič po raznih časopisih, listih in revijah objavljal tudi posamične pesmi in prevode številnih slovenskih ustvarjalcev. Od pesnikov je prevajal največ Kajetana Koviča in Edvarda Kocbeka. Največjo zaslugo za slovensko književnost pa si je Ivan Brajdič pridobil s svojim neumornim in nadvse skrbnim, vestnim in umetniško vrednim prevajanjem slovenske daljše proze. Vsega skupaj je poleg že omenjenega objavil v samostojnih knjigah 25 slovenskih literarnih in drugih del. Nekatere knjige v njegovem prevodu so izšle tudi po večkrat, Ingoliče v roman Gimnazijka kar petkrat doslej. Prevedel je pet knjig Antona Ingoliča, po dve knjigi Kopriv ca, Potrča, Zidarja, F. Šetinca in V. Zupana, ter po eno delo Koviča, Miheličeve, Suhodolčana, Kocbeka, J, Staniča, M. Steinerjeve, E. Perocijevc, J. Vandota, J. Javorška, A. Rupnika, M. Rožanca in M. Apiha.
Iz bibliografije Ivana Brajdiča je razvidno, da je znaten del svojega življenja in dela posvetil slovenski književnosti, ki jo je vztrajno in z ljubeznijo spremljal, populariziral in prevajal vse od šestdesetih let pa do danes. Ker je svojo kritiško in prevajalsko pozornost usmeril na sodobnike in v glavnem tudi na njihova najnovejša dela, je tako našo književnost sproti širil na hrvaška tla iti si s tem poleg samih prevajalskih zaslug pridobil tudi zasluge prijateljskega posrednika novejših tokov slovenskega literarnega ustvarjanja. Zato ga je Društvo slovenskih književnih prevajalcev že leta 1984 počastilo s podelitvijo Župančičeve diplome.
Skupščina SAZU ga je 18. maja 1989 izvolila za zunanjega dopisnega člana.
VI. RAZRED
za medicinske vede
Vinko Kambič
Po izvolitvi za dopisnega člana SAZU 23. maja 1985 je Vinko Kambič opravljal redno pedagoško delo na Katedri za otorinolaringologijo in cervikotacialno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Sodeloval je pri podiplomskem in specialističnem študiju. Pod njegovim mentorstvom so v zadnjih štirih letih opravili doktorat znanosti štirje dokto-randi.
V strokovnem in znanstvenoraziskovalnem delu se je ukvarjal predvsem s problemi malignih tumorjev glave in vratu. V diagnostične in terapevtske postopke je uvedel nove metode. Izpopolnjeval je operativno tehniko, še posebej pri ohranitvenih operacijah zaradi kar činoma grla in kirurškem obravnavanju zasevkov na vratu. Za originalno izpopolnitev metode slikanja grla skozi operacijski mikroskop je prejel leta 1987 nagrado Sklada Borisa Kidriča za izume in izboljšave. Obsežno znanstvenoraziskovalno delo je po izvolitvi za dopisnega člana SAZU poglobljeno nadaljeval. Njegovo delo lahko razdelimo v tri ožja, med seboj povezana področja:
a)	kancerologija glave in vratu,
b)	travmatologija grla in
c)	profesionalne bolezni grla.
V.se svoje izsledke in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela je po izvolitvi za dopisnega člana SAZU objavil v 50 člankih, predvsem v tujih strokovnih revijah. Med deli, ki so bila objavljena v tujini, so imele največji odmev razprave o razvrstitvi hip «plastičnih sprememb na sluznici grla, pionirsko delo iz področja bolezni grla, ki jih povzročajo azbestna vlakna, in predlogi novih metod za obnovo grla po operacijah za vadi kar činoma in hudih stenoz. Strokovnjaki ga uvrščajo med najzaslužnejše laringcloge za razvoj ohranitvene kirurgije po drugi svetovni vojni. Z velikimi izkušnjami in obsežnim znanjem je uvajal mlade strokovnjake v raziskovalno delo in vodil več raziskovalnih projektov. Svojo temeljno dejavnost je dopolnjeval s predavanji na mednarodnih simpozij ah in posvetovanjih. Kot ugleden strokovnjak na področju otori-nolaringol oglje je predaval kot povabljeni gost na številnih univerzah doma in v tujini.
Poročevalci v poročilu o delu Vinka Kambiča v obdobju po izvolitvi za dopisnega člana poudarjajo, da je zelo uspešno nadaljeval z raziskovalnim delom na področju kancerologije glave in vratu, travinatologije in profesionalnih bolezni grla. Pri tem ni zanemaril strokovnega dela v matični ustanovi in vzgojno-izobraževalnega dela na Fakulteti. Z izredno bogatim in kvalitetnim bibliografskim opusom si je pridobil priznanje in sloves vodilnega strokovnjaka na področju laringologije pri nas in v svetu, številna predavanja na znanstvenih in strokovnih sestankih so prispevala k njegovemu ugledu v mednarodnem merilu. Skupščina SAZU ga je 18. maja 1989 izvolila za rednega člana,
Abel Lajtha
Direktor Centra za nevrokemijo Inštituta za raziskave v psihiatriji države New York in redni profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti univerze v New Yorku dr. Abel Lajtha se je rodil 22. septembra 1922 v Budimpešti, kjer se je iolal in leta 1945 na univerzi v Budimpešti dosegel stop-
njo du k tur ja znanosti na področju biokemije. Po opravljenem doktoratu je služboval kot docent na Inštitutu za biokemijo v Budimpešti do leta 1947, nato pa kot raziskovalec na Stacione Zoologie a di Napoli (1947— 48) in na Royal Institution of Great Britain (1948—49). Leta 1949 je odšel v Združene države Amerike, kjerjedoleta 1950 kot docent delal na inštitutu za raziskave mišic (Institute for Muscle Research Woods Hole) pri prof. Albertu Szent Gyorgyju. Od leta 1950 do 1966 je bil izredni profesor na Univerzi Columbia (College of Physicians and Surgeons, New York). V tem obdobju je do leta 1963 delal s prof. H. Waeischom na New York State Psychiatric Institute, ki je lociran pri Kolumbijski univerzi. Od leta 1963 do 1966 pa je delal kot glavni raziskovalec na New York State Research Institute for Neuruche mis try and Drug Addiction. Od leta 1966 do danes je direktor Centra m nevrokemijo Inštituta za psihiatrične raziskave države New York, Vzporedno s položajem direktorja je bil leta 1971 imenovan za rednega profesorja psihiatrije na New York University School of Medicine.
Poleg raziskovalnega dela, vzgoje raziskovalnega kadra in vodstvenih dolžnosti na delovnih mestih je prof. Lajtha opravljal številne administrativne funkcije na področju nevroloških znanosti v Združenih državah in drugod po svetu. Bil je predsednik treh in član izvršilnega odbora osmih znanstvenih združenj in mednarodnih društev, pri nekaterih je tudi med ustanovitelji (International Society for Ncurochcmistry, American Society for Neurochemistry, Internati una! Brain Research Organization). Bil je član preko 30 komitejev in študijskih odborov, vezanih na planiranje, financiranje in oceno raziskovalnih projektov na federalni ravni (največ v okviru NSF, NIH in VA). Organiziral je 16 mednarodnih znanstvenih srečanj in kongresov. Od leta 1977 do danes opravlja pomembno funkcijo predsednika Raziskovalne fundacije za mentalno higieno (Research foundation for Mental Hygiene).
Je član American Academy of Neurology in številnih strokovnih društev doma ter na tujem in uradni konzultant znanslveno-zdravstvenih institucij, predvsem v ZDA pa tudi v Evropi. Je častni ali dopisni član nacionalnih društev in inštitucij v Italiji, Španiji, na Japonskem ter Indij ske akademije znanosti. Leta 1986 je bil promoviran za častnega doktorja medicine na Univerzi v P ado vi.
Na Inštitutu, ki ga vodi, je dr. Lajtha s sodelavci izšolal veliko število podiplomskih študentov do magisterija, doktorata znanosti ter v post-doktorskem obdobju. Pri tej njegovi dejavnosti je bila obilno udeležena Jugoslavija, še posebej Slovenija, saj se je na Inštitutu za nevrokemijo v New Yorku izpopolnjevalo več slovenskih biokemikov na področju p rote i nov.
Prof. Lajtha je obiskal Ljubljano leta 1979 in 1982, ko je predaval in imel seminarje z raziskovalci oddelka za biokemijo US in Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete.
Dr. Lajtha je objavil preko 350 člankov v mednarodnih znanstvenih časopisih, od tega preko 75 preglednih, iz aktualnih področij nevrokemije. Njegovo raziskovalno delo lahko razdelimo na pet med seboj povezanih področij:
1.	hemaio-encefalna bariera: nastanek, razvoj in regionalne razlike, delovanje farm a kov in podhranjenosti na bariero, izstopne črpalke v barieri, transport peptidov preko horoidnega pleksusa, filogenetski razvoj in razlike med vrstami;
2.	transportni sistemi v osrednjem živčevju: raziskoval in definiral jc Šestnajst sistemov za transport aminokislin in peptidov, vlogo ionov in presnove energije pri transportu, razlike med kapilarnim, celičnim in subcelularnim transportom, transport snovi pri patoloških spremembah, aksonskl transport aminokislin;
3.	proteinska sinteza in razgradnja v možganih: razpolovni čas možganskih proteinov in njihova dinamična stanja, onkogenetske in starostne spremembe v protcinskih funkcijah z različnimi ravnotežnimi stanji, regulacija možganskih proteinov pri stradanju, heterogenost presnove membranskih proteinov;
4.	proteinaze in peptidaze možganov: značilnosti prolidaze, izolacija in karakterizacija štirih amino-enkcfalinaz, aktivnost katepsina D glede na možganske proteine kot substrate, aktivnost Ca-odvisne nevralne pro-teaze med staranjem, odvisnost možganskih encimov od ATP in ubi-kvitina;
5.	modulacija nevroreceptorjev: različni tipi nikotinskih holinergičnih reccptorjev, mehanizmi delovanja kofeina, nikotina in kokaina na nevro-receptorje, kompleksi opiatni receptor-encimi, regulacija povečanja ali zmanjševanja receptorjev v kroničnih razmerah.
Ločeno omembo zasluži izredna uredniška aktivnost prof. Lajtha na področju znanstvenega tiska; je ustanovitelj in glavni urednik revijo Neurochemical Research ter član uredniških odborov štirinajstih mednarodnih časopisov visoke odmevnosti na širšem področju nevrobiolo gijc. Poleg tega je uredil in izdal šest knjig ter pomembno serijo Handbook of Neurochcmistry, ki je izšla v dveh izdajah, prva leta 1969—72 in je štela osem obsežnih knjig, druga leta 1982—1985 in jc obsegala deset knjig. Ta priročnik predstavlja v svetovnem merilu najbolj podroben in celovit prikaz širšega področja nevrokcinije. Njegovo delo na različnih področjih nevrokemije je dalo pionirski prispevek, ki se je pogosto že zlil v zakladnico znanja in je danes anonimen ter last vseh. Zgodovina znanosti mu bo gotovo dodelila vidno mesto med graditelji sodobne nevrokemije in nevrobiologije. O prijateljstvu prof. Lajtha do naše dežele priča njegova pripravljenost vedno pomagati slovenskim nevrobiologom in biokemikom tako pri izobraževanju kot tudi pri pubiiciranju in povezovanju s svetovno znanostjo. V njem so številni našli neutrudljlvega in razsodnega svetovalca, ki ga poleg znanja in izkušenj odlikujejo razumevanje, neposrednost in človeška toplina.
Skupščina SAZU ga je 18. maja 1989 izvolila za zunanjega dopisnega člana.
BIBLIOGRAFIJA
NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE ZA LETO 1989*
" t lani navajajo v tem poglavju letno bibliografijo svojih iiianstvenoiU okornih ali umetniških del.
Lidija AndoIiek-JerBB
Ginekolozi i populcciona politika, — v: XXXIII Ginekološko-akušerska nedelja SLD, Beograd 1989, str. 33—35 (avtorici; L. Andolšek-Jeras, A. Pret nar-Darovec).
Utjecai ginekologa na razvoj planiranja ohitelji v SR Sloveniji. — v: XXXIII Ginekološko-akušerska nedelja SLD, Beograd, 1989, str. —56 (avtorice: L. Andolšek-Jeras, M, Kožuh-Novak, D, Obcrsnel-Kveder).
Perinataino varstvo. — Med. Razgl. 1928, 28, str. 57—72 (avtorji: L. Andolšck-Jeras, T. Blejcc, M. Kožuh-Novak).
Načrtovanje družine v Sloveniji. — Zdrav. Var. 1989, 28, Str. 103—105.
Kardiovasktdarne bolezni in uporaba, hormonske kontracepcije—preliminarno poročilo. — Zdrav. Var. 1989, 28, str. 167—169 (avtorji: M. Kožuh-Novak, L. Andolšek-Jeras, D. Obersnel-K veder, B, Rojnik, M. Danev).
WHO Task Force oft the diagnosis and treatment of infertility. — Mesterolone and idiopathic male infertility: a double-blind study. Int J Androl 1989, 12, str. 254—264 (avtorji: A.Aribarg, O. M. De Acosta, R, S. Padr on, L. Andolšek-Jeras, Z. Ograjenšek, E, Coutinho, S. S. Ratrnan. P. C. Wong, B. Resch, J. Szollossi).
Jugoslovanska ginekologija. — v: Kurja k A. {ed}, Ginekologija i perinatologija, Zagreb, Na pri jed 1989. Str. 11 (avtorja; L. Andolšek-Jeras, Franc Novak).
Regulacija fertilnosti. — v; Kurjak A (cd). Ginekologija i perinatologija. Zagreb, Naprijcd 1989, str. 399—375 (avtorja: L. Andolšek-Jeras, Lj. Randič),
Perimenopavza i postmenopauza. — v: Kurjak A. (ed). Ginekologija i perinatologija, Zagreb, Naprijed 1989, str. 425—412 (avtorici: L. Andoliek-Jeras, A. Prctnar-Darovcc).
Neplodnost včeraj in jutri. — V; Meden-Vrtovec H. (ed). Neplodnost. Ljubljana, Cankarjeva založba 1989, str, 9—14.
Nekateri kadrovski problemi na medicinski fakulteti. — Zdrav. Ves in. 1989. 58, str. 54—56 (avtorja: L. Andolšck-Jeras, M. Janko).	6
Razmišljanje o kadrovski politiki in razvoj naše medicinske fakultete, (letter to the editor). — Zdrav, vestn. 1989, 58, str. 335 (avtorja: L. Andolšck-Jeras, M. Janko).
Aleksander Bajt
Transformation of Investment Cycles into Business Cycles. — v: Fluctuations and Cycles in Socialist Economies, ed. C. Frateschi, Avebury-Gowcr, Al-dershot 1989, str. 1—20.
Socialist market economy. — Acta Occonomica 40, 1939, str. 180—-183.
Privredne reforme kao negacija centralnog planiranja i monopartijske vladavine. — v: Problemi privrudnog razvoja i privrednog sistema Jugoslavije, izd. Ekonomski institut, Zagreti 1989, str, 76—88,
stvarni i potencialni društven: proizvod SFRJ it 1980. godini. — v: Problemi reforme privrednog sistema SFR Jugoslavije, Zagreb 19S9, str, 45y—468 (ponovna objava).
Sedanji stabilizacijski ,trenutek' — DeloSobotna priloga, 10. december 1989. Objavljeno tudi pod naslovom Napaka v škodo delavcev — v: Večer, 10. december 1989; pod izvirnim naslovom, — v: Jug. program zmanjševanja inflacije v letu 1989, Ljubljana 1989, str. 11—16.
Priporočilo za uporabo zakona o menici v razmerah visoke inflacije. — Gospodarska gibanja, št, 199, 1989, str. 27—33. Objavljeno tudi pod naslovom Priporočilo za uporabo zakona o menici. — v: Gospodarski vestni k 38, 1959, Št. 44, str. 10: pod naslovom Prcporuka za primerni zakona ii menici u uslovijna inflacije. — v: Pri v red na kretanja Jugoslavije, lir. 199, 1989, str. 26—32; pod naslovom Na menici dogovorena kamata. — v: Pri-vredni pregled, 15. november 1989; pod naslovom Primjena Zakona o mjenici u uvjetima visoke inflacije, — v: Informator 37, št. 3730, 6. december 1389. str. 1—3,
I nf lat orno dejstvo pošto ječeg obračun skog sistema. — Fri vredna kretanja Jugoslavije, br. 198, 1989, str. 22—23, Objavljeno tudi pod naslovom Infla-t orno delovanje obstoječega, obračunskega sistema. — v: Gospodarska gibanja, št. 198, 1989, str. 23—29.
Iluzija u dva dela. — Borba, 28. julij 1989, Objavljeno tudi v: Vjesnik, 3. in 4. julij 1989.
Inflaciona očekivanja i sadašnja inflacija. — Borba, II., 12. in 13. oktober 1989. Objavljeno pod naslovom inflacijska pričakovanja in sedanja inflacija, v: Delo, 10., 12. in 13. oktober 1989,
Net rini sistem plačevanja kot dejavnik inflacije, — Delo — Sobotna priloga, 25. november in 2. december 1989. Objavljeno tudi pod naslovom Agresor i i sledbenici inflacije. — Nedelj na Borba, 25.-26. november 1989,
Inflatornost pošto ječe g zakona o računovodstvu. — Pri vredni pregled, 12, december 1989.
Društveno via siliš i vo i poduzetništvo, — Kulturni radnik 41, 1988, Str. 1—98 (objavljena razprava avtorja in 14 udeležencev s promocije avtorjeve knjige Samoupravni oblik društvene svojine, 7. december 1988 v Zagrebu).
Ja sam z.a život. — Oslobodjenje, Nedjelja, 29. januar 1989, str. 10—11.
Zašlo sam odbiu rad na. reformi privrednog sistema. — Borba, 17., 18. in 19, januarja 1989 (polemika).
Nišam za radikalna rješenja. — Vcčcrnji list, 31. december 1988, 1. in 2. januar 1989 (avtoriziran intervju).
Igrač u »vrzi no m kotu«. — Borba, 7. februar 1989 (polemika).
Janez Bat Is
A short historical presentation of the central veterinary institutions in Slovenia. — Historia medicine veterinariae 13, št. 1—2, 1988, str. 1—17, Cope nil age n (soavtor; O, Bohm).
$&-letnica Slovenske akademije znanosti in umetnosti (1938—1988). — Vestni k Univerze E. Kardelja v Ljubljani, 18, št. 1, 1988, str. 5—8.
Društvo za zaščito živali. — Enciklopedija Slovenije 2. Mladinska knjiga, Ljubljana 3 988, str, 361.
Oxford — Duden: Nemško-slo venski slikovni slovar in angleško-slovenski slikovni slovar. Prevod in strokovni pregled poglavij: živinoreja, reja perutnine. — Cankarjeva založba 1988, str. 142—145 (nemški tekst) in 142 do 145 (angleški tekst).
100 let organiziranega veterinarstva v Kamniku in Domžalah. — Publikacija ob 100-letnici veterinarske službe, Kamnik 1989, Str. 1—6,
Jacques le Bas: Guide du vétérinaire amateur. Ocena knjige in strokovni pregled Slovenskega prevoda. — Kmečka knjiga 1989 (soavtorica: prof. dr. Ivanka Brglcz).
CIF-S.LA. v ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 3, knjiga, MK, Ljubljana 1K9
Gošler Karel (317), Gregorovič Vladimir (386), Gunde Alojz (408). Gesla objavljena tudi v: Enciklopedija Jugoslavije, 4. knjiga. Jugoslovanski leksi-kografski zavod »Miroslav Krleža«, Zagreb 1989, str. 459, 519, 569.
France Berolk
RAZPRAVE IN SESTAVKI
The Introduction of Symbotism to S ¡avene Literature. — Slo vene Studies, Ohio 1988, 10/2, str. 161—169. (izšlo 1969).
Autobiographischer Roman und Zeitgeschichte in der slowenischer Literatur. — Pannonia (Wien), XVII, 3, 1989, Str. 30—31.
Spremna beseda. Geleitwort — Oskar Sakrausky, Primus Trüber. Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reforma tinnsv/erk. Wien 1989, str. 7—10 (Podpis : Predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti — Das Präsidium der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste).
Fran Liier in sodobna avstrijska in nemška književnost. — Razprave XII. Razred za filološke in literarne vede. S AZU, Ljubljana 1989, str. 39—48.
Fran Eiler. — Enciklopedija Slovenije 3, Mladinska knjiga, Ljubljana 1989, str. 34.
Heinrich Heine in slovenska literatura. — Slavistična revija 37, 1989, št. 4, str. 429-443.
Poezija Stanka M a ¡ena. — Slavistična revija 37, 1989, št. 4, str. 453—462,
Črtica — temeljna oblika Cankarjeve proze. — Ivan Cankar, Podobe iz življenja in sanj. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1989, str. 507—521,
Cankar pri Mohorjevi družbi. — Ivan Cankar in Mohorjeva. Mohorjeva založba, Celovec 1989, str. 5—18.
Pripis. — Slovesna skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti ob petdesetletnici. S AZU, Ljubljana 19S9, str. 65,
Dr. J oía Mahnič — sedemdesetletnik. — Glasnik Slovenske matice 1989, št. 1, sir. 72—74.
Vprašanje o slovenski književnosti v .Avstriji in Italiji. — Sodobnost XXXVII, 1989, št 5r str, 529—530.
Pojasnilo. — Delo, 28. februar 1989, str. 6.
Boris Merhar. — Delo, 30. junij 19S9, str. 6.
O sodobni slovenski književnosti v Avstriji, in Italiji. — Slovenski vestnik, Celovec, XLTV, 21, julij 1989, str. 3.
In memoriam. Boris Merhar (1907—1989). — Naši razgledi XXXVIII, 28, juRj 1989, str. 421.
France B er ni k o sodobni slovenski književnosti v Avstriji in Italiji. — Primorski dnevnik, 30. julij 1989, str. 10.
In memoriam. Filip Kaian Kumbaiovič. Beseda na talni seji SA7.U. — Naši razgledi XXXVIII, 25. avgust 1989, str. 468.
Nemške slavistične in slovenisti&ne razprave:, Zbornik za Alfreda Rammel-meverja. -- Naši razgledi XXXVIII, 6. oktober 1989, str. 577—578.
S/cvenska poezija iti prva svetovna vojna. — Naši razgledi XXXVIII, 20. oktober 1989, str. 589.
Koblarjeva interpretacija Gregorčičeve poezije. — Delo-Književni listi, 14. december 19B9, str, 5,
In memoriam. Janko Jttrančič (1902—1989). — Naši razgledi XXXVIII, 29. december 1989, str. 721.
Anton Meli k kot predsednik Slovenske matice. Ob stoletnici njegovega rojstva. — Glasnik matice 1989, XIII, št, 2, str. 55—59.
UREDNIŠTVO
Ivan Cankar, Podobe iz Življenju in Sun j. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1989, 525 str,
Ivan Cankar in Mohorjeva. Mohorjeva založba, Celovec 1989, 238 str.
Slovesna skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti ob petdesetletnici. S AZU, Ljubljana 1989, 63 str,
Oton Župančič, Zbrano delo. Enajsta knjiga. (Urednik Joža Mahnič, glavni urednik France tlemi k). Državna založba Slovenije, Ljubljana 1989,687 str.
Lovro Kilhar-Prežihov V orane, Zbrano delo. Enajsta knjiga, (Urednik Dragu Druškovič, glavni urednik France Bemik). Di-žavna založba Slovenije, Ljubljana 1989, 421 str.
Loj z Kraigher, Zbrano delo. Deseta knjiga. (Urednik Dušan Moravcc, glavni urednik France Bernik). Državna založba Slovenije, Ljubljana 1989,381 str.
Anton Aškerc, Zbrano delo. Četrta knjiga. (Urednik Vlado Novak, glavni urednik France Bernik). Državna založba Slovenije, Ljubljana 19S9,463 str. Juš Kozak, Zbrano delo. Druga knjiga. (Urednik Jože Mu uda, glavni urednik France Bernik). Državna založbči Slovenije, Ljubljana 1989, 500 str.
INTERVJU
Imamo klasike, nimamo pa urednikov, (Vprašanja: Marjan Kune j). — Večer (Maribor), 29. december 1989, str, 30.
Robert Blinc
Local-Polarization Distribution in Deuteron Glasses. — Phys. Rev, Letters 63, str. 2248—2251 (1989) (avtorji: R. Blinc, J. Doli nie k, R. Pire, B, Tadič, B, Zalar, R. Kind in O. Liechti).
Liquid-Glass Transi t ion: Recent Developments. — Proceedings of the 4th Panhellenic Conference on Condensed Matter Physics, Athens, September 1988, published 1989, str. 275—294.
EPR Study of Random Field Smearing of the Proton Glass Transition of TP+ Doped Rbi ifA'tfJi H,POv — Solid State Commun. 70, str. 461—464 (1989) (avtorji: P, Cevc, B. Zalar in R. Blinc).
ltN NMR Study and Landau Theory of Phase Transitions in (NfCHjJtZnl,. — Z. Phys. B — Condensed Matter 77, str. 329—332 (1989) (avtorji: A. M. Fajdiga, J, Dolinšek, R. Blinc, A. P. Levanyuk, R. Perret, H. Arend in R. Kind).
Dielectric Properties near the Smectic-C* S medic-A Phase Transition of Some Ferroelectric Liquid-Crystalline Systems with a Very Large Spontaneous Polarization. — Phys. Rev. B 38, str. 5833—5839 (1988) (avtorji: C. Fiiipič, T. Carlsson, A. Levstik, B. Žekš, R. Blinc, F. Gouda, S, T. Lagerwall in K. Skarp).
"K and "Se NM RStudy of the Paraelectric-to-Incommensuratc Phase Transition of K.SeOj, — Phys. Rev. B38. str. 8625—8632 (1988) (avtorji: B. To-pič, A, von Kienlin, A. Gölzhäuser, U. Haeberlen in R. Blinc).
Self-Diffusion in an Undercooled Organic Melt near the Liquid-Glass Transition. — Phys. Stat. Sol. (b) 151, str. Kl—K2 (1989) (avtorji: T. Ovsenik, R, Blinc, M. čopič, G. I.ahajnar, I. Zupančič, P. Günter, H. Arend in Ch. Bos shard),
Deuteron NMR and a Model for Phase Transitions in Monodinic RbD,PO^. — Phys. Rev. B 39, str, 2004—2011 (1989) (avtorji: O. Ja rti, J. Dolinšek, B. To-pič, B. 2ekš, R. Blinc, V, H. Schmidt, L. A. Shu valov in A, Baranov),
NMR Determination of the Fractal Geometry of gels Around the Collapse Transition. — Z. Natui forsch, 44a, Str, 163—164 (1989) (avtorji; R. Blinc, O. Jarh, A. Zidanšek in A, Blinc).
Dynamics of Proton Glasses. — Zeitschrift für Physik B 75, str, 249—252 (1989) (avtorji: B. Tadič. R, Pire in R. Blinc),
Temperature Dependence of Molecular Tilt Angle and Rotatory Power in a Ferroelectric Liquid Crystal with Polarization Sign Reversal. — Mol. Cryst. Liq. Ciyst. 172, str. 217—222 (1989) (avtorji: L Muševič, I. D reven-šek, R. Blinc, S. Kumar in J. W. Doane).
NMR Evidence for Na+ Ion Diffusion in Incommensurate Barium Sodium Niobate. — Solid State Commun. 70, str. 1077—1078 (1969) (avtorji: J, Dolinšek, R. Blinc in J. Schneck).
iaK NMR Evidence for a Phason Gap in KJSdQt. — Phys. Rev, 33 40, str, 799—801 (1989), Rapid Communications, (avtorji: B. Topič, U. Haeberlen in R. Blinc).
NMR Determination of the Order Parameter in Pro to nand Deuteron Glasses, — Proceedings of the XXIV Con tress AMPFRE »Magnetic Resonance and Related Phenomena«, Poznan, Poland, 1988, Elsevier 1989, str. 117—129 (avtorji: R, Blinc, J. Dolinšek in B. Zalar).
Proton Spin Relaxation S i tidy of Ferroelectric Liquid Crystals. — Liquid Crystals 5, str. 1233—1242 (1989), Proceedings of iZtli International Liquid Crystal Conference, Freiburg, August 1988 (avtorji: H. Bender, F. Noack, M. Vilfan in R. BJlnc).
"Ji Spin-Lattice Relaxation Study of the Antiferroclectric Phase Transition in KSCN. — Solid State Commun. 72, sir. 151-153 (1989) {avtorji: B. Topic, U, Hacberlcn, R. Blinc, A. Fuith in H. Warhanek),
41P NMR Study of the Ferroelectric Phase Transition in PbHPO,, — J. Phys.: Con d ens. Matter 1. str. S489—5496 (1989) (avtorji: F. Ermark, 13, Topič, U. Hacberlcn in R. Blinc),
Pseudospin Model for KSCN. — Phys. Rev. B 40, str. 7141—7149 (1989) (avtorji: W. Schranz, H. Warhanek, R. Blinc in B. žekšj.
Jože Bole
Lanzaipsis savinica gen. n., sp. n. (Gastropoda, Belgrandiellidae), novi podzemeljski poli iz Savinjske doline (Savinjske Alpe). — Razprave SAZU, IV. razred, 30, 1989, str. 65—74.
Rdeči seznam mehkužcev (Mollusca), — Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1989, str. 32—37, '
Miroslav Brzin
Attenuation of soman-induced lesions of skelela! muscle by acetylcholinesterase reactivating and non-reactivating antidots. — Acta Neuropaihol. 79, str. J S3—1S9 (1989), (avtorji: I. Dekleva, A. Skct, D. Sketelj, J. in M. Brzin).
Emili jan Ce v C
Glej str. 343.
Drago lin Cvetko
Jamovic. — v: Dizionario enciclopédico universale d ella música e dei musi-
císli, vol. Ill, 750, nat. Í989, (Bologna). Josip Slavenski Slavku Ostercu. — v: Medjimurje 13/14, str. 16—17, nat. 1988,
izšlo 1989, (Cakovec). Stvaralačke koncepcije Petra Konjoviča. — v: život i delo Petra Konjoviča,
Beograd 1989, str. 11—16, Glasbeni doprinos kazališta ljubljanskih isuSovaca, — v; Ar ti musices 20 21, Zagreb 1989, sir. 53—61.
Bojan Cop
ČLANKI
Hundert Jahre cines bekannten slowenischen Sprachwissenschaf tiers, Professor Dr. Karel Oš tir. — v; Lingüistica XXIX, Ljubljana 1989, str. 3—12. Indouralica IX. — v: Lingüistica XXIX, Ljubljana 1989, str. 13—56. Kratek pregled dejavnosti Oddelka za primerjalno jezikoslovje, — v: Zbornik Filozofske fakultete ob njeni 70-letnici, Lj ubij ami 1989, sir. 229—232.
V'inko V- Dolenc
Cavernous Sinus Tumors. Experience with 139 Cases. — v: Neurosurgeons 8, Proceedings cf the 8th Annual Meeting of the Japanese Congress of Neurological Surgeons Nagoya 1988: 162—9, 1989.
Lesions of the Third Ventricle and the Surrounding Structures. — v: Hotzman RNN, Stein BM (eds): Surgery of the Diencephalon. (contemporary Perspectives in Neurosurgery). Plenum Medical Book Company, New-York and London, 177—191, 1989,
Anatomy and Surgery of the cavernous Sip us. — Dolenc VV Springer-Verlag Wien, New York, 1989,
Matija Drovenlk
Nastanek cinkovo-svinčevega rudišča Topla in njegove značilnosti. — Geologija, 30. knjiga, Ljubljana 1988, str, 245—314 (avtorja: M. Drovenik in M. Pungartnik>.
Jzotopska sestava žvepla v sulfidih cinkovo-svinčevega rudišča Topla, — Razprave XXIX, 5AZU, razred za naravoslovne vede, Ljubljana 193S, str, 113—128 (avtorji: M. Drovenik, J. Pezdič in M. Pungartnik).
Tir ki z in halloysit iz bakrovega rudišča Veliki Krivelj, vzhodna Srbija, — Rudarsko-metalurSki zbornik, letnik 35, St. 1—4, Ljubljana i988, str. 37—41 (avtorja; D. Skaberne in M, Drovenik).
Peter Fajfar
BAVEK, Dopolnila in spremembe za verzijo 2.0. — Publikacija 1KPIR FAGG St. 31, UF.K v Ljubljani, I9S9, 60 str. (avtorja: P. Fajiar, V. Kilar),
N2\ — A method for nonlinear seismic analysis of regular buildings. — 9ill World Conference on Earthquake Engineering, Tokyo, Kyoto 1988, Proceedings, Vol. V. Maruzen, Tokyo 1989, str. 111—116 (avtorja: P. Fajfar. M, Fischinger).
Evaluation of mathematical models for linear and nonlinear seismic analysis of RC butiiiings, — v: Earthquake Engineering, State-of-the Art Report, 14, Regional Seminar on Earthquake Enginneering, Osterr. Gesellschaft fur Erdbebcningenieurwesen, Dunaj 1989, str. 101—110,
Sltidv of the characteristics of earthquakes in Southern Europe. — IAEE Meeting oil Earthquake Ground Motion and Seismic Evaluation of Nuclear Power Plants, Moskva 1986, objavljeno v Publication 1AEA-TC-472.2, Vol. 3, International Atomic Energy Agency, Dunaj 1989, str, 572—S82 (avtorja: P, Fajfar, M. Fischingcr).
Uporaba računalnika v seizmični analizi stavb — linearne metode. — Simpozij ZDGKJ. Dubrovnik, Zbornik del, Knjiga R, Referat R14, 1989, str, 76—81 (avtorja: P, Fajfar, M. Fischingcr).
Uporaba računalnika v seizmični analizi stavb — nelinearne metode. — Simpozij ZDGKJ, Dubrovnik, Zbornik del, Knjiga R, Referat R15, 1989, str, 82—87 (avtorja: M. Fischingcr, P. Fajfar).
EWALL — Nov makroelement v programu EAVEK. —II. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled, Zbornik del, 1989, str. 216—223 (avtorja: V. Kilar, P. Fajfar).
O potresnih silah v predpisih. — Gradbeni vestnik 38, Ljubljana 1989, str. 334—338 (avtorja: M. Fischinger, P. Fajfar).
Seismič demand in medium- and long-period structures. — Earthquake Engineering and Structural Dynamics (John Wiley and Sons), Vol. 18, 1989, str, 1 133—1144 (avtorji: P, Fajfar, T. Vidic, M. Fischinger).
Perspektive kompjutersko integrisane proizvodnje (ClM) u gradevinarstvu. — v: Tehnologija in razvoj, jugoslovanska tribuna, Beograd 1989, str. 933—938 (avtorja: J. Duhovnik, P. Fajfar).
Podiplomsko izobraževanje v ZDA. — Posvetovanje Univerza v gospodarstvu, Postojna 1988, Zbornik, Gospodarska zbornica Slovenije, 1989, str, 33—48 (avtorji: P. Fajfar, V. Stare, A. šelih).
O potresni ogroženosti pri nas. — Delo — Sobotna priloga, 7. januar 1989, str. 27.
Znanje je predvsem na univerzah. — Delo — Znanje in razvoj, 25. januar 1989, str. 4.
DISKUSIJI K ČLANKOMA
inelastic modeling and seismic energy dissipation. — Journal of Structural Engineering, ASCE, Vol. 115, 1989, str, 1279-1282 (avtorji: P. Fajfar, M. M. Fischinger, T, Vidic).
Približna določitev nihajne dobe konstrukcije. — Gradbeni vestnik 38, Ljubljana 1989, str. 23.
Janez Fettich
Maligni t umor i kože. — Acta derma tovenerologica lugoslavica 14, 1987, str. 7—9.
Dermatološka semiotika. — D. Jakac (ed.); Dermatologi j a i venerologija, III. izdan je. Medicinska knjiga (Beograd—Zagreb) 1989, str. 9—16.
Lokalizacija i raspored patoloških promjena na kozi i sluznicama. — D. Jakac (ed.): Dermatologi i a i venerologija. III. izdanje. Medicinska knjiga (Beograd—Zagreb) 1989, 17—18.
Alergične bolezni kote. — Krka v medicini in farmaciji 21, 1989, str. 20—25.
Alojzij Finžgar
Pravni problemi presaditve, Transplantacija. — Medicinski razgledi 27, Ljubljana, december 1988, str. 13—22.
Društveno vlastništvo t načrt amandmana na ustav SFRJ. — Pravni vjesnik, Osijek, god. 4. 1988. Št. 4, str. 331-337.
Drutbena lastnina in predlog ustavnih amandmajev. — Pravna praksa 7, 1988, št. 20, str. 2.
La propriété sociale en droit yougoslave, Revue d'études comparatives Est-Ouest. — Paris, 20, 1989, št, 1, str. 85—94,
Civilnopravne znanosti (1984—1988), — Družboslovje na Slovenskem, gradivo s posveta z dne 5. in 6. januarja 1989, Marksistični center C K Z K Slovenije, zvezki 1—3, 1989, 2, zv.. str. 315—319: glej tudi 3. zv, str. 677—679.
Stanovanjski krediti. — Pravna praksa 8; 1969, št. 2, str. 5—6.
Ustavni predpisi in politična društva (strankej. — Pravna praksa S, 1989, št. 6, str. 2—3.
Lastnina pri posameznih vrstah podjetij po zakonu o podjetjih. — Združeno delo XV, 1989, ŠL. 3, str. 229—237.
Vloga in perspektive družbene lastnine v tržnem gospodarstva. — Naši razgledi 38, 1989, št. 14, str. 427—428.
Dr, Stojan Cigpj: Stanovanjska razmerja. — Pravna praksa 8, 1989, št. 15, str. 13 (prikaz).
Podjetje v družbeni lastnini — Pravna praksa 8, 1989, št. 17, str, 2—3,
Preoblikovanje oziroma odprava družbene lastnine. — Pravna praksa, 8, 1989, Št. 25, str. 2—4.
Akademik prof. dr. Vladislav Prajkovic. In memoriam, — Pravnik, 44, 1989, Št. 11—12, str, 571—572.
Stane Gabrovec
Bronasta doba v Sloveniji — stanje raziskav in problemi. — Arheološki vest-nik, 39—40, 1989, str. 115—126.
J aro Saše! (1924—1988). — Živa antika 38, 1988, str. 119—121. Objavljeno tudi v: Letopis 5AZU 39, 1988, str. 119—121.
Jakob Solar za naš čas. — Prelomni časi, 1989. str, 109—124.
Naše korenine. — Trnovo 10, 1969, str. 109—124.
Ivan Gams
A New Definition of Kar st. — Resources management in limestone landscapes: international perspectives. Proceeding of the Int. Geographical Union-Study Group Man's Impact in Karst, Sydney 19&S, Canberra 1968, str. 165—171,
International Measurements of Solution by Means of Limestone. Tablets. — Proceedings (II), Int. Congress of Speleology, Budapest 1989, str. 473—475.
Ceomorphology in Yugoslavia. — History of GeOmorphology, Transactions Japanese Geomorphological Union, vol. 10-B. 1988, Str. 235—241.
Terminologija premikanja zemljskih gmot. — Ujma, 3, 1989, str. 122—123.
Dežni žlebiči kot pokazatelji starosti deforestacije. Geografija in aktualna vprašanja prostorskega razvoja. — Dela št, 6, Oddelek za geografijo FF v Ljubljani, Ljubljana 1989, str. 127—139.
Geografske značilnosti Slovenije (učbenik za srednjo šolo, izpopolnjena izdaja). — Mladinska knjiga, Ljubljana 1989, 121. str.
Geografske značilnosti Slovenije. (Delovni zvezek). — Mladinska knjiga, Ljubljana 1989, 55 str.
Pomen Krasa za svetovno krasoslovje in speleologijo. The Importance of the Region Kras (Karst) for the World Karstologv and Speleology, — Naše jame, 30, 1988, Ljubljana 1989, str. 21—29.
Dokument o ustanovitvi Mednarodne speleološke zveze. The Document about the Foundation of the International Speleological Union, — Naše jame, 30, 1985, Ljubljana 19S9, str, 74—77.
Kaj je kras in kaj so jame. — Jamarstvo, JZS, Ljubljana I898p str. 11—17.
Združeni narodi za ublažitev naravnih nesreč 199(1—2000. — Ujma 3, 1989, str. 126-127.
Ob Sest desetletnici priznanega slovenskega geomorfologa dr. Milana Šifrerja. — Loški razgledi, 35, 198S, str, 83-85.
Umrl je akademik Milisav Lutovac (1901^1988). — Geografski vestnik 6G. 1988, str. 189.
Mednarodni simpozij Človekov poseg v kras v Postojni 11.—14. 9. 1987. — Geografski vestnik 60, str. 194—196.
Na Midžoru (2169 m) in po krajih pod Staro planino. — Planinski vestnik LXXXIX. 1989, ife str, 491^93.
Mednarodni geografski kongres v Sydneyu. — Naši razgledi XXXVIII, št. 3 (890), str, 89,
Razvoj iz pomanjkanja in geografija lakote. — Geografski obzornik 35, 1988, št. 3, str. 42—43.
Poročili o publikacijah v: Geografski vestnik 60, Delo, 12. avgust 1989,
Krajši prispevki v: Delo — Sobotna priloga, 21. januar 1989, 3, maj 19S9, str, 9, 2. avgust 1989, str. 6.
Zemeljske temperature v Sloveniji in njihovo odstopanje od zračnih. — Geografski zbornik 29, 1989, str, 3—5,
ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE. 3. zvezek, Ljubljana J3S9
geografija (192—193), geografsko okolje (194), Geografsko društvo Slovenije (194), fizična geografija (121—122), Gorenjska (268—270, soavtor).
Ferdo GestrUi
Pomorski promet v Trstu leta /760. — Kronika 37 (1989), str, 46-^19.
Ljubljana — nastanek srednjeveške naselbine. — Zgodovinski časopis 43 (1989), Objavljeno tudi v: Dnevnik, 8. december 1989, str. 14.
Prispevek na okrogli mizi Žrtve druge svetovne vojne pri nas. — Borec 41 (1989), št, 5—6. str, 622-624, 628—629.
Prispevek na okrogli mizi Varstvo arhivskega gradiva v pokrajinskem arhivu Koper, Primorska srečanja. — Revija za družboslovje, gospodarstvo in kulturo, št. 100 (1989), str. 694—699.
Akademik prof. dr. Fran Zwitter. In memoriam. — Jugosla venski i s torij ski časopis 23 (1988), Št. 3—4, str. 329—331.
UESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, i. kil]¡¿¡a, Ljubljana 1989
Grafenauer Bogo (368—369), Graška verska pacifikacija (376).
Josip Gtobevnik
Integrals over circles passing through the origin and a characterization of analytic functions. — Journal d'Analyse Math. 52 (1989}, str. 199—209.
Relative embeddings of discs into convex domains. — Invent, Math, 98 (1989), str. 331—350.
A characterization of harmonic ¡unctions. — [ndag. Math. 91 (1988), str. 419—326 (avtorja: J. Globevnik in W. Rud in).
Ljubo Golit
The Structure of Sodium Bis(tetraethylam?nonium) Tris(oxalato)aluminate (III) Monohydrate. — Acta Cryst. 1989, C45, str. 44—46 (avtorji: L. GoliČ, 1. Leban in N, Bule).
The Synthesis of (¡-Heteroarylamino-a, fi-dehydro-a-amino Acid and /3-Hetero-arylamino-a-amino Acid Derivatives. — J. Heterocyclic Chem. 1989, 26, str. 145—153 (avtorji: J. Svete, B. Stanovnik, M. Tišler, L. Gollč in L Leban).
1,3-Dipolar Cycloadditions of Diazoalkanes Heteroaromatic Systems. The Synthesis of Triazolo [4.3-bJ ll,2jdiazepine and Cyclopropa[e]pyrazolo
[4,3-c]azolt>[l,5-a] pyridine Derivates. — Heterocydes, 1989, 28, str. 259— 268 {avtorji: B. Stanovnik. G. Hab j an, M. Tišler, L. Golič in I. Leban). S: rud ure of a New Crystalline form of Famotidine. — Acta Cryst. 19S9, C45, str. 1381—1384 (avtorji: L. Golič, K. Djinovič in M. Florjanii£).
Bogo Grafenauer
O izvoru slovenskih prednikov, III, — Primorska srečanja št. 87/88, 1988, str, 616—623,
J z starega v novi prostor. — Z C 42, 1938, str. 533—541. Vprašanje kulturne avtonomije 19IS. — Zč 42, 1988, str. 561—S69. Kriza Doma in sveta. — v knjigi: Dom in svet 1888—19S8, Celje 1988, str. 30—41.
Proučevanje problematike posameznih manjšinskih skupnosti. — Sodobnost
37, 1988, str. 511—522. Zakasnela kritika Iprevod ocene S per ansa iz Zč 1970/. — Intervju 208, 26. 5. 1989, str. 36—39; 209, 9. 6. 1989, str. 26-30; 210, 23. 6. 1989, sir. 24—27; 211, 7. 7. 1989, str, 46—48; Kritika zakasnele kritike /popravki in pre-citiranja/, 214, 18. 8. 1989, str, 39—42. Eilvard Kocbek v tretji krizi Svojega življenja. — v knjigi: Boris Pahor, Ta
ocean strašn6 odprt, Ljubljana 1989, str. 388—402. Nekaj okvirnih vprašanj ob razmerju med Cerkvijo in slovensko kultura v 19. stoletju. — v zborniku: Vloga Cerkve v slovenskem kulturnem razvoju, Simpozij 1988, Ljubljana 1989, str. 7—18. Spomini na srečanja z dr. Tischleriem. — v knjigi; Zvest domu, narodu in
Bogu, Celovec 1989, str. 119—125, Tisočšftrii/o let od naselitve slovenskih prednikov na današnjem slovenskem
ozemlju, — Prešernov koledar 1990. Ljubljana 1989, str. 35—46. Fran Zwitter (1905—1983}. — Letopis SAZU 39, 1988, Ljubljana 1989. str. 111—115.
»The Times Atlas« svetovne zgodovine, Ljubljana 1989 (član strokovne redakcije za slovensko izdajo, avtor zemljevidov na str, 298—299, 300—301, 305 in 307 št. 4 ter pripadajočih besedil in besedila na sir. 306—307). Intervju (Zora Tavčar), — Mladika (Trst) 23, 1989, str. 128—131. Pomen zgodovinskega spomina. Iz zahvale ob podelitvi Kidričeve nagrade. —
Ljubljanski dnevnik, 14. april 1989, str, 12. Trovanje brojkama. Kome treba ju statističke laži? — Danas (Zagreb) 393,
29. avgust 1989, str. 31. Luka Sienčnik. In memoriam. — Naši razgledi 38, Št. 4, 24. februar 1989, str. 96—97.
GESI-A v ENCIKLOPEDIJI SLOVF.fflje, i. knjiga. Ljubljana 1989
Einspieler Andrej, soavtor F. Bohanec (2); Fevdalizem, soavtor S. Vilfan (150—253); Freising (156); Cermanizacija (206—209); Gestrin Ferdo (211); Gorjanci, zgodovina meje (291—292); Gornja Radgona, zgodovina (294); Gregorič Ilija (294); Gruden Josip (402); Gubec Ambrož (Matija) (406); Habsburžani (do 1740), (412—416L
Ludvik Gyergyek
članka v časopisih
Two-Dimensional Parallel System Diagnostic, — Microprocessing and Microprogramming (Amsterdam, North-Holland), letnik 25, 1989, str, 353— 358, (soavtorja: Roman Trobec, Janez Korenini).
O avtomatiki pri nas, — Elektrotehniški vestni k ELVËA 2, (Ljubljana, Jugoslavija), letnik 56, 1989, št. 2/3/4, str. 101—103.
ČLANKI V ZBORNIKIH
Acoustic-Phonetic Module for Continuous Slovene Speech Recognition. — Mediterranean Electro technical Conference MELECON' 89, Lis boa 1989. Integrating Research, Industry and Education in Energy and Communication Engineering. Zbornik del (Lisboa, Portugal). 1989, sir. 249—252 (soavtorja; France Mihelič, Nikola Pavešid).
Features Extraction for Classifying Slovene Phones. — The Sixth International Symposium on Networks, Systems and Signal Processing ESYNT '89. Zagreb 1989. Zbornik del (Zagreb, Jugoslavija), 1989, str. 124—127 (soavtorji: France Mihelič, Nikola Pavešič, Valerij Dermol).
Automatic Diagnostics in Ishemic Heart Patients. — V Mediteranean Conference on Medical and Biological Engineering M ED ICON 89, Patras 1989. Zbornik del (Patras, Greece), 1989, str. 31S—319 (soavtorji: Ankica Babic, France Mihelič, Matjaž Šinkovec).
Shape Characterization and Beat Classification of a Single-Lead ECG. — V Mediteranean Conference on Medical and Biological Engineering ME-DICON S9, Patras 1989. Zbornik del (Patras, Greece 1989, str. 258—259) (soavtorji: France Mihelič, Nikola Pavešič, Valerij Dermol).
Representation of Integral Projection of the Gray Level Pictures by Relational Trees. — The Sixth International Symposium on Networks, Systems and Signal Processing ISYNT '89, Zagreb. Zbornik del (Zagreb, Jugoslavija), 1989, str. 230—233 (soavtorji: Marjan Vezjak, Nikola Pavešič, Tomaž Savšek, Tgor Erjavc).
Ovrednotenje gradientnih operatorjev za pridobivanje kontur ne slike človeških obrazov. — 33. jugoslovanska konferenca ETAN, Novi Sad 1989. Zbornik del v tisku (soavtorji: Marjan Vezjak, Nikola Pavešič, Igor Erjavc).
A Real Time Personal Computer Based System for Analisys of Electrocardiograms. — Computers in Cardiology, IEEE Computer Society, Jeruzalem 1989, Zbornik del v tisku (soavtorji: Franci Jager, Aleš Jaklič, Iztok Koren).
ELABORATA
Arhitektura baze znanja, ki temelji na Petri je vi h mrežah. — RSS, FER, št, pogodbe 02-1524-781/89, Ljubljana, 1989, 146 str, (nosilec naloge).
Analiza bioelektričnih signalov, — RSS, FER, PORS, Št. pogodbe 03-2870-781/89, Ljubljana, 1989, 80 str. (nosilec naloge).
Dušan Hadži
ČLANKI
Molecular electrostatic potentials as determinants of ligand-receptor recognition. — Wiss. Z. Ernst-Moritz-Arndt-Univ. Greifswald, Med. Reihe 37, str. 22- 25 (1988) (avtorji: D. Hadži, M. Hodošček, J, Roller in D. Kocjan).
Molecular conformation and biological activity. — Godišnjak Jugoslovenskog centra za kristalografiju, 23, str. I—13 (1988) (avtorji; D. Hadži, J. Kidrič in D. Kocjan).
Conformation of bi-acet yl-I,-pro-D-ala-N'-methyl tr ¡peptide empirical, sem ¿empirical MO and ab initio MO calculations. — J. Mol. Struct. (Theocheni) 1987, str, 307- 315 (1989) (avtorji: J. Mavri, F, Avbelj in D. Hadži).
Differentiation between dopamine and serotonin agonists by statistically evaluated similarity of molecular electrostatic potentials, — v: Trends in Medicinal Chemistry 68, H. Van der Goot, G. Domanv, L. Pal los and H. Tim merman (Eds.), Elsevier. The Netherlands, 1989. str, 417—42S (avtorji: D. Hadži, D. Kocjan, J. Koller in M, Hodošček).
Moleculur electrostatic potentials: A critical assessment in QSAR and a tryp-tamine binding model. — v: QSAR: Quantitative Structure-Activity Relationships in Drug Design, J. L. Fauchere (Ed.), Alan R, Liss, Inc., New York, USA, 1989, str. 259—263 (avtorji: D, Hadži. J. Koller in M. Hodošček).
Ab-initio calculations on the pro tona t ion of simple amides by HtO+, Effects of discrete hydration and solvent cavity. — J, Mol. Struct. 194, str. 191—201 (1989) (avtorji: M. Hodošček, V. Harb in D. Hadži).
Proton transfer in the HCOOII. CHJZHt complex. Ab initio study with various basis sets and solvent reaction field. — J. Mol, Struct. 198, str, 461—473 (1989) (avtorja: M, Hodošček in D. Hadži).
MNDO/H and AM 1 calculations on the formic aid — metylamine complexes. — J. Moi. Struct. (Theochem) 200, str, 533—541 (1989), (avtor)a: 3. Koller in D. Hadži).
Quantum chemical modeling of some biological mechanisms involving proton transfer. — Pure & Appl. Chem. 61, str. 2175—2183 (1989).
P totemsko inženjerstvo. — v: Tehnologija i razvoj, Jugoslovenska naučna tribina, Beograd 1989, str. 497—403, (avtorji: F. Gubenšck, D. Hadži in V. Turk).
Ah initio MO calculations of hvdrogen bonding between guanidine isosters and carhoxylate. — J. Mol. Struct. (Tlieochem) 183, str. 371—379 (1989) (avtorji: M. Hodošček, D. Hadži in T. So Ima j er).
Tautomerism, protonation, and interaction with formiate, of phenylimino-imidazoline and benzyltmidazolidine. AM 1 and ab-inition 4-31 G calculations. — J. Mol. Struct, (v tisku) (avtorja: J, Mavri in D. Hadži),
Ab-initio SCF and Moller-Plesset calculation on the hydrogen bond in hydrogen maleate. — J. Mol. Struct, (v tisku) (avtorja: M. Hodošček in D. Hadži).
Ab-initio SCF and Moller-Plesset calculation on the hydrogen bond in hydrogen malonate. Effects of neighbour ions and polarisahle medium. — J. Mol. Struct. (Theochem) (v tisku) (avtorji: J, Mavri, M. Hodošček in D. Hadži).
Anton Ingolič
Postavljanje. Roman, Moje pisateljevanje 1980—1989. Avtobiografski zapis z bibliografijo. — Prešernova družba, Ljubljana 1989 'Zbirka Vrba/ 303 str.
Bližnjica. Novela. — Srce in oko, Ljubljana 1989, 10. št., str. 621—625.
Delo prinaša zadovoljstvo. Intervju z menoj opravila M, Levičar in J. Jurnč. — Vzajemnost, Ljubljana 1989, 4. št„ str. 16—17.
Družinski festival. Odlomek iz istoimenskega romana. — Rodna gruda, Ljubljana 1989, 3. št,, str. 40—42.
PREVODA
Poveri i ivo. Odlomek iz mladinske povesti Zaupno. Prevedel Tode Čolak. — Z maj j Beograd 1989, 3. št., str. 6^ 8 in 4. ši., str. 22—23.
Z ar zaista samo dvadeset i jedan dan. Odlomek iz romana Po s! avl j an je. Prevedel Ivan Brajdič. — Komunist, Zagreb 1989, 9. junij, str. 19.
Franc Jakopin
Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja. — Zbral in uredil Franc Jakopin, SAZU, Ljubljana 1989, 410 str.
Tine Ixtgar — slovenski dialektolog in jezikovni zgodovinar. — Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja, SAZUr Ljubljana 1989, str, 9—18,
Jan Buudouin de Courtenay w jyzykoznawstwie slow&Hskirh. — Jan Nie-cislaw Baudouin de Cou r ten ay a lingwistyka swiatowa, Materialy z kon-ferencji mi^dzynarodowej — Warszawa <3—7 IX 1979, Vroclav—Varšava —■ Krakov - Gdansk — Lodž, 1989, str. 429—434.
Pokrajinski tipi slovenskih priimkov, — Zbornik predavanj 25. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, FF, Ljubljana 1989, str. 61—65,
Jezik in stil Enciklopedije Slovenije. — Zbornik referatov s simpozija Slovenski jezik v znanosti 2—21, in 22, 12. 19S7, Znanstveni inštitut FF, Ljubljana !989, str. 227—232,
Tretja knjiga Enciklopedije Slovenije. — Delo — Književni listi, 7. december 1989.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE 3. knjiga, Ljubljana ]9S9
Florins ki T. D. (127); Furlan Metka (163); germanistika (206); G j ur in Velemir (217).
Vinko Kambic
LiveUo d'informazione e rifles si psichici dei lavoratori deU'industria del cementu amianto sui pericoli professionali per la salute. — La medicina del lavoro (Milano) 80, 1989, str. 264—266 (soavtorica: M. Tu še vijak).
Anatomische. Merkmale des Reinke-Raumes und Atio-Pathogenes des Reinke-Odems, — Extraeta Oto-Rhino-Laiyngologiea (Berlin) 11, 19S9, sir.
224—246	(soavtorick M. Gale, Z. Radsel),
Laryngeal chondrosarcoma: is conservative surgery adequate treatment. — ' The Journal of Laryngology and Otology (London) 103, 1939, sir. 970—972 (soavtorja: M. Zargi, N. Gale).
Alteratidns in the laryngeal mucosa after exposure to asbestos. — The British Journal of Industrial Medicine (London) 46, 1989, str. 717—723 (soavto-rici: Z. Rad šel, N. Gale).
Primer bolnice i dvema primarnima karcinomoma in z dvema osamljenima zasevkoma v pljučih, — Zdravstveni Vestnik (Ljubljana) 53, 1989, str, 19—21 (soavtorji: M. Jarc, N, Gale, J, Zupančič, A. ¿upevej.
Psihološka in socialna prilagoditev na odstranitev grla. — Symposia OR L lugoslavica (Zagreb) 23, 1989, str. 22—26 (soavtorjaj M. luševljak, M, Žargi).
Komu zvoni ^ zdravstvu. — Zdravstveni Vestnik (Ljubljana) 58, 1939, str, 249—253,
Lectins and Cytokeratins as markers for evaluation of laryngeal hyperplastic aberrations. — Pathology Research and Practice (Stuttgart) 185, 1989, str. 61 (soavtorji: N. Gale, D. Ferluga, M. Žargi, N. Zidar),
Lectin binding patterns and expression of cytokeratins in laryngeal hyperplastic aberrations. — Adriatic Society of Pathology (Ravenna) 1989, str, 65—67 (soavtorji: N, Gale, D. Ferluga, M, Žargi, N, Zidar).
Hripavost pri otrocih — posledica vnetja. — Zdravstveni Vestnik (Ljubljana) 58, 1989, str. 342—345 (soavtorici: Z. Rad sel, N. Galch
AIDS v otorinolarihgobgijL — Medicinski Razgledi (Ljubljana) suppl, 5, 1989 (v tisku) (soavtorji: A. šmid, N. Gale, M, Žargi).
Janko Kos
Postmoderno vreme. — Književnost, 44, 1989, St. 1—2, str. 159—164; št. 3, str. 366—374; £t 4, str. 588—596; Št. 5, str. 765—772.
Slovenske filmske perspektive, Erotika v slovenskem fit mu, Boštjan Hladnik ali ambicije slovenskega filma, Sociologija slovenskega filma. — v: 40 udarcev — Slovenska filmska publicistika o slovenskem in jugoslovanskem filmu v obdobju 1949—1988, Ljubljana 19S3, str. 73—79, 108^—112, 151—156, 159—171.
Tematizacija slovenstva in jugoslovanstva v poeziji slovenskih razsvetljencev. — v; Komparativno proučevanje jugoslovenskih književnosti (3), Zbornik rad ova, Zagreb-Varažd in, prosinec 1988, Str. 29—42.
Slovenska literatura po modernizmu. — Sodobnost, 37, 1989, št. 3, str.
225—233;	St. 4, str. 408—417; št. 5, str. 484--f92; št. 6—7, str. 642—652, Št. 8—9, str. S25—S34,
Anton Ocvirk in problem literarnOzgodovinske metode, — v: Razprave — Dissertationes XII, Ljubljana 1989, str. 71—87,
Berilo III. (Uredil dr. Janko Kos, souredniki: Andrijan Lah, Peter Kolšek, Tine Logar, Stane Šimenc). — Maribor 1989. 255 str,
Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. — v: Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani 1919—1989, Ljubljana 1989, str. 223—225.
Književnost. Učbenik literarne zgodovine in teorije. — Maribor 1989, 531 str.
Šestdeseta leta. — v; 50 let (Srednja Sola za računalništvo), Ljubljana 1989, str. 25—27.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 3. injiga, Ljubljana (tudi strokovni urednik za
književnost)
elegijat soavtor (24); ep (49); epika (52); gazela (186); glosa (252).
Uroš Krek
POMEMBNEJŠE IZVEDBE SKLADB
Dedicatio (Posvetilo) — Velenje (krstna izvedba), Celje, Beograd, Beljak, Ljubljana.
Simfonietta — Ljubljana,
Canlicum Resianum — Ljubljana, Kanal, Opatija
Koncertna fantazija za klarinet in orkester — Opatija.
Rapsodični ples — Trst.
Investiones ferales za violino in godalo — Hercegnovj, Kloten (Švica).
Trio za violino, violo in violončelo — Ziiricb.
Espresji-vo za flavto in klavir — Kranj, tekmovanje jugoslovanskih glasbenih umetnikov v Zagrebu.
Trije impTomptuji za violino sol o — Ljubljana (krstna izvedba).
Sonatina za klarinet in klavir — Ljubljana, Postojna,
Samotno ugibanje za mešani zbor (besedilo Jože Udovič) — Kranj, Ljubljana, Gorica, Trst, Bled, Rogaška Slatina, Vitoria, Tievino, Antonana (Španija).
Marko skače za moški zbor — Gorica, Tržič (Monfalcone), ZDA,
Nlko Kure i
Igra »II ime se t aestas« jezuitskih dijakov v Ljubljani l. 1651. — Traditiones 18, str. 107—113.
Versko (duhovno) gledališče na Slovenskem v obdobju baroka. — Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana 1989, Str. 395—416 (Obdobje 8).
Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1S4S. — Prvi del, 3. snopič. Ljubljana 1989, str. 225—331 fprva knjiga je s tem zaključena] {= Gradivo za narodopisje Slovencev, SAZU II. r. za filol. in literarne vede 3).
Praznično teto Slovencev. Staro svet ne Šege in navade od pomladi do zime, I,—II, — Ljubljana 1989, 621 in 627 str.
Vilko Novak SO-letnik. — Mohorjev koledar 1990. Celje 1989, str. 160—161.
Milko Matičetov sedemdesetletnik. — Delo, 12. september 1989.
Hudi Kyovsky
Varstvo delavca pred nezakonitimi posegi v celotnost njegove osebnosti v zbirkah podatkov. — Združeno delo 1989, str. 8 (v tisku).
Prenova delovnega prava v EGS. — Združeno delo 1989, št. 3, str. 237—243.
Kolektivna pogodba o delu v SR Sloveniji. — Pravna praksa 1989, št, 19, str. 2—3.
Kolektivna pogodba o delu — v Evropi. — Pravna praksa 1989, št, 18. str.
Valentin Logar
Slovanski lingvistični atlas. 25. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj, — Ljubljana 19R9, 9—22,
ÜESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 3- knjiga, Ljubljana !<J$9
Gorenjsko narečje (278—279).
Janez Matjašič
Monography of the family Scutariellidae (Turbellaria, Temnocephalidea). — Opera SAZU, Ljubljana (v tisku).
Temnocephales, svetovna enciklopedija podzemeljskih živali, Paris (v tisku).
Jože Maček
Kontaminacija tal s hmeljišč z ostanki kloriranih ogljikovodikov ter hmeljnih storžkov z ostanki bakra v Sloveniji. — Zbornik Biotehniške fakultete ser. Kmetijstvo, 53, 1989, str. 199—204 (soavtorja: Jona Repe, Andrej Gartner).
Kontaminacija tal s koruzišč z ostanki triazinov in kloriranih ogljikovodikov ter koruznega zrnja z ostanki triazinov v Sloveniji. — Ibid. 53, 19S9, str. 205—210 (soavtorica: Jona Repe).
Listni zavrtači Slovenije. — lbid. 53, 1989. str. 159—166,
Osetljivost izo lat a PhomOpsis vitícola Sacc., uzročnika črne pjegavosti vi nove lože na neke fungicide. — Zaštita bilja (Bgd.) 40 (I), 1989, 187, str. 27—33 (soavtor: Jože Zgur).
Bioakumulacija, reaktivnost in sinergizem — osnovni procesi v biosferi. — Simpozij »Ekosocializem — nov družbeno razvojni projekt*, Maribor, 12,—13. oktober 1989, 10 str.
Agronomske raziskave in viiriivo okolja. Onesnaženje z ostanki sredstev /a varstvo rastlin. — Slovenija 88 Okolje in razvoj: SAZU, Ljubljana 1989, str. 220-227.
Izvještaj o radu fitopatoloike sekcije simpozijtuna. — Glasnik zaštite bilja (Zgb.), XII, 1989, 1, str. 21.
Alternativna fitomedicina uvjet alternativne bil j ne proizvodnje. — Ibid, XI, 1988, 10-11, str, 376—387.
Vpliv naravi tujih snovi na živi svet v ktdttvirani krajini. — Referat na zboru Slovenskega društva za osuševanje in namakanje v Ljubljani, 10. februar 1989, 14 str.
Pomembna knjiga o rastlinski bakteriologiji. — Sodobno kmetijstvo 22, 1989, 3, notranja naslovna stran, (prikaz).
P rover a mogttčnosti sistemičnog djelovanja bakra put cm žice na neke uzroč-nike gljivičnih oboi j en j a na rajčici. — Jugoslavensko savetovanje n print eni pesticida, Opatija, 5.—9. december 1988: Zbornik radova 10. str, 171—175, Savez drušlava za zaštitu bilja Jugoslavije, Beograd 1989 (so-avtorica: Irena Seme).
Strah gradskih stanovnika pred reziduama jitofarmačeti t skih sredstava u hrani u dve ljubljanske o petne. I. — Ibid, str. 183—195.
Kemično varstvo rastlin in varstvo okolja. — Strokovni posvet Republiškega centra za pospeševanje kmetijstva »Kmetijstvo in okolje« Bled, 23.—24, november 1989, str. 87—92.
O osnovnih postavkah alternativnih pridelkov ali bioiiveža. — 12- Bileneevi živilski dnevi, Ljubljana, 23. november 1989, Biož.ivila 12, str. 7—13.
Vpliv sodobnih agrotehničnih postopkov na zdravje rastlin in okolja. — Sodobno kmetijstvo, 22, 1989, 4, str, 158—160 (hkrati referat na posvetovanju o varstvu rastlin Agrotehnika — Gruda na Bledu. 2.—3. februar 1989).
Slovensko kmetijstvo skozi zgodovino. — Sodobno kmetijstvo, 22, 1989, 2, str, 68—72 (hkrali referat na seminarju Slovenske kmečke zveze v Novem Mestu, 14. januar 1989).
Ob dvestoletnici Jožefa II., »kmečkega cesarja«. — Mohorjev koledar 1990, Mohorjeva družba Celje, 1989, str. 107—110.
Acta htstorico — economica Jugoslaviae. — Skolska knjiga Zagreb, Vol. 14 (1), 3987, 232 str. Objavljeno tudi v: Zgodovinski časopis 42, 1938, 4, str, 610—613 (prikaz).
PREVODI
Serija 8 knjig Moje sobne rastline, Mladinska knjiga, Ljubljana 1939, vsaka po 66 sir.: Listnate rastline, Oskrba in zdravje, Pomlad v hiši. Lončnice, Poletni cvetlični okras, Zeleni okras, Še o listnatih rastlinah, S očitke.
K renter Marie Luise: Biovrt, — DZS, Ljubljana 1989, str, 7—269,
Boris Majer
RAZPRAVE IN ČLANKI
Razmišljanje o drugačni Zvezi komunistov. — Teorija in praksa, t—2, 1989, str. 188—204.
Družbenoekonomski vidiki političnega pluralizma. — Teorija in praksa, 6—7, 1939, str. 790—800.
Evforija iti tveganje. — Komunist, Ljubljana, 21. julij 1989, str. 10.
INTERVJU
»Mi Slovenci se mrzimo«. — »8 Novosti«, Beograd, 23. november 1989, serija »Zašto se mrzimo«, str, IS—19.
Ernest Mayer Glej str, 360.
Jane/. Menart
IZVIRNE FESMt
Tri balade: Pridiga, Nagrobnik, Lutnja. — Sodobnost, 1989, 1, str. 1—6. {Pridiga ponatis, drugo novo.)
Februarske frfre, — Ciciban, 1989, Št. 6, str. 1—3,
Potepinov Eldorado, Spoznal sem (pod naslovom Pod kužnim znamenjem).— Srce in oko, 1989, št. 2. str. 95, 96 (ponatisi).
Srednjeveške pridige in balade: Pridiga o bojni s/avi in peli božji zapovedi, Tabor, Pogreb, Pridiga o eni sami pravi sveti veri. — Sodobnost, 1989, 11, str. 993—1000,
IZBIRNE PESMI V TUJIH PREVODIH
Elegija (Tiho si v subo prišla). Pesem jesenske aleje, Odiseja, Jaz, Ljubi kruhek, Not na kmečki mizi, Jezero, katjuša, Hočem, Čas sedi.... Domovina, Spoznal sem... Exegi monttmentum. — v knjigi: Poezija Slovenije — Poezija Slo veni i, XX. vek. — Hudožestvennaja literatura, Moskva 1989. (prevedli: Tuna Moric, Boris Sluckij),
Vojno sodišče, Sončni zahod, Hrast ob cesti, Kolona, Padli gverilec. — v knjigi: Vsej siloj Žimi. Zarubežnaja antifašistskaja i antivoennaja poezija v perevodah s ve rdi ovs ki h poetov, Sredne-Uraljskoe knižnoe izdateljstvo, Sverdlovsk 1989 (prevedel: Boris Marjev).
Pesem jesenske aleje, Nož na kmečki mizi. Croquis, Majska, Kolona, Poho-jena fotografija, Hrast ob cesti, Sončni zahod, De re publica. — v: Antologija savremene slo vena čke poezije. Uredil Ciril Zlobec, Drainac, P roku pije, 1988. (De re publica prevedel Eugen Werber, vse druge Saša T ra ¡kovic).
Croquis, Polnoletnost. — v gruzinski reviji: Saundže (Zakladnica), 1987, št. 6, str. 215—216. Tbilisi 1987 (prevedel: Besik Harakauli).
ČLANKI
Ali je slovenski narod suveren? (Referat na javni tribuni v Cankarjevem domu, 15.—16, september 1988). — Sodobnost, 1989, 1, str. 11—15. Ponatis v: Suverenost slovenskega naroda. Zbor slovenskih kulturnih delavcev, Ljubljana, 15. in 16. november 1988, Izdala Svet za kulturo pri Predsedstvu R K SZDL Slovenije in skupščina Kulturne skupnosti Slovenije, Ljubljana, januar 1989, str. 290—296.
Droben up tudi za vso Jugoslavijo, (Odgovor na anketo o pomenu sprejetja dopolnil k ustavi S RS). — Sodobnost. 1989, 11, str. 1007—1009,
UREDNIŠKO DELO
Anton Aškerc: Balade in romance, /890. (Faksimile). — Izdal »Svet knjige« pri založbi Mladinska knjiga, Ljubljana 19S9,
RADIJSKE ODDAJE
Francois V ilion: štiri pesmi, — Radijski nokturno, 13, julij 1989 ob 23.05 do 23.15.
Janez Menart: 60-letnik. Literarni večer in pogovor. (Srednjeveške pridige in balade). Radio Ljubljana, 1, 28. september 1989 ob 21,05 do 21.45.
(Intervju. — Glas Ljubljane, 30. september 1989 od 17.—18. ure.
RAZNO
Sai ti Staparski: Večer plesa in poezije: Avtorski recital, (Z izraznim plesom povezane recitacije pesmi in prevodov J. Menarta: Stara kavarna, Nočno kolovratenje, F Viliun: Balada, Byron: odlomek iz Parizine.) Cankarjev dom. Mala dvorana, 26, februar 19E9 ob 19, uri,
Kieselsteinski večeri. Večer s Proustom in Villonom. Dramatiziran recital izbora iz pesmi F. V i Ilona. Izbor Marjan Pušavec. Zamisel Alenka Bole. Izvajalci: Ta lijan i ljubitelji kiesel-stcjnski, 14, junij 1989.
(Alenka Kozinc): Literarna mapa 42: Janez Menart. (Učni pripomoček). Zavod za šolstvo, 1989. (8 večjih strani s teksti in slikovnim gradivom o avtorju).
Janez Menart: Literarna pokrivanka Slovenije. Izdala Mladinska knjiga, Svet knjige, oktober 1989 (Literarnoizobraževalna igrica).
Aleksander čolnih: Petintrideset let prijateljevanja. Pogovor s pesniki Pesmi štirih, — Srce in oko, 1989, Št. 2, str. 9(1—99, (Avtorizirana priredba televizijske oddaje Petintrideset let 9. in 16. septembra 1988),
UOLASBITVE
Mojmir Sepe: Pesem (Ce roka v roki obleži). Festival jugoslovanskega šansona, Rogaška Slatina, 1983.
Milan Ferlež-' Katjuša. Festival jugoslovanskega šansona, Rogaška Slatina, 1983.
Janez Milcinski
ČLANKA
»El Asnam, potresi. — Srce in oko, Prešernova družba, februar 1989, 2, str. 109—118.
»Korzika, I, december 1981«. — Srce in oko, Prešernova družba, marec 1989, 3, str, 188—194.
Lev Mlliinski
ZNANSTVENI IN STROKOVNI SESTAVKI
Depression und Selbstmord. — Plzensky lekarsky sbornik, sv. 56, 1988, Läkaf-ska fakulteta University Karlovy v Plzni, str. 121—127,
Socijalno psihij atrij ski pristup u stdcidologijL — Suicidologija (Izabrani ra-dovi druEog Jugoslawen skog kongresa za prevenciiu samoubojstva) ur. N. Mandič, Zbor liječnika Hrvatske, O. D, Osijck, 1988, str. 17—27 (avtorja: L, Milčinski, V, Mnačevič). Objavljeno tudi v slovenščini: Socialno-psihiatrični as pek t samomorilnosti, — Psihoterapija 17, Samomorilnost, UPKrLjubljana, 1988, str, 11—26 (soavtor: V. Muačevič).
»Veste, včasih je le prehudo .— v: Samomor in samomorilni poskusi v Sloveniji v letu 1987, U KP, december 1988, str. 21—29.
Zdravko Mlinar
SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE
Proturječnosti društvenog razvoja: Osamostaljivanje i podruštl ja vanje: od isključivosti prema uzajamnosti, — CEKADE, Zagreb 1989.
CLA.NKT. RAZPRAVE
Informacijska tehnologija in prostorsko družbeni razvoj. — Teorija in praksa. Št. 5, Ljubljana 1989.
Sociološka teorija družbenega razvoja ter njeno navezovanje na empirično raziskovanje in statistiko. — v: »Vloga statistike v družbenem razvoju«, (zbornik s posvetovanja) Radenci, 29.—30. 5. 1989, Statistično društvo Slovenije, Ljubljana 1989.
Lokalni odziv na ekonomsko krizo. — Teorija in praksa, št. 6—7, Ljubljana. Objavljeno tudi v prevodu: Lokalne reakcije na e.kunomsk.u križu, Komuna št. 5, Beograd, 1989; Phenomenology of the Local Response to the Economic Crises, Revija za sociologi ju, št. 4, Zagreb 1988, (dopolnilo k bibliografiji za leto 1988).
Nacionalna identiteta t' procesu deteritorializacije. — Teorija in praksa, št. S—9, Ljubljana 1989.
Na poti. v informacijsko družbo. — Teorija in praksa, št. 10, Ljubljana 1989.
Na poti v informacijsko družbo. — Teorija in praksa, št. 8—9, Ljubljana 1989.
Slovenski utrip, Javno mnenje 88—89, poglavje: Razvojne težnje: pluralizem in povezovanje z razvitim svetom, Knjižnica FSPN, Ljubljana 1989, str. 1—9 (soavlorji: N. Toš, P. Klinar, B. Markič, Z, Roter, C. Trampuž).
Profesionalna kultura, družboslovno raziskovanje in družbena praksa. — v: Družboslovje na Slovenskem, (gradiva s posveta) 5 — 6 januar 1989, I. zvezek, MC CK ZK Slovenije, Ljubljana 1989 (str. 26—62 in zaključna beseda, str. 831—837). Objavljeno tudi v prevodu: Profesionalna kultura, sociološko istraživanje i društvena praksa: Predloži m j era za brž i razvoj (dru-številnih) nauka, posebno sociologije. — Pregled, št. 4—5, 1989.
Individualna avtonomija, in človekove pravice v razvojni perspektivi, — v: Študijski dnevi FSPN, zbornik: ¡¡Socializem in demokracija«. Knjižnica FSPN, Ljubljana 1989.
Družboslovje danes: Profesionalna identiteta brez sovražne obkolitve? — Delo, marec 1969.
Sociološki odzivi na probleme okolja. — Teorija Ln praksa, št, 11—12, Ljubljana 1989.
Hipotetične situacije. — v: Komunist, 3. marec 1989.
V preddverju znanstvenega delovanja, •— v: Komunist, 3. marec 1989,
Intervju, Radio Zagreb, ob posvetovanju »Socializem in demokracij as, (posneto), 23. oktober 1989.
Jugoslovenska ideologija i zbil j a na pragu informacij skog doba. — Zbornik ITI. programa Radio Zagreb, št. 21/22, 1988, izšlo 1989.
Dušan Moravee
Lojz Kraigher, Zbrano delo. Deseta knjiga. Uredil in napisal opombe (str. 203—329). Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, — DZS 1989, 384 str,
Kidričevo evidentiranje in vrednotenje gledaliških »stoletij beležko. — Razprave TT, razreda S AZU XII, Ljubljana 1989, str. 89—104 (tudi urednik zbornika),
Neznano Koblarjevo »pismo« Bojema Stupici. — Sodobnost 1989, str- 544— 549,
Oton Berkopec. — Letopis S AZU 39, Ljubljana 1989, str. 125—126.
Nušič izmedju aplauza slovenačke publike i prigovora kritike, — Novi Sad 1959 (Zbornik Slerijinega pozorja, str. 252—257).
Medaši u razvoju (starijej pozorištne kritike u Sloveniji, — Scena (Novi Sad) 1989, knj. II, br. 6, str. 164—175.
GF.SLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 1. knjijja, Ljubljana 19S? (tudi strokovni vredni !t
ca gledališče do 1945]
Filipič Lojze (105), Frontna gledališča (158), Gale Jože (176), Gavella Branko (185), Glavina Slavka (223), Gledališče do 1945 (236—240), Gledališče mladih (243), Gledališče v NOB (244), Gledališki list (248).
Janez Orešnik
Modern Icelandic vowel quantity revisited. — v zborniku: Yugoslav General Linguistics. Uredil Milorad Radovanovic. Linguistic and Literary Studies in Ecastern Europe, vol. 26, str. 227—140, Amsterdam, John Benjamins, 1988,
Die neuisländische Vokaiquantität — ein neuer Versuch der Beschreibung. — v zborniku: über Brücken, Festschrift für Ulrich Groenke zum 65. Geburtstag, Uredil Knul Brynhildsvoll. str. 39—55, Hamburg, Buskc, 1989.
Smer Splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. — v /.borni ku: Uporabno jezikoslovje. Uredila Inka Štrukelj. — V. kongres Zveze društev za uporabno jezikoslovje Jugoslavije, str. 399—402. Ljubljana, Zveza društev za uporabno jezikoslovje Jugoslavije, 1989.
Računalniško prepoznavanje slovenske skladu je (jezikoslovcev predlog). — v zborniku: Slovenski jezik v znanosti 2. Uredila Ada Vidovič .Muha in Nace Sumi, str. 129—143, Ljubljana, Filozofska Fakulteta, 1939.
Boris Paternu
Obdobja in slogi v slovenski književnosti. Študije. — Zbirka Kultura, M K Ljubljana 1989, str. 1—237.
Das Ausgangsmodell der slowenischen Lit er at ur kritik. — Wiener s la wis tische r Almanach, Bd. 22. 1988, Str. 155-169.
Modeli slovenske literarne kritike. — Razprave-Dissertationes XIV, Razred za filološke in literarne vede SAZU, Ljubljana 1989, str, 1—24,
Jernej Kopitar — Vuk Karadžič — France Prešeren. — Wissenschaftliche Zeitschrift der Humboldt Universität zu Berlin, Reihe Gesellschaft s Wissenschaften, Vuk Karadžič, seine Zeit und wir, 38. Ihr., 1989 Heft 1, str. 25—33.
Barok pri Prešernu. — Obdobja 9, Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana 1989, str. 67—-78.
Zdravi j ica skozi čase. — Prešernova Zdravi j ¡ca, Faksimile izdaje iz leta 1944. Založba Borec, Ljubljana 1988, spremna beseda, S str.
Francoska revolucija in slovenska literatura. — Sodobnost, XXXVII, 1. 1989, št. 8—9, str. 730—732. Odlomek objavljen z islim naslovom v: Delo — Književni listi, 29. junij 1989, str. 3.
Pesnik Edvard Kocbek. — Naši razgledi, XXXVIII, št, 18 (905), str. 524—525.
Cerkev in poezija. — Vloga Cerkve v slovenskem kulturnem razvoju 19. Stoletja, Simpozij 1989, Slovenska matica, Družba svetega Mohorja v Celovcu, Goriška Mohorjeva družba v Gorici, Ljubljana 1989, str. 14S—152.
Estetika »dveh brezen<r v Bratih Karamazovih (odlomek daljše razprave), — D^loKnjiževni listi, 20. julij 3989, str. 5.
Sprem«(j beseda. — Lojze Krakar, Klinopisi — DZS, Ljubljana 1988, Str, 49-53.
Bartolov roman »Alamut* (odlomek). — Delo-Književni listi, 23. november 1989 (nad.), str. 4—5.
Kersnikove Kmctske stike, — Janko Kersnik, Kmetske slike, Kondor 61, 4. ponatis, Ljubljana 1989, spremna beseda, str, 61—86.
Janez Peklenik
Human Capital — the Decisive Factor in Transfering Research Results into New Products and Technologies, NAS-SAJ Workshop on Introducing Research Results into Practice. — Jugoslovenska Akademija znanosti umetnosti, Zagreb, 15.—24. maj 1989, str. I—11.
Monitoring oj a Drilling Process by a Neural Networki — P roc, of the 21. CIRP-International Seminar on Manufacturing Systems, Stockholm, 5,— 6. junij 1989 (avtorji: E. Govekar, I. Grabeč, J. Peklenik).
Izobraževanje podplomskih študentov za razvoj. — Zbornik GZ in UEK »Univerza in gospodarstvo«, 1988, str. 25—32,
Fertigungskybernetik — eine neue ivissenschaffttche Disciplin fiter die Pro-duktionstecknik. — Sonderdruck der Technischen Univers!tact, Berlin
1988,	str. 1—25
Development of a CAD-System based on Part Engineering Model and Binary Coding Matrix, — CIRP-Annals, Vol. 37/1, 1988, str, 135—140 (avtorja: J, Peklenik, G. Hiebanja).
Development of the Knowledge Based CAPP-Interface Linking CAD and CAM, Software for Factory Automation, — Proc. of the I Ft P WG 5. 3 Working Conference, Tokyo 1987, str. 273—277 (avtorja: A. Sluga, J. Peklenik).
Zur Entwicklung neuzeitiger Konzepte voit Fertigungssystemen. — ZWF-CIM Vol. 83 (1988), Sondernummer, str. 6—8.
Surface Interface Concept in Manufacturing Processes. —- CIRP-Proc. on Manufacturing Systems (1987), Vol. 16, No. 2, str. 161—174, public ira no v letu 1989,
Univerza včeraj, danes in jutri. — Vestnik UEK Ljubljana, 1988/89, letnik 18, str, 174—181
O strategiji razvoja univerze za konkurenčna tržišča. — Naši Razgledi, 20. junij 1989.
Contribution to Development of £1 Generative CAPP-System Based on Manufacturing Process Topology. — CIRP-Annals (1989), Vol. 38/1, str. 407— 412 (avtorja: J. Peklenik, A, Sluga).
Kritična analiza programske opreme za računalniško integrirano proizvodnjo CIM. — 17. seminar LAKOS-a: EX APT programski sistem za CIM, junij
1989,	str. 1—17.
The Rolté of Modelling and Simulation Techniques in CIM, — Proc. of the 54 Salone internat, delie nuove Technologie e deli Innvovazione "la Oualita per l'Europe 8,—10. Nov. J9S9, Torino, str. 1—16.
Tehnologija in razvoj (urednik J. Peklenik.) Edicija »Jugoslavija u razvoju« Monografija III,, Jugoslovenska naučna tribina, Beograd 1989, 1151 strani,
Anton Peterlin
M ono planar small angle neutron scattering by sem'icrystalline polymer solids containing homogeneously distributed otherwise identical deuterated polymer molecules. — v reviji: Makromol. Chcm., 190, 1623 (1989),
Mario Plenlčar
Rado Gospodaric 19ŠŠ—1988. — Nekrolog v Memoire Sodetä gcologica Italiana, 40 (1987), Roma 1989. str, 7—8.
History of geological investigations of the Karst (Kras) region and the neighbouring territory (Western Dtnarides). — Memoria Soc. geologiea Italian*, 40 (1987), Rosna 1989, str. 9—20 (soavtorji: R. Pavlo vec, K, Drobne, B, Ogorelec in F, Sušteršič).
The Dolenja vas section, a transition from Cretaceous to Paleocene in the NW Dinarides, Yugoslavia. — Memone Soc. geologica itaiiana, 40 (1987), Roma 1989, str, 73—84, 6 tabel (soavtorii: K, Drobne, B. Ogorelcc, F, Bara ti ol o, D. Turnšek in M. L. Zucchi — Stolfa).
Geološka zgradba Slavnika. — Zbornik Obalnega planinskega društva Koper 1949—1989, Koper 1989, str. 28^31.
Geološke zanimivosti iz zahodne Bolgarije. — Proteus, 52/2, Ljubljana 1989, str, 64—66 (soavtorja: A, Pamukčiev in R. Pavlo vec).
Janko Ploterski
Devetindvajseti oktober 1918. — v: Glasnik Slovenske matice 13, 1989, 1, str. 31—35 in 49—50.
Zunanji odmevi deklaracijskega gibanja. — Zgodovinski časopis 43, 1989, 3, str. 59—64.
NOB na Kosovu i. pitanje antifašizma. — Zbornik Kosovo, Beograd 1989, str. 109—117. (Tudi izdaja v angleščini,)
O kosovskoj krizi. — v: Obeležja, 1989, Priština, str. 85—95, Objavljeno tudi v slovenskem prevodu v: Naši razgledi 33, 6. oktober 1989.
K PI t srpsko pitanje. — v: Osnivački kongres KP Srbije, Zbornik, Beograd 1988, str. 334—337.
Jugoslavija i revolucija. — v: Jugoslovcnski istorijski časopis 24, 1989, str. 1—4 in 51—54,
Slovenački Socijalistt u emigraciji i stvaranje Jugoslavije 1918. — v: Stvaranje jugoslovanske države. Zbornik, Savet akademija nauka i umetnosti SFRJ, Beograd 1989, str. 91—95.
Ob odkritju spominske plošče profesorju Franu Zwittru. — Zgodovinski časopis 43, 1989, 3, str. 442—443.
Stojan Pretnar
RAPRAVE JN CLAN Iti
Sodobna znanstvenotehnološka revolucija in intelektualna lastnina. — v: Primorska srečanja 95/96, 1989, str. 223—229.
Francoska revolucija in intelektualna lastnina. — Naši razgledi — NR po svetu, št. 16. 25. avgusta 1989, str, 452-^53.
RAZGOVORI — INTERVJUJI
Primorska srečanja 87/88, 1988; v rubriki: Predstavljamo primorske Strokovnjake, str, 594—598.
Telex, 22, feberuar 1989, str. 18—20, pod redakcijskim naslovom »Jugoslavija je padla s Kon Tiki ja«.
RECENZIJE
Alexander Vida, »Das Warenzeichen in der Wirtschaft der sozialistischen Länder«, — v: Gewerblicher Rechtschutz und Urheberrecht (skr. GRUR), Internat. Teil, 1983, str. 617—618; objavljeno tudi v: Pravnik, št. 11/12, 1988, str. 697—698.
Staatliche F o rschimgsfdrde rung und Pateniischutz, Band I, USA (1982) in Band III, Westeuropa und Rechtsvergleichunc (1985), VC H Verlagsgesellschaft, Weinheim. — v: Pravnik, št. 11/12, 1989, str. 699—702.
Janko Arah, Pravna ureditev drulb. — Gosp. vestnik, 24, fehmar 1989, str. 34,
s La Conventin de Berne pour la Protection des oeuvres Littéraires et Ar tisti-ques de J886— ¡986« — Publication du Bureau Intonation al de la Propriété Intellectuelle, Geneve 1986. — v: Pravnik, 1989, St. 8/10, str. 452—453. 453.
Krasse ri Sek ricker, »Patent- und Urheberrecht an ochschulen«, NOMOS- Vertag, Baden Baden 1988, — v: Pravnik, 1989, Št. 8—10, str. 453—454. »Die Neuregelung des gewerblichen Rechtsschutzes in China«, GRL'R-Abhandlugen, Herausgeber A. Dietz, München 1989. — v: Pravnik, 1989, Št. 9—10., str. 455—457,
Primož Ramovš
Slovenski filharmoniji za simfonični orkester, — Arhivski posnetek, S F, Ljubljana,
Koncert za violino, violončelo in orkester. — Arhivski posnetek, SF, Ljubljana. Pihalni trio. — Arhivski posnetek, RTV Ljubljana. Avizo za orgle. — Arhivski posnetek, CD Ljubljana,
To je motno za kljukasto flavto in kontrabasovsko tubo. — Arhivski posnetek, Metro Ljubljana, USTVARJENA UMETNIŠKA DELA Pismo za simfonični orkester
STA-SPAR-ECK za flavto, basovski klarinet in klavir
Trio za flavto, violo (violino) in kitaro
Doživetje za orgle in tolkala
Il agios Athanatos za Orgle
Avizo za orgle
Keratofonia za rog
Potoki za flavto
Sest etud za kljunasto flavto
Zahvala za kljunasto flavto
Pedale tenuto za klavir
Ob klavirju za klavir
Octoginta za klavir
Janez Stanonlk
Die mittealterliche deutschsprachige Literatur im slowenischen Gebiet. —
Oesterreichisehe Osthefte XXXI, Heil 3, Wien 1989, str. 276—286, The Grail Legend in Sic vene Populär Tradition. — v Zborniku: The Living. Middle Ages, Studies in Mediaeval English Literature and Its Tradition, A Festschrift für Karl Heinz Göller, Belser wissenschaftlicher Dienst Stuttgart in coopération with Buchverlag der Mittelbayrischen Zeitung Regens bürg, 1989, Str. 263—276. Letters of Marcus Antonius Kappas from Colonial America IV. — Acta Neo-
philologica XXII, Ljubljana 1989, str. 39—50, Poznavanje Kanade i recepcija kanadske književnosti u Sloveniji, — v: Zbornik saopštenja o kanadskoj književnosti, Beograd 1989, str. 76—82.
Alojz Šcreelj
Glej str. 361,
I.ujo âukljc
Consolidation and creep of soils plane-strain conditions, — Géotechnique 39, No, 2, Str, 231—250, London 1989 (soavtor: Bojan Maj es).
MIha Tišler
Heterocyclic Qui noues. — Ad v. Ileterocycl. Chem,, 45, str. 37—150 (1989), Académie Press.
Kemizacija okolja. — Slovenija 1988. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, str. 213—219 (1989). Organska kemija (srednje izobraževanje), 2. dopolnjena izdaja. — Državna založba Slovenije, 1989.
Reactions of Quaternized Imidazo-Quinazoline and -Pyridopyrimidine with Active Methylene Compounds. — Monatsh. Chcm., 120, sir. 269—272 (1989) (soavtorji: M. Dobili kar, M, Kočevar, A. Petrič ill JB. Verček).
Synthesis of Some ß-(i-Benzimidazolyl)- and (1-Benzolriazotyl) a-AminO Acids. — Heterocycles, 29. str. 281—286 (1989) (soavtorji: M. Dobnikar, M. Kočevar, S. Polanc in B. Verček),
The Synthesis of ß-Hete roary la mm o-a, fl-dehydro-a-amino Acid and ß-IIetero-arylammo-a-amino Acid Dervatives. — J. Heteroeylic Chcm,, 26. str. 145—153 (1989) (soavtorji: J. Svete, B. Stanovnik, L. Gulič in I. Leban).
Methyl 2-BenzOylamino-3-dimethylaminopenoate, a Versatile Reagent in organic Synthesis. The Transformation of Various Heterocyclic Amines into Methyl 2-Ecn7oyIamino-3-heleroaryl-aminopropenoalesr — Vestn. Slov, Kem. D ruš, 36. str. 305—322 (1989) (soavtorji: A. Hvala, 1. Simonič, B. Stanovnik, J. Svete in J. Tihi}.
Syntheses of Heterocycles by Intramolecular Cydilation of Amidines or Ami-doximes and 'tin-Out« Nitrogen Translocation. — Revs, on Hetcroatom Cbem., 2, str. 211—324 (1989). MYU, Tokyo.
One-Pot Synthesis of Substitued 3-Benzoylamino-5-oxo 5, 6. 7, R, Tetrahydro Coumarins. — Synth. Commun. 19, str. 1713—1719 (1989) (soavtorji: M. Kočevar, S, Polanc in B. Verček).
Anton Tratenjak
KNJIGE
Skozi prizmo besede. •— Slovenska matica, Ljubljana 1989, 283 str.
Pastoralna psihologija. Hrvaški prevod. — Djakovo (UPT) 1989, 429 str.
Biti človek. — Cankarjeva založba, Ljubljana 1989, 293 str.
čovjek i njegov rukopis. Prevod. — Novi Sad (v tisku).
ČLANKI
Slovenci, ne uničujmo sami sebe. — Srce in oko. Obzornik Prešernove družbe 1989, str, 35—39.
Iskanje poti do človeka. Pogovor vodil L, Lesar. — Rodna gruda, Revija za Slovence po svetu, XXXVI, 1989, 2. str, 8—10.
Otroci ne znajo več poštevanke. — Komunist, 30. december 1988, št. 52, str. 24—25.
Aktualno. — Naša žena, april 1989, str. 13.
Psihološki aspekti asimilacije. — Sodobnost, 1989, št. 5, str. 523—529.
Intervju Sodobnosti: akademik dr. A. T rs t en j ak, pogovarja se Ciril Zlobec. — Sodobnost, 37 (1989), št. 2, str. H3—122,
Smernice oznanjevalnega svetovanja. — CSS, 23 (1989), št. 1—2, str. 3—4.
K psihologiji gospodarskih potreb, napetosti in odločanja. — XIII. strokovno izobraževalni seminar ekonomistov. Društvo ekonomistov Ljubljana. Bled 1984, str, 54—53 (zapoznela registracija).
Duhovnost, pot v neznano. Duhovne razsežnosti kateheze. Mirenski grad, — Maribor 1989, str. 7—12.
Dobrota je občestvo z vsemi. — Božje okolje, 13 (1989), št, 1—2, str, 26—28.
Drutba se spreminja v jamo razbojnikov. — Novi tednik, 34 (1989), št. 12, str. 12.
Osem Slovencev za danes. — Mladika, 1989, Št. 2—3, str, 28—30.
PsiholoSki vidiki prelomnih časov. — Prelomni časi. Ljubljana 1989, str. 250—259.
Tanki niso herbicidi. — Nedeljski dnevnik, 16. april 1989, str. 8.
Psihološki vidiki asimlacije, — Večer, (nadaljevanja) v ponedeljek, torek, sredo in četrtek) 17„ 18., in 20. april 1989,
Barve in delovno okolje. — Delu in varnost, 2 (1989), str. 70—73.
Zdrav egoizem je glavnu motivacijska sila. — Delavska enotnost, 19. maj 1989, str. 10—11.
Biti Človek je teiko in hudo. — Krka, glasilo delovnih ljudi Krke, tovarne zdravil. Novo mesto, 18 (1989), 31. maj, str. 6—7.
Mladi izziv času, čas izziv mladim. — Zbornik o problemih mladih, KC, Ljubljana 1989, str. 13—20.
Recenzija (predgovor) knjige Stane A. Oblak, Moja šola radiestezije in bio-terapije. Ljubljana 1969.
Predgovor h knjigi T. Kadunc, Darilo mojih otrok. — Ljubljana 1989, str. 11—14.
Ni šole za direktorje. — v; J. Arah (urednik), Direktor in podjetništvo. Ljubljana 1989, sir. 207—211.
Nema škole za direktore. — v: Direktor 89, letnik XXI, br. 6, str. 50— 52.
Kje je trdnost in varnost življenja. Pogovor vodil S. Sitar. — Dnevnik-$o-botna priloga, 9. september 1989, str. 10—12, in 16. september.
Sočuvati dostojanstvo. — v: S. Cankovlč, Ljudi govore o modi. Murska Sobota (Pomurski tisk) 1987 (zapozneli izid), str. 52 al.
Motivacija prt delu kadrovskih in drugih delavcev. — Bilten, Motivacija in moti v ¡ranje, Zveza društev kadrovskih delavcev Slovenije, Št. Î6 (1989), str. 55—58.
Dobre in slabe strani slovenskega značaja. — CSS (1989), št. 9—10, str. 130—132.
O slovenskem človeku pred pragom tretjega tisočletja. — Naši razgledi, 20. oktober 1989, str. 585—567.
Gre za preživetje îîoveM-sfcegii naroda. — Delo — Petek, 22. december 1989.
Spoštovanje življenja, — Medicinski razgledi, 28 (1989), sir. 62—66.
Moderni človek ne ločuje vrednot od nevredno t, — Delo — Petek, 29, december 1989.
Dobra beseda je najboljša postrežba. — Gorenjski glas, 29. december 1989, str. 12,
Natrgane verige hlapčevstva. — Nedeljski dnevnik, 31. december 1989, str, 8.
Dragica Turnšek Glej str. 359
Ivan Vida v
Diferencialna geometrija. — Postdiplomski seminar iz. matematike 18. Ljubljana 1989, 142 strani.
Razmišljanje o matematiki. — Obzornik za matematiko in fiziko, 36 (1989), str. 65—69,
Josip Vidmar
Josip Vidmar — Jože Stegne; Akademik Josip Vidmar o SNOS-u. — Poročevalec, Glasilo skupščine občine Črnomelj, februar 1989, str. 10 (intervju).
Josip Vidmar — Barbara Goričar: Se hudič bo. — Delo, 11, marec 1989, str. 29 (intei-vju).
Josip Vidmar; Vsi naj bodo internacionalisti (iz intervjuja za Dugo). — Delo, Beograd 1989, št. 393, str. 14—16 (intervju).
Josip Vidmar: Vsi naj bodo internacionalisti (Iz intervjuja za Dugo.) — Delo, 27. marec 1989, str. 2.
Josip Vidmar: Iz govorov slovenskih delegatov na drugem zasedanju AVNOJ-a (Josip Vidmar ild.). — Dnevnik, 25. september 1989, str. 4.
PREVODf
Molière: Georges Dandin. (Prev. Josip Vidmar.) Stalno slovensko gledališče Trst, sezona 1988/89.
RTV
Po belih in črnih tipkah. Urednik oddaje Igor Dekle va. Sodelovali so: Josip Vidmar itd. — RTV Ljubljana l, 2. in 16. september 1989.
Retrospektiva: Komedija na Slovenskem
Molière: Zgrabite Sganarela. Prevedel Josip Vidmar, 26. oktober, 2. november 1989.
Molière: Improvizacija v Versa il lesu. Prevedel Josip Vidmar, 9. november 1989.
Molière: Namišljeni bolnik. Prevedel Josip Vidmar, 16, november 1989.
UREDNIŠKO DELO
Janez Dolenc: Simon Gregorčič. — Ljubljana, Partizanska knjiga 1989, 238 str. (Znameniti Slovenci. Urednik Josip Vidmar.)
Bruno Hartman: Rudolf Maister. — Ljubljana, Partizanska knjiga 1989, 215 str. (Znameniti Siovenci. Urednik Josip Vidmar.)
Sandi Sitar: Edvard Rusjan. — Ljubljana, Partizanska knjiga, 1989, 112 str. (Znameniti Slovenci. Urednik Josip Vidmar).
Sergij Vilfan
Poročilo o kontroli krčmarskih meril iz leta 1579. — v: Kronika 36 (1988), str. 240-242.
Foreword. — v: Elenchus fontium historiae urbana e. Volumen secundum, Pars secunda (The United Kingdom, Ireland), Leiden—New York—Ko-berihavn—Köln (Ed. J. Brill), 1988, str. 5.-6.
Die Weber- oder Leinwandelle (der Laka t). — v: Acta Mctrologiae Historicae TI, Bericht über den 4, Internationalen Kongreß für historische Metrologie veranstaltet vom Internationalen Komitee für historische Metrologie — Linz, 3.-5. oktober 1986, Linz 1989, str. 257—265.
Die ethnische Struktur der Krainer Hauptstadt in der zweiten Hälfte des 19, Jahrhunderts. — v: Bericht über den siebzehnten österreichischen Historiker tag m Eisen Stadt... September 1987 (Veröffentlichungen des Verbandes österreichischer Geschichts vereine 26), s. 1. 1989, str. 77—80.
GESLA V EMC] KLOPE DI JI SLOVENIJE. 3. knjiga, Ljubljana
Fevdalno pravo (103), Florjančič de Grienfeld, Ivan Štefan (128), Ger'scher Adalbert (210), glavar (232), glavarina (233), Gorske bukve (298), Gorsko pravo (299), gostač (314), Gozdni red (344). S soavtorji: Erberg, Janez Danijel (155), fevdalizem (101), Goršič France (300),
Lojze Vodovnik
Uvod digitalno tehniko. — Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, 7. izdaja, Ljubljana 1989, 439 str. (avtorja: L. Vodovnik, S. Reberšek).
Kaos elektronskih in bioloških nelinearnih dinamičnih sistemov. — Elektrotehniški vestnik, ELVE A 2, vol, 56, št. 2-A, str. 233—238, 1989 (avtorji: V. Valenčič, A. Jerčinovič, L. Vodovnik),
O uporabi električnih tokov v medicini. — Elektrotehniški vestnik ELVE A 2, vol, 56, št. 2—4, str. 172—174, 19S9 (avtorja: L. Vodovnik, A, Stefanovska).
FES and spasticity. — IEEE Trans, on Biomed, Engineering, Vol. 36, No. 7, Julv 1989, str. 738—745 (avtorji: A. Stefanovska, L. Vodovnik, N, Gros, S. Reberšek, R, Ačimovič-Janežič).
Krmilna tehnika. — Univerza v Maribora, Tehniška fakulteta, Maribor 1989, 179 str. (avtorji: E. Ki ker, R, Cajhen, L. Vodovnik, S, Reberšek).
Clinical experiences in wound healing by electrical stimulation in SCI patients. — RF:SNA 12th Annual Conference, New Orleans 1989, p, 171—172, paper 21,1 (avtorji: R. Savrin, H. Benko, A. Stefanovska, L. Vodovnik, M. Maležič).
Toward a logic for the effect of electrical stimulation on wound heading. — RESNA 12th Annual Conference, New Orleans 1969, p. 173—174, paper 212 (avtorji: A, Stefanovska, L, Vodovnik, 1. Kononenko).
Li ječ en je dekubitalnih rana pomoču električne stimulacije kod bolesnika s ozljedom vratnog dijela kralješnice. — Zb. Simp, Vratna kralješnica, Varaždinske Toplice, 27.-29. oktober 1989, str. 138—141 (avtorji: R. Öavrin, R, Turk, L. Vodovnik, A. Stefanovska, M. Malezič, H. Ben ko, Z. Dimnik, P. Obreza).
Nerve regeneration influenced by DC current. — Proc. Bioelectrical Repair and Growth Society, Vol. IX, Cleveland, p, 48, Sept. 1989 (avtorji: A. Stefanovska, S. Ribarič, L. Vodovnik, P. Cvirn, P. Krošelj, J. Rozman).
Experience with the use of electrical stimulation in healing of wounds of different etiologies. — Proc. Bioelectrical Repair and Growth Society Vol. IX, Cleveland, p. 34, Sept. 1989 (avtorji: R. Karba, L. Vodovnik, M, Prešern-Strukelj, T. Erjavec, M. Klešnik).
Restorative and regenerative functional electrical stimulation. — Osaka International Workshop on FNS, November 19—21, 1989, Proc, pp, II—21 (avtorja: L. Vodov ni k. A, Stefanovska).
The role of electrical stimulation in understanding spasticity. — Osaka International Worksho pon FNS, November 19—21, 1989, Proc. pp. 173—187 (avtorji: A. Stefanovska, L. VodovnIk, S. Rebcršek, T. Eajd).
Art ton Vratuša
Report on the Budapest Round Table Research Committee. — v: »Publie Enterprise«. HAS. Brussels. February 1989, str, 22.
Dvanajst Okroglih miz v Cavtatu. — ČZN, str. 23.
Nekatere značilnosti današnjega položaja Slovencev v Avstriji in Italiji. — Prispevek za Znanstveni simpozij »Problemi narodnih manjšin« v Ljubljani, 30. in 31. marec 1989, str. 22.
Stavo v; Edvarda Kardelja o Jugoslaviji. — Nedelj na Dalmacija, 22. januar 19S9, str. 9.
E. Kardelj O sistemu obratovanja i zapošljavanja mlade inteligencije na Kosovu. — Kardeljevi dani. Priština, 27.-28. januar 1989. str, 8,
The North-South Dimension of International Relations. — The First International Peace Olympiad. Athens, 14.—22. marec 1989. str. 6.
Management Development Programme. — UNDP Conference on the IV Cycle for Europe, str, 9.
How to make the South more effective? — R1S, New Delhi, april 1989, str, 14,
Peace and Security on Oceans. — PIM, Moscow, 24.—29, junij 1989, str. 8
Le contenu socio-politique et les modalités de participation dans la lumière des expériences d'autogestions socialiste en Yougoslavie- — L'atelier international, CEN.E.A.P. Algers, 1.—2. julij 1989, str. 12.
National and International dimensions of the North-South Cooperation. — South Commission Seminar on North-South and South-South Cooperation, Geneva, 11.—13. julij 1989, str. 9.
Nehru the Statesman, — Jawaharlal Nehru Memorial Center, New Delhi 1989, str, 16.
Nehru and Non-alignement. — UNESCO Seminar »Nehru the Alan and his Vision,« Paris, 27,—29. september 1989, str. 24,
Več modrosti in medsebojnega Spoštovanja. — Govor v Skupščini občine Murska Sobota ob občinskem prazniku, 17, oktober 1989,
Igor V riser
Izbor industrijskih lokacija u regijonalnom planiranju♦ — Geografski pregled, 31—32, 1987—1988, Sarajevo, str, 45—51.
Živinoreja v SR Sloveniji. — Geografski vestnik, XL, Ljubljana 1988, str. 83—96.
Centralna naselja v SR Sloveniji leta 1987. — Geografski zbornik, XXVIII, Ljubljana 1988, str. 131—151.
Ekonomska regionalizactja: teorija in praksa. — Geografski vestnik, Ljubljana 1988, str. 129—138.
Regionalni razvoj v Sloveniji. - XXV. seminar slovenskega jezika, literature ln^ kulture, 3.—15. julij 1989, Zbornik predavanj, Ljubljana 1989, str.
Policemrizem v Sloveniji, — Ih revija za planiranje, XXIII, Ljubljana 1989, Št. 5, str, U—17.
Razmestitev obrtne dejavnosti v SR Sloveniji — Dela, 6, Ljubljana 1989, str. 208—217.
Franc Zadravec
Matija Murko und die serbokroatische Volksepik — Wissenschaftliche Zeitschritt der Humboldt-Universität zu Berlin, 1989, Heft 1, str. 93—97. Pripovednik Miško Kranjec. — Zbornik seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1989.
Od C is i Dostojevskega v slovenski poe tiski in filozofski zavesti. — Povzetek
z razprave, Delo — Književni listi, 27. julij 1989. Odtisi Dostojevskega v- slovenski poetiSki, filozofski in estetiški zavesti v prvi
polovici XX. stoletja. — SR, 1939, sir. 403—427. Majcnova poetika besede in nfena sled v njegovih pesmih. — SR, 1989, str, 445—451.
Ciril Zlobec
Antologija savrejnene slovenačke poezije, s spremnim esejem Zapis o stove-načkoj poeziji — založba «Drainae«, P roku pije 1988 (izšlo 1989), str. 496.
KNJIGA (PREVOD)
Štefan Aug. Doina$: Pesem kot zmagovita srečka. Prevod iz roniunščine (ob jezikovni pomoči Petruja Carduja). — Založba Lipa Koper, 1989, str. 68,
PESMI V ANTOLOGIJAM, REVIJAH IN ČASOPISIH
Antologija savremene slovenačke poezije, uredil in spremno besedo napisal Ciril Zlobec. Deset pesmi (Kamen I, Reč II—IV, Za reč vremena, Zdravo, Grehu, Skoro himna, U nenadnom snu, Ne po redi, Pod muk I i Prometeji — prevedla Roksanda Njeguš), str, 113—124,
Poezija Slovenije XX vek. Urednik Aleksandar Romanenko. — Izdatcljstvo »Hudoženstvennaja literatura«, Moskva 1989 (Devet pesmi: Večer, Pobeglo otroštvo, Jutro, Preveč sem žejna, Tišina, Kamen, Beseda, Vrata, Mladost, Prevedli; M. Nikulina, E, Vinokurov, A. Romanenko), str. 173—178.
Vsej silo j Hzni. Tuja protifašistična in protivojna poezija. Urednik Jakov Andrejev. — Sverdlovsk 1989 (Deset pesmi: Pot, Večer, Zdrav i ca. Vrata, Mladost, Jutro, V svetlobi smrti. Domovina, Vračanje, Ne glei me. Prevedla M. Nikulina in J, Andrejev), str. 13, 21—24, 29, 91—92, 122—123.
Testament in druge pesmi (Ekstaza, Tvoj obraz, Potopljeno obzorje, Po istem vzorcu, Večnost je!, Drug drugega sva pila. Zimska impresija. Testament, Primerjave, Bizarnosti danes in za jutri 1—4, Hvalnica ljubezni). — Sodobnost, 1989, št. 2, str. 123—130.
Triptih o narodu (1, Ura iz Zgodovine, 2. Ura iz filozofije, 3, Ura iz politične moralke), — Delo — Književni listi, 16, februar 19S9, str, 13.
Zmerjanje naroda. - Delo — Sobotna priloga, 29. julij 19S9, str. 32.
Vračanje na Kras. Iz cikla »Vozraščcnije na Kras«, prev, M, Nikulina, — Večerni Sverdlovsk, 29. november 1989, str, 3.
ESEJI, RAZPRAVE, ČLANKI
Oblast vrniti oblasti. — Delo — Sobotna priloga, 11. februarja 1989, str. 32.
»Poslije Tita — miting! tli Falanga neprijateljstva. - Valter, Sarajevo, 10. marec 19S9, str. 20.
Odprto pismo predvsem Slobodanu Miloševiču. Delo — Sobotna priloga, 11, marec 1989, str. 32.
Mitingi, sramota Jugoslavije. — Teleks, 16, marec 1989, str. 13—14.
Cankarjev dom v platnenih, — Delo — Sobotna priloga, 29. aprila 1989, str. 19.
Slovenska država — jo res hočemo? — Delo — Sobotna priloga. 29. julij 1989, str. 32.
Le mirno kri, fantje — Delo — Sobotna priloga, 7. september 1989, str. 21.
Ko je milimeter usada naroda. — Delo — Sobotna priloga, 23. september 1989, str. 32.
Država in državljani. — Sodobnost, 1989, št. 8—9, str. 726—730.
Država i državljani. — OKO, Zagreb, 21. rujna 1989, str. 7.
Nemirni Oskar Davičo. — Delo — Književni listi, 5. oktober 19S9, str. 3.
Gli aneliti di Slovenia. — II gazzettino, Benetke, 8. september 1989. Priloga »G — sette«, str. 2.
Slobodanu Miloševiču — strogo zaupno. — Delo — Sobotna priloga, 11. november 1989, str. 32.
Svoboda in ohranitev svobode nista eno in isto. — Sodobnost, 1989, št. 11, str. 1015—1017,
Prekletstvo in upanje manjšine. — Sodobnost, 1989, št. 11, str. 1079—1085
Lithlidna — Segnali di primavera. — II moderno, Milane, 24. november 1989, str, 11.
Prihajajo (tretje pisma Slobodanu MiloŠevtČU), — Delo, 28. novembra 1989, sir. 10.
Knjiga kot kruh. — Knjiga — 1989, St II, sir, 474—376.
Praznik — prazen ali prazničen. — Otrok in družina, december 1989, št. 10, str. 2.
NEKATEBJ INTERVJUJI (v vlogi intervjuvanca)
Petindvajset let prijateljevanja (spraševalec Sandi Colnik). — Oka in srce,
1989, it. 2. str. 90—99. Ciril Zlobec: Državni udar države (spraševalec Manojlo Tomic). — Naši dani,
Sarajevo, 31. marec 1989, str. 10—13. Razgovor so Ciril Zlobec: Segata ne e povekč Segal {spraševalca Svezdan Georgievski in Gordana Ristanska). — Nova Makedonija, tedenska priloga Lik, Skopje, 23. marec 1989, str. 8—9. Radi bi dosegi i idealno stanje v katastrofalnih razmerah (spraševalec Venče-
slav Japelj). — Primorske novice, 14. april 1989, str. 8. Poezija, ljubezen, narod, življenje samo (spraševalec Dušan Jelinčič). — Primorski dnevnik, 16. junij 1989, str. 11, Ciril Zlobec: Slovenija ide suprotnim smerom (spraševalec Mario Kazina). OKO, Zagreb, 24. avgust 1989, Sir. 4—7; nadaljevanje pod istim naslovom: OKO, Zagreb, 24. avgust do 7. september 1989, str. 4—7. »Siamo la nuova via jugoslava« (spraševalec Marina Cosi). — Italia oggi,
Milano, 2. oktober 1989, str. 5. Za demokracijo moramo biti zreli in sposobni (sprašcvalka Lučka Lešnik). —
Prosvetni delavec, 9. november 1989, št. 14, str. 5. Slovenska samobitnost in kult usojenosti trpljenja (spraševalec Jože Rovšek).
Slovenski vestnik — Božična priloga, Celovec, 2. december 1989, str. 13, INTERVJU SODOBNOSTI
(v vlogi spraševalca) Akademik dr. Anton Trstenjak. — Sodobnost, i 989, št. 2, str. 113—123. Tone Partljič, — Sodobnost, 1989, št. 4, str. 372—376. Jože Javoršek, — Sodobnost, 1989, št. 5, str. 449—461.
Dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit. — Sodobnost,
1989, št. S—9, str. 753—765, Dr. Boštjan Zupančič, Matevž Krivic: pravnost, zakonitost, pravičnost. — Sodobnost, 1989, št. 10. str. 888—906. Janez Stanič, dr. Anton Stres: Je socializem v zatonu? — Sodobnost, 1989, št. 12, str, 1110—1130.
SE NEKATERI DRUGI
Dobrica Cosič: Vernik, odpadnik, grešnik. — Teleks, 2. marec 1989, sir. 20—24. Ljubo Bavcon: Človekove pravice in socializem, — Naši razgledi, 13. januar 1989, str. 16 in 7.
Zavezani slovenski besedi: Jakov Andrejev, — Sodobnost, 1989, št. 12, str. 1182—1187.
NEKATERI KRAJŠI PRISPEVKI KOT ODMEV NA JAVNE NASTOPE Izzive moramo sprejeti. — Mladina, 17. februar 1989.
Ukoliko dodjete, primičemo vas kao nosioce medjunacionalne mržnje. •—
Politika, 17. marec 1989. Sukob dva koncepta. — Borba, 30. marec 1989.
Vojaška sodišča postajajo vojna sodišča. — Delo (Rekli so), 12. maj 1989. Kot ponavadi se nebo nad nami ni podrlo. (Okrogla miza). —- Delo, 13. maj
Spet do Prešernovega dobrega sosedstva, — Delo (Rekli so), 22. maj 1989, Lirika zapletena politikom. — Borba, 22. maj 1989.
Jezik kot etika in odgovornost. Delo, 2. junij 1989, Objavljeno tudi v:
Dnevnik, 2. junij 1989. Cas je, da se začnemo zgledovati po boljših. — Delo (Rekli so), 19. junij 1989. Jakac je pojem zavesti. — Delo (Rekli so), 18. julij 1989.
Prevelika nestrpnost slovenske alternative. — Delo, 11. avgust 1989.
Trenutek izpraševanja vesti. — 7 dni, 4. oktober 1989.
Preteklost nam m brezplodno odtekla. — Delo (Rekli so), 13. oktober 1989.
»Iz roda v rod duh išče pot«. — Delo, 22. december 1989.
Boštjan Zekš
Microscopic model of the spontaneous polarization in ferroelectric liquid crystals. — Liquid Crystals 5, sir. 1075—1082, 1989 (avtorja: B. Urbane in B. Žekš),
Theory of ferroelectric liquid crystals, — Physica Scripta, T 25, str. 362—366, 1989 (avtorji: B. Žekš. C, Ftfipič in T. Carlsson).
The concept of rotational viscosities of smectic C and chiral smectic C* liquid crystals. — Liquid Crystals 5, str. 359—365, 1989 (avtorja: T. Carls-son in B. Žckš).
Deuteron NMR and a Model for Phase Transitions in Monoclinic RbD.J'Q,. — Phys. Rev, B 39, str. 2004—2011, 1989 (avtorji: O. Jahr. J. Dolinšek, B. Topič, B. 2ekš, R- Blinc, V. H. Schmidt, L. A, Shuvalov in A. Baranov).
Behaviour of the soft tnode in the smectic A' and C* phases studied by dielectric measurements. — Mol. Cryst. Liq, Cryst. letters 6, str. 151—160, 1989 (avtorji: F. Gouda, C. Andersson, T. Carlsson, S. T. Lagerwall, K. Skarp, B. Stebler, C. Filipič, B. 2ckš in A. Levstik).
Experimental and theoretical study of the influence of a bias electric field on the dielectic properties of the chiral smectic A* phase. — Liquid Crystals 6, str. 219—230, 1989 (avtorji: F. Gouda, G, Andersson, S. T. Lagerwall, K, Skarp, B. Stebler, T, Carlsson, B, 2ekš, C, Filipič in A. Levstik),
Pseudospin Model of KSCN. — Phys. Rev. B 40, str. 7141—7149, 1989 (avtorji: W. Schranz, H. Warhanek. R. Blinc in B. Žekš).
Membrane bending energy and shape determination of phospholipid vesicles and red blood cells. — Eur. Biophys. J., 17, str. 101—111, 1989 (avtorja: S. Svetina in B, žekš).
UMRLI ČLANI
Ivo Andrič
rojen 10. oktobra 1882, umrl 13. marca 1975, književnik, Nobelov nagrajenec za književnost. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str, 133—134; 26, str, 97—102.
Mi ha i 1 o Apostolski
rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik. Zunanji dopisni član od 10. marca 1977.
Glej Letopis 28, str, 51—55; 38, str. 167—11»,
Anton Bajec
rojen 6. januarja 1897, umri 10. junija 1985, izredni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978.
Clej Letopis 3, sti. 45—(8; 29, str. (.3—66; 36, str. 149—152. MIlan Bartoš
rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958.
Glej Lotoris 9, str. 43—H; 25, str. 97—99. Mirko Bedjanlč
rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti.
Glej Letopis 19, &tr. 39, 25, str. 50—53; 27, str. 125—129,
Aleksandar Belič
rojen 2, avgusta 1876, umrl 26. februar ja 1960, dr. phil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947.
Glej Letopis 11, itr. 36—36.
Oton Berkopec
rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988. Vodja Bibliografije s lavi k v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi. Dopisni član od S. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981.
Gk.i Lciopis 22, itr.	19, sir. 125—126.
France Bevk
rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26, novembra 1966.
Glej Letopis 5, sir. 11(1—115; 21, str. 117—121.
Milan Bogdanovie
rojen 4. januarja 1892, umrl 28, februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949, dt> 1962 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str. 135—136
Marja Boršnik
rojena 24. januarja 1906, umrla 15. avgusta 1982, redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Dopisna članica od 10. marca 1977.
Glej Letopis 28, str. 59k—62; Ji, str, 40 in 191: 12. str, 56 in 244: 11, str. 95—97,
Vladlslav Brajkovlč
rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. j ur., redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 4. aprila 1981.
Glej Letopis 12, str, 95—97; 40, str. 161—j 64,
Matija Bravnlčar
rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasben oteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972, redni Član od 21. marca 1974.
Gicj Letopis 1, str. 63—70; 25, itr. 77—7?; 28, str, 117—121. Bogdan BrecelJ
rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med,, redni profesor za ortopedi jo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, njen zaslužni profesor ter predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Glej Letopis 3, str. 199^200; 17. str. 115—105.
Anton Breznik
rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. phii., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec. Dopisni član filozofsko-filološko-historičnega razreda od 16. maja 1940.
Glej Letopis 1, str. 157—lHJr 2. sir. 61—74.
Srečko Brodar
rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. phil., redni profesor za kvartarologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 36, str. 46; IS. str. ]71—175.
Josip Broz-Tito
rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980. Predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni Član SAZU od 1948,
Glej Letopis 3, str. 77—39; 31, str. 75—78. Vaso Butozan
rojen 5. decembra 1905, umrl 14. maja 1974, dr. vet-, dr. h, c,p redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967.
Glej Letopis U, str. SO—51; 25. str. 103—]M, Izidor Cankar
rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr, phil., redni profesor za zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Glej Lolupis 5, str. 67—73; 9, str, 68—77.
Stojan Cigoj
rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. j ur., redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.
Giej Letopis 38, sir. 16—17, 70—71 in 127—IZB; sir. 157>—160.
Franc Celešnik
rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Glej Letopis 20, str. 49—50; 24, str, fl—91.
Avgust Cemlgoj
rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis JJ, str, 150—152; 36, «r. 153—156,
Mirko Dcanovič
rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. phil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 21, marca 1974.
Glej Letopis H, str, 58; 35, sir. 95,
Jovan Djordjevič
rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. j ur,, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Glej Letopis 9, str, 45—16; 40, str. 165— Iffl.
llija Djuričič
rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med,, redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Beogradu, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Zunanji dopisni član od 22. decembra 1961.
Glej Letopis 12, str, 40—42; 17. str, 50—52. Metod Dolenc
rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. j ur., Tedni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti.
Giej Letopis 1, str. 1J3—197.
Lojze Dolinar
rojen 19. aprila 1893, umrl 9. sepLembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 7. februarja 1970.
Glej Letopis 5, str. 137—1.55; 21, str, 7fi—Si In 111-111,
Ejiiar Dyggve
rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, dr. h. c., ing. h. c., arhitekt in arheolog v Kobenhavnu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958.
Glej Letopis 9, str. 47—48; 12, ¡¡tr, SI—62.
Franc Šaleški Finžgar
rojen 9. Eebruarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949.
Glej Letopis 1. str. 2J—13. stT, 43—'16, Aldo Franchini
rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih ved, do upokojitve leta 1980 predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 30, str. 105—106; 38, ttr, 177—180.
Maksim Gaspari
rojen 26. januarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Redni član od 13. marca 1972.
Glej Letopis 23, str. 65—67; 31, str. 93—M. Velibor Gligorie
rojen 28. junija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967.
Giej Letopis IS, str. 42; 28, str. 113—116.
Pavel Golla
rojen 10, aprila 1887, umrl 13, avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Redni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str. 116—120; 10, str, 34—19.
Jože GoriČar
rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. jur., redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 25, marca 1976; glavni tajnik SAZU od 1. julija 1980 do smrti.
Glej Letopis 20, str. 3S—36; 27, str, 47—19; 36, str. 157—160.
Anton Grad
rojen 23. marca 1907, umrl 27. marca 1983, redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977.
Glej Letopis 24, str. 63—65; 34. str. 137—139-Alojz Gradnik
rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. jur., književnik. Redni član od 21. decembra 1962.
Glej Letopis 13, str, 33—38; IE, str. 79—82.
Ivan Grafenauer
rojen 7, marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. phil., gimnazijski profesor. Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in Literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Giej Letopis 1, str. 161—1(55; 15, str. 65-71. Milan Grošelj
rojen 19. septembra 1902, umrl 12, februarja 1979, redni profesor za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977.
Glej Letopis 9, str, 53—54; 28. str. 66—67; 30, str, 130—132.
Branimir GuŠič
rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. phil., redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 3. junija 1964.
Glej Letopis 15, sli . 41—46; 36, sir. 119—171,
Jovan Hadži
rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. phil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938.
Glej Letopis t, str. 29—37; 23, str. 117—13«,
Ljudmil Hauptmann
rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. phil,, zlati doktorat univerze v Gradcu, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 16, maja 1940. Glej Letopis 1, str. 166; 19, str. 51—62.
Krsto Hegcdušid
rojen 28, novembra 1901, umrl 8, aprila 1975, akademski slikar-moj-ster. Zunanji dopisni član od 20. marca 1975.
Glej Letopis 26. sir 103—198, Miodrag Ibrovac
rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, redni profesor romani stike na Filozofski fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 17. aprila 1973.
Glej Letopis 24, str, 47—52 in (3—85. S ve tozar Ilešič
rojen 8, junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. phil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970.
Glej Letopis 18, str. 52—54;. 21, str, M—62; J6, str, 16!—164.
Božidar JaUac
rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra
1949.
Glej Leupis 38, str, 50; 4fi. str. 190—193.
Rihard Jakopič
rojen 12. aprila 1869, umrl 2Í. aprila 1943, akademski slikar. Redni član od 7. oktobra 1938.
Glej Lulupi.H 1, str, 41—4}; 2. str, 75—49.
Matija Jama
rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar. Redni član od 7. oktobra 1938.
Glej Letopis I, str. 47—49; 2, str. 90—103,
Dimitrije Jovčlč
rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, redni prufesor za ortopedi jo in travmatologijo. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967.
Glej Letopis 18, str. 55—Si; 24. str. 69—72.
Janko Jurančič
rojen 18. decembra 1902, umrl 15, decembra 1989, dr, Bioloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter za starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni Član od 25. marca 1976, redni Član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od decembra 1979 do februarja 1984; zunanji dopisni član SANU,
Glej Letopis 17, str. Sft-63: 40. str. 169—172.
Boris Kalin
rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar-mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član ud 2, junija 1953.
Glej Letopis 5, str, 121—122; 26, str, 10S-1I3, Edvard Kardelj
rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979. Marksistični teoretik in revolucionar, soorganizator Komunistične partije Jugoslavije in Komunistične partije Slovenije. V najožjem vodstvu narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije, nato med vodilnimi političnimi funkcionarji nove Jugoslavije. Avtor mnogih pomembnih znanstvenih del s področja marksističnega družboslovja, ki so prevedena v mnoge svetovne jezike. Tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949.
Glej Letopis 3, str. 119-133; 30, sir. 121—127. Roman Kenk
rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih ved, upokojeni redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washing tonu v oddelku za zoo logi j o nevretenčarjev, Dopisni član od 6. junija 1983,
Glej Letopis 31, str. «4—Sij 40, str. 185—188.
Dušan Kermavner
raj en 7, decembra 1903, umrl 11, junija 1975, dr. j ur., znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Dopisni član od 5. februarja 1971.
Glej LetupU 22, str. 3J-45; 26, str. 115—11«. Boris Kidrič
rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953; predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949.
Glej L«[opis 3, str. 156—164; J, str, 161—167.
France Kidrič
rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. phil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 193$; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filuloško-historičncga razreda; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti.
Glej Lttopis 1, str. 51—61; 2, str. 34—44 in 257—266; 4, str. 8S—100. Mile KlOpČiČ
rojen 16, novembra i905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983,
Clej Lelopis 34, str 86—67; 35, str. 87—91.
France Kotolar
rojen 29. novembra 1889, umrl II. januarja 1975, dr. phil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 22. januarja 1965 do smrti.
Glej Letopis 15, str. 35—3J; 26. str. 83—97, Fran j o Kogoj
rojen 13. oktobra 1894, umrl 30, septembra 1983, redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 29. marca 1953,
Glej Letopis 5, Str, 101—102; 34, str, 149-152. Viktor Korošec
rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. jur., redni profesor na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Redni Član od 2. oktobra 1956.
Glej Letopis S, str. 33—36; 36. str. 165—Iilt.
Gojmlr Anton Kos
rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949,
Glej Letopis 3, sir, 214—115; 21, str. 105—107.
Milko Kos
rojen 12, decembra 1892, Umrl 24. marca 1972, dr. phil,, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972.
Glej Letopis 1, str. 53—62; 23, str, &5—95.
Ciril Kosmač
rojen 28, septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik. Redni član od 22. dccembra 1961.
Glej Letopis 12, str. 49—53; 51, str. ii—91.
Marko Kostrenčlč
rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 7, su\ 45—46, 24, str, 77—81,
Alija Košir
rojen 6, aprila 1891, umrl 9. junija 1973, redni profesor histologije in embriologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. junija 1955.
Glej Letopis 7, sir. 45—4S; 24, str. 77—SI.
Juš Kozak
rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik. Redni član od 22. decembra 1961.
Glej Letopis 12, str. 54—62; 15, str. t>5.
Marjan Kozina
rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str. 123—124; 17, str. 47—«.
Venčeslav Koželj
rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 3 968, dr, techn., redni profesor za teoretično elektroniko na Univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 21, decembra 1962.
Glej Lctiipis 9, str. 55—56; 13, str. 31; 19. str. 4?—SO.
Miško Kranjec
rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik. Redni član od 2. junija 1953.
Glej Leiupis 5, str. 125—132; 34, str. 141—144
Ivo Krbek
rojen 23, avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966. dr. jur., redni profesor za upravno pravo na univerzi v Zagrebu, Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958. Glej Letopis 9, sit, SI—52: 17, sir. 53—55,
Gregor Krek
rojen 27. junija 1874, umrl L septembra 1942, dr. jur., redni profesor rimskega in civilnega prava na univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik Akademije od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942.
Glej Letopis 1, str. 201—23«, Gustav Krklec
rojen 23, junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zunanji dopisni član od 7. februarja 1969.
Glej Letopis 20, str. 56; 2B, str. 121—126.
Miroslav Krleža
rojen 7. julija 1893, umrl 30. decembra 1981, književnik. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str, 139—141; 32, itr. 176—177.
Anton Kuhelj
rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 19S0, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. deccmbra 1961 do smrti.
Glej Letopis 3, str. 185; 31, str, 79—82.
Filip Kalim Kumbatovič
rojen 25- marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl, inž. arh., gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, upokojeni redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni Član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 3B, str. 32 In 135; 40, str. 173—177. Otlimar Kuhn
rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. phil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, Zunanji dopisni član od 6. februarja 1965.
Glej Letopis 16, str. .53—51; 20, str, 79—80. Gorazd Kušej
rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr, jur,, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustanovo pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZUod !972 do 1980.
Glej Letopis 9. str. 33—34; 36, sir, 169—172. Rado Kušej
rojen 21. julija 1875, umri 10. maja 1941, dr. jur., redni profesor za cerkveno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Glej Letopis 1, str. 185—190.
Anton Lajovic
rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzi-kolog. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti.
Glej Letopis 1, str, 63—76; 11. str. 34—35.
Božidar Lavrič
rojen JO, novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., dr. h. c., redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulLeti v Ljubljani in predstojnik kirurgične klinike. Redni član od 6, decembra 1949; podpredsednik SAZU od 2J. marca 1950 do smrti.
Glej Letopis 3, str. 201—202; 12, str. 72—BO. Janko Lavrin
rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Zunanji dopisni član od 2. oktobra 1956.
Glej Letopis i, str. 39—42; 37, str. 103—110.
Feliks Lobe
rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, dr. h. c., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Glej Letopis 3, str. 146—187; 21, dr, 99—100,
Janez: Logar
rojen 3, februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983,
Glej Letopis 29, str, 67—69; 38, Ur. 181—185.
Franc Ksav. Lukman
rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. theol., dr. phil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis 1, str. lig; 9, ttr, 7B—BI.
Pavel Lunaček
rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr, med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginckološko-porodniške klinike. Redni Član od 30. junija 1954.
Glej Letopis 6, str. 61—65; 7, str. 55—56. Anton Melik
rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. phil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medi cinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti.
Glej Letopis 1. Str. 170-171; 17, str, 37--I6.
Boris Merhar
rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, upokojeni profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, upokojeni višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 3B, str. 33; 411, str. 179—133.
Vojeslav Molè
rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu. Zunanji dopisni član od 22. decembra 1961.
Glej Letopis 12, str, 29—J4; 24, str. S3—9B. Matija Murko
rojen 12. februarja 1861, umr] IL februarja 1952, dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Zunanji dopisni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis 1, str. 172-174; 5. str, 169-177.
Marjan Mušič
rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze
Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni Clan od 5. februarja 1970, redni i lan od 29. marca 1979.
Glej Letopis 34, sir. 48; 35, str, 93—96 Rajko Nahtigal
rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 195S, dr. phil., redni proiesor za slovansko fiLologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter Častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU od 4. januarja 1939 do 27, junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949.
Glej Letopis 1, str. 71—75; 9, sir. 6i—67.
Zdenek NejedJy
rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti ČSSR. Zunanji dopisni član od 7, novembra 1947. Glej Letopis 1. str. 23—25; 13, str. 43—46.
Robert Neubaucr
rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961.
Glej Letopis 12, str, 38—39; 2C. str. 74—77, Kazim ierz Nit sel)
rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947,
Glej Lclopis 9, str. 85-87. Jean Nougayrol
rojen 14, februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Etudes v Parizu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1968.
Glej Letopis 19, sir, 3-5—3«. 26. str. «9-95. Grga Novak
rojen 22, aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. phil., redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni č i an od 22. decembra 1961.
Glej Letopis 12, str. 35—37; 2P, str. 103—105.
Anton Ocvirk
rojen 23, marca 1907, umrl 6. januarja 1980, redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 3. junija 1964.
Clcj Letopis iS, str. 30—31, str. 35—87.
Waclaiv Olszak
rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, eden od treh rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu (Udine). Zunanji dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 30. str, —86; 31, str. 97—99. Karel Oštir
rojen 13. oktobra 1888, umrl 27, decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski Fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958,
Glej Letopis 5, str. S3—&5; arhiv SAZU za 1951!.
Alfonz Pavlin
rojen 14. septembra 1853, umrl 1, decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično si s te mati ko. Dopisni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis 1, str. 241—257.
Todor Pavlov
rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949.
Glej Letopli z. Str. 29-, 3, str. 16.
Lconid Semenovič Persianinov
rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979.
Glej Letopis 30, sir, 143—146.
Leonid Pitamic
rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. jur., redni profesor za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; član nadzornega odbora od 28. januarja 1939 do 2. oktobra 1945.
Glej Letopis t, str. 79—S3; i, str. 15. Jože Plečnik
rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Glej Letopis ], str. 86—B9; i, str. 61—67.
Josip Plemelj
rojen 1. decembra 1873, umrl 22, maja 1967, dr, phiL, častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede od 16. julija 1942 do 3D. septembra 1949.
Glej Letopis I, str, S!—94; Ig, str. 73—78.
Janko Palec
rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. jur„ redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU.
Glej Letopis l, stt. ?7—I01; 3, str, 44—60. Ivan Rakovec
rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. phil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. dccembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 1966 do 1981.
Glej Letopis 2, str. 47—53; 3, str. 66; 36, str. 173—176. Fran Ramovš
rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. phil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filo-loško-historičnega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti.
Glej Letopis I, sir. 105—110; 5, str. 145—J60.
Zoran Rant
rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschweigu, Zunanji dopisni član od 3. julija 1964.
Glej Letopis 15, Sir. 47-^19, 23, str. 81—»+.
Ivan Regen
rojen 9, decembra 1868, umrl 27. julija 1949, dr. phil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo. Dopisni član od 16. maja i94Q.
Glej Letopis I. sir. 175—176: 2, str, 104—105. Jakob Rlgler
rojen 2, decembra 1929, umrl 8. julija 1985, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU. Dopisni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 36, str, 43—84 in 177—140.
Marijan Salopck
rojen 23. dccembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. phil. Redni član od 7. februarja 1967.
Gkj Letopis 13. str. 5?—60 in S3-46.
Maks Samec
rojen 27. junija 1881, umrl (, julija 1964, dr, phil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec, Redni Član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16, novembra 1962 do smrti.
Glej Letopis str. liB—138; 15, str. 60-61.
Ferdinand Scidl
rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, realčni profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatolagijo, seizmologi j o in geologijo. Dopisni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis I, str, 261—290.
Pet ar Skok
rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. phil,, redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str. 89—91; 8, str, 77—82. Anton Slodnjak
rojen 13, junija 1899, umrl 13, marca 1983, dr. phil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967.
Glej utopiš 18, str, 39-^1; str. 145—14«-
Anica Sodnik-Zupanc
rojena 21. marca 1892, umrla 20, januarja 1978, slikarka. Dopisna članica od 25, marca 1976.
Giej Letopis 34, Mr- 18 in 115—116.
Anton Sovre
rojen 4, decembra 1885, umrl L maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni Član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str. Sč—£6; 14, str. 36—.18.
S t niš a S tanko vid
rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. phil., redni pro fesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, sir. 103—154; 25, str. 93—94, France Štele
rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. phil., redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Glej utopiš J, Str. 113—123; 23, str. 103—115.
Pavel Stern
rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farma kologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 21. marca 1974.
Glej Letopis 25, str. 7*—76; 27, str, 131—134. Jaroslav Saše!
rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik v inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Dopisni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 16, str. 70—71; 39, str. 119—121.
Jaroslav šidak
rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 4. aprila 1981.
Glej Letopis 32, str, 102—104; 37, str. 113-114.
Lueijan Marija S kerJane
rojen 17. decembra 1900, umrl 27, februarja 1973, redni profesor na Akademiji za glasbo. Redni član od 6. decembra 1949.
Glej Letopis 3, str. 216—220; 24, str. 73—76. Milan Škerlj
rojen 4. septembra 1875, uinrl 8. decembra 1947, dr. j ur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Unlvei^i v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Glej Letopis i. str, 127—1», 2, stT. 106-125.
Stanko Škerlj
rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr, pilil,, redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7, februarja 1969.
Glej Letopis 20, str. 39-40; 26. str. 123—126, Janko Šlebinger
rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. phi L, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, slovenski bibliograf. Dopisni član od 21. decembra 1946.
Glej Letopis 2, str. 54—Si; 4, str. 101—124, Maksu Šuuderl
rojen 13, oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Glej Letopis g, itr. 37—3S; 39, str. 133—137.
Andrjja Stampar
rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947,
Glej Letopis 9, itr. B2—S4.
Alois Tavčar
rojen 2. marca 1895, umrl 2. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnj en je rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis S, str, 10S—1W, JO, str. 135—141. Igor Tavčar
rojen 2, novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni čian od 6. decembra 1949.
Glej Letopis 3, str. 2(13—204; 16, sir. 63—65. Lucien Tesuiere
rojen 13, maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montpcllicru. Zunanji dopisni član od 2, junija 1953.
Glej Letopis 5, str. 92—94; 7, str. 59—6!,
Kos ta Todorovič
rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5. str. 107; 26, str. 127-130, Jože Udovič
rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec. Dopisni član od 24, aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Glej Letopis 32, str. 146—14?; 37, str. 115-1 IS.
Aleš Ušeničnik
rojen 3. julija 1869, umrl 30. marca 1952, dr. phil., dr. theol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva »Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani« od 11. dc-cembra 1937 do 4, januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948.
Glej Letopis 1, str. 133—135; 3, str. 15.
Sergej Ivanovič Vavilov
rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947.
Glej Letopis 2, stiJ- 31,
Lado Vavpetič
rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958.
Glej Letopis S. str. 35—37; 31. str. 47; 33, str. 91—94,
Franc Veber
rojen 20, septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. phil.f redni profesor filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945.
Glej Letopis I, «tr. 177—173: 2. str. 26-Milan Vidmar
rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. h. c., dr. tcchn. ing., redni profesor za elektrotehnika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940; načelnik matematično-prirodos lovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30, septembra 1949 do smrti.
Glej Letopis 1, str. 133—142; 13, str. 47—50.
Vale Vouk
rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. pilil,, redni profesor za botaniko na univerzi v Zagrebu, Zunanji dopisni član od 2. junija 1953.
Glej Letopis 5, str. 108—It»; 13, str. 51—53.
Dimitrije Vučenov
rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr, sc., literarni zgodovinar, redni profesor Filološke fakultete v Beogradu. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981.
Glej Letopis 32, str. 125-136; 37, str, 121. Frank Wollman
rojen 5. maja 1888, umri 9. maja 1969, dr. phil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na Filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1969.
Glej Letopis 20, str. 41 in 81—82.
Maks Wraber
rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, doktor naravoslovja, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija S AZU. Dopisni član od 7. februarja 1969.
GEej Letopis 20, str. SI—55; 23, str. 97—101. Vitem Zavada
rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979,
Glej Letopis 30, str. 97—SS; 33, str. 99—102.
Boris Zlberi
rojen 25. septembra 1910, umrl II. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in za zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra, 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti.
Glej Letopis 3, 165—171; 9. str. 3S—#0; 27, itr. 119—124.
Rlhard Zupančič
rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. phil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matema-tično-prirodoslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 5. junija 1942.
Glej Letopis 1, str. 145—147; 2, str. 26. Fran Zwitter
rojen 24, oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. phil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958; zunanji dopisni član JAZU in SANU.
Glej Letopis 5, sir. 76—SZ; 9, str. 41—42; 39. str, III—115.
Oton Zupančič
rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik. Redni član razreda za umetnost od 7. oktobra 1938.
Glej Letopis 1, sir. 151—153; 2, str, 225—256.
stojan cigoj (1920—1989)
Dne 19. septembra 1989 je v Ljubljani umrl redni profesor Pravne la-kultete v Ljubljani za predmet civilno pravo in mednarodno zasebno pravo in redni član SAZU dr. Stojan Cigoj.
Stojan Cigoj se je rodil 27. junija 1920 v Strnišču (Kidričevo) pri Ptuju. Osnovno šolo, gimnazijo in Pravno fakulteto je končal v Ljubljani. Leta 1943 je bil promoviran za doktorja prava. Strokovno se je izpopolnjeval v Nancyju, kot štipendist UNESCA v Angliji in Švici in kot štipendist Fordove fondacije v Ameriki,
Po končanem študiju na Pravni fakulteti jc bil med drugim notarski pripravnik in nekaj časa tudi sodnik. V letih 1950—1951 je bil asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani, od L decembra 1955 jc bil strokovni sodelavec pri civilnem oddelku Pravno-ekonomske fakultete, Leta 1957 je bil izvoljen za docenta, 1951 za izrednega in 1965 za rednega profesorja. V letu 1983 je postal dopisni, 1987 pa redni član SAZU, Stojan Cigoj v svojih delih zajema izredno obsežno problematiko, posega v vse panoge civilnega oziroma privatnega prava, obravnavano snov razvršča na nov, bolj smotrn način, prihaja do novih teoretičnih spoznanj, posamezno vprašanje obdeluje ob široki uporabi pravnoprimerjalne metode, temeljito, vsestransko in s pri os treni m čutom za pravi smisel prava. Njegov strokovni in znanstveni opus je ogromen.
Leta 1962 je objavil Obligacijsko pravo, splošni del (492 str.) in Še istega leta tudi Obligacijsko pravo, Poslovne in rieposlovne obveznosti (244 str.). Leta 1973 jc izdal delo Kontrakti in reparacije (447 str.). To je razširjena izdaja avtorjevega posebnega dela obligacijskega prava iz leta 1962. 1976 je izšlo obširno delo Obligacije, sistem splošnega obligacijskega prava v teoriji, sodstvu in primerjalnem pravu (1225 str.). Ko je bil 1978 izdan zakon o obligacijskih razmerjih, je 1981 objavil dr. Cigoj delo Teorija obligacij, splošni del obligacijskega prava (483 str.), ki je zlasti namenjen študiju na Pravni fakulteti in za potrebe prakse, in 1989. leta delo Institucije obligacij, posebni del obligacijskega prava, Kontrakti in reparacije (388 str.) kot drugi del sistema obligacijskega prava. S tem v zvezi je tudi delo Stanovanjska razmerja (1989, 132 str.). Takoj po izidu zakona o obligacijskih razmerjih jc napisal delo Obligacijska razmerja, zakon o obligacijskih razmerjih s komentarjem (918 str.), nato pa monumentalno delo Komentar obligacijskih razmerij (Veliki komentar zakona o obligacijskih razmerjih, 1984—86), ki obsega štiri velike knjige na 3003 straneh.
S področja mednarodnega zasebnega prava je 1966 objavil delo Mednarodno zasebno pravo, S. knjiga: Splošni nauki (177 str,), II. knjiga: Posamezna pravna razmerja (216 str.). To delo je bilo ocenjcno kot delo, ki ima veliko doktrinarno in učno vrednost in kot važen dogodek v jugoslovanski pravni literaturi. Nato je 1934 pripravil tudi 2. izdajo I. knjige pod naslovom Mednarodno pravo osebnih in premoženjskih razmerij (352 str.).
S področja obligacijskega prava so še monografije, ki zadevajo odškodninsko pravo: Odškodninsko pravo (1960, 310 str.), nova izdaja Odškod-
ninsko pravo Jugoslavije (1972, 758 sir.). Odškodninska odgovornost avto-mobilista in zavarovanje (1969, 429 str.), nova izdaja: Avtomobiltst, Odškodninska odgovornost in zavarovanje (1982, 477 str,), Odgovornost proizvajalca za škodo po produktu (1977, 162 str.). Nuklearno odškodninsko pravo (1985, 311 str.).
Posebno področje njegovega udejstvovanja je bilo tudi avtorsko pravo, ki ga je obravnaval zlasti tudi z mednarodnega aspe k ta, transportno pravo (Transportno pravo, 1959, 115 str.), Prevoz blaga po leleznici (1960, 200 str.), Transport, predpisi s komentarjem (1968, 278 str.), Transportno pravo, sinteza pravil cestnega, železniškega, pomorskega in notranjega plovbe nega ter letalskega prava (1978, 158 str,), nova izdaja 1987. leta na 175 straneh in pomorsko pravo.
Njegovo Pomorsko pravo Jugoslavije (I. knjiga 1974, 258 str., II. knjiga 1975,278 str.) je prav tako delo v slovenskem jeziku.
Udcjstvoval se je tudi na področju ekološkega prava {Pravica do prijaznega okolja, 1978, 86 str.), Odškodninsko varstvo okolja v jugoslovanskem pravu (1981, 116 str.) in z več članki utiral pot tudi novi pravni panogi — potrošniškemu pravu.
Stoj a n Cigoj je napisal s področja civilnega in mednarodnega zasebnega prava tudi okrog 200 obširnih razprav, člankov, poročil itd. in preko 50 spisov v tujih jezikih; aktivno se je udeleževal številnih znanstvenih iii strokovnih sestankov, imel predavanja na številnih univerzah v tujini, pripravljal za študente studijsko gradivo, v samostojnih delih, spisih ali posebnih poročilih obveščal tujino o naši zakonodaji in praksi. S to jan Cigoj je bil jugoslovanski delegat na mednarodnih konferencah o posameznih konvencijah o kolizijskih pravilih v Haagu in na pripravah mednarodne konference o vprašanjih nuklearne energije na Dunaju v okviru Mednarodne atomske agencije. Sodeloval je v zakonodajnih komisijah Zvezne skupščine, posebno z elaborati s področja obligacijskih razmerij in mednarodnega zasebnega prava; delal je v organih fakultete in Republiške raziskovalne skupnosti.
Za svoje delo jc 1969 prejel red dela z zlatim vencem, 1980 pa red republike s srebrnim vencem. Za svojo monografijo Odškodninsko pravo Jugoslavije je prejel 1973 nagrado Kidričevega sklada, za Veliki komentar obligacijskega prava pa leta 1986 nagrado Uradnega lista SFRJ in 1988 Kidričevo nagrado.


VLADISLAV BRAJKOVIČ (1965—I9&9)
Dne 9. septembra 19S9 je v Zagrebu umrl akademik in redni profesor zagrebške Pravne fakultete v pokoju dr. Vladislav B raj kovic. Rodil se je 24. januarja 1905 v Kninu, diplomiral je 1927. leta na Pravni fakulteti v Beogradu, nato Študiral na uni ve m v Aim (Aix-Marseille), kjer je po ohranjeni doktorski disertaciji leta 1933 dosegel doktorat prava. Od 1934 do 1937 je služboval v pomorskem oddelku Ministrstva za promet v Beogradu. Leta 1937 je bil izbran za docenta na Pravni fakulteti v Subotici za predmet trgovinsko in menično pravo, ki ga je tu ie pred tem predaval kot privatni docent. Leta 1940 je postal izredni profesor. S tem nazivom je 1941, leta prišel v Zagreb, kjer je po osvoboditvi, ki jo je kot aktivist narodnoosvobodilnega gibanja dočakal v zaporu, bil 1945. leta izbran za rednega profesorja za pomorsko in splošno transportno pravo. Po upokojitvi je nadaljeval delo v JAZU, bil je predsednik Sveta za pomorstvo JAZU in vodja Zavoda za pomorstvo, vključenega 194S v Akademijo.
Njegov znanstveni opus obsega okrog 200 bibliografskih enot, napisanih deloma v tujem jeziku, zlasti v angleščini in francoščini. Posebej je omenili njegovo disertacijo Elude historique sur le droit maritime privé du littoral yougoslave, delo Mednarodna konvencija za zaštitu ljudska g života na moru (1937), priročnik za študente Pomorsko pravo (1949, 1950) in vse vrste prevoznega prava obsegajoči* monografijo M cd j una rodno transportno pravo (1957).
Čeprav je Vladislav Bra j kovic posegal tudi v druge veje transportnega prava, je gradil zlasti temelje pomorskega prava Jugoslavije kot posebne pedagoške in znanstvene discipline, Na tem področju je bil vrhunski strokovnjak in vodilna osebnost v teoriji in praksi. Bil je dolgoletni urednik časopisa Upore dno pomorsko pravo i pomorska kupoprodaja in Vjesnika jugoslovenskog udruženja za pomorsko pravo. Bil je tudi sodelavec in urednik Pomorske enciklopedije, ki je izšla v osmih zvezkih prvič v letih 1958—64, zadnji osmi zvezek druge izdaje v njegovi redakciji pa je izšel tik pred njegovo smrtjo. Pod njegovim vodstvom so bili pripravljeni vsi naši novi moderni predpisi s področja pomorskega prava. Pred vojno je Vladislav Bra j kovic kot ekspert sodeloval na konferencah za pomorstvo Balkanske antante. Bil je eksperL jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu 1946. leta in kasneje član oziroma predsednik jugoslovanske delegacije na številnih diplomatskih konferencah za pomorsko pravo. Bil je član mednarodnega stainega arbitražnega sodišča v Haagu, funkcionar mednarodne organizacije Comité Maritime International, Antwerpen, soustanovitelj in dolgoletni predsednik Jugoslovanskega društva za pomorsko pravo in njegov stalni častni predsednik, Bil je admiral Bokeljske mornarice, najstarejše (od 1809) organizacije pomorccv pri nas in v svetu.
Bil je član raznih domačih in tujih organizacij in ustanov, med drugim član Pravnega sveta Zveznega izvršnega sveta, član International Law Association v Londonu in dopisni član InštituLa za tinifikacijo privatnega prava (Unidroit) v Rimu.
Leta 1961 je bii izbran za dopisnega, 1968 pa za rednega člana JAZU. Leta 1973 je postal član črnogorskega Društva za znanost in umetnost, pozneje Akademije. Od 1981 je bil tudi zunanji dopisni član SAZU. Posebna počastitev mu je bila izkazana s tem, da je postal član Académie de Marine v Parizu in Académie de Sciences, Arts et Belles lettres d'Aix, Dobil je tri domača odlikovanja in odlikovanje francoske republike Chevalier du Mérite Maritime (1962),
Leta 1977 je dobil za svoje zasluge za znanost in domovino najvišje domače priznanje, nagrado AVNOJ.
JOVAN DJORDJEVIČ (1908—1989)
Jovan Djordjevič se je rodil 10. marca 1908 v Beogradu. Tu je končal osnovno šolo, srednjo šolo in pravno fakulteto, kjer je diplomiral 1933. Leta 1935 je v Pari™ dobil doktorat političnih in pravnih ved. Po specializaciji v Veliki Britaniji in ZDA je 1936 postal docent in nato izredni profesor Pravne fakultete v Beogradu. 1941 je bil odpuščen in do osvoboditve v ilegali sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. 1946 je bil izbran za rednega profesorja na Pravni fakulteti v Beogradu, kjer je do upokojitve 1978 predaval ustavno pravo in družbenopolitični sistem. Bil je tudi profesor Fakultete za politične vede v Beogradu in pri družni profesor Pravne fakultete v Parizu, občasno pa je predaval tudi na d nagih tujih univerzah. Univerza v Strasburgu mu je podelila častni doktorat političnih in pravnih ved.
Bil jc redni član Srbske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član JAZU (od 1956) in dopisni član SAZU (od 1958), član Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno zgodovino in Mednarodnega instituta za poli Lično filozofijo.
Od 1965 do 1971 je bil podpredsednik Mednarodnega združenja za politične vede, od 198i do 1987 predsednik mednarodnega združenja za ustavno pravo. Bil je član raznih mednarodnih in domačih znanstvenih strokovnih društev.
Po osvoboditvi je opravljal pomembne javne funkcije. Bil je do leta 1946 pomočnik ministra za konstituanto vlade DFJ, nato sekretar Komiteja in pozneje Sekretariata za zakonodajo zvezne vlade, predsednik Pravnega sveta zveznega izvršnega sveta (1953—1967), potem ludi sodnik Ustavnega sodišča Jugoslavije in predsednik Ustavnega sodišča Srbije. Med njegova pomembna dela sodijo knjige s področja ustavnega prava in političnega sistema Jugoslavije. Tu navajamo le nekatere: Ustavno pravo FNRJ (1947 v dveh zvezkih, 123 -f 273 str.), Ustavno pravo i poli-tički sistem Jugoslavije (1961, 787 str.), Novi ustavni sistem (1964, 1046 str.), Ustavno pravo (1967, XII -f 869 str.), nova izdaja (1975, VII + 856 str.); nekatere od teh so doživele več tudi spremenjenih in dopolnjenih izdaj.
Posebno mesto v znanstvenih prizadevanjih akademika Djordjevica zavzemajo monografije, od katerih so tu navedene le tiste po letu 1945. Te so Socijaiizam i demokracija, Beograd 1962 (VIII 1536 str.), Demokracija i izbori, Zagreb 1967 (101 str,), PoUttČki sistem, Prilog nauči o čo-veku i samoupravljanju, Beograd 1967 (1050 str.), nove izdaje 1971, 1973, 1977, 1980, O samoupravnom i odgovornost društvu, Beograd 1971 (404 str.). Ideje i institucije, Beograd 1978 (356 str.), Eseji o politici i kulturi 1981, Socijaiizam i sloboda, Beograd 1982 (265 str.).
Jovan Djordjevič je bil iniciator in urednik ali član uredniškega odbora Male politične enciklopedije, Beograd 1966, Politične enciklopedije, Beograd 1975, ter Enciklopedije samoupravljanja, Beograd 1979, kjer je tudi obdelal več gesel. Napisal je tudi številne predgovore k raznim strokovnim publikacijam.
Posebej je treba omeniti, da je bil od leta 1952 sourednik in kasneje urednik Arhiva za pravne i društvene nauke, ki ga izdaja Združenje društev pravnikov Jugoslavije, v katerem je pripravil več tematskih številk o posameznih aktualnih vprašanjih. Bil je tudi pobudnik in Član uredniškega odbora nove revije Novo jugoslovansko pravo, ki je izhajala v francoščini in angleščini (kasneje Yugoslav Law — Droit Yougoslave). Akad. Djordjevič je poleg navedenih del in nekaj popularnih cdicij napisal tudi nešteto večjih ali manjših študij, razprav, člankov, ki so objavljeni v posameznih publikacijah in Časopisih doma in v tujini, v katerih je pisal o socialistični demokraciji, človekovih pravicah in svoboščinah, družbeni lastnini, federalizmu, ljudskih odborih in komunalnem sistemu, volitvah in volilnem sistemu, državni upravi, sodstvu in ustavnem sodstvu, o ustavnosti in zakonitosti, javnem mnenju, birokraciji in biro-kratizmu, diktaturi proletariata, o razredih in političnih strankah. Pisal je tudi o politični, pravni znanosti, o pravnem sistemu in učnih disciplinah,
Posebej je treba omeniti tudi njegov komemorativni članek v 4, številki Arhiva za pravne i društvene nauke 1979 ob smrti akad. Maksa Snuderla. Bibliografija Djordjcvičevih del do vključno leta 1983 je objavljena v Analih Pravne fakultete v Beogradu 1984, št. 1—2.
Jovan Djordjevič je bil kot pravnik javnopravne smeri in politolog mar-kantna osebnost in vodilni akademsko izobraženi teoretik povojne ustavne ureditve in jugoslovanske inačice socializma. Odlikuje se po enciklopedijskem znanju, povezovanju teorije in prakse ter veliki ustvarjalnosti. K vsakemu problemu je pristopil temelj i Lo in s takšno širino, da je v njegovih delih najti potrebne informacije in argumente tudi za drugačna stališča in gledišča.
Za svoje delo je bil odlikovan z redom dela z rdečo zastavo, redom zaslug za narod z zlato zvezdo, redom republike z zlatim vencem in redom jugoslovanske zastave z lento.
Dobil je sedmojulijsko nagrado SR Srbije in nagrado AVNOJ-a (1968).
Alojzij Finžgar
JANKO JURANČIČ (1902—1989)
Tik preden bi dopolnil sede min osem deseto leto življenja, je umrl starosta slovenskih jezikoslovcev, vodilni slovenski leksikograf srbskohrvtskega jezika prof. dr. Janko Jurančič, Rojen 18. decembra 1902 v Andrencih pri Lenart ti v Slovenskih goricah, je izšel iz l is tega širšega območja našega ozemlja, ki je dalo slovenski kulturi in znanosti več vidnejših in najvidnejših slavistov, od jezikoslovca evropskih razsežnosti Frana Miklošiča do vrste drugih pomembnih imen. Hkrati sodi prof. Jurančič med tiste naše slaviste in slovcniste, ki so prišli v svet znanosti razmeroma poznu, v zrelejših letih, potem ko so najprej službovali na srednjih šolah, po drugi svetovni vojni pa napredovali do univerzitetnih učiteljev, V to živ-Ijenjepisno shemo je ujeta tudi strokovna pot Janka Jurančiča: klasična gimnazija v Mariboru in Ptuju, študij slavi stike, nemškega jezika in književnosti ter narodne zgodovine na univerzah v Ljubljani in Beogradu, diploma 1930 v Ljubljani, od tedaj do 1951, torej več kot dve desetletji, poučevanje srbskohrvatskega jezika na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, zadnja leta tudi ravnateljstvo te šole, od 1952 do 1961 profesura srbsko-hrvatskega jezika in književnosti na Višji pedagoški šoli v Ljubljani, vzporedno še honorarna, od 1961 pa stalna predavanja na ljubljanski Filozofski fakulteti, na Oddelku za slovanske jezike in književnosti, do upokojitve 1977, vmes tudi p red s tajništvo Oddelka.
Kakor napredovanje v službi, tako pada tudi Jurančičevo strokovno uveljavljanje v čas po drugi svetovni vojni. Njegova bibliografija objav se začenja v letu 1950, ko izidejo predavanja o starejši hrvaški in srbski književnosti za študente Višje pedagoške šole. Ce ob tem podatku odmislimo še nekaj učbenikov za višje in nižje razrede srednjih in celo osnovnih šol, bi strokovno delo prof. Jurančiča mogli razvrstiti v nekaj skupin.
Najprej imamo tiste njegove samostojne knjige, objave v revijah in časopisih ali spremne študije k posameznim izdajam, ki posegajo v srbsko in hrvaško književnost, največkrat seveda s poudarkom na jeziku besedil. V tem okviru je prof. Jurančič pisal o srbski in hrvaški ljudski epiki, o Cirilu in Metodu, Marinu Držiču, Dos i tej u Obradoviču, Petru Petroviču Njegošu, Vuku Karadžiču, Bran i sla vu Nušicu, Vladimiru Kazorju, Miroslavu Krleži, Bogdanu Popoviču, Anlunu Barcu. Njegovo zanimanje za slovensko književnost pa se je začelo že pred drugo svetovno vojno, ko je sodeloval s prof. Slodnjakom, tako da je avtorju Pregleda slovenskega slovstva (1934) pomagal pri sestavljanju Letopisa in Stvarnega kazala. Zvezo s slovensko književnostjo ali literarno zgodovino je ohranil tudi pozneje, ko je pisal o Bratku Kreftu, Vilku Novaku in še o kom. Osrednja Jurančičeva pozornost je seveda veljala jugoslovanskim jezikom, predvsem hrvaškemu in srbskemu. V to drugo skupino njegovih del gredo sintetični prispevki o teh jezikih v celoti ali v določenih obdobjih. analitični spisi o strukturi leksike, o religiozni in sociološki terminologiji, besedotvorju in sinonimi ki pri njih, pa tudi o njihovem naglasu, tuji leksiki ter priimkih. Neredko so (i sestavki zastavljeni s primerjalnega vidika in obravnavani v zvezi z ustrezno slovensko tematiko. Sem
je treba prišteti tudi njegovo disertacijo Kaj kav s ko narječje kao književni jezik u djelima Tita Brezovačkog, ohranjeno 1961 na univerzi v Zagrebu in v kraj i i obliki natisnjeno v Razpravah razreda za filo loške in liierarne vede SAZU leta 1970. Hkrati je prof. Jurančič pisal informativne članke o svojih sodobnikih, strokovnih kolegih Mihailu Stcvano-viču, Mate Hraste ju, Ni kolu P ribi ¿u, Aleksandi"u Stojičeviču, Mio dragu S. Laleviču.
Tretje območje Jurančičevega strokovnega dela predstavlja jugoslovanska leksikografija, Skoraj tri desetletja so prihajali na svetlo njegovi obsežni, praviloma več kot tisoč strani vsebujoči dvojezični slovarji. Ti so najprej spremljali, nato pa nadaljevali slovarska prizadevanja a kad. Stanka Skerlja, vzporednost, ki je v nekem času razdvojila kolega iste stroke, ker je postala predmet preosebne, preostre polemike. Prvemu Jurančičcvemu Srbohrvatsko-slvvenskemu slovarju iz leta 1955 sledita dve izpopolnjeni in razširjeni izdaji, tretja 1986. Vmes so v letih 1970 do 1982 izšli v krajši obliki štirje natisi dvosmernih besednjakov: Srbsko-hrvatsko-slovcnski slovar in Slovensko-srpskohrvatski rječnik. Kot so-avtor je Jurančič nastopil tudi pri dvo- in trijezičnih italijanskih slovarjih: Dizionario italiano-serbokroato-slovcno (Bologna 1966) in Dizionario slovcno-italiano (Ljubljana-Boiogna 1969). Veliki Sloveti skos r h s k oh rva t -s ki slovar, ki pomeni krono njegovih slovarskih naporov, je izšel dvakrat, prvič 19&1, v drugi popravljeni izdaji pa letos, komaj pred nekaj meseci, Z omenjenim, občudovanja vrednim, naravnost ogromnim leksi-kografskim opusom je prof. Jurančič odprl slovenskemu, jeziku, če uporabimo njegove besede, »vrata v svet hrvatske in srbske besedne ustvarjalnosti in hkrati omogočil srbskohrvatsko govorečim sodržavljanom temeljilo ume vanje slovenskega jezika in slovenske kulture* (SAZU ob petdesetletnici. Biografski zbornik. SAZU, Ljubljana 1988, 104). Kot zadnje, čeprav ne manj pomembno, kaže omeniti Jurančičcvo delovanje v Inštitutu za slovenski jezik pri SAZU. Dolga leta, od 1964 do 19i2, je bil v njem načelnik Leksikološke sekcije, krajši čas tudi vršilec dolžnosti upravnika, Bil je sodelavec in član glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika, pri drugi, tretji in četrti knjigi Slovarja, do februarja 1984 predsednik glavnega uredniškega odbora. Po tem datumu se je v skladu z reorganizacijo inštitutov SAZU in v skladu s svojim specifičnim vrednotenjem lastnega dela in dela drugih umaknil iz Inštituta za slovenski jezik in iz glavnega uredniškega odbora Slovarja,
Janko Jurančič, dopisni član SAZU od 1976, redni član od 1981 in častni član Slavističnega društva Slovenije, je bil deležen visokih strokovnih in družbenih priznanj, tudi priznanj jugoslovanske veljave. Bil je dopisni član Srbske akademije znanosti in umetnosti, stalni član sodelavec Matice Srbske in kot doslej edini Slovenec dobitnik Specialne Vukove nagrade. Nedvomno zaslužene počastitve človeka, čigar slovarske publikacije so postale potrebna, naravnost nepogrešljiva sestavina slovenskega kulturnega življenja. Ker pa Jurančičeva jugoslovanska leksikografija pri nas ta hip nima enakovrednega, morda niti strokovno ustreznega naslednika, je njen pomen toliko večji.
France Bčrni k
FILIP KALAN KlIMBATOVIČ (1910—1989)
Filip Kal an Kumbatovič, večstranski kulturni ustvarjalec in znanstvenik, se je rodil 25. marca 1910 v Grazu, maturiral na realki v Mariboru in diplomiral za inženirja arhitekture na ljubljanski Tehniški fakulteti leta 1936. Do začetka druge svetovne vojne oziroma do odhoda na osvobojeno ozemlje je bil asistent pri prof, Ivanu Vurniku in predavatelj arhitekture na univerzi v Ljubljani.
Že pred vojno je pri Kalanu prišlo do prve, morda najbolj daljnosežne prelomnice v njegovem življenju. Izšolani poklic je najprej podredil, nato pa ga je nadomestil z drugim poklicem, s poklicem resničnega notranjega nagnjenja. Kot sam zatrjuje, sta na to posredno vplivala Ivan Vurnik in Izidor Cankar. Arhitekturo je Kalan zamenjal z literarno umetnostjo, s pisateljevanjem. Z novelama Pustolovci in Streti zu hišo (1933) se je zapisal svetu besedne umetnosti, ki mu je ostal zvest v različnih pojavnih oblikah vse življenje. Tudi po vojni, ko je na temelju starejših osnutkov napisal še dve obsežnejši pripovedi, noveli Otrok (1949) in Gospodična Mary (i960). Literarna kritika je novelam z meščansko tematiko priznala posebno mesto v razvoju slovenske pripovedne proze in opazila predvsem modernejši slog mladega pisatelja. Danes razumemo pozitivno vrednotenje teh pripovedi, pa tudi slogovna posebnost Kalanove proze se nam zdi v luči kasnejšega razvoja naše književnosti razloži j i va. V avtorjevem pisateljskem postopku odkrivamo namreč faze, ko se pripovedovalec na več ravneh povsem istoveti s pripovedjo, in mesta, ko pisatelj pripoveduje o dogajanju s skepticizmom ali z dvoumno, največkrat ironično, celo odkrito posmehljivo distanco. Dinamika pripovednega izražanja torej, ki je spričo vedno močnejšega uveljavljanja socialnega realizma v tridesetih letih in njegovega pomensko manj fleksibilnega sloga upravičeno zbudila pozornost ocenjevalcev. Druga prelomna točka v Kalanovem življenju in delu pade v vojni Čas, v leta ilegalnega političnega delovanja Osvobodilne fronte, partijskega aktivizma, organiziranja prvih plenumov kulturnih delavcev in od jeseni 1943 tudi upravnega in vojaškega sodelovanja na osvobojenem ozemlju. Odmeve tega obdobja Kalanove biografije predstavljajo številni zapiski, spomini in leposlovna besedila. Posebej naj v tej Zvezi omenimo njegovo antologijo uporniške lirike Kri v plamenih (s Ceneiom Vipotnikom 1951, 1961) ter širše znano, naravnost popularno pričevanjsko knjigo o pesniški, gledališki in likovni umetnosti v partizanih Ve se/i veter (1956, 1975). Tisto pa, kar je v vojnem času izzvalo nov, morda kar usoden premik v Kalanovem kulturnem ustvarjanju, je njegova vloga ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Kot gledališki in literarni kritik se je Kalan uveljavil sicer že pred vojno z objavami v revijah Modra ptica in Sodobnost, zdaj se je gledališki umetnosti zavezal v celoti. Ob literaturi je postalo gledališče po Času druga, po pomenu pa prva velika ljubezen Kalanove intelektualne in doživljajske senzibib nosti.
Dokaz, da je gledališče odslej naprej poglavitni interes Kalanove osebnosti, jc kontinuiteta in stopnjevana intenzivnost njegovih prizadevanj
znotraj tc umetnosti. Takoj po vojni je Kalan odločilno sodeloval pri ustanovitvi Akademije za igralsko umetnost, današnje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, postal njen prvi profesor za zgodovino slovenskega in evropskega gledališča in prvi rektor, pozneje tudi predstojnik Centra za teatrologijo in filmologijo pri Akademiji. Novi položaj je od Kalana zahteval, da je začel služiti gledališču drugače kot doslej; ne samo kot kritik in esejist, temveč se je kot visokošolski pedagog usmeril v znanstveno raziskovanje predmeta, kar predstavlja tretjo prelomno odločitev v njegovem strokovnem življenju. Kot profesor, še bolj pa v svojih objavah ter referatih na domačih in tujih simpozijih je uveljavljal moderno slovensko teatrologijo, mlado gledališko vedo, ki se raz liku je od tradicionalnega proučevanja predmeta ne samo s tem, da usmerja pozornost od dramskega besedila k predstavi, k odrski uprizoritvi in raziskuje recepcijo gledaliških del v določenem času in okolju, temveč tudi tako, da se empiričnih raziskav loteva s teoretsko trdnih izhodišč. V ta sklop njegovih del bi lahko uvrstili knjigi Essais sur le théâtre (1961) in Odmeve z ekrana (1969), razpravi Evropeizacija slovenskega gledališča (1975) in Anton Tomaž Linhart (1979) ter knjige Hvalnica igri (1900), Živo gledališko izročilo (1980), S ve i komedijantov (1987) ter Scena in avditorij, ki čaka na objavo.
Osrednji pomen Kalanovih teatroloških raziskav je »evropeizacija slovenske kulture«, pojem, ki ga zasledimo tucli pri drugih liberalnih oziroma levo mislečih predstavnikih njegove gencracije. Najbolj izpostavljeno se ta pojem pojavlja v Kalanovem literarnozgodovinskem pregledu Med Trubarjem in moderno (1974). Iz tega najbrž premalo zapaženega dela kakor tudi iz njegovih teatroloških raziskav povzemamo, da pomeni avtorju ta pojem hkrati oznako in kriterij vrednotenja, kriterij, s katerim meri naše zamudništvo za Evropo, našo nesodobnost in nenaprednost oziroma neevropskost. Ob enostranskosti tega kriterija in ideali-zaciji kultur velikih narodov je njegova pozitivnost verjetno v aktualnem pomenu evropeizacije, v prikritem, vendar očitnem pozivanju k premagovanju sodobne domačijske zaprtosti, k odpiranju naše kulture in umetnosti v evropski duhovni prostor.
če je Kalan v razpravah, objavljenih pri nas, pogosto odkrival retrogradni značaj naše kulture, je navzven poudarjal tiste pojave naše preteklosti, ki so, če že nc enakovredni, vsaj podobni dogajanju v večjih evropskih kulturah. V tem pogledu jc imel edinstvene možnosti kot strokovnjak mednarodnega slovesa, zlasti kot eden ustanoviteljev, nekajletni predsednik in podpredsednik ter doživljenjski član izvršnega odbora FI RT (Fédération Internationale pour la Recherche Théâtrale). Na lanskem zasedanju Mednarodnega združenja za teatrološke raziskave od 26, avgusta do 6. sepLembra na Dunaju je dal npr, pobudo za polemični odgovorna trditev jugoslovanske teatrologinje Nadežde Mosusove, da Slovenci nismo imeii uličnega gledališča, ko pa je resnica povsem drugačna, saj tako gledališče poznamo v obliki Škofjeloškega pa sij ona že v 18. stoletju. Njegov zadnji nastop v mednarodni areni je bilo predavanje La protection des droits d'auteur d'ordre moral du théâtre lani 19. oktobra v okviru TI RT (Istituto Intel nazionale per la Ricerca Tcatrale) v Benetkah.
Filip Kalan Kumbatovič, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze, dobitnik visokih nagrad in odlikovanj, je zlasti po upoko jitvi in skoraj do smrti, do 8. avgusta letos, izjemno vestno opravljal funkcijo vrhunskega predstavnika Mednarodnega združenja za teatrološkc raziskave, in to ne samo z aktivnim sodelovanjem na znanstvenih posvetovanjih, temveč tudi z delom pri upravnem vodenju združenja. V zadnjem poročilu o svoji mednarodni strokovni dejavnosti, ki ga je predložil Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v začetku letošnjega leta, pa je čisto resno, z neprikrito skrbjo in brez distance zapisal, da komaj še zmore izpolnjevati prevzete obveznosti, ker da je njegova »rojstna letnica že precej visoka: 1910!«. V Ka-lanov hudomušen, mediteransko svetel značaj se je pritihotapila temna misel, ki je napovedala poslednje dejanje v njegovem življenju.
France 13 črni k


BORIS MERHAR {1907—1989}
Ko je profesor Boris Merhar pred časom izpolnil anketni list o svojem življenju, je nanj pripisal, da je pripravljen glede na »manjši pomen« svojega dela besedilo še »skrajšati«. Izjava, ki potrjuje veliko samokri-tičnost, veliko skromnost tega izjemno prizadevnega literarnega zgodovinarja in folklorista. In taka kot njegova prevladujoča značajska poteza je, ne po naključju, tudi njegova biografija.
Rodil se je v Trstu 1. maja 1907. Klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, nato se je po zgledu takrat žc pokojnega očeta vpisal na slavistiko. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral iz zgodovine slovenske književnosti z jugoslovanskimi književnostmi, slovenskega jezika, ruskega jezika s književnostjo in narodne zgodovine leta 1932. Kot s upi en t, zatem kot profesor je poučeval slovenščino na gimnaziji v Ljubljani, od leta 1936 do 1945 v Novem mestu. Tu je bil kot somišljenik osvobodilnega gibanja najprej zaprt, nato odpeljan v italijansko internad jo, nazadnje skoraj leto in pol interniran v Nemčiji, kjer je dočakal konec vojne. Po vojni je učil dve leti na ljubljanskem učiteljišču, od tedaj do upokojitve leta 1975 je predaval starejšo slovensko književnost na Visoki pedagoški šoli oziroma Pedagoški akademiji v Ljubljani, vmes nekaj let, od leta 1960 do 1967, kot višji predavatelj tudi na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Prejel je skupinsko nagrado Sklada Borisa Kidriča, red dela z zlatim vencem in priznanje častnega članstva Slavističnega društva Slovenije. Leta 1976 je postal dopisni, 1985 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Boris Merhar je v slovensko literarno vedo stopil zgodaj, neposredno po končanem študiju na ljubljanski Filozofski fakulteti, leta 1933, ko je objavil razpravo Levstik in Stritarjevo svetoialje. Razpravo, ki pogosto zbuja določeno zadrego in ji occnjevalci bodisi odrekajo povezanost z nadaljnjim Merharjevim strokovnim delom ali pa jo preprosto spregledajo.
V	resnici nam ta razprava odkriva globlje stremljenje Merharjevega duha. Po letu 1933 Merhar sicer ni več izhajal iz apriornih miselnih izhodišč kot tokrat, ko se je oprl na Jungovo tipolosko opredelitev ekstra-vertirano miselnega in introvertirano čustvenega človeka. Namesto analitično psihološkega ali spekulatlvnega mišljenja se je oprijel raziskovanja konkretnih plasti v literarni umetnosti in ugotavljanja stvarnih, dokazno preverljivih dejstev — biografskih, socialnih, političnih, zgodovinskih — ki besedno umetnost pogojujejo, če ne kar določajo. Ohranil pa je, in to v tesni zvezi prav z začetkom svojega znanstvenega proučevanja in kljub prevladujočemu literamozgodovinskemu pozitivizmu časa neko lastnost, ki ga vidno razlikuje od strokovnih kolegov njegovega iO du, težnjo, da bi v literaturi razkrival tip i ko na videz različnih pojavov, torej koncept teoretsko ali vsaj miselno usmerjenega raziskovanja empiričnega gradiva.
V	svoji domala štiridesetletni znanstveni dejavnosti se je osredotočil na tri večje časovne komplekse v razvoju slovenske besedne umetnosti.
Velik del umskih naporov je posvetil proučevanju našega, folklornega pesništva, morda ne brez pobude svojega očeta Ivana Merhar j a, ki je bil tudi narodoplsec, V tem območju natn je prof. Merhar zapustil več obsežnejših stvaritev, brez katerih si ni mogoče predstavljati naše današnje folklori stike in njenega razvoja. V študiji o ljudski pesmi za Ma-tičino Zgodovino slovenskega slovstva I (1956), v prvi sintetični razpravi o tem predmetu pri nas, je kronološko in tematsko pregledno ter s sub-tilnim občutkom za tančine besednega izraza interpretiral obsežno gradivo in to interpretacijo oprl na sodobnejše rccepcijsko pojmovanje ljudske poezije. Zanimiva je pri tem morda označeval s ka podobnost tega pojmovanja z recepcijsko estetiko, moderno literarnoznanstveno metodo, ki se je kmalu zatem, v naslednjem desetletju, seveda z drugačnim ciljem in drugačnim raziskovalnim in s t rumen tari j cm uveljavila v Evropi in po svetu. V študiji Folklora in narodopisje, objavljeni v spominskem zborniku Slovenske matice ob njeni stoletnici (1964), je s stališča takega pojmovanja folklornega pesništva opisal narodopisna prizadevanja Matice, zlasti njeno delo za monumentalno zbirko Strekljevih Slovenskih narodnih pesmi. Močno opaženo je naposled Merharjevo jezikovnoured-niško in avtorsko sodelovanje pri novi izdaji Slovenskih ljudskih pesmi, katerih prvi del je izšel, prav tako v založbi Siovenske matice, leta 1970. Merhar jeva težnja odkriti tipične lastnosti ali prevladujoče zakonitosti pojavov, postopek, ki ima svoj začetek v njegovi prvi razpravi, sc nadaljuje tudi v študijah o slovenski poeziji 18. in 19. stoletja, v drugem tematskem kompleksu Mcrharjcvega zgodovinskega raziskovanja. V Študiji Glose o Vodniku pesniku (1958) gre npr. za oblikovno oziroma stilno-izrazno plast besedne umetnosti, posebej za metrični ustroj poezije, ki v nadaljnjem sploh postane Merhar jeva osrednja znanstvena preokupa-cija. Že tukaj si pomaga s kvantifikacijskim proučevanjem in razvrščanjem metričnih in izraznih oblik, ki jih naposled povzame v sintetična dognanja o predmetu. Še bolj prisotna se zdi omenjena raziskovalna tendenca v razpravi Prešernovo »Neiztrohnjeno srce« v sklopu njegovih balad in »Poezij« (1962/63), kjer avtor odkriva skupne in različne lastnosti obravnavanih lirskoepskih pesnitev in vsebinsko opredeli dva tipa Prešernovih balad. Izjemen občutek za najtanjše odtenke besednega izraza je Merhar izpričal v razpravi Besedna igra in Prešeren (1985). Tovrstne primere pri pesniku je skupinsko razvrstil oziroma klasificiral s stališča njihove notranje strukture in funkcionalnosti. Ob Prešernu je posegel leta 1961 tudi v primerjalno književnost, tako da je v oceni Caivi-jeve študije o našem klasiku F on t i italiane e taline nel Prešeren maggiore (1959) zavrnil nesodobno, nezgodo vinsko metodo komparativne vede, pustil pa je Prešernu vse dokazljive romanske povezave, ki zvečine seveda niso rezultat Calvijevega podcen jevalnega razmerja do slovenskega pesnika.
Ze pri Vodniku in Prešernu začeto verzologijo je Merhar poglobljeno nadaljeval v dveh danes vse premalo upoštevanih razpravah, kjer je od ugotavljanja metri čnc shema t i ke prešel k vprašanjem besedne realizacije verza, k zvočnim kvalitetam pesniškega jezika, k ritmu in rimi. V obeh študijah na to temo, v Študiji kaj o slovenski rimi (1966) in študiji K zgodovini svobodnega verza v slovenščini (1969/70) se tako v težnji
po pozitivistični dejanskosti kot v prizadevanju po širši, združevalni klasifikaciji pojavov opira na statistično kvantifikacij s ko metodo raziskovanja. Delno polemično, delno upoštevajoč pozitivna dognanja drugih je Mcrhar uspel sintetično predstaviti dovolj krhko problematiko svobodnega verza v slovenski poeziji 19. stoletja, razvojni proces tiste muzikalnopumenske plasti pesništva, kjer se ne da izogniti ne izrazito subjektivnim, ne pogo jnim sodbam.
Vrhunec Mcrharjcvcga znanstvenega dela predsLavlja tretje področje slovenske literarne zgodovine, v katero je posegel, obdobje slovenske moderne, Na temelju predvojnih Cankarjevih Zbranih spisov in Pisem Ivana Cankarja v redakciji Izidorja Cankarja je pripravil novo izdajo Cankarjevih Izbranih del v desetih knjigah (1951—1959), delno skupaj s Francetom Dobrovoljccm. Morda je v izboru del te izdaje nekoliko popustil trdi ideologiji manj prijaznega časa, zlasti takratnemu odnosu do Cankarjeve simbolistične umetnosti, zato pa sc jc v opombah sprostilo njegovo občudovanja vredno znanje o prvem pisatelju slovenske književnosti. Tako je Merilar nadaljeval in dovršil na drugi, nedvomno višji ravni in z drugačno miselno optiko delo svojega očeta, Cankarjevega sodobnika in pritrjcvalnega ocenjevalca njegovih del. Z izostrenim občutkom za bistveno je odkril številne motivne in tematske povezave ter nastajanje ključnih človeških likov v Cankarjevi literaturi od prvih zarodkov do končnih uresničitev. Ne pretiravamo, če rečemo, da imajo ta dognanja monografski] težo. Tudi jc zanesljiva dokumentacija njegove izdajo olajšala in pospešila danes najpopolnejšo objavo Cankarjevega opusa v zbirki slovenskih klasikov.
Znanstveno delo a kad. Ho risa Mcrhar j a je zdaj zaključeno. Zaključeno kot materialna cclota, ne kot pojav duhovnih razsežnosti. Vsem, ki premišljujemo ali bodo premišljevali o slovenski književnosti, bo to delo, prepričani smo. še dolgo živa pobuda.
France Bcrnik
ROMAN KENK
(1598—1988)
Zunanji dopisni član Roman Kenk je umrl 2. oktobra 1988 v Združenih državah Amerike,
Rodil se je 25. novembra 1898 v Ljubljani. Biologijo je študiral na univerzi v Gradcu in tam doktoriral iz zoologije. Leta 1921 se je zaposlil v zoološkem inštitutu na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze kot asistent, kjer je bil izvoljen za docenta leta 1926, izredni profesor pa je postal leta 1937.
Leta 1938 se jc preselil na Portoriko, kjer je delal na oddelku za biologijo tamkajšnje univerze kot izredni in redni profesor v letih 1938—1948, Nato se je zaposlil v Kongresni knjižnici v VVashingtonu, ZDA, v oddelku za zoologijo nevretenčarjev pri Smithsonian Institution v Washingtomj, D, C. Skupščina SAZU ga je 6. junija 1983 izvolila za svojega zunanjega dopisnega člana.
Pri proučevanju trikladnih vrtinčarjev je postal svetovno priznan strokovnjak, Ukvarjal pa se je tudi z maloščetinci in iglokožci. Posebno pozornost jc posvetil speleobiologiji. V sodelovanju s profesorjem dr. Albinom Seliškarjem je organiziral naš prvi podzemeljski ekološki Iabo-ratorij v Podpeški jami v Dobrepoljah, Skupaj sta že leta 1931 objavila pomembno študijo o ekologiji podzemskih živali, kar je bilo za tisti čas pionirsko delo.
Kenkovo znanstveno delo lahko razdelimo na naslednja področja: L ta-ksonom s ko-favni stična proučevanja, 2. morfologija, 3. razmnoževanje, 4. regeneracija in 5. ekologija.
Največ Kenkovih razprav je taksonomsko-favnističnih. Kenk je pričel proučevati sladkovodne trikladne vrtinčarje Slovenije oziroma Jugoslavije, nadaljeval pa je s študijem tri klado v Avstrije, Švice, Turkestana, Po rt ur i ka. Združenih držav Amerike, Kanade in Alaskc. Zelo tehtno Kenkovo delo je Prispevek k sistemu proburzalijev, ki ga jc 1930 objavil v Zoologischer Anzciger. Razprava je trdna osnova sistema sladkovodnih trikladov in ga še vedno upoštevajo in citirajo vsi svetovni turbelariologi. Za slovensko favno je pomembno delo Sladkovodni trikladi iz jam severozahodnega dela Dinarskega krasa (1936), v katerem je temeljito obdelal vse najdbe trikladov iz jam Slovenije.
V Ameriki je Kenk (1978) objavil obširno monografsko delo o p lan arij ali Ohridskega jezera. Ohridsko jezero je znano po številnih endemičnih vrstah sladkovodnih trikladov in lahko s tem tekmuje samo še z Baj-kalskim jezerom. Kenk je v monografiji opisal 6 za znanost novih vrst. Kenk je izdelal (1974) tudi seznam vseh rodov in vrst sladkovodnih trikladov sveta, ki obsega 90 tiskanih strani velikega formata. Med morfološkimi razpravami je najbolj temeljito delo o anatomiji vrste Dendrocoelum spin os i penis (1925), ki jo je kot novo za znanost opisal iz okolice Ljubljane.
Kenka so pri razmnoževanju trikladov zanimale vrste, ki imajo poleg spolnega razmnoževanja tudi nespolno z delitvijo. Tako je posebno raziskal (1937, 1940) ameriško vrsto Dugesia tigrina, ki ima v nekaterih bivališčih osebke, ki se množijo izključno z delitvijo, v drugih pa spolno
z jajci. V laboratoriju je 6 let vzgajal živali iz obeh bivališč in. je ugotovil, da gre za dve fiziološki oziroma genetski rasi. Kasneje je Kenk pri nespoini obliki induciral seksualnost s transplantacijo koščka seksualnega osebka.
Rt;man Kcnk se je ukvarjal tudi z regeneracijo pri trikladih. Zlasti je proučeval (1922, 1923) normalni in regenerativni razvoj kopulacijskih aparatov in ugotovil, da normalni in regenerativni razvoj potekata popolnoma enako. Izvorni material so proste celice mezenhima. Po Kenkovcm pravilnem mnenju nastanejo omenjene celice po dedifercnciaciji že diferenciranih celic. To so s poskusi potrdili mnogi poznejši raziskovalci. Poleg že omenjenega pionirskega ekološkega dela o podzemeljskih živalih j c Ken k v ZDA raziskoval (1949) biotope tri klad ov v sladkovodnih eko-s is te mi h. Pomembno je njegovo delo (1974) iz populacijske ekologije sladkovodnih nevretenčarjev. Na Por tori ku je opravil (1944) tudi ekološka opazovanja na dveh iglokožcih,
Ruinan Kcnk je bil marljiv znanstvenik vse do smrti, Kijub visoki starosti je po izvolitvi za zunanjega dopisnega člana objavil še troje znanstvenih del, od katerih je zadnje Revised Lisi of the North American Freshwater Planarians (Washington 1989), izšlo Šele po njegovi smrti. V njem vidimo, da je od 75 vrst planarij opisal kar 32 vrst. Po njem se imenuje tudi poddružina Kenkiinae in rod K en ki a.
BOŽIDAR JAKAC (1899—1989)
Božidar Jakac je veliko ime, znano domala vsem Slovencem, številnim po Jugoslaviji ter mnogim v Evropi in drugod po svetu. Usoda mu je naklonila dolgo življenje — čeprav nam pri tem seveda nehote hodi v spomin Prešernov verz »Dol gos t življenja našega je kratka«. Ce to njegovo življenje presojamo s svojimi, vrtanji mi očmi, in če se zaupljivo opremo na nekaLere njegove lastne izjave, je bila ta njegova življenjska pot tudi srečna: od ranih let je imel v sebi namreč dva velika božja darova — božjo iskro umetnosti, kot pravimo, in prirojeno osrečujočo lastnost, da je v delu našel srečo — ddal pa je kot mravlja od prvih, pa vse do zadnjih dni, dokler mu je bolezen vsaj šc malo dovoljevala-Zaradi teh dveh njegovih lastnosti in zaradi — vsaj za človeške mere —- dolgega življenja je toliko doživel in toliko ustvaril, da je na kratko komaj mogoče povedati kaj več, kot navesti nekaj glavnih postaj na njegovi življenjski poti, omenili in našteti, kaj je ustvaril, ter le bežno nakazati njegov odmev v slovenskem in širšem svetu.
Rojen je bil 16. julija 1899 v Novem mestu, kamor se je njegov oče preselil iz vasi Jakci v Istri. V rojstnem kraju je obiskoval ljudsko šolo in nižjo gimnazijo, višjo gimnazijo pa v Idriji, kjer je leta 1918 maturiral. Po enoletni vojaščini, med katero se je udeležil bitke na reki Piavi, je v letih od 1919 do 1923 obiskoval v Pragi umetnostno akademijo, ki jo je končal s posebnim priznanjem. Po študiju se je po krajšem postanku v Novem mestu z državno štipendijo odpravil v Pariz, od koder je za tri mesece odšel Še v severno Afriko, Leto zatem je bil v Firencah, Po vrnitvi je postal profesor risanja v Ljubljani. Leta 1928 je obiskal spet Afriko, zatem pa še ZDA. Po vrnitvi od tam je potoval po Jugoslaviji in Italiji, več mesecev pa prebil tudi na Norveškem. Od leta 1932 je živel v Ljubljani. Leta 1934 se je poročil.
Leta 1943 je skupaj z ženo odšel v partizane. Na Kočevskem zboru je bil izbran v Plenum O F in v ASNOJ ter kot njegov član odšel tudi na zasedanje v Jajcu; tam je nastal njegov znameniti portret maršala Tita. Po osvoboditvi je Jakac leta 1945 postal redni profesor na takrat ustanovljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter njen prvi (in kasneje še dvakratni) rektor.
Leta 1949 je bil sprejet v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti — bil je po vrsti četrti član med slikarji — skupaj z Jakopičem, Jamo in Kosom. Tega leta je tudi pripravil v Ljubljani prvo povojno samosLojno razstavo kakega jugoslovanskega slikarja, svojo retrospektivno razstavo s petsto eksponati, ki jo je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Leta 1950 je postal predsednik Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije. V letih po 1952 je obiskal Norveško, Avstrijo, Francijo, Belgijo, Anglijo, dvakrat ZDA, Bolgarijo, Turčijo, Norveško, Nemčijo, Gruzijo, Italijo, Španijo, Švico, Sicilijo. Ta njegova potovanja so vredna omembe, saj je nekje sam zapisal: »Potovanje je žeja. To začuti vsak slikar... Paleta mora potovati, da bi gledala in doživljala, vsak doživljaj pa je še ena učna ura velike slikarske šole, ki nam jo nudi in podarja narava,«
Leta 1961 je na lastno željo odšel v pokoj. Dve leti zatem je postal dopisni i lan J ugo slovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Častno članstvo mu je podelila tudi Accademia Fiorentina delle Ar t i del disegno. Malo zatem je postal tudi dopisni član Akademije nauka i umjetnosti Bosne in Hercegovine, Leta 1982 pa še član Academie Europeene v Parizu. Za svoje zasluge je prejel šest državnih nagrad: red bratstva in enotnosti 2, stopnje, red dela, red zaslug za narod, red zaslug za narod z zlato zvezdo, red republike z zlatim vencem in ob svoji osemdesetletnici red jugoslovanske zastave z lento.
Neka j mandatov je bil tudi poslanec slovenske in zvezne skupščine. Po svoji prvi nagradi leta 1925 je prejel še 26 domačih in mednarodnih priznanj, med drugim štirikrat Prešernovo nagrado, nagrado lesoreza Xylon v Ziirichu. nagrado mesta Ljubljane, nagrado ASNOJ-a In zlato medaljo na II. mednarodnem grafičnem bicnaiu v Friedrikstatu. Potem ko mu je že leta 1918 njegov poznejši mentor Rihard Jakopič izbral dve njegovi risbi in ju razstavil v svojem paviljonu, je Jakac leto za letom razstavljal doma, v domala vseh prestolnicah Evrope in po mnogih velikih mestih severne Amerike. Vsega skupaj je imel vsaj 85 samostojnih razstav, pri dolgi vrsti drugih pa je sodeloval. V svojem pestrem, razgibanem življenju je postal Častni meščan osmih slovenskih mest in častni član številnih kulturnih društev. Razen lega obstajajo tri stalne zbirke njegovih umetniških del — Galerija Božidar .Takac v Kostanjevici na Krki, ki hrani predvsem grafike; Galerija Jakčev dom v Novem mestu, kjer so razstavljene predvsem risbe in pasteli; in stalna razstava Jakčev i h belokranjskih motivov v metliškem Belokranjskem muzeju.
Vendar pa vsega naštetega, nc razstav, nc nagrad, ne državnih odlikovanj, ne članstva v akademijah, ne častnih meščanstev in članstev, ne spominskih galeri j seveda ne bi bilo — če nc bi bilo njegovega dela. Svoj slikarski talent je pokazal že v srednješolskih letih, in sicer predvsem v risbi. V višji gimnaziji je začel slikati Ludi olja, še kako leto kasneje akvarele, Potem pastele. Potem pa se je postopoma razvil v modernega grafika, ki je obvladoval vse tehnike: lesorez, linorez, bakrorez, litografljo. A to ga ni omejevalo, da nc bi z enakim mojstrstvom obvladal tudi risbe (svinčnik, sepio, kredo, pastel), pa tudi oljno sliko. A kljub vsemu temu znanju je vse življenje ostal predvsem risar in g ran k. Pri tem je značilno, da je v svoje delovne dnevnike beležil tudi svoja pojasnila, kdaj in zakaj ga je zainteresiral kak prizor. Poleg grafikam in risbam, ki v njegovem ustvarjanju vsekakor močno prevladujejo, je veliko pozornost posvečal tudi pejsažcm in portretom v olju in pastelu. Zlasti lirični so tisti, ki prikazujejo dolenjsko pokrajino in njegovo rodno Novo mesto,
Posebno skupino v Jakčevem umetniškem ustvarjanju predstavljajo portreti in avtoportreti, ki jih je ustvarjal v vseh mogočih tehnikah. Predvsem znane so upodobitve Mirana Jarca, prijatelja Heralda Severu da, Jakčeve matere, soproge Tatjane, Alojza Gradnika in Otona Župančiča. In pa seveda dolga vrsta realističnih portretov raznih vidnih osebnosti iz kulturnega in poli ličnega življenja.
Najvrednejša Jakčeva dela pa vendar ostajajo njegove grafike: biografije, lesorezi, suha igla, jedkanice, monotipije, linorezi, akvatinte. Posebno mesto med njimi zavzema Jakčeva partizanska grafika. Ustvaril je dolgo vrsto motivov iz partizanskega življenja; med njimi so posebno dragoceni številni portreti partizanov, od borcev da politikov in drugih voditeljev. Tako je nastala zbirka 52 portretov, S temi deli je postal pravi kronist, vendar pa le kronist po svojem navdihu, ne po naročilu. Ta Jakčeva partizanska grafika je po vojni ustvarila potrebno vzdušje za nastanek in bohoten razcvct slovenske grafike v šestdesetih letih, pri katerem jc tudi sicer prav on odigral pomembno vlogo tudi kot pobudnik in soorganizator ljubljanskega grafičnega bienala.
Na koncu je potrebno vsaj omeniti tudi Jakcevo kreiranje poštnih znamk, kjer je prav tako pokazal svoje veliko mojstrstvo. V času, ko se je spoznal z Jakopičem, se je na vzel impresionizma. Slikal je zamegljena polja, gozdove, krajine. Pozneje je ilustriral Cankarjevega Kurenta, Podbcvškove pesmi. Po študiju v Pragi se jc usmeril v ekspresionizem pod močnim vplivom norveškega ekspresionista Edvarda Mun-ka, zlasti njegovih Lesorezov, litografij in jedkanic. Pri njem je spoznal, da mora naslikati tisto, kar je pri pogledu na nekaj doživel, ne pa le tistega, kar je videl. In to mu je ostalo umetniška vodilo za vse življenje. Tudi Jakčeva pot v Ameriko jc bila zanj zelo pomembna. Na tem potovanju je po mnenju Franceta S teleta dozorel v moža in izoblikoval v sebi klasični humanizem. Razen tega je v tem času postal pravi mojster v risbi bežnih vtisov, portretov, ilustracij, Ta velika risarska spretnost je prišla pri njem do polne veljave potem v partizanskih dneh. Ce se zdaj, ko smo zelo na kratko preleteli življenjsko pot in delo pokojnega Božidarja Jakca, še enkrat ozremo na vse povedano, bi lahko rekli, da je bil mojster v vsem, česar se je lotil. V nečem večji, v nečem manjši — vendar zmerom mojster. A vsekakor največja njegova zasluga je, da je utemeljitelj slovenske grafike, s katero se je ukvarjal tako zavzeto m temeljito kot šc nihče pred njim, jo približal domačemu — prej do nje brezbrižnemu — občinstvu in jo z uspehom uvrstil tudi v krog svetovne grafike.
Poleg grafike je dal Jakac poseben pomen tudi pastelu ter ga razvil do izredne riši ne in kvalitete, enakovredne vsaki drugi tehniki. Njegovi portreti v grafiki in oljni sliki bodo obdržali trajno vrednost kot sJike in kot dokumenti dobe.
Janez Menart
III
POROČILO O DELU SAZU V LETU 1989
POROČILA RAZREDOV
RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
V	letu 1989 je imel I, raztcd i/eč sej, na katerih je obravnaval poročila o delu medakademijskih odborov, ki sodijo v njegov okvir, spremljal aktivnost svojih članov na domačih ter mednarodnih kongresih, simpozijih in drugih znanstvenih srečanjih in posebno skrb posvečal vprašanjem manjšin. Pozornost je razred posvečal tudi raziskovalnemu delu v SR Sloveniji in SFR.T kot celoti; temu vprašanju bo namenjeno raziskovanje in razmišljanje tudi v prihodnosti. Reševal je tudi druge aktualnosti in sporočal razne sklepe in predloge Predsedstvu SAZU. člani razreda so aktivno sodelovali na obeh skupščinah SAZU, razpravljali o vprašanjih, ki jih je postavilo Predsedstvo ali glavni tajnik SAZU: med drugim je tekla razprava o vprašanju, ali ima SAZU dolžnost in pravico, predlagati za nagrade osebnosti, ki niso člani SAZU; v tej zvezi je bilo zavzeto pritrdilno stališče za primere, ko gre za izjemno pomembne znanstvenike in umetnike,
V	letu, o katerem je govor, je izšlo tudi več znanstvenih publikacij s področja zgodovinskih in družbenih ved. Bile so predstavljene na dobro obiskanih tiskovnih konferencah (Podrobnosti v tej zvezi so razvidne iz biografij ter bibliografij).
V	letu 1989 je umrl član razreda akademik Cigoj, Razred je počastil njegov spomin, člani pa so se udeležili komemoracije SAZU.
Za dopisnega člana razreda je bil izvoljen J. Pleterski, ki mu je oddelek za zgodovinske vede zaupal delo na raziskovanju novejše zgodovine.
V	svojem razpravljanju se je razred zanimal tudi za našo splošno družbeno situacijo, ki je bila v letu 1989 zapletena in živahna; kolikor je bilo aktualno, so bila v tej zvezi mnenja ali predlogi sporočena Predsedstvu.
Oddelek za zgodovinske vede
V	glavnem se je oddelek ukvarjal s problemi, za katere je bil zainteresiran celotni razred, zato je najpogosteje o njih razpravljal na skupnih sejah razreda.
Delo, ki so ga v letu 19S9 opravili člani oddelka, je bilo obsežno in po pomenu dragoceno za posamezne discipline tako v slovenskem kot mednarodnem okviru. Za afirmacijo slovenske znanosti so bila tehtna tudi Sodelovanja članov oddelka na domačih in mednarodnih sestankih. Tehtno je bilo proučevanje problematike narodnih manjšin, ki SO se mu pozorno posvetili ne-
kateri njegovi člani.
Oddelek je v letu 1969 svoje delo opravil v skladu t nalogami, ki so mu bile postavljene. Njegovi člani so bili v svojih prizadevanjih aktivni in plodni.
Oddelek za družbene vede
Oddelek ima ob koncu leta devet rednih, enega dopisnega in osem zunanjih članov. Med letom je umrl redni član Stoj an Cigoj.
Na edini seji (12. januarja) je oddelek sklenil, da za volitve novih članov S AZU ne bo predložil nobenega rednega, dopisnega niti zunanjega člana. Na tej seji je sprejel pobudo, naj razred, kasneje pa tudi predsedstvo SAZU, prouči sodelovanje z drugimi akademijami, posebno iz socialističnih dežel. Tekoče zadeve je načelnik urejal v dogovoru s prizadetimi (vabila na posvetovanja, tisk i. p.).
Raziskovalno delo opravljajo člani dodatno, še zaposleni na svojih ustanovah. Od medakademijskih odborov je najbolj delaven odbor za proučevanje narodnostnih manj Sin in narodnosti, sodelovali pa smo tudi pri organiziranju posvetovanju o delovni sili in zaposlenosti pri MANU. Več članov se je udeležilo posvetovanja MC CK Z KS O Stanju družbenih znanosti, kakor tudi predavanj ob 200-letnici francoske revolucije.
RAZRED ZA FILOZOFSKE IN LITERARNE VEDE
Dejstva o delu razreda in tisti dejavnosti njegovih članov, ki se je neposredno vezala na razred oziroma SAZU, bi bila naslednja:
Razred se je na rednih sejah sestal petkrat: 14. februarja, 11. aprila, 23. maja, 13. junija in 26. decembra. Obravnaval je aktualno in širše veljavno problematiko, zlasti publikacije v pripravi, oddane v oceno ali potrditev oziroma v sprejem. Razpravlal jc o vabilih in okrožnicah Predsedstva naše akademije in drugih jugoslovanskih akademi j znanosti in umetnosti, volil in ponovno volil je znanstvene sodelavce inštitutov, ki sodijo v njegovo pristojnost, obravnava) je vloge svojih članov za raziskovalna ali predavateljska potovanja v tujino. Na prvih dveh sejah se je ukvarjal tudi s pripombami J. Jurančiča k sejnim zapisnikom,
Razred je predlagal pet novih članov in sprejel utemeljitve k njihovim predlogom ter jih posredoval Predsedstvu in skupščini SAZU, ki je 18. maja izvolila za rednega člana Fr. Jakopina, za dopisnega člana N. Kureta in tri zunanje dopisne člane: G. Giesemanna, Z. Kons tan Lino viča in G. O. Svaneja. Program publikacij je bila ena osrednjih točk dnevnega reda na razrednih sejah. V tem smislu smo organizirali ali sodelovali na več javnih predstavitvah novih knjig: ob izidu O. Sakrauskega Primus Trüber, Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformationswerk na Dunaju ¡4, marca, v Ljubljani 17. aprila in v Celovcu 12. maja, ob izidu Zbornika razprav iz slovanskega jezikoslovja (ob 70-letniei T. Logarja, ur. Fr. Jakopin), prvega zvezka Splošnoslovanskega lingvističnega atlasa in Čopovih galicijsfdh dopisnikov (ur. R. Štefanova in N. Jež) 28. marca, ob izidu 12. zvezka Razprav razreda za filolaSkc in literarne vede (Ur. D. Moravcc) in 17. zvezka Tradi-tiones (ur. A. Baš) 19, junija, vsakič v dvorani SAZU.
Razred je sprejel edicijski program za prihodnje leto, razpravljal in sklepal pa je tudi o drugih publikacijah svojih članov ali sodelavcev inštitutov, tako o 13. zvezku Razprav (ur. T. Logar) in Korespondenci med Franom Ramovšem in Aleksandrom Beličem (ur. J. Rot ar) kot tudi o novi izdaji Brežinskih spomenikov in nadaljevanju izdajanja Zoisovih pisem (ur. J. Faganel). Iz razreda je izšla pobuda za znanstveni simpozij o Franu Miklošiču ob stoletnici njegove smrti. Simpozij naj bi v Ljubljani pripravili SAZU in Uni-
verza, hkrati se dogovarjamo za skupno proslavitev te obletnice z Avstrijsko akademijo znanosti na Dunaju.
V	organizaciji razreda je imel 9. oktobra v SAZU predavanje G. O. Svane, novi zunanji dopisni član. Govoril je o starih nordijskih izposojenkah v ruščini.
Razred, ki ga je vodil Fr. Bernik, pomagal pa mu je J. OreŠnik, je štel na začetku leta 15 članov (13 rednih, 2 dopisna). Fo volilni skupščini se je okrepil za enega člana (N. Kurela), trije pa so med letom umrli: B. Merhar, Filip Kalan Kumbatcvič in J. Jurančič, Ob koncu leta je imel razred 13 članov (11 rednih in 2 dopisna).
RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE
Razred je imel 4 seje, na katerih je obravnaval vprašanja znanstvene politike, tekoče zadeve s sej Predsedstva, stanje znanosti v Sloveniji, pripravljal predloge za sodelovanje z inozemstvom, obravnaval predloge za znanstveno izmenjavo v okviru mednarodnih pogodb in strokovne recenzije, ki so jih opravili člani razreda.
Člani razreda so sklenili, da bodo v okviru dejavnosti okrog proslave 50-letnice SAZTJ predstavili za širše občinstvo svojo znanstveno dejavnost. Doslej so predavali akademika Peter Gosar in Lujo Suklje ter dopisni član Boštjan Žekš. Predavanja so bila dobro obiskana.
V	razredu delujeta odbora za molekularne vede (predsednik D. Hadži) in za energetiko (predsednik J. Peklenik),
Raziskovalno delo so notranji člani opravljali v okviru kateder in inštitutov na fakultetah, samostojnih inštitutih in v Lckovem tozetu Raziskave in razvoj. Delo je potekalo na naslednjih področjih: funkcionalna analiza, teorijska fizika trdne snovi, fizika feroelekl rikov in tekočih kristalov, fizika polimerov, molekularna spektroskopija in strukLura molekul, teoretična farma kolegij a, molekularna biologija, termodinamika in transportne lastnosti pol ¡elektrolitov, sinteza, struktura in mehanizmi pretvorbe pri heterocikličnih spojinah, geomehanika, teorija obdelovalnih sistemov, proizvodna in tehnična kiberne-tika, biokibernetika in električna stimulacija denerviranih mišic, teorija informacij in umetna inteligenca.
RAZRED ZA N ARA VOSLO VNE VEDE
Razred za naravoslovne vede je imel ob koncu leta 6 rednih in 5 dopisnih Članov. Ob tem Času smo prejeli obvestilo, da je 2. oktobra V ZDA umrl zunanji dopisni član Roman Kenk.
Razred je imel Šest sej, od katerih je prvi dve vodil dotedanji tajnik Stanko Grafenaucr, naslednje od aprila dalje pa novo izvoljeni tajnik Ernest Maver. Na prvih sejah je razred predvsem obravnaval predloge za nove člane in napredovanja ter se ob imenovanju ustreznih referentov odločil, da predlaga enega kandidata za napredovanje, dva kandidata za nova dopisna člana in enega za zunanjega dopisnega člana. Predlagane kandidate razreda je skupščina SAZU 18. maja tudi izvolila. Razred je še razpravljal O predlogih za novo članstvo in napredovanja ostalih razredov in podprl predložene kandidature, sprejel oceno prve knjige (Pravila) Slovenskega pravopisa in se strinjal z njenim natisom, odobril študijski potovanji v inozemstvo akad. S. Matjašiču in akad, I. Gamsu, obravnaval problematiko tiska glasil razreda in sprejel plan tiska za leto 1990, V posebno edicijo IV. razreda Dela (Opera) sla bili sprejeti monografija akad. J. Matjašiča in razprava A. Kranjca, na
podlagi ocen določenih recenzentov je razred sprejel rokopise za Razprave IV. razreda SAZU, Geografski zbornik in Acta carsologica (Krasa slovni zbornik). 16, junija je bila tiskovna konferenca, na kateri so bile predstavljene navedene razredne edicije iz preteklega leta.
Razred je ob reelekciji ponovno izvolil dopisno članico Dragico Turnškovo v naziv znanstvenega svetnika v Paleontologkem inštitutu Ivana Rakovea ZRC SAZU, v naziv raziskovalnega asistenta T. Slabe ta in M. Kneza v Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU pa Metko Culiberg v naziv znanstvenega sodelavca, B. Vreša v naziv raziskovalnega asistenta, Stašo Remžgar v naziv raziskovalnega asistenta (za pretok) in N. Otaševiča v naziv strokovnega asistenta (za pretok). Končno je bilo v letu 1939 več sej znanstvenih svetov v inštitutih ZRC SAZU, ki sodijo v okvir razreda za naravoslovne vede,
RAZRED ZA UMETNOSTI
Razred za umetnosti ima 13 rednih, 2 dopisna in 15 zunanjih dopisnih članov.
V	letu 1989 je umrl redni član Božidar Jakac. Ob letošnjih volitvah je v rednega člana napredoval dosedanji dopisni član Ciril Zlobec; slikar Janez Bemik jc bil sprejet za novega dopisnega člana, za zunanjega dopisnega člana pa hrvaški književnik Ivan Rrajdič, Januarja je tajniku Janezu Menartu potekel dosedanji mandat; razred mu ga je zatem podaljšal še za naslednje obdobje.
V	letu 1989 je razred za umetnosti imel tri seje. Na njih je obravnaval tekoče zadeve in pretresal predvsem predloge za nove člane svojega in drugih razredov SAZU, Oblikoval je tudi dva predloga kandidature za letošnje Prešernove nagrade in več drugih delovnih in organizacijskih vzpodbud. V svoji pristojnosti je objavil Bravničarjevo Belokranjsko simfonijo.
V	ostalem SO člani sodelovali pri delu Akademije le s svojo udeležbo na njenih predavanjih in raznih prireditvah, kar jc glede na sestavo razreda razumljivo. Njihovo ustvarjalno delo je razvidno iz bibliografskih poročil posameznih članov.
RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE
Ob koncu leta 1989 je ime) razred za medicinske vede S rednih, 2 dopisna in 11 zunanjih dopisnih članov. Rden izmed rednih članov jc veterinarske, ostali so medicinske stroke. Dva člana sla prejela domače in tuje priznanje. Razred je imel sedem sej, na katerih je obravnaval vprašanja znanstvene, raziskovalne in strokovne dejavnosti, tekoče zadeve s sej predsedstva, stanje na področju medicine in veterine v Sloveniji in predloge za znanstveno sodelovanje, Obravnaval je poročila predstavnikov medakademijskih odborov, poslušal in razpravljal o delu svojih članov.
Medakademijski odbor za proučevanje infekcij s streptokokom agalakcije pri ljudeh in živalih, ki ga je vodil član za medicinske vede, je decembra 1989 končal z delom in poslal zaključno poročilo o opravljenih raziskavah. Medakademijski odbor za travmatologijo v izjemnih razmerah, ki ga vodita člana razreda, je zelo aktiven,
Razred jc tudi v lelu 1989 nadaljeval s prizadevanji, da se izboljša obveščenost o zdravstvenih posledicah ionizirajočega sevanja v Sloveniji. Nadaljeval je s prizadevanji za večjo uporabo sistematičnega mamografskega pre sevanj a dojk, ki je danes edina znana metoda, ki vodi k zgodnjemu odkrivanju raka. Pripravil je predlog za spremembo oziroma dopolnilo zastarelega Pravilnika o pogojih za uporabo virov ionizirajočega sevanja v medicini.
Nadaljevali smo z zbiranjem podatkov o razvoju porodništva in ginekologije v slovenskem prostoru od začetkov do danes.
V	zvezi z volilno skupščino je namenil razred precej razgovorov kandidatom za nove redne, dopisne in zunanje dopisne člane. Na predlog razreda je bil izvoljen en zunanji dopisni član, en dopisni član pa je postal redni član.
Za tajnika razreda je bil ponovno izvoljen akademik Franc Novak. Znanstveno in strokovno delo so člani razreda opravljali individualno v svojih ustanovah in v sodelovanju z njihovimi strokovnjaki. Podrobnejša poročila o tem delu so podana posebej, zalo navajamo le številčni pregled njihove dejavnosti: skupno so objavili 41 znanstvenih in strokovnih del; v to število je všteto souredništvo, samostojne knjižne objave in soavtorstvo v skupinski knjižni objavi znanstvenega tlela.
V	domovini je bilo objavljenih 31, v tujini 10 Strokovno znanstvenih del. Člani so imeli skupaj 12 predavanj z vabilom na domačih in 24 predavanj na mednarodnih konferencah. V domačih ali tujih raziskovalnih ustanovah ali univerzah so imeli 12 predavanj z vabilom, 3 člani so organizirali in vodili domačo konferenco, l član jc organiziral in vodil mednarodno konferenco.
V	mednarodnem projektu sodelujejo 4. v medrepubliških projektih 3 člani, 3 člani sodelujejo pri skupinskih raziskavah ali elaboratih v Sloveniji. En član je sodeloval v tujini v učnih delavnicah in opravljal demonstracijske operacije na lobanjskem dnu.
Pet članov je opravljalo pedagoško delo na Medicinski fakulteti, kjer je članica našega razreda dekanica in eden na Biotehniški fakulteti — VTOZD veterinarstvo — Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Člani razreda so sodelovali v raznih svetih, odborih, komisijah iLd. Slovenije, Ljubljane, Medicinske in Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja, Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Raziskovalne skupnosti Slovenije itd, Bili SO uredniki ali člani uredniških odborov strokovnih časopisov, častni člani, predsedniki ali podpredsedniki strokovnih društev v domovini in tujini. En Član je predsednik programskega sveta Naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda, En član je posnel film o iivalstvu na Slovenskem, opravljeno je bilo grobo montiranje iz 8200 m filma.
Posebej so podana poročila o delu Mcdakademijskega odbora za proučevanje infekcij s streptokokom agalakcije pri ljudeh in živalih, Medakademijskega odbora za travma lologijo v izjemnih razmerah. Inštituta za medicinske vede ter medicinske in veterinarske sekcije Terminološke komisije ZRC SAZU.
AKADEMIJA IN NJENA DELOVNA SKUPNOST
SPLOŠNO
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je imela konec decembra 1989 enega častnega člana, 64 rednih, i 7 dopisnih in SO zunanjih dopisnih članov. S AZU je leta 19S9 izgubila akademike Stojana Cigoja (19. septembra), Filipa Kurnbatoviča (S, avgusta), Borisa Merharja (24, junija), Božidarja Jakca (20. novembra) in Janka Jurančiča (15. decembra) ter zunanja dopisna člana VladU slava Brajkovica (9. septembra), Romana Kcnka (2. oktobra 1965] in Jovana Djordjcviča (9. decembra).
ENOTE
S AZU ima Kabinet Josipa Vidmarja, Svet za proučevanje in varstvo okolja. Odbor za energetiko, Medakademijski koordinacijski odbor za molekularne vede in medakad cm i j s ke odbore za floro in favno, za proučevanje infekcij s Sir. agalactiae pri ljudeh in živalih, za proučevanje problemov mešanih gospodinjstev, za travmatologijo v izrednih razmerah, za sodelovanje pri projektu ESF o nevladajočih etničnih skupinah v Evropi od 1S50 do 1940, za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti ter za koordinacijo znanstvenoraziskovalnega dela razredov in oddelkov za matematične, naravoslovne in tehniške vede.
V	okviru delovne skupnosli SAZU delujejo: Tajništvo kabineta predsednika, Tajništvo predsedstva, Tajništvo razredov. Tajništvo DS, Referat za tisk. Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela. Biblioteka, Fi-nančno-računovodski oddelek in Fotolaboratorij.
JUBILEJI
V	letu 1989 so praznovali: 94 let akademik Josip Vidmar in zun. dop, član Milovan Gavazzi; 90 let akademik Božidar Jakac; SÜ let akademik S to j an Pretnar in zun. dop, člani Edhem Camo, Alfred Rammelmayer, Vladimir A, Negovsky, Zoran Mušič, Pavle Savič in Josef Kratochvil; 75 let zun. dop. člani Miroslav Krav ar, Krešimir Balenovič, Pet ar Stevanovič, Emmanuel Laroche, Radomir Lukič in .Alojz Benac; 70 let akademiki Janez Batis, Boris Maj er in Sergij Vilfan ter zun. dop. člana Raj ko Tomo vid in Drago Grdenič; 65 let dop. člana Ivan MLnatti in Mario Pleničar ter zun. dop. člani František Benhart, Ivan Brajdič, Peter Safar, Pavle Ivič in Mihailo Lj, Mtliailovič; 60 let akademika Janez Menart in Jože Bole, dop, člana Lidija Andolšek-Jeras in
Jože Maček ter zun. dop. člana Dimi 1 rije Stefanovič in John. S. Waugh; 55 let zun. dop. član Chintamani Nagesa Ramachandra Rao; 50 let zun. dop. član Rudolf Flotzinger.
NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA
NAGRADE
Nagrado Heroja Dušana Jereba je prejel akademik Janez Balis. Castnu nagrado mednarodne žirije na Mednarodni grafični razstavi v Benetkah je prejel dopisni član Janez Bemik.
Akademik Ludvik Gyergyek je skupaj s sodelavci prejel nagrado sklada Borisa Kidriča.
ODLIKOVANJA SO DOBILI
Dopisni član Igor Vrišer — red dela z zlatim vencem.
SAZU je ob 50-Ietnici prejela odlikovanje — veliki red časti, ki ji ga je podelil Red Sv. Fortunata.
PRIZNANJA, IMENOVANJA, IZVOLITVE
Akademik Janez Mllčinski je na velikem konventu Ordre St. Fortunat v Haludo vem-Malinska prejel Paracelsusovo medaljo in diplomo Evropskega združenja za raziskovanja in zdravljenja kroničnih bolečin in bil izvoljen za častnega člana Mednarodnega odbora za študije o alkoholu in drogah v cestnem prometu (ICADTS).
Akademika Janeza Batisa je Skupščina občine Litija proglasila za častnega občana.
Akademik Janez Fctticll je preje! posebno zahvalo dermatološke klinike v S a-rajevu.
Dopisni član Peter Fajfar je ob 70-letnici FAGO dobil veliko priznanje fakultete.
Akademik Ludvik Gyergyek je bil izvoljen za predsednika Društva avloma-tikov Slovenije.
Akademika Ivana Gamsa je Madžarsko geografsko društvo izvolilo za častnega člana.
Akademik Vinko Kambič je bil izvoljen za častnega občana občine Metlika, Akademika Janka Kosa je Zavod za šolstvo SRS odlikoval s plaketo za uspešno in dolgoletno sodelovanje.
Akademik Lev Milčinski je prejel Povelju za izuzetan doprinos razvoju psi-hiatrijske zašrite Združenja psihiatrov Jugoslavije, ob 70-letnici Univerze E. Kardelja pa mu je bila vročena listina o podelitvi naslova zaslužnega profesorja.
Dopisni član Janez Oresnik je ob 70-letnici Filozofske fakultete prejel priznanje in plaketa Filozofske fakultete.
Akademik Janez Pcklenik je prejel Medal of the Cleveland State University, Ohio (ZDA).
Dopisni član Mario Pleni čar je postal častni član Znanstvenega sveta za nafto pri JAZU in prejel zlato plaketo ter ob končanju osnovne geološke karte Jugoslavije v Beogradu prejel spominsko listino.
Akademiku Stoj an u Pretnarju je bila podeljena listina o izvolitvi za častnega občana Novega mesta.
Akademik Boris Paternu je dobil priznanje sveta Filozofske fakultete ob 70-letnici Filozofske fakultete in ob 25-letnici seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo.
Akademiku Janezu Stanoniku je bila podeljena plaketa Slovenske izseljenske matice in ob proslavi TCUetmce Filozofske fakultete plaketa Filozofske fakultete.
Akademik Miha Tišler je prejel svečano listino Fakultete za naravoslovje in tehnologijo.
Akademiku Antonu Trstcnjaku je Društvo psihologov Slovenije podelilo Rosto-harjevo priznanje.
POMEMBNEJŠI DOGODKI V ZVEZI Z ŽIVLJENJEM IN DELOM SAZU
4.	1. je bil predsednik na svečani podelitvi nagrad Borisa Kraigherja
za leto 1988 v Skupščini SR Slovenije.
5.	1. se je predsednik udeležil začetka posveta Marksističnega centra
CK ZKS »Stanje, vloga in razvojne perspektive družbenih znanosti na Slovenskemu,
9, L je bil predsednik na otvoritvi razstave slik 4 umetnic in na sprejemu ob tej priložnosti v Mednarodnem centru za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v DVR. 10. 1. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Stenske slike na zunanj-ščinah« v Kulturnoinformacijskem centru Križanke in na žalni seji za pok. dr. Marijanom Brecljem v Skupščini SRS, 12.—13. 1. se je predpredsednik Biinc udeležil simpozija »Vloga znanosti v razvoju SFRJ« v Novem Sadu. 17. 1. je bil predsednik na otvoritvi razstave del Olafa Globočnika v Mestni galeriji.
20, 1, je predsednik v Novi Gorici prisostvoval otvoritvi posveta Društva ekonomistov iz Nove Gorice v čast 80-letnice akad. Sloja »a Pretnarja in z nagovorom pozdravil jubilanta in prisotne v imenu SAZU.
24, I, je bil predsednik na novoletnem sprejemu za predstavnike verskih skupnosti s sedežem v Sloveniji v prostorih Izvršnega sveta Skupščine SRS.
2.	2, je bil predsednik na otvoritvi razstave kiparja Franceta Ahčina
iz Argentine V KIC Križanke in na otvoritvi razstave »Evropska tihožitja« v Narodni galeriji.
3.	2. se je predsednik udeležil otvoritve razstave »Pohod XIV. divizije«
v Domu JLA v Ljubljani in
si ogledal razstavo likovnih del Roberta Hlavatvja in prisostvoval nastopu dramskih umetnikov v okviru Kulturnih dni v Vodnikovi domačiji.
7, 2, se je glavni tajnik udeležil podelitve Prešernovih nagrad v letu 1990 v veliki dvorani CD v Ljubljani in
podelitve Prešernovih nagrad študentom Univerze E, Kardelja na Univerzi;
sta se predsednik in glavni tajnik udeležila osrednje republiške proslave ob 8. februarju — slovenskem kulturnem prazniku in podelitve Prešernovih nagrad v Cankarjevem domu.
8.	2. jc predsednik v imenu SAZU pozdravil udeležence na otvoritvi
25. podiplomskega tečaja iz kirurgije za zdravnike splošne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani,
bil na otvoritvi razstave »Slovenske slovnice od Bohoriča do Breznika« v NUK in
na slovesni izročitvi državnega odlikovanja Prešernovi družbi v Skupščini SRS.
9.	2. se je glavni tajnik udeležit na JAZU pripravljalnega sestanka za
simpozij o Jasenovcu oz. žrtvah fašističnega terorja na tleh Jugoslavije. (MO za žrtve fašističnega terorja na tlu Jugoslavije.)
10.	2. je predsednik prisostvoval izročitvi državnih odlikovanj 4 zasluž-
nim javnim delavcem na Predsedstvu SRS.
14.	2. je bil predsednik na svečani otvoritvi razstave Maksa Fabijanija
»Nove meje arhitekture« v Cankarjevem domu. 16. 2. seja predsedstva SAZU;
se je predsednik udeležil otvoritve retrospektivne razstave Franceta Pav]ovca v Moderni galeriji. 23. 2. skupščina SAZU,
J. 3. je bil predsednik na seji slovenske skupine Pugvvnsh, kjer je poročal o udeležbi na lanski konferenci gibanja Pugvvash v Dago-mySu v SZ,
7. 3. je bil predsednik na seji odbora za sanacijo partizanske bolnice Franje na RK SZDL Slovenije in
se udeležil slovesnosti ob 70-letnici Teološke fakultete v Ljubljani, je glavni tajnik zastopal SAZU na proslavi 10-letnice Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete.
15.	3. se je predsednik udeležil predstavitve arheoloških izkopavanj
v letu 1988 v dvorani SAZU. 20. 3. je imel podpredsednik Blinc razgovor v TV oddaji »Po poteh napredka* o vprašanjih o razvoju znanosti pri nas. se je predsednik udeležil otvoritve sejma Alpe-Adria 89 na GR v Ljubljani.
22. 3. se je predsednik skupaj z glavnim tajnikom udeležil slovesnosti ob 70-Ietnici Filozofske fakultete v Cankarjevem domu.
27.	3. je bil predsednik skupaj z glavnim tajnikom na podelitvi Žagar-
je vih nagrad v Cankarjevem domu,
28.	3. je bil predsednik na predstavitvi novih publikacij II. razreda
v dvorani SAZU. 30.—31. 3. Simpozij »Problemi narodnih manjšin«, v marcu se je podpredsednik Blinc udeležil seje zveznega sklada za razvoj
znanosti v Jugoslaviji, v marcu se je glavni tajnik udeležil seje predsedstva mestne konference SZDL.
4. 4. je bil predsednik na otvoritvi razstave Gerhardta Moswitzerja in Djordja Ivačkoviča v Moderni galeriji.
6.	4, je predsednik z uvodnim govorom v imenu SAZU pozdravil ude-
ležence mednarodnega seminarja V čast 80-letnice akad. Stojana Pretnarja v dvorani SAZU in zvečer priredil sprejem za referente in goste seminarja,
7.	4. se je glavni tajnik udeležil slovesne podelitve nagrad in priznanj
dr. Jožeta Potrča 1989 v Skupščini SR Slovenije.
4,
4
4.
4.
4.
4,
4.
4.
4,
lu
5.
5.
5.
5.
5.
5.
5.
5.
je bil glavni tajnik na podelitvi Kidriče vili nagrad in na otvoritvi razstave Inovacije '89. seja predsedstva SAZU;
je bil predsednik na otvoritvi razstave »Likovni utrinek Makedonije! v Mestni galeriji.
je imel predsednik uvodni govor na predstavitvi knjige prof. Oskarja Sakrauskega »Prirmis Truber: Deutsche Vorreden., .t v dvorani SAZU in
je govoril na podelitvi Plečnikovih nagrad in priznanj za leto 1988 v Narodni galeriji in se udeležil sprejema, ki ga je ob tej priložnosti priredila predsednica Skupščine mesta Ljubljane Nuša Kcr-ševan.
sla se predsednik in glavni tajnik udeležila slovesnosti ob 70-letnici Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani: podelitve univerzitetnih priznanj v prostorih Univerze, slavnostne akademije v Cankarjevem domu in sprejema, ki ga je priredil predsednik Predsedstva SRS Janez Stanovnik.
so bili predsednik, glavni tajnik in upravni direktor v Herceg Novem na seji Sveta akademij SFRJ.
je bil predsednik v Haludovem-Malinska, kjer je v imenu SAZU prevzel odlikovanje veliki red Časti, ki ga je podelil Red Sv. Fort imata Akademiji ob 50-letnici, Osebno je prejel Paracelsusovo medaljo in diplomo Evropskega združenja za raziskovanja in zdravljenja kroničnih bolečin.
se je podpredsednik Kreft udeležil odkritja spomniske plošče akademiku Franu Zvrittni v Beli cerkvi na Dolenjskem, tiskovna konferenca »>300 let Slave vojvodine Kranjske«, seja predsedstva SAZU.
se je predsednik udeležil otvoritve razstave »Moša Pijade — življenje revolucionarja« v Galeriji revolucije, otvoritve razstave Borisa Kobeta v Galeriji Commerce in slavnostne seje RK SZDL Slovenije ob Dnevu O Fv Skupščini SR Slovenije, je glavni tajnik sprejel na razgovor glavnega tajnika Univerze v Mariboru.
je bil predsednik v Ajdovščini, kjer se je udeležil slovesne seje občinske skupščine in odkritja spominskega obeležja prvi slovenski vladi.
se je predsednik udeležil slavnostnega zbora Skupščine mesta Ljubljane ob obletnici osvoboditve Ljubljane v Mestnem gledališču ljubljanskem in nato tudi sprejema v meslni hisi. je bil predsednik na svečani akademiji ob 15-letnici visokošolskega izobraževanja v organih za notranje zadeve v Domu Maksa Perca.
se je predsednik udeležil otvoritve razstave Janeza Lenassija in kulturnega programa v okviru 17. mednarodne razstave mineralov in fosilov v Tržiču.
je bil predsednik na koncertu mešanega zbora »Lipa zelenela je ,,.« v Cankarjevem domu.
je predsednik v prostorih Slovcnijalesa v imenu SAZU podpisal pogodbo za sodelovanje pri. prenovi vile SAZU na Bledu, je bil predsednik na tiskovni konferenci Državne založbe Slovenije ob izidu »Vodnika po Ljubljani« v Cankarjevem domu. je predsednik čestital dr. Janezu Drnovšku ob prevzemu funkcije predsednika Predsedstva SFRJ.
20. 5. je bil predsednik na otvoritvi centralnega objekta partizanskega Roga v Bazi 20,
22. 5. je bil predsednik na predstavitvi projekta »Slikarstvo 17, stoletja v Istri in njenem zaledju« v K1C Križanke in na podelitvi Tomšičevih nagrad in priznanj slovenskim novinarjem.
25. 5. je predsednik govoril na srečanju mladine in borcev NOV ob Dnevu mladosti pred osnovno šolo Janeza Kalana na Topolu (Katarina),
29.	5. se je predsednik udeležil slovesne otvoritve športnega prvenstva
ljubljanskega korpusa na stadionu Vipava,
30.	5, je bil predsednik na podelitvi Levstikovih nagrad za leto 1988
v Cankarjevem domu, v maju se je glavni tajnik udeležil skupščine Veterinarskega društva Slovenije in prejel nagrado heroja Dušana Jereba.
2.	6. je bil predsednik na otvoritvi razstave ■ Partizanska bolnišnica
Fran j a« v Domu JLA.
3.	6, je predsednik v imenu SAZU pozdravil občni zbor Zveze društev
za varstvo okolja Slovenije v Klubu delegatov.
5.	6. je predsednik v imenu SAZU pozdravil udeležence na otvoritvi
39. kongresa združenja frankofonskih nevrokirurgov v Canakar-jevem domu.
6.	6. je bil predsednik na podelitvi Vidmarjev i b plaket v Elektroin-
štilutu »Milan Vidmar«.
7.	6. se je predsednik udeležil otvoritve Letne šole Iskre Delta v
Cankarjevem domu.
8.	6. je bil predsednik na otvoritvi razstave fotografij mladinskega
natečaja »Ljubljana — podobe mesta in ulic« v KIC Križanke.
9.	6, se je glavni tajnik udeležil seje Komisije za medakademijsko so-
delovanje Sveta akademij, ki je zasedala v Zagrebu, se je predsednik udeležil podelitve Župančičevih nagrad v Skupščini mesta Ljubljane, 11. 6. je bil predsednik na prireditvi Fotoantika v Križankah. 36. 6. se je predsednik udeležil otvoritve 18. mednarodnega grafičnega bienala v Moderni galeriji.
19.	6. se je predsednik udeležil otvoritve slik ob 45-lelnici vojaškega
orkestra v Domu JLA in zvečer slavnostnega koncerta ter podelitve priznanj v Cankarjevem domu.
20.	6. seja predsedstva SAZU.
se je predsednik udeležil ustanovnega občnega zbora Trubarjevega društva v dvorani SAZU. 22. 6. slovesna skupščina SAZU s podelitvijo diplom novim članom. 24, 6. je predsednik skupaj z drugimi člani VI. razreda za medicinske vede obiskal partizanske bolnišnice Zg. Hrastnik in V Beli Krajini.
26.	6. je bil predsednik na otvoritvi 12. jugoslovanskega baletnega bie-
nala in 37. mednarodnega poletnega festivala v Križankah.
27.	6. je predsednik prevzel priznanje, ki ga je Skupščina skupnosti
spominskega območja Žumbera k—Gorjanci podelila SAZU.
28.	6. se je predsednik udeležil slovesnega začetka mednarodnega slo
venističnega simpozija »Obdobje slovenskega narodnega preporoda« in pozdravil udeležence v imenu SAZU na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani,
se je podpredsednik Kreft udeležil otvoritve mednarodnega slavističnega simpozija ^Obdobje slovenskega narodnega preporoda« na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. 29. 6. žalna seja za pok. akad. Borisom Merharjem v dvorani SAZU. je bil predsednik na otvoritvi retrospektivne razstave »Nande Vidmar« v Galeriji revolucije v Ljubljani.
29.	6. se je podpredsednik Kreft udeležil seje sveta za kulturo pri SZDI,.
30.	i. se je predsednik udeležil podelitve nagrad in priznanj za naj-
uspešnejše inovativne dosežke v letu 198& v Skupščini me Sla Ljubljane.
3. 7. se je podpredsednik KreFt udeležil začetka 25. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
5. 7, se je predsednik udeležil predstavitve 4. knjige F.neiklopedije Jugoslavije v slovenščini v dvorani SAZU in je bil na tiskovni konferenci ob predstavitvi dvojezične knjige »Traces d'ami tie — Po sledovih prijateljstva« v Francoskem kulturnem centru Charles Nodier v Ljubljani, 7. 7. se je predsednik udeležil prieditve ob 200-letnici francoske revolucije: otvoritvene razstave »Liberte, cgalite — prostost, enakost« v KIC Križanke, odkritja spominske plošče na »Plečnikovem zidu«, sprejema, ki sta ga ob slovesnostih priredila veleposlanik Michel Chatelais in generalni konzul Francije Bernard De mange v Križankah in koncerta orkestra Slovenske filharmonije v Križankah.
22. 7. je bil predsednik na osrednji republiški proslavi ob 22. juliju —
Dnevu vstaje slovenskega naroda v Skupščini SRS. 28, 7. So se predsednik, glavni tajnik in akad. E. Cevc udeležili odkritja spominske plošče Josipu Nikolaju Sadnikaiju v Kamniku; glavni tajnik in akad. Cevc sta govorila na otvoritvi.
7.	9. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Ljubljana — nastanek
srednjeveške naselbine« v KIC Križanke in
na seji častnega odbora in odbora pokroviteljev razstave j» 150 let fotografije na Slovenskemu na izvršnem svetu SRS in zvečer na otvoritvi te razstave v Metni galeriji Ljubljana.
8,	9. je bil predsednik na sestanku s podpisniki samoupravnega spo-
razuma za sanacijo stavb SAZU v dvorani Akademije.
11,	9, se je glavni tajnik udeležil otvoritve 6. kongresa mikrobiologov
Jugoslavije v Mariboru.
12.	9. se je predsednik kot član častnega odbora udeležil zaključka
mednarodnega strokovnega posvetovanja »Evropski elektroenergetski tokovi danes in v perspektivi«, ki ga je ob svoji 40-letnicl organiziral IB Eleklroprojekt v Cankarjevem domu in se udeležil otvoritve razstave »Mi mladi« v Narodni galeriji. 18. 9. je bil predsednik na sprejemu, ki ga je dr. Pavlu Stularju ob prejemu visokega mednarodnega priznanja priredil Erik Vrenko, predsednik Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, na Izvršnem svetu SRS.
se je glavni tajnik udeležil svečanosti ob dnevu Univerze v Ma-boru in pozdravil univerzo v imenu SAZU. 22. 9. se je glavni tajnik udeležil otvoritve III. kongresa biosistemalikov v Gozdu Martuljku in jih pozdravil v imenu SAZU.
25, 9. žalna seja za pok. akiid. StojanOm Cigojem v dvorani SAZU. 27, 9. je bil predsednik na sprejemu, ki ga je ob 70-letniei dr. Vladi-mirja Bračiča priredil predsednik Izvršnega sveta SRS Dušan Sinigoj v prostorih IS SRS. 29. 9. je predsednik sprejel na poslovilni obisk dosedanjega podpredsednika Izvršnega sveta SRS dr. Borisa Frleca, ki je bil imenovan za veleposlanika SFRJ v ZRN.
se je glavni tajnik udeležil otvoritve Univerzitetne knjigarne v Ljubljani.
2.10. je bil predsednik na otvoritvi mednarodnega sejma »Sodobna
elektronika 89« na Gospodarskem razstavišču Ljubljana. 4.10. se je predsednik udeležil otvoritve posvetovanja »Vizualna doku-
kumentacija in komentar« v dvorani SAZU. 5.10. je imel predsednik razgovor za Društvo Ex libris Sloveniae na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
6.	10. je predsednik govoril na otvoritvi razstave »100 let slovenske ja-
marske organizacije« v KlC Križanke.
je bil predsednik na razgovoru pri predsedniku Izvršnega sveta SRS Dušanu Šinigoju zaradi financiranja in drugih zadev SAZU.
9.10.	je predsednik osebno čestital akad. Josipu Vidmarju za 94. rojstni dan.
12.10. je bil glavni tajnik v Novem Sadu na sestanku članov medicinskih razredov jugoslovanskih akademij.
20.10.	se je podpredsednik Kreft udeležil Borštnikovega srečanja v Mariboru.
—27.10. je bila seja predsedstva Sveta akademij v Lipici, ki so se je udeležili podpredsednik Blinc, glavni tajni Bat is in direktor Plave,
2.11.	je bil predsednik na koncertu ansambla 415 International Klemena Ramovša v Galeriji Equma.
6.11. je bil predsednik na otvoritvi jugoslovanske razstave robotizacije JUROB 89 na Gospodarskem razstavišču Ljubljana.
7.	11. se je podpredsednik Kreft udeležil predstavitve knjige dr. Vlada
Valenčiča »Zgodovina ljubljanskih uličnih imen« v KlC Križanke. 8.11. sta bila predsednik in glavni tajnik na otvoritvi razstave (¡Rekonstrukcije slovenskih kmečkih noš« v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. 9.11. sta bila predsednik in podpredsednik Kreft na otvoritvi razstave »Joan Mir6« v gradu Tiv.oli.
je bil predsednik na otvoritvi razstave »Ferdu Vesel (18(51—1946)« v Narodni galeriji in
Se je udeležil otvoritve simpozija »Začetki povojnega zobozdravstva» v Slovenskem zdravniškem društvu in pozdravil udeležence.
10.11.	je predsednik vodil sejo programskega sveta Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda v dvorani SAZU.
14.	11. je bil predsednik na otvoritvi 9, slovenskega knjižnega sejma v
Cankarjevem domu.
15.	11. sta bila predsednik in glavni tajnik na predstavitvi 3. knjige En-
ciklopedije Slovenije v Cankarjevem domu. 16.11. se je predsednik udeležil otvoritve 6. slavističnega srečanja ljubljanske in celovške univerze na Filozofski fakulteti in pozdravil udeležence v imenu SAZU, 20.11. je imel predsednik razgovor pri predsedniku Predsedstva SRS Janezu Stanovniku.
21.11. seja predsedstva SAZU.
22. 11. žalna seja za pok, akad. Božidarjem Jak ceni.
23.11. je bil predsednik na slavnostni seji ob 30-letnici ustanovitve Inštituta za novejšo zgodovino na Skupščini niesta Ljubljane.
24.11, se je predsednik udeležil sestanka članov Ordre de Sam t Fortunat, sekcije za Jugoslavijo, na Bledu in imel ob tej priložnosti tudi predavanje na temo: Kakovost življenja in negovanje vsega dobrega in lepega.
27.11.	se je predsednik udeležil izročitve državnega odlikovanja prof. dr. Ivu Fabincu na Predsedstvu SRS in bil na proslavi 80-letnice poleta pionirja slovenskega letalstva Edvarda Rusjana v Smel tu.
4,12. se je predsednik udeležil otvoritve razstave »70 let geografije na ljubljanski univerzi« na Filozofski fakulteti in ob tej priložnosti pozdravil udeležence v imenu SAZU in
otvoritve razstav »Tizian — restavriranjc poliptiha iz dubrov-niške katedrale« v Narodni galeriji in »Obnova arhitekturne dediščine Dubrovnika« v KIC Križanke in
sprejel delegacijo mesta Dubrovnika, ki je ob tej priložnosti obiskala Ljubljano.
5.12. je bil predsednik na tiskovni konferenci Prešernove družbe v Ljubljanski banki.
6.12. tiskovna konferenca ob zaključku slovesnosti ob 300-letnici izida Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske v letu 1989, se je predsednik udeležil svečane proslave 40-lctnice Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana v Cankarjevem domu.
7.12. je predsednik pozdravil udeležence na otvoritvi simpozija «300 let Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske« v dvorani SAZU, je bil na sestanku delovnega predsedstva 3. zbora slovenskih kulturnih delavcev, ki bo februarja meseca 1990 na Bledu, in bil na tem sestanku na RK SZDL Slovenije izvoljen za predsednika zbora in
na otvoritvi razstav »Otroška vozila« na Gospodarskem razstavišču Ljubljana in »Sest ameriških umetnikov iz zbirke Visconti Fine A rta v Mestni galeriji Ljubljana, 7.—8.12, simpozij »300 let Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske«.
10.12,	je bil predsednik na humanitarni prireditvi ob vstopu mesta Ljubljane v evropsko gibanje »Zdrava mesta« ter si ogledal tudi priložnostno prodajno razstavo slik v Cankarjevem domu.
13,12. je bil predsednik skupaj z glavnim tajnikom in upravnim direktorjem v Novem Sadu na seji Sveta akademij SFRJ in ob tem tudi na slovesnosti ob 10-letnici VANU.
18.12. je predsednik vodil sestanek delovnega predsedstva za 3. zbor slovenskih kulturnih delavcev na RK SZDL Slovenije in je bil na proslavi Dneva človekovih pravic na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani,
19.12. žalna seja za pok. akad. Jankom Jurančičem.
je bil predsednik na slovesni podelitvi priznanj ob Dnevu JLA v prostorih Predsedstva SRS.
20.12, je bil predsednik na otvoritvi razstave »Narava na jugoslovanskih znamkah« v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in zvečer na slovesni prireditvi ob Dnevu JLA v Cankarjevem domu,
21.12, je predsednik sprejel predstavnike mesta Ljubljane, ki so mu voščili ob Novem letu,
je bil v Idriji, kjer se je udeležil predstavitve fotomonografije dr. Rafaela Podobnika in
je čestital prof. Borisu SkeEu ob izvolitvi za rektorja ljubljanske univerze.
22.—23, 12. je bil predsednik na 11. kongresu ZKS v Cankarjevem domu, 27.12. je bil predsednik na sprejemu, ki ga je za lektorje slovenskega jezika na univerzah v tujini, priredil direktor ZAMTESA Franc Razdevšek v Vili Podrožnik in ob tej priložnost! izročil lektorjem nekaj publikacij SAZU ter
na otvoritvi razstave »Grupa 69« v Galeriji Tivoli in razstave članov Društva oblikovalcev Slovenije v Likovnem razstavišču Ri-hard Jakopič.
28.12. je predsednik s člani ožjega predsedstva priredil novoletni sprejem za akademike in delavce D S SAZU in ZRC SAZU v dvorani SAZU.
28,12. sta se predsednik in glavni tajnik udeležila slavnostne predstave »Ta veseli dan ali Matiček se ženin ob 200-letnici slovenskega gledališča v Mestnem gledališču ljubljanskem.
TISKOVNE KONFERENCE
28. 3. Tiskovna konferenca — predstavitev novih publikacij:
Zbornik razprav iz slovenskega jezikoslovja, Tine tu Logarju ob 70-ietnici,
Splošnoslovanski lingvistični atlas, Fonetičnogramatična serija, prvi zvezek, 1988,
Čopovi ga lici j s ki dopisniki. Korespondence pomembnih Slovencev 9.
17. 4. Tiskovna konferenca ob izidu publikacije Oskarja Sakrauskega: Primus Trüber, Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformationswerk.
11. 5. Tiskovna konferenca I. razreda SAZU:
Monumenta a rti s musicae Sloveniae, zvezka XII in XIII, Zbornik »Glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem«, Dragotin Cvetko, Fragment glasbene moderne (iz Pisem Slavku Ostercu),
Ana Lavrič, Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti.
16. 6. Tiskovna konferenca IV. razreda SAZU: Razprave IV. razreda, XXIX, 1989. Geografski zbornik, XXVIII, 1988, Krasosiovni zbornik, XVII, 1989, 19, 6. Tiskovna konferenca II, razreda SAZU: Razprave II. razreda, 12, zvezek, 1989, Traditiones, 17. zvezek, 1988. 23. 6. Tiskovna konlerenca I. razreda SAZU:
Filozofski veslnik za leto 1989, prva številka.
DOGODKI V ZVEZI S TUJINO
9, 2. je predsednik sprejel veleposlanika Avstrije v Jugoslaviji dr. Paula Leiferja, ki je v spremstvu gen. konzula Avstrije dr. Antona Kerna prišel na delovni obisk na SAZU,
2.
2.
3,
3.
3.
4.
4
4.
4.
4.
4.
5.
5.
5.
5,
5,
5.
S.
6.
je predsednik Čestital predsedniku Kitajske akademije druibenih ved Hu Sliengu ob ponovni izvolitvi za predsednika Akademije, sia predsednik in gl. tajnik sprejela prof. Oskarja Sakrauskcga z Dunaja.
je bil podpredsednik Blinc v Zagrebu na seji generalne skupščine Evropske fizikalne družbe.
se je predsednik udeležil zaključka Dnevov italijanskih Slovencev »Modrina in prod« v Cankarjevem domu.
je bil predsednik skupaj z akad. F. Bernikom na Dunaju, kjer sta se udeležila predstavitve knjige prof. Oskarja S a kraus tega: Primus Trüber Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen RefprmationSwerk« v Avstrijski akademiji znanosti.
je bil podpredsednik Blinc v Sieni na mednarodni konferenci MECO.
je bil predsednik v Halle (NDR), kjer se je udeležil ietne skupščine Nemške akademije naravoslovcev Leopoldina, je bil predsednik na sprejemu v Ameriškem centru Ljubljana, ki ga je ob obisku ameriškega veleposlanika Warrena Zimmermanna priredil generalni konzul ZDA Michael Ein i k. se je podpredsednik Blinc udeležil zasedanja izvršnega odbora združenja AMPERE.
se je podpredsednik Blinc na povabilo kanadske vlade udeležil seje komisije ekspertov za pregled znanstvenih programov, sta bila predsednik in upravni direktor v Sovjetski zvezi, kjer sta se v Minsku udeležila slovesnosti ob 60-Ietnici Akademije znanosti Beloruske SSR, Na slovesnosti je imel predsednik priložnostni govor in izročil kot darilo SAZU beloruski akademiji graEiko akad. B. Jake a.
je bil predsednik na sprejemu, ki ga je ob nacionalnem prazniku priredil generalni konzul ČSSR Jan Surkoš v Klubu delegatov in se je udeležil slovesne izročitve mape z deli 25 abstraktnih umetnikov, ki jih je izročil Narodni galeriji avstralski ambasador v Jugoslaviji Francis Milne.
se je predsednik srečal s kardinalom Paulom Poupardom, predsednikom vatikanskega sveta za neverujoče, ki je bil na obisku v Sloveniji.
je predsednik sprejel prof. Rene Remonda, predsednika francoske nacionalne fondacije za politične vede in nato tudi prisostvoval njegovemu predavanju v okviru proslav ob 200-Ietnici francoske revolucije v dvorani S AZU.
se je podpredsednik Blinc udeležil srečanja v okviru sodelovanja sveta akademij in NAS ZDA.
je bil predsednik na sprejemu, ki ga je ob prihodu novega francoskega am ba sailor ja v Jugoslaviji priredil generalni konzul Francije Bernard Demange v Francoskem kulturnem centru v Ljubljani.
je predsednik sprejel zun. dop. člana C.N R. Raa iz Indije, ki je bil s soprogo na obisku v Sloveniji, je podpredsednik Blinc predaval na Dunaju.
je bil predsednik na sprejemu, ki ga je ob nacionalnem prazniku Italije priredil generalni konzul Italije Salva tore Cilento v hotelu Lev in
je predsednik sprejel zun. dop. člana Borisa Dm j ana iz Venezuele, ki je bil s soprogo na obisku v Sloveniji. 4.—10. 6, je bil podpredsednik Blinc v Otlawi na zasedanju Komisije za pregled znanstvenih projektov. 14. 6. je bil predsednik na predstavitvi izbora jedkanic iz ateljeja Maurice Felt iz Pariza v galeriji Fcniks.
24. 7. je bil predsednik na otvoritvi mednarodnega simpozija »Dostojevski in 20. stol.« na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani-27. 7. je predsednik čestital novemu vodstvu Britanske akademije v Londonu.
7, 9, sta predsednik in glavni tajnik sprejela prof. Davida 011 isa z
univerze v Slieffieldu, ki je bil gost akad. M, Tišlerja na FNT. 14. 9. se je glavni tajnik udeležil sprejema v okviru korejskih dni, ki ga je priredil dr. Kim Seong lin, predsednik mednarodnega združenja za kulturo Koreje, v Holiday Inn. 17. 9. se je predsednik udeležil predstave južno korejski h umetnikov »Zgodba o deklici Silim Chong* v Cankarjevem domu. 19.—23. 9. je bil predsednik v Salzburgu, kjer se je udeležil 6S. kongresa Nemškega združenja za sodno medicino.
9. 10. Sta predsednik in glavni tajnik skupaj s člani II. razreda sprejela novega zunanjega dopisnega člana Gunnarja Olafa Svaneja in mu izročila člansko diplomo.
6,11. je bil predsednik na sprejemu, ki ga je ob 72-letnici Velike oktobrske revolucije priredil generalni konzul ZSSR v Zagrebu Viktor Neskubo v hotelu Slon v Ljubljani.
PREDAVANJA
Dr. Boštjan Žekš, dopisni član SAZLi, je predaval 9, januarja. Naslov predavanja: Tekoči kristali v živi in neživi naravi. Dr, Miha Tišler, redni član SAZU, je predaval 12. aprila. Naslov predavanja: V toga in pomen sekundarnih organskih presnovnim
Dr. 01 af C. Svane, zunanji dopisni član SAZU, je predaval 9. oktobra.
Naslov predavanja: Najstarejše skandinavske izposojenke v ruščini.
Dr. Lujo Suklje, redni član SAZU, je predaval 15. novembra, Naslov predavanja: Konsolidacija nelinearnih viskoznih tal.
SVET AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ
Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ je v letu 198-9 imel dve plenarni seji in dve seji predsedstva ter po dve seji Komisije za mednarodno in Komisije za med akademijsko sodelovanje.
Na seji Sveta v Hcrccg Novem, bila je 20, in 21. aprila 19S9. je predsednik CANU akad. Mirčeta Djurovič seznanil navzoče z delom in programom CANU, Posebno pozornost je posvetil strategiji tehnološkega razvoja Črne Gore, organiziranosti znanstvenoraziskovalnega dela v Črni Gori, odboru za ekologijo in projektu »Zaščita človekovega okolja v Cmi Gori«. Velike težave, ki jih imajo
v izdajateljskih dejavnostih, so predvsem v dejstvu, da se stroški tiskanja in cene papirja hitreje večajo kakor vsota denarja, ki ga prejemajo od republiškega proračuna in drugih virov. Poročilu je sledila razprava, v kateri so predstavniki Črnogorske akademije znanosti in umetnosti odgovarjali na konkretno postavljena vprašanja.
Na seji Sveta so sprejeli zaključni račun za leto 1988 ter program dela s finančnim načrtom za leto 1989. V nadaljevanju je Svet razpravljal o poročilu Komisije za medakademijsko sodelovanje, v katerem je bila podrobnejša analiza dela medakadcinijskih odborov. Ugotovljeno je bilo, da nekateri že dalj časa niso aktivni. Zato naj akademije, pri katerih so ti odbori, ugotovijo vzroke neaktivnosti. Posebna pozornost je v razpravi bila namenjena varstvu okolja ter naravne in kulturne dediščine. Ugotovljeno je bilo. da akademije, vsaka na svoj način, obravnavajo te probleme, ter jim tako tudi v skladu s potrebo in možnostjo dajejo večji ali manjši poudarek. Predsedniki akademij so se na tej seji dogovorili, da bi s problemi stroke in dela Sveta akademij seznanili člane Predsedstva SFRJ, z željo, da bi se nepotrebne ovire pri kreiranju in izvajanju znanstvene in umetniške politike v Jugoslaviji v največji možni meri odpravile. Sprejeto je bilo poročilo centralna redakcije časopisa Bulletin Scientifique skupaj s finančnim poročilom za leto 1988 in predlogom za leto 1989. Dogovorili so se, da bo v letu 1989 znanstveni simpozij »Francoska revolucija — ljudske pravice in politična demokracija 200 let kasneje«. Simpozij bo jeseni 1989 v Zagrebu in v organizaciji JAZU. Komisija za mednarodno sodelovanje je predložila zapisnik seje prejšnjega dne, tia kateri so obravnavali sodelovanje z Akademijo znanosti ZSSR, Akademijo znanosti Indije, Madžarsko akademiju znanosti ter Evropsko znanstveno fondaeijo v Strasburgu. Potrdili so protokol o znanstvenem sodelovanju med SAZUJ in Akademijo znanosti DDR, ki je bil podpisan 30. marca 1989. Na koncu te točke dnevnega reda je Svet potrdil predlog komisije za razdelitev tednov brezdevizne zamenjave in določil višino naših dnevnic za goste iz tujine.
Po končani seji so člani Sveta akademij obiskali Inštitut za fizikalno medicino in rehabilitacijo »Dr. S ima Miloševičs v Herceg Novem, kjer so jim predstavniki Inštituta podrobneje razložili delo in uspehe ter težave Inštituta.
Druga seja Sveta je bila IS. decembra 1989 v Novem Sadu in je sovpadala s proslavo 10-lctnice obstoja Vojvodinske akademije znanosti in umetnosti. Na proslavi je sedanji predsednik Akademije akademik dr. Miroslav Rado-vanovič podal izčrpen pregled dosedanjega dela Akademije. Od začetnih organizacijskih težav je prešel na, v zadnjem času, zelo uspešne in odmevne projekte s področja biologije, medicine in matematike. Tudi njih tare pomanjkanje denarja za tisk, vendar z velikimi napori uspevajo tiskati in izdati i načrtom predvidena dela.
Dmga točka dnevnega reda seje je bila namenjena poročilu »Vloga, značaj in razvoj izobraževalnega sistema v SFRJ«, ki ga je pripravila VANU. Razprava po tem poročilu je bila zelo temeljita in kritična. Poseben poudarek je bil na zelo pomanjkljivi srednješolski izobrazbi. Z zaključki te razprave bodo predstavniki SAZUJ, poleg drugih akutnih problemov s področja znanosti in delovanja akademij, seznanili Člane Predsedstva SFRJ na bližnjem sestanku. Pri medakademijskem sodelovanju so člani Sveta poslušali poročilo o delu MO za zoonoze, MO za onkologijo ter predloge za osnovanje dveh novih odborov s področja medicine. Predsednik Komisije za mednarodno sodelovanje je poročal o organizaciji mednarodnega simpozija o I vu Andriču v organizaciji Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, o mednarod-
nem simpoziju »Življenje in delo Ivana GunduliCa« v organizaciji JAZU in o minulem skupnem simpoziju NAS—SAZUJ z naslovom »Uvajanje rezultatov znanstvenega raziskovanja v prakso«, ki ga je organizirala Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti. Pred koncem te točke dnevnega reda so se člani Sveta še pogovorili o problemih sodelovanja z akademijami CSSR, Bolgarije, Romunije in Avstrije.
Seje predsedstva Sveta akademij so bile IS. junija 1989 na Kopaoniku v organizaciji Srbske akademije znanosti in umetnosti ter 27. oktobra 1989 v Lipici v organizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na seji predsedstva na Kopaoniku je predsednik Srpske akademije znanosti i umetnosti akademik Dušana Kanazir podal obširen pregled dela Akademije na projektih v akademiji, kakor tudi dela na 45 m ikro projektih za strateški razvoj Srbije.
V	teh projektih se povezujejo z industrijo v mestih zunaj Beograda, da bi tako zajeli tudi strokovnjake iz neposredne proizvodnje. Projekti SO S področja novih materialov, biomedicine in elektronike. Tako bo Akademija povezovala univerzitetne in industrijske institute vseh večjih centrov Srbije. Nadalje so predsedniki razpravljali o vprašanjih, katerih naj bi se dotaknili na predvidenem razgovoru s člani predsedstva SFRJ. V nadaljevanju seje SO se predsedniki seznanili s problemi dela akademikov po odhodu v pokoj, problemu določanja pokojnin v posameznih republikah, prostorih za delo po upokojitvi in podobno.
Po končani seji so si udeleženci seje ogledali kulturnozgodovinski spomenik samostan Studenica, v katerem so bile v zadnjem času uspešno resiavrirane freske, nastale od 16. do IS. stoletja.
Seja V Lipici je bila posvečena temi »Stanje znanosti in znanstvenih kadrov v SFRJ«, ki jo je pripravil podpredsednik SAZU akademik Robert Blinc.
V	približno polurnem predavanju je z izvirnimi podatki podkrepil zaključke, kako zaostajamo za drugimi državami sveta in smo prav pri dnu razpredelnic razvitosti, v inozemstvu citiranih znanstvenikov, objavljenih in sprejetih patentov, ob nenormalno visokem številu prijavljenih raziskovalcev na 10 000 prebivalcev. Zaskrbljujoč je tudi podatek o višini denarja, vloženega v raziskovanje, šolanje mladih raziskovalcev, nabavo znanstvene in druge inštitutske opreme ter strokovne literature. Primerjava teh istih podatkov v okviru Jugoslavije samo potrjuje, da problemi, ki se pojavljajo v nekaterih predelih države, niso slučajni in brez osnove, V naslednjih točkah dnevnega reda so predsedniki akademij še razpravljali o problemih mednarodnega sodelovanja z akademijami ZSSR, Romunije in Bolgarije, navezave Stikov z akademijami Zvezne republike Nemčije in akademijami Italije. Poseben problem je inflacija, zato so na predlog sekretarja Sveta tov. Kanazir j a razpravljali in tudi potrdili rebalans finančnega načrta Sveta in predložili dodatne kotizacije akademij, da bi Svet lahko normalno posloval. Popravljene so bile višine dnevnic za tuje goste, ki pridejo v Jugoslavijo na osnovi mednarodnih pogodb Sveta akademij.
Po končani seji prcdsedsLva Sveta so si udeleženci seje ogledali černigojevo galerijo slik ter kobilarno Lipica.
V	okvir Sveta akademij sodijo tudi sestanki sekretarjev akademij, na katerih se Ic-ti dogovorijo o tehnični izvedbi sklepov, sprejetih na organih Sveta, in drugo. Na teh sejah se pripravijo gradiva za seje Sveta tako, da s tem ne bi preveč obremenjevali dela organov Sveta akademij. V letu 1989 so bile tri seje sekretarjev.
IZMENJAVA RAZISKOVALCEV
V OKVIRU SVETA AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ
AVSTRIJA____________
Dr. Marjan Dolgan, ZRC SAZU, jc aprila v 7 dneh obiskal graško in dunajsko
univerzo ter akademijo na Dunaju, dr. Jurkica Kidrič, KIBKP je bila maja 4 dni na graški univerzi, dr, Andrej Pleterski, ZRC SAZU, je bil maja 7 dni na Inštitutu za arheologijo AZ na Dunaju,
a kad. Matija Drovenik, SAZU, je bil junija 3 dni na AZ na Dunaju,
mag. Vincenc Rajšp, ZRC SAZU, je bil julija 6 dni na AZ na Dunaju,
dr. Jože Brumen, Pedagoška akademija Maribor, je bil 3 dni v avgustu na
zasedanju fizikov v Altmunstru, Traunsce, Matej Oabrovec, dipl. geograf, ZRC SAZU, je bil oktobra 4 dni na univerzi v Salzburgu,
akad. Sergij Vilfan, SAZU, jc bil oktobra 4 dni na AZ na Dunaju, mag. Stane Granda, ZRC SAZU, je delal novembra 6 dni v dunajskih državnih arhivih,
mag. Jurij Fikfak, ZRC SAZU, je bil novembra 6 dni na AZ na Dunaju, dr. Andreas Moritsch, AZ Dunaj, je bil septembra 16 dni na Zgodovinskem inštitutu M. Kosa ZRC SAZU, Filozofski fakulteti in vmes 5 dni na AZ BiH,
dr, Christine Ertel jc oktobra 12 dni delala v muzeju na Ptuju. 10 slovenskih raziskovalcev je porabilo 50 dni, 2 avstrijska raziskovalca pa 2S dni.
BOLGARIJA_
Dr. Kina Aladžova-Hrisčeva je bila maja 14 dni gost SAZU in dop. člana dr. M. Pleničarja,
1	bolgarska raziskovalka je porabila 14 dni.
CSSR_
Branko Pavlin, dipl. geograf, IGU, je bil septembra 11 dni na Slovaški akademiji znanosti v Brnu, mag, Eva Holz, ZRC SAZU, je bila oktobra 5 dni na 23. zasedanju Mešane
češkoslovaško-jugoslovanske zgodovinske komisije v Brnu, dr, Antonin Vaishar se jc kot gost IGU udeležil maja 7 dnevnega zasedanja
XI. češkoslovaško jugoslovanskega posvetovanja s področja geografije, dr. liri Pavel in Ladislav Stupka, dipl. ing., sta hila oktobra 7 dni na IJ S, dr. Ondrej Kadlec je bil novembra 7 dni gost akad, D. Hadžija na KTBK in v Leku,
dr, Pavla Vrbova jc bila decembra 7 dni gost Katedre za matematiko in mehaniko FNT.
2	slovenska raziskovalca sta porabila 16 dni, 5 češkoslovaških raziskovalcev
pa 35 dni.
KITAJSKA_
Dr. Silvo Devetak, Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je bil v oktobru oz. novembru 21 dni na Kitajski akademiji znanosti. 1 slovenski raziskovalec je porabil 21 dni.
MADŽARSKA
Dr, Marjan Sen j ur, Ekonomska fakulteta, je bil marca S dni na Ekonomskem
inštitutu AZ V Budimpešti, dr. Peter Stcgnar in Jože Novak, dipl. ing. IJ S, sta biia inaja 2 dni na Inštitutu za izotope MAZ, mag, Marija Stanonik, ZRC SAZU, je bila junija 7 dni na Etnografskem
kongresu 1SFNR v Budimpešti, akad, Ivan Gams se je avgusta v 10 dneh udeležil Spclcološkega kongresa
v Budimpešti in obiskal Inštitut za geografijo MAZ, dr. Katica Drobne, ZRC SAZU, se je avgusta v 14 dneh udeležila Mikropaleon-
tološkega simpozija v Sumegu in Geološkega srečanja v Budimpešti, dr. Danica Hanžel in mag. Marko Hanž_el, KIBK, sta bila septembra 10 dni na mednarodni konferenci Application of Mossbaucr Effect, Centralnem raziskovalnem inštitutu za fiziko MAZ m na univerzi v Budimpešti, dr, Veko slav Po Ločni k. Ekonomska fakulteta, je bil septembra 6 dni na Ekonomskem institutu MAZ, Nevenka Hrovatin-Vodopivec, dipl, oec,f Ekonomska fakulteta, je bila septembra 6 dni na Ekonomskem inštitutu MAZ, dr. Andrej Kumar, Ekonomska fakulteta, je bil septembra 5 dni na Ekonomskem inštitutu MAZ, dr. Boris Velcnšek in dr, Marin Bajd, TurboinŠtitut, sta bila septembra 4 dni
na Tehnični univerzi V Budimpešti, mag. Alenka Ložar-Podlogar, ZRC SAZU, je bila oktobra 6 dni na zasedanju
DEMOS v Budimpešti, akad. Ludvik Gyergyek, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, je bil
decembra i! dni na Akademiji znanosti v Budimpešti, Rok Pavlin, dipl. ing., Turboinštilut, je bil decembra S dni na Tehnični univerzi v Budimpešti, dr, Istvan N, Kiss je bil maja 7 dni gost Zgodovinskega inštituta M, Kosa ZRC SAZU,
Nandor Buehmuller, Lajos Alma.si in Peter Bbrden, Centralni raziskovalni inštitut za fiziko v Budimpešti, so bili maja 7 dni na Elektrofakultcti v Ljubljani,
Irnrcne Szuba je bila junija 10 dni na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, Atilla M, Konkol, dipl. ing,, dr. Andreas E. Vladar in dr, J a nos L, Labar so bili julija 7 dni na Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani,
dr. Eva Somogyi je bila septembra 7 dni na Zgodovinskem inštitutu M. Kosa ZRC SAZU,
dr. I Iona Kovacs je bila oktobra 7 dni na XII. mednarodni konferenci s področja ekonomije v Novi Gorici, dr. Laszlo Pavlovszky je bil oktobra 14 dni na 1JS,
dr. Melinda Gurszkyne-Egeto je bila oktobra 14 dni na Inštitutu za slovensko
narodopisje ZRC SAZU, dr. Gyorgy Enyedi in dr. Jožef Toth, predstojnik oddelka za stike s tujino MAZ, sta bila decembra 3 dni na 70-1 etniči Geografskega inštituta na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 16 slovenskih raziskovalcev jc porabilo 104 dni, 14 madžarskih raziskovalcev pa 107 dni.
NDR
Dr, Angelds Bas, ZRC S AZU, je bil maja 14 dni na Etnografskem inštitutu Nemške AZ,
Nadja Zupan, IRK ZRC SAZU, je bila septembra 7 dni na Centralnem inštitutu za fiziko zemlje AZ NDR v Potsdamu, dr, Tomaž Kosmač, IJS, je bil 4 dni in dr, Miloš Komac S dni v oktobru na
simpoziju Technical Ceramics in obiskala sta ZFW v Dresdenu, dr. Radovan Komel, Biokemijski inštitut MF, je bil oktobra v ZIMET v Jeni, dr. Tomaž Kosmač, dr. Miloš Komac, mag. Saša Novak in dr. Drago Kolar,
IJS, so bili oktobra 7 dni na Z FW v Dresdenu, dr. Rita Bernhardt, AZ NDR, je bila junija 3 dni na Patofiziološkern inštitutu MF,
dr. Stefan Ziegel, AZ NDR, je bil avgusta 13 dni na IJS; dr. Hans Jörg Täglich, AZ NDR, je bil septembra 6 dni na simpoziju v Portorožu, v organizaciji IJS, dr. Pete i- Lieck fei dt, Inštitut za kosmične raziskave AZ NDR, je bil oktobra
8 dni gost SAZU na sejmu elektronike v Ljubljani, dr. Otto Miciseh, Inštitut za biokemijo rastlin A Z, NDR, je bil okiobra 5 dni
gost Inštituta za biologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Waldemar Hernie!, ZFW, je bil avgusta !l dni gost US, dr, Birgit Gottschaidt, ZIMET, je bila oktobra 4 dni na Biokemijskem inštitutu MF v Ljubljani. 9 slovenskih raziskovalcev jc porabilo 66 dni, 7 nemških raziskovalcev pa 50 dni,
POLJSKA_
Mag. Marjan Ravbar, IGU, je bil junija 7 dni na obisku v Instytutu plano-wania przes tržen nego PAN, Varšava.
1	slovenski raziskovalec je porabil 7 dni.
VELIKA BRITANIJA_
Dr. Venčeslav Kaučič, KIBK, je bil septembra 30 dni v Kraljevem dnjštvu v Londonu,
a kad. Zdrav ko Mlinar, FSNP, je bil oktobra 30 dni na Britanski akademiji v Londonu,
dr, John Helliwcll, Kraljevo društvo, je bil junija 7 dni na KIBK, dr. Mark Tester, Kraljevo društvo, je bil julija 30 dni na Patofiziološkem inštitutu MF,
dr. David Tilley, Kraljevo društvo, je bil oktobra 8 dni na IJS.
2	slovenska raziskovalca sta porabila 60 dni, 3 angleški raziskovalci pa 45 dni,
ZDA_
Dr, Andrej Pctrič, FNT, je bil v juniju in juliju 8 tednov na univerzi v Salt Lake City.
dr. Alan Kinkead je bil 6 mesecev v TJS,
Udeleženci workshopa dr. William Howard, Glenn Schweitzer, Norman Neureiter, Jeanette Grasselli, Riehard Spriggs in Kenneth Bishof so bili maja 1 dan na obisku v Iskri v Kranju, Krki v Novem Mestu in na IJS v Ljubljani,
dr. William B. Lyons, Inštitut za raziskave zemlje, oceanov in vesolja, Univ. of New Humpshire, je bil decembra 5 dni v Morskoraziskovalnem centru v Piranu.
1 slovenski raziskovalec je porabil 60 dni, 8 ameriških raziskovalcev pa 6 mesecev in Î1 dni.
ZSSR_
Dr. Marko Mikuž, IJS, je bil aprila 7 dni na Inštitutn za nuklearno fiziko
v Leningradu in se je udelei.il simpozija s tega področja, dr. Dušan Repovš, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, je bil maja 10 dni na Inštitutu za matematiko Steklo va v Moskvi in 14 dni v septembru v Moskvi in Chabarovsku, dr. Vekoslav Kremenšek, Filozofska fakulteta, je bil oktobra 14 dni v Moskvi
na Etnografskem inštitutu M. Mak laja, mag. Francka Benedik, ZRC SAZU, je bila oktobra 12 dni na zasedanju OLA v Moskvi,
dr. A dri j an Levstik, IJS, je bil nu vem bra 6 dni na Institutu za kristalogialijo v Moskvi,
dr. Tatjana Volk, Institut za krîstalografijo AZ, je bila marca 7 dni na TJS, dr. Vladimir Kodaš, Institut za supertrde materiale AZ Ukrajinske SSR, je
bil maja 10 dni na IJS, dr, V. E. Panin, dr. V. I. Art am asov, dr. A, B. Pcikrishvili in dr. L, A, Djapa-ridze so se septembra 7 dni udeležili konference HERF v organizaciji Litostroja.
S slovenskih raziskovalcev je porabilo 63 dni, 6 sovjetskih raziskovalcev pa 45 dni.
Ne navajamo podatkov o sodelovanju z Belorusko akademijo znanosti v Min-sku, ker od oktobra 1988 sodelovanje slovenskih inštitutov z A Z BSSR poteka samostojno, brez posredovanja SAZU.
47 slovenskih raziskovalcev je porabilo 64 tednov, 46 tujih raziskovalcev pa 73,5 tedna,
KABINET AKADEMIKA JOSIPA VIDMARJA
Kabinet je sodeloval Z akademikom pri njegovem kulturnem in družbenem delovanju. Pripravljal mu je materiale, zbiral podatke, organiziral in uskla-jal stike s kulturnimi in drugimi javnimi delavci. Spremljal in posredoval je akademiku literarne, kulturne in politične informacije, ki jih je rabil kot član. Sveta federacije, predsednik Sveta enciklopedij in slovenskega dela Enciklopedije Jugoslavije. Kabinet je sodeloval z avtorji monografij zbirke Znameniti Slovenci, opravljal korespondenco in lekture, stike z založbo in tiskarno.
Kabinet je pomagal akademiku pri prevodu Molierovih del, 5. knjiga, jo lektoriral, opremil z opombami in oddal v tisk. Dopolnjeval je tudi bibliografijo, arhiv {biblioteko, fototeko, fonoteko) in zbiral odmeve na akademikovo literarno, družbeno in kulturnopolitično delovanje.
SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOUA SAZU
Svet je v letu 1989 dokončal dve nalogi, ki zaokrožujeta njegova večletna prizadevanja in povzemata spoznanja in dosežke znanosti na raznih področjih in osvetljujeta raze mere v naravnem in življenjskem okolju in spodbujata raizskovalno delo, Ti dve nalogi sta: knjiga Slovenija 88: Okolje in razvoj,
ki je izšla v oktobm 19S9, in 3. jugoslovanski simpozij v Mariboru 12. in 13. oktobra 1989 s tematiko Ekosocializem — nov družbeni razvojni projekt. Oboje je odraz sodelovanja z obema univerzama, vrsto inštitutov in strokovnjakov. V knjigi o okolju So prikazane razmere v različnih tipih slovenske pokrajine, nato delovanje družbenih dejavnikov za boljše proučevanje in varstvo okolja, tretji del pa obsega poročila o pojavih v okolju in načinih njihovega reševanja. Skupno je v knjigi 40 prispevkov, ki jih je pisalo 47 avtorjev. Simpozij o ekosocializmu kot o novem razvojnem projektu pa je pokazal, da je ekološka problematika — s tem se označujejo vsi vidiki odnosov družba-narava-človek — vse bolj prisotna v družbenih dogajanjih, da pa raziskovalni delež še vedno zaostaja. Predlogi SAZU iz leta 1987 o nujnih raziskovalnih projektih potrebujejo nove spodbude. Te se delno uresničujejo s pro jekti medicinskega in fizikalnega področja. Člani sveta so v letu 1989 sodelovali pri obravnavanju najbolj aktualnih tem in nalog, in sicer: o nevarnih in škodljivih snoveh, o vplivih okolja na zdravje ljudi, o bilancah naravnih virov in tudi pri Ocenjevanju rečentnih posegov v pokrajino. Nadaljevalo se je sodelovanje pri evropskem projektu EKO (Dunajski center, teme iz energetike iti ravnanje z odpadki) in pri številnih razpravah o izboljšanju okolja ali preventivi,
MEDA K ADEMI .T S K i ODBOR
ZA TRAVMATOLOGIJO V IZJEMNIH RAZMERAH
Čeprav se je število prometnih nezgod in njihovih posledic v SRS v tem letu neznatno zmanjšalo, so številke poškodovanih in mrtvih še vedno zelo visoke. Do 23. novembra tega leta (tj. v 11. mesecih) je bilo v Sloveniji 5025 prometnih nezgod z 494 mrtvimi in 6555 lažje ali huje poškodovanimi. Tudi v drugih republikah niso razmere nič boljše, zato lahko govorimo o epidemiji poškodb v prometu, Zaradi teh zastrašujočih številk, ki so rezultat naših specifičnih razmer na cestah in ne vselej najustreznejše medicinske oskrbe poškodovanih (tu mislimo predvsem na nujno medicinsko pomoč in prevoz), je odbor posvetil veliko dela izboljšanju organizacije nujne medicinske pomoči poškodovanim v prometu. Odbor je opozarjal ustrezne ustanove na mnoge organizacijske in kadrovske težave v tako imenovani izvcnbolnisnični (izvenhospitalni) medicinski oskrbi poškodovanih in izdelal nekaj predlogov za izboljšanje. Da bi podrobneje razčlenil usposobljenost zdravstvene službe za oskrbo poškodovanih pri množičnih nesrečah, je Mcdakadcmijski odbor za travmatolo-gijo v izjemnih razmerah, skupaj z Medicinsko fakulteto in Kliniko za kirurgijo in ortopedi j o Kliničnega centra organiziral 27. januarja 1989 v Kragu-jevcu strokovni sestanek Analiza oskrbe in zdravljenja poškodovanih v mno žični železniški nesreči v Lapovu. Na sestanku, ki se ga je udeležilo več kot 30G strokovnjakov, je bilo devet strokovnih predavanj, v katerih so avtorji analizirali (ne)uspešnost medicinskega dela, predvsem pri nujni medicinski pomoči, evakuaciji in transportu v železniški nesreči pri Lapovit, ko j C umrlo 32 potnikov, 14 pa je bilo lažje ali huje poškodovanih. Vsi poročevalci so bili aktivno udeleženi pri Iiudenju medicinske in paramedicinske pomoči, evakuaciji, triaži ali transportu poškodovancev,
Odbor se je leta 1989 sestal dvakrat: 27. januarja v Kragujevcu in 16. oktobra v Ljubljani, Na seji v Ljubljani je bilo sklenjeno, da organizirajo skupaj s Splošno bolnišnico v Slovenj Gradcu II. in 12. oktobra 1990 simpozij: Obravnavanje poškodb glave, vratu v izjemnih razmerah,
Simpozij bo potekal v obliki okroglih miz. Na sestanku so določili tudi konkretne teme m predlagali moderatorje.
Odbor si prizadeva za ustrezno ureditev izvenbolnišnične medicinske in paramedicinske oskrbe, od katere je mnogokrat, v normalnih in izjemnih raz-
merah, odvisna usoda poškodovanega. V posameznih republikah pripravljajo pregledne študije o dosedaj še ne dovolj obdelanih vprašanjih, kot so: uporaba helikopterja za prevoz poškodovanih (kje in kdaj), vprašanje edukacije srednjega in višjega medicinskega kadra za pomoč pri nenadni dihalni stiski poškodovanih, problem imobilizacije hrbtenice med transportom itd. Med akademij ski odbor za travmatologijo razmišlja, da bi poleg travmatolo-gov k sodelovanju pritegnili tudi specialiste drugih medicinskih vej in drugih strokovnjakov. Tako bi se problemi katastrof oziroma množičnih poškodb lahko reševali čim bolj uspešno in celoviteje,
MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE PROBLEMOV MEŠANIH GOSPODINJSTEV
Sedan ji predsednik odbora akademik Krašovec je konec leta 1988 in začetek 1989 dal v kroženje po akademijah vprašalnik o temah s področja mešanih gospodinjstev, ki bi jih najbolj zanimale; zaradi večstranske prezaposlenosti članov sta samo dve akademiji dali nekaj predlogov.
Predsednik Krašovec jc prejel osebno vabilo za udeležbo in sodelovanje na mednarodni konferenci junija 1989 v Varšavi o »Piuriaktivni agrikulturi kot členu v mnogofunkcionalncm razvoju podeželja«; neodvisno od tega je bil povabljen na posvet o i Zaposlitvi zunaj kmetijstva in intenzivnosti agrarne produkcije«, ki je bil septembra 1989 v Zemunu na agronomski fakulteti. Na obeh sestankih je imel uvodno predavanje, in sicer v Varšavi v angleščini s simultanim prevajanjem v poljščino pod naslovom The developmental role of par 11 ime far mers and small industries, v Zemunu pa v francoščini pod naslovom L'agriculture à temps partiel ei la croissance économique. Udeleženci z referati so bili v Varšavi poleg 10 Poljakov Še dva Angleža (na prvem mestu dr. Ruth Gasson iz koledža Wye) in 1 Japonec, na zemunskem seminarju (vključno z istočasnim Atelier-séminaire international) pa 7 Jugoslovanov in 7 tujih referatov iz arabsko-frankofonskih dežel oziroma Francije. Navedena referata bi bilo treba predstaviti v jugoslovanskem prostoru, ker obravnavata nove momente na področju mešanih gospodinjstev. Gre za na sprotujoča si izhodišča, ki jih pogojujejo velike razlike v strukturi okolja, stopnji modernizacije in možnosti prilagoditve pogojem racionalizacije, specializacije in deruralizaeije. Nekatera vprašanja bi zaslužila poseben pou da rek, kot npr. možnost rasti delovnih mest, večja prožnost pri spreminjanju zaposlitve, povečevanje prihrankov pri stanarini, hrani; vse to naj bi Vzpodbujalo dodatne nacionalne investicije, širjenje kupne moči ter notranjega trga, večjo možnost pospeševanja industrializacije v nerazvitih območjih in s tem Širjenje tržnega, industrijskega in urbanega načina mišljenja na podeželju.
MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA SODELOVANJE PRI PROJEKTU ESF O NEVLADAJOCIH SKUPINAH V EVROPI 1850—1940
Odbor je bil ustanovljen v letih 1984/85 z namenom, da bi jugoslovanske znanstvene ustanove sodelovale pri izvajanju med narodnega projekta, ki je po daljših pripravah dobil končni naslov Governments and non-dominant ethnie groupa in Europe (1850—1940). Že ob ustanovitvi je imel odbor začasen značaj; deloval naj bi pet let, upoštevaje poleg tega čas za priprave in na koncu čas za public i ran je izsledkov, Naš Medakademijski odbor jc sodeloval že na sejah pripravljalnega odbora in potem pri delu nekaterih skupin z enim koordinatorjem, tremi avtorji, članom finančnega odbora, konsultiranjem o nekaterih rokopisih tujih avtorjev, ki so zadevali tudi jugoslovansko problematiko, in objavo manjše publikacije v angleščini, ki naj bi druge sodelavce
seznanila z nekaterimi ugotovitvami jugoslovanskih avtorjev. O tem smo na kratko poročali v prejšnjih letnih poročilih.
V	letu 1989 so bila dela skoraj v celoti končana, Predsednik Medakademij-skega odbora je kot koordinator tretje skupine oddal celotni elaborat svoje skupine o jezikovnem pravu, dva avtorja pa sta oddala dokončno verzijo svojih prispevkov ustreznima koordinatorjema. Ostala so še drobnejŠa dela v zvezi s tehnično in jezikovno redakcijo, ki jih bo treba sproti opraviti z založbo, kar utegne trajati še nekaj časa.
S tem je Madakademijski odbor vsaj v glavnem opravil delo, zaradi katerega je bil ustanovljen. Zdaj se postavlja vprašanje, ali naj bi odbor obstajal še naprej. Z več strani je bilo slišati mnenje, naj bi odbor nadaljeval z delom, neodvisno od European Scicnce Foundation. Med delom se je dejansko pokazalo, da je veliko tem, ki jih je obsegala raziskava ESF, pri nas še zelo neobdelanih, zlasti tudi za obdobje stare Jugoslavije. Predsednik odbora ima namen v kratkem predložiti načrt, v kakšni smeri in v kakšni obliki naj bi se delo nadaljevalo.
MEDAKADEMIJSK1 ODBOR ZA PROUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN IN NARODNOSTI
V	letu 1989 je Odbor razvil različne dejavnosti.
Konec marca je Organiziral v prostorih SAZtl znanstveni simpozij »Problemi narodnih manjšin«. Udeležili so se ga predstavniki vseh akademij znanosti in umetnosti Jugoslavije ter številni drugi strokovnjaki iz Jugoslavije in iz vrst slovenske narodne manjšine v Avstriji in Italiji. Razprava je tekla o nekaterih teorijsko-metodoloških vprašanjih v zvezi z raziskovanjem narodnih manjšin in o položaju jugoslovanskih narodnih manjšin v sosednjih deželah. Ugotovljena je bila potreba po organiziranem skupnem raziskovanju in mednarodnem povezovanju na tem področju.
Maja je skupina jugoslovanskih akademikov, v glavnem članov tega MO, opravila študijsko potovanje na Madžarskem, Obiskala je področja, kjer živijo manjšine Slovencev, Hrvatov in Srbov. Imela je tudi razgovore s predstavniki madžarskih oblasti, znanosti in kulture v Budimpešti ter v župan i j ah Vas, Zala in Gyor-Soprony.
Potovanje so pripravili na jugoslovanski strani VANU, SANU, JAZU in SAZU, na madžarski pa Madžarska akademija znanosti. Rezultati bodo objavljeni v posebni publikaciji.
Decembra SO bile končane priprave zbornika »Prublemi narodnih manjšin«.
V	njem bodo objavljeni avtorski prispevki in razprave na omenjenem simpoziju.
Iz tehničnih razlogov ni prišlo do študijskega obiska gradiŠčanskih Hrvatov v Avstriji; to je tudi edina naloga iz programa leta 1989, ki ni bila opravljena. Na vrsti bo naslednje leto.
Odbor je imel eno sejo (31. marca v Ljubljani}. Ob tej priliki je pregledal in odobril Opravljeno delo v predhodnem letu in potrdil realizacijo programa v letu 1989.
MED AKADEMIJSKI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE
Mcdakademijski odbor za floro in favno Jugoslavije deluje že dalj časa v okrnjeni sestavi zaradi smrti več članov odbora. Po dolgotrajnih prizadevanjih je uspelo sestaviti nov odbor; svojih zastopnikov še ni imenovala Črnogorska ANU. Delo odbora je usmerjeno v pripravljanje katalogov flore in favne Jugoslavije ter izdajanje ustreznih monografij za posamezne rastlinske in živalske skupine. Odbor je pritegnil k sodelovanju nekaj strokovnjakov
za izdelavo posameznih zvezkov katalogov flore iri favne Jugoslavije, Zaradi neurejenih materialnih razmer so določene težave pri angažiranju strokov njakov in Se posebej pri tiskanju omenjenih izdaj. Jeseni 1990 nameravamo sklicati sejo odbora v Ljubljani.
MED AKADEMIJSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE INFEKCIJ S STR. AGALACTIAE PRI LJUDEH IN ŽIVALIH
Raziskave v okviru Me d akademijskega odbora (MO) za proučevanje infekcij s Str. agalactiae pri ljudeh in živalih, ki je bil osnovan leta 1981 na predlog SAZU, so bile v letu 1989 končane.
Cilj raziskav je bil ugotoviti ali je infekcija s Str. agalactiae zoonoza, tj. kužna bolezen, skupna ljudem in živalim, V raziskavah so sodelovale Jugosla-venska akademija znanosti i umjetnosti, Srpska akademija nauka i umetnosti. Akademija nauka i umetnosti Bosne i Hercegovine in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Vsaka akademija je pripravila program raziskav v okviru MO. Predsednik MO je bil akad. Janez Batis (SAZU), ki je bil obenem koordinator raziskav v SR Sloveniji. V JAZU je bil koordinator akad, Eugen Topol ni k, v SANU akad. Zla tibor Petrovič in v ANU BiH akad. Audo Hadžibeganovič. Sodelavci so hili strokovnjaki mikrobiologi, epidemiologi in epizootiologi z medicinskih in veterinarskih fakultet ter inštitutov, in sicer iz Ljubljane prof. dr. Ivanka Brglez in prof. dr. Zlata Stropnik, iz Zagreba dr. Beri slav Majič, iz Beograda prof, dr, Višeslava M it j kovic, doc. dr. Vera Katic in prof dr. Olga Berger-Jekič, iz Sarajeva pa prof, dr, Marija Filipovič-Paninčič in dr. Antonija Semeze-Rafacli.
V	SR Hrvatski so sodelovali samo veterinarski strokovnjaki. Raziskovali so razširjenost infekcij s Str. agalactias pri kravah frizijske pasme in pri kozah. Ugotovili so infekcijo pri kravah in ugotovili sev streplokoka, ki je pripadal serovaru (serološka variacija) IIÍX. Pri kozah niso ugotovili infekcije s tem streptokokom.
V	SR Bosni in Hercegovini so preiskave opravljali veterinarski in medicinski strokovnjaki, Pri kravah na zasebnih gospodarstvih so ugotovili se ve strep-tokoka agalakcije, ki so pripadali serovaru fa, nekaj sevov pa je ostalo neti-pizirnih (NT sev i). Medicinski strokovnjaki so na akušersko-ginekološki kliniki v Sarajevu izolirali Str. agaletiae s kože novorojencev iti opozorili na nevarnost nozokomlalnega prenosa infekcije, Izolirani se vi so pripadali sero-varom Ic in I|,
V	SR Srbiji so veterinarski strokovnjaki preiskovali mleko krav z družbenih obratov in zasebnih gospodarstev. Na farmah so iz mleka krav izolirali Str. agalactiae in sicer ser o vare X, R, RX, 2,5®/» pa je bilo NT sevov. Pri molž-nikih pa niso ugotovili infekcije. Preiskovali so tudi mlečne izdelke s tržnice. Ugotovili so, da Str. agalactiae preživi več kot 20 dni v svežem siru, Proučevali so tudi sposobnost adherence humanih in bovinih sevov Str. aga-lactiae na epi tel ne celice mlečne žleze krave in vitro in ugotovili manjšo spo sobnost adherence pri humanih sevih. Preizkušali so tudi vpliv humanega in hov i nega krvnega seruma in ugotovili, da ne vpliva na adhe renco, medtem ko a nt i seru m inhibirá adhercnco analognih humanih sevov Str. agalactiae. Adhercnco so preizkusih tudi na tkivni kulturi goveje ledvice in ugotovili velik odstotek adherence pri bovinih sevih in neznatnega pri humanih sevih Str. agalactiae.
Na medicinskem področju so v Srbiji proučevali problem kolonizacije porodnic in novorojencev s Str, agalactiae in preizkušali seve Str. agalactiae glede občutljivosti za penicilin. Ugotovili so, da narašča število sevov Str. agactiae, ki so tolera tni do penicilina. Proučili so tudi vlogo Str. agalactiae kot poten-
cialnega povzročitelja oportunističnili infekcij pri otrocih in odraslih z in-suficientnim obrambnim mehanizmom in dokazali, da je bii Str. agalactiae pri $£*/* preiskanih osebah povzročitelj oportunističnili infekcij: sepse, meningitisa, pnevmonije, urinarnih infekcij in drugih.
V SR Sloveniji so veterinarski strokovnjaki proučevali vlogo Str. agalactiae kot povzročitelja infekcij pri ljudeh in pri kravah posebej glede tega, ali se ta strcptokok lahko prenaša na človeka z mlekom inficiranih krav (krav z mastitisom).
Medicinski strokovnjaki so proučevali kolonizacijo Str. agalactiae pri odraslih in pri novorojencih. Ker je bilo predhodno ugotovljeno, da je izvor neona talne infekcije novorojencev v materinem urogcnitalnem traktu, so pričeli z raziskavami kolonizacije pri zakonskih parih. Ugotovili so prisotnost tega strep-tokoka pri 4.35'/« ženskih in pri 9,75 "/> moških zakonskih partnerjih. Ugotovili so identične serovare pri dveh zakonskih parih. V porodnišnici pa so ugotovili kolonizacijo pri osebju in pri novorojencih.
Veterinarski strokovnjaki so s serološko metodo in s fagi ugotovili identične serovare in fagovare Str, agalactiae v mleku krav z mastitisom in pri družinskih članih na zasebnih gospodarstvih ter pri molznikih na farmi. Na šestih gospodarstvih so bili ugotovljeni identični se rova ri in fagovari pri kravah in pri družinskih članih na istih gospodarstvih, na farmi pa pri petih kravah in pri dveh molzni kili.
Na podlagi desetletnega raziskovalnega dela raziskovalci sklepajo, da je prenos Str. agalactiae s krav na človeka možen, in sicer z direktnim kontaktom ali z mlekom okuženih krav.
ME DAKADEMIJ SKI ODBOR ZA PROUČEVANJE ZOONOZ
Na seji Sveta jugoslovanskih akademij 14. oktobra 1988 je bil sprejet MO za proučevanje zoonoz. Za sodelovanje se je odločilo pet akademij, in sicer Jugoslovanska akademija znanosti i umejtnost (JAZU), Srpska akademija nauka i umetnosti (SANU), Akademija nauka i umjetnosli Bosne i Hercegovine (ANU BiH), Vojvodinska akademija nauka i umetnosti (VANU) in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Vse akademije, ki sodelujejo, SO imenovale tudi svoje predstavnike v MO. Na prvem sestanku z akademiki na Veterinarski fakulteti v Zagrebu januarja 1989 je bilo dogovorjeno, da je treba začeti s proučevanjem manjšega števila zoonoz, nato pa postopno vključevati nove glede na potrebe in možnosti sodelujočih akademij. Na drugi seji MO v juniju 1989 so udeleženci imenovali akademika Janeza Batisa za predsednika.
Dogovorjeno je bilo, da vsaka akademija-sodelavka izdela svoj načrt raziskav v okviru osnovnega programa, ki so ga za M O sprejeli na prvi seji, Osnovni program pa naj bi bil naslednji:
1.	Proučevanje epidemiologije in epizootiologijc bakterijskih zoonoz; salmo-oeioze, bruceloze, tuberkuloze, listerioze;
2.	proučevanje epidemiologije in epizootiologijc virusnih zoonoz: stekline;
3.	proučevanje epidemiologije in epizootiologije glivičnih zoonoz: dermatomi-koz in drugih;
4.	proučevanje epidemiologije in epizootiologije parazitskih zoonoz: ehinoko-koze, cisticcrkoze in trihineloze.
V času med raziskavami se bo osnovni program dopolnjeval s proučevanjem novih zoonoz.
Zaradi obsežnosti raziskav v okviru MO za proučevanje zoonoz, so se sodelavci dogovorili o delu v skupinah. 11. septembra se je sestala skupina za
parazitske zoonoze in sklenila, da bo svoje raziskave prikazala v strokovnih člankih, končne rezultate pa tudi v monografijah. V formiranju pa so delovne skupine za bakterijske, virusne in glivične zoonoze.
MED AKADEMIJSKI KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE
V	okviru jugoslovanskega kongresa za čisto in uporabno spektroskopijo od 12. do 16. junija na Ohridu je bil organiziran tudi 3. simpozij o molekularnih vedah, kjer so bila predstavljena dela v zvezno koordiniranem programu »Raziskave v molekularnih vedah«.
Ob tej priložnosti je bila tudi seja koordinacijskega odbora. Ugotovljeno je bilo, da zanimanje za Sodelovanje v okviru koordiniranega programa upada, ker ni ustrezne finančne stimulacije, pa tudi zaradi pomanjkanja sredstev za potovanja in s tem za pogostejše osebne stike. Vendar pa so člani odbora menili, da je treba obraniti program vsaj v mejah možnosti.
MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA KOORDINACIJO ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA DELA RAZREDOV IN ODDELKOV ZA MATEMATIČNE, PRIRODOSLOVNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE
MQ za koordinacijo znanstvenoraziskovalnega dela razredov in oddelkov za matematične, prirodoslovne, fizikalne in tehnične vede se je v letu 19S9 sestal na eni seji. Seja je bila v Zagrebu 16. maja, skupaj z MO za družbeno vlogo znanosti, Na seji smo obravnavali položaj znanosti in še posebej matematičnih, fizikalnih in tehničnih ved v SFRJ in se dogovorili za poskus vzpostavitve enotnega informacijskega sistema akademij SFRJ. Obravnavali smo tudi sodelovanje na jugosluvansko-ameriškem simpoziju o družbeni vlogi znanosti.
ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA
Oddelek ima stalne naloge, ki jih opravlja vsako leto. Sodeluje z vsemi akademijami znanosti in umetnosti v Jugoslaviji, sodeluje s Svetom akademij znanosti in umetnosti SFRJ, zbira in usklajuje predloge raziskovalcev SAZU in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ter drugih raziskovalnih organizacij Slovenije za pripravo programov mednarodnega sodelovanja s tujimi akademijami, zbira in pripravlja osnutek akademijskega letopisa in podobno. V okviru sklenjenih pogodb pripravlja bivanje in usklajuje strokovno dejavnost tujih znanstvenikov pri nas ter naših raziskovalcev v tujini,
V	letu 1989 je bilo v Sloveniji 46 tujih znanstvenikov, 47 slovenskih znanstvenikov pa je študijsko bivalo v tujini {skupaj 137,5 tednov zamenjav). Oddelek je organiziral 4 predavanja.
Predstojnik oddelka je akademik prof. dr. Miroslav Brzin. ODBOR ZA ENERGETIKO
Odbor za energetiko pri predsedstvu SAZU deluje v okviru Odbora za energetiko Akademij znanosti in umetnosti SFRJ S sedežem v Beogradu. Ta, že nekaj let povsem neaktiven, skupni program, ki ga je vodil akademik Aleksander Despič. SANU, in pri katerem je sodelovala tudi SAZU, je bil brez napovedi ukinjen.
V	preteklem letu smo pričeli razmišljati o novih smereh dela našega odbora, ki naj bi obravnaval širša vprašanja energetike v Sloveniji v povezavi s proizvodnjo, okoljem in raziskovalnim delom na alternativnih virih energije in njihovi uporabi v gospodarstvu.
REFERAT ZA TISK
Knjižni program za leto 1989 je obsegal 12 zbornikov oziroma periodičnih publikacij ter 22 monografij,
V	koledarskem letu je bilo izdanih 20 publikacij. 10 pa jih bo izšlo v začetku leta 1990.
Vsebinski opis publikacij, vštevši tiste, ki so izšle v sodelovanju z drugimi založbami, je objavljen na str. 237—250.
FOTOLABORATORIJ SAZU
Fotolaboratorij je s svojimi storitvami navzoč na vseh področjih dejavnosti SAZU. Predvsem skrbi za fotografsko dokumentacijo o pomembnejših akcijah in dogodkih na SAZU. Izdeluje fotografske prispevke za opremo elaboratov, študij in poročil za člane akademije in na posebno željo za inštitute ZRC SAZU, pa tudi za zunanje sodelavce akademije.
Za akademijski arhiv dopolnjuje portretiranja akademikov. Voditeljica fotola-boratorjja je angažirana tudi zunaj SAZU; v strokovnem društvu sodeluje pri organiziranju strokovnih srečanj in seminarjev ter pri pripravah razstav domačih in tujih umetnikov s področja fotografije.
ZAKLJUČNI RAČUN ZA SAZU ZA LETO 1989
PRIHODKI:
V tisoč din	
1. Republiški proračun 2■ Razisk, skupnost Slovenije 3.	ZRC SAZU 4.	Prihodki od lastne dejavnosti 5.	Prenos iz leta 1988 6.	Drugi prihodki	25,060,616 1,748,106 3,767.280 101.458 210 5,751.658
SKUPAJ	36,429-328
ODHODKU	
L Delovna skupnost SAZU —	osebni dohodki in prisp. iz dohodka —	sklad skupne porabe 2.	Materialni stroški in amortizacija 3.	Tisk in avtorski honorarji 4.	Članske nagrade 5.	Mednarodna sodelovanja 6.	Medakademijsko sodelovanje 7.	Stroški za vzdrž. objektov SAZU	13,412.398 88.704 5,929,530 4,206.660 6,882.342 156.176 158.040 523.627
36,357,477	
Presežek prihodkov nad odhodki	71.851
BIBLIOTEKA SAZU
V	letu 1989 si je Biblioteka SAZU pospešeno prizadevala, da bi se Čim aktivneje vključila v knjižnično-informacijski sistem in sistem znanstvenotehniČ-nega informiranja. S predvideno vključitvijo v računalniško mrežo bo Biblioteka lahko sledila tendencam financerjcv — tako proračuna RS kot Raziskovalne skupnosti Slovenije — po prehodu sistema 7TI v Sloveniji in Jugoslaviji v višjo fazo razvoja. Zato je izdelala srednjeročni program razvoja Biblioteke, ki predvideva postopno vključevanje v knjižnično-informacijski sistem iii sistem znan s t veno-tehničnega informiranja, in sicer v dveh fazah:
V	prvi fazi se bo vključila v pripravo vzajemnega kataloga; s svojim knjižnim fondom (približno 80 V a je tuje literature) sega skoraj na vsa področja znanosti; z vnosom podatkov o fondu v vzajemni katalog pa bo občutno prispevala k skupnim prizadevanjem pri izdelavi čim popolnejšega kataloga in tako k možnosti, da čim več uporabnikov pride do iskane informacije.
V	drugi fazi bo Biblioteka SAZU v sodelovanju z inštituti Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU sodelovala pri izdelavi specializiranih baz podatkov na področju humanistike in družboslovja, naravoslovnih ved, geologije in prostora, saj z raziskovalnim programom »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda« pokrivajo ta področja znanosti inštituti ZRC SAZU. Prispevek Biblioteke SAZU v vzajemni katalog bo še pomembnejši zato, ker dobiva z zamenjavo akademijskih publikacij zelo veliko tujih publikacij, ki so v Jugoslaviji edini izvod.
Biblioteka SAZU je tretja največja knjižnica v Sloveniji, na področju huma-nistike in družboslovja pa je največja; njena posebnost je najbolj razvita zamenjevalna publikacijska dejavnost v Sloveniji. Z zamenjavo publikacij s skoraj 1500 ustanovami po vsem svetu se Biblioteka SAZU poudarjeno vključuje v mednarodno znanstvenoraziskovalno sfero.
V	skladu s 45. členom Statuta Slovenske akademije znanosti in umetnosti je Biblioteka izpolnila vse naloge. Teh nikakor ni bilo malo in jih je v kratko letno poročilo kar težko strniti, zato bodo statistični podatki, ki jih bomo navedli po ustaljenem redu, še največ povedali o opravljenih nalogah. Knjižnično gradivo je bilo strokovno obdelano in dano na voljo uporabnikom. Z željo, da bi kar najbolje predstavili delo Biblioteke in njeno gradivo, smo izdali več informacijskih biltenov, Na obisku smo imeli tudi več bibliotekarjev (z Dunaja iz Oesterreichisebc Nationalbibliothck, iz Skopja iz Biblioteke Makedonske akademije znanosti in umetnosti, iz Beograda iz Biblioteke Srbske akademije znanosti in umetnosti, in drugih).
Tudi v letu 1989 so se delavci Biblioteke pospešeno izobraževali na področju računalništva, nekateri sami, drugim pa so pomagali sodelavci, tako da sedaj velika večina že pozna vsaj osnove računalništva. Delavci so se udeleževali delovnih sestankov, okroglih miz, predavanj, posvetovanj, ki so jih organizirali Društvo bibliotekarjev (v Narodni in univerzitetni knjižnici, V Centralni ekonomski knjižnici, v Radencih), specialne knjižnice (Centralna tehniška knjižnica, Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja), Društvo dokumentalistov in Poslovna skupnost za znanstveno-tehnično informiranje (Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo), akademijske knjižnice (Makedonska akademija znanosti in umetnosti iz Skopja}, splošnoizobraževalnc knjižnice (Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Jožeta Mazovca) — pogosto so tudi aktivno sodelovali. Mnogi so bili aktivni tudi v samoupravnih organih delovne skupnosti SAZU in raznih komisijah.
Posodabljanje dela v Biblioteki je bilo v letu 1989 zelo oteženo, saj je skoraj vse leto delala v nemogočih delovnih razmerah, ker se sanira in adaptira stavba, kjer ima Biblioteka svoje delovne in (hkrati) skladiščne prostore.
Akcesija
Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele:
	Zamenjava	Darilo	Nakup	Obvezni izvodi	Skupaj
Knjige, letniki revij	5349	1483	1800	606	9238
Rokopisne zapuščine	0	0	0	0	0
Mikrofilmi	0	0	1	0	1
Geografske karte	4	0	6	0	10
Fotografije, reprodukcije	0	20	1	0	21
Plošče, kasete	0	1	0	0	1
Skupaj	5353	1504	1808	606	9271
Pri akcesiji daril moramo posebej omeniti darovalce, ki So Biblioteki SAZU podarili več dragocenih knjig: nadškof dr. Alojzij Šuštar, John Lavrin (sin pokojnega akademika dr, Janka Lavrina, London), Papeški slovenski zavod (Rim), Narodna in študijska knjižnica (Trst), Uredništvo Mladike (Trst), dr. France Leben in dr, Andrej Kranje.
Dubletni fond
Sezname dvojnic, ki so se nabrale med letom (skupno 589 knjig), smo objavili dvakrat. Poslali smo jih v izbiro 128 ustanovam (od tega 73 v inozemstvo). Zamenjali Smo 436 dvojnic.
Celotni knjižnični fond
Ob koncu leta 1989 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih:
knjig in letnikov revij	368.040
rokopisnih zapuščin	114
mikrofilmov	736
geografskih kart	3.457
fotografij in reprodukcij	8.506
gramofonskih plošč in kaset	236
Skupaj	381.139
Katalogi in baze podatkov
Lastna baza podatkov obstaja v obliki in ven tarn ih knjig za zamenjavo, nakup, darila, obvezne izvode, zapuščine in razne posebne fonde, V obliki knjige kot signaturni katalog za knjige in revije (numerus currens) ter v obliki klasičnih list kovnih kartotek za matični abecedno imenski katalog knjig in revij, či talni škj abeCednoimenski katalog knjig in revij, sistematski katalog (klasifikacija po UDfC), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejema publikacij. Ves knjižnični fond je inventariziran, katalogiziran in signiran, Klasificiran jc fond, ki ga je Biblioteka prejela po letu 1951, računalniško podprt pa je del fonda, in sicer: tuje monografske publikacije, ki jih jc Biblioteka prejela od konca leta 1986, in serijske publikacije od leta 1982. Biblioteka pošilja katalogne listke inštitutom ZRC SAZU (razen Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede}, centralnim katalogom S RS in Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu. Posreduje tudi podatke o tujih periodičnih in serijskih publikacijah, ki so objavljeni v Raziskovalcu. Lastno računalniško bazo podatkov o tujih monografskih publikacijah pripravlja Biblioteka tako, da se bo v prihodnjem letu lahko vključila v računalniško podprt vzajemni katalog SRS, ki je lociran na računalniku VAX 8800 pri Računalniškem centru Univerze v Mariboru.
Biblioteka SAZU je v letu 1989 gradila več računalniških baz podatkov, in sicer: bazo podatkov za tuje monografske publikacije, bazo podatkov za serijske publikacije, bazo podatkov o publikacijah SAZU (bibliografija, cenik) m bazo podatkov o naslovnikih, katerim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo, SFRJ), v dar (inštitucije, člani SAZU) in v recenzijo. Vse baze podatkov so izdelane s programom STEVE na računalnikih ATARI.
Zamenjava
Zamenjava akademijskih pubhkacij je naše najobširnejše in najaktivnejše delovno področje. Med letom smo redno poslovanje prekinili s 4 naslovniki iz inozemstva. Nove zamenjevalne stike pa smo navezali s 50 naslovniki (od tega 38 v inozemstvu in 12 v SFRJ). Ob koncu leta je bila naša zamenjcvalna mreža razširjena na 74 držav sveta in je zajemala 1470 naslovnikov (1202 v inozemstvu in 268 v SFRJ). Seznam naslovnikov je bil naveden v jubilejni publikaciji SAZU »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda« (Raziskovalni program SAZU in ZRC SAZU) na straneh 67—96 (1. natis) oz. 67—105 (dotisk) (Ljubljana 1988), Celoten seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe v letu 1989, ima Biblioteka SAZU na računalniških datotekah.
Recenzija
Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 42 naslovnikom (od tega 30 v inozemstvo).
Razpošiljanje publikacij in informacijskih biltenov
Razpošiljali smo akademijske publikacije, skupne publikacije naše akademije in Sveta jugoslovanskih akademij, publikacije, ki jih je SAZU prejela kot dediščino nekaterih ustanov, koprodukcijskc publikacije in informacijske biltene Biblioteke SAZU, in sicer:
Publikacije;
v zamenjavo	8.110
v dar	1.359
v prodajo	2.570
kot obvezni izvod	3.415
Skupaj	15.454
Informacijski bilteni;	
v dar	2.066
kot obvezni izvod	396
skupaj	2,462
Vsega skupaj:	17.916
V	letu 1989 smo pripravili popolno računalniško bazo podatkov o naslovnikih, ki jim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo, recenzijo, dar ali kot obvezni izvod.
Izposojanje
Knjižnični fond je bil vsakomur dostopen, bodisi v čitalnici ali za izposojo na dom, saj je Biblioteka javna. Pri izposoji na dom so veljale omejitve za dragocene knjige, rokopise, priročnike in posamezne zvezke revij, čitalnica S Šestimi sedeži za uporabnike je poslovala 42 ur tedensko. Uporabnikom so bile tu na voljo po prostem pristopu enciklopedije, leksikoni, atlasi, slovarji ter okoli 400 raznih revij. Velikega zanimanja so bili deležni tudi knjižni oglasi založb in razni prospekti.
V	letu 1989 je Biblioteka iz Svojega fonda izposojala 3200 uporabnikom. Ti so Biblioteko obiskali 5784-krat (2620-krat za izposojo v čitalnici, 3164-krat
za izposojo na dom)-
Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo:
v čitalnici	21,024
na dom	6,176
inštitutskim bibliotekam	8.131
medbibliotečno v SFRJ (128 bibliotekam)	619
medbibliotečno v inozemstvo (22 bibliotekam)	31
Skupaj	35.981
Ker se je v letu 1989 gradilo tudi v prostoru, kjer je čitalnica, je bila le ta dobra dva meseca zaprta, uporabnikom pa smo vseeno izposojali utesnjeni V ostalih delovnih prostorih centralne biblioteke. Izposojanje je bilo dodatno oteženo tudi zato, ker je precejšen del knjižničnega fonda, ki ga hranijo inštituti Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, zaradi sanacijskih in adaptacij skih del na zgradbah SAZU še vedno težko dosegljiv ali celo nedosegljiv.
Informacije
Biblioteka SAZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čim popolnejše. Izdala je tiskane informacijske biltene, in sicer:
1.	Marija Fabjančič: Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1988. — Ljubljana 1989. 8 str. JO cm.
2.	Letni seznam periodik 1989. — Ljubljana 1989. lil + 105 sir. 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.)
3.	Seznam prejetih knjig 1989. — Ljubljana 1989. 6 zv. (237 str.) 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.)
4.	Seznam dvojnic 1988. — Ljubljana 1989. 21 str. 30 cm. (Urednik Milan Osrajnik.)
5.	Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dodatek. Oktober 1989. — Ljubljana 1989. 6 str. 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.)
6.	Majda Capuder: Knjižnica Janka Lavrina. Zapuščina. — Ljubljana 1989. III + 158 sir. 30 cm. (Objave; 10.)
Informacijski bilteni Biblioteke SAZU so tiskani na tiskalnikih EPSONf RX-] 00 in NEC P6, razmnoženi v povprečni nakladi 200 izvodov in broširani. Te biltene pošiljamo članom akademije, inštitutom ZRC SAZU ler mnogim ustanovam, ki se zanje zanimajo.
Biblioteka je pripravila tudi bibliografijo »Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1988«, ki je objavljena v Letopisu SAZU, 39- knjiga za leto 1988, na straneh 163—380 (Ljubljana 1989).
Administracija
Delo vodnik Biblioteke je obsegal v preteklem letu 1866 številk. V zvezi s prodajo akademijskih publikacij pri Cankarjevi založbi. Državni založbi Slove-ni je in pri strokovnih društvih pa smo izstavili 55 računov.
Knjigoveznica
Akademijska knjigoveznica je leta 1989 zvezala 702 knjigi. Poleg tega je broširala bibliotečne informacijske biltene (2000 izvodov), restavrirala stare tiske in opravljala druga knjigoveška dela.
Osebje
V letu 1989 je v centralni biblioteki delalo 13 delavcev, in sicer:
Upravnica: Marija Fabjančič, bibliutekar-specialist. Višji bibliotekar: Marjan Oz val d.
Bibliotekarji: Majda Capuder, Milan Osrajnik, Drago Samec, Helena Verbinc
Drofenik, Mojca Puntar Brzin (s polovičnim delovnim časom). Višje knjižničarske referentke: Marina Sinigoj, Stana Tomšič, Anamarija Valantič,
Višji knjižničarki: Tatjana Brejc, Majda Fister, Knjižničarka: Irena Janežič. Višji knjižničarski manipulant: Anton Mušič. Knjižničarska tnanipulantka: Marija Banjac.
Tajnica: Pavla Plavc (od 28. 8. 1989 s polovičnim delovnim časom). Oskrbnica knjižnega fonda: Alenka Lavrač.
Knjigoveški mojster: Gabrijel Skerl (delo po pogodbi, skrajšani delovni čas). Knjigovezinja: Mojca Dolinar (porodniški dopust), Alenka Mahne (nadomeščanje odsotne knjigovezinje).
Opravljanje vseh del, ki so naložena Biblioteki SAZU, je bilo v preteklem letu zelo oteženo, ker so sanacijska in adaptacijska dela na zgradbah SAZU že v polnem teku. Povzročala so veliko dodatnega dela, povezanega s selitvijo knjižnega fonda centralne biblioteke in publikacij, ki jih izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Dodatno težavo pri opravljanju del v Biblioteki so povzročali iudi številni bolezenski dopusti. Kljub vsemu temu pa je zaradi prizadevnosti celotnega kolektiva Biblioteka svoje delo pravočasno in strokovno opravila.
V inštitutih ZRC SAZU in njihovih sekcijah so opravljali knjižničarska dela (dokumentiranje, izposojanje, izpolnjevanje pomožnih kartotek, v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede tudi dodatno kalalogiziranje) njihovi delavci, seveda poleg drugih svojih obveznosti.
Objave M. Capuder
Knjižnica Janka Lavrina. Zapuščina. — Ljubljana, Biblioleka SAZU. 1939,
III + 138 str. (Objave; 10.) Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1988, — Letopis SAZU, 39 (1988), 1989, 163—180.
M. Fabjančlč
Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1988, — Ljubljana, Biblioteka SAZU. 1989, 8 str.
Biblioleka SAZU. (Poročilo o delu v letu 1988.) — Letopis SAZU, 39 (1988), 1989, 156—161.
Letni seznam periodik 1989. Biblioteka SAZU, 1989, (Urednica.) Seznam prejetih knjig 1989, Biblioteka SAZU, 1989. (Urednica.) Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dodatek. Oktober 1989. Biblioteka SAZU, 1989. (Urednica.)
M. Os raj ni k
Seznam dvojnic. (123/124. in 125/126. seznam.) Biblioteka SAZU, 1989. (Urednik).
Opremljenost in delovne razmere
Z nakupom dveh računalnikov (ATARI MHGA 1 in ATARI MEGA 2) ter trdega diska ATARI Megafile 30 smo si v letu 1989 spet izboljšali tehnično opremo, delovne razmere pa so se celo poslabšale, saj sanacijska in adaptacijska dela na zgradbah SAZU — v preteklem letu prav v prostorih, kjer ima centralna biblioteka delovne prostore in (hkrati) skladišča — in neprimerna opremljenost obstoječih prostorov tekoče tlelo močno ovirajo,
IV
PUBLIKACIJE SAZU
PUBLIKACIJE
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 1989
SPLOŠNE PUBLIKACIJE
Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 3?. knjiga, 1988. [Glavni in odgovorni urednik Janez Batis]. Ljubljana 1989. 313 str. 22 cm. 2000 izv. ISSN 0374-0315.
Slovesna skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti ob petdesetletnici. [Uredil France Be mik], Ljubljana 1989. 63 str. 25 cm, 500 ¡zv.
Slovenija 8S: okolje in razvoj. [Uredil uredniški odbor Avguštin Lah.,, et al.] Ljubljana 1989. 381 str.; ilustr. 29 em 200D izv, ISBN 86-7131-031-0.
Vsebina:
Sporočilo uredniškega odbora. Str. 3. Povzetki. Str. 5—9. Table of contents. Str. 9—13. Seznam avtorjev. Str, 14—15,
[Janez Milčtnski]; Človek, okolje in naš čas. Str. 16.
I. Pogledi na Slovenijo = L Views on Slovenia
Avguštin Lah: Slovenija: varstvo in urejanje okolja = Slovenia 88: Environment preservation. Str. 19—60.
Dušan Plut: Naravnogeografski vidiki degradacije okolja in razvoja v SR Sloveniji = Some geographical aspects of environment degradation and development in SR Slovenija. Str. 61—67.
Jurij Ktmaver; Gorski svet Slovenije in njegova preobrazba = The transformation of the mountainous aiea in Slovenia. Str. 68—81.
Drago Meze: Hribovski svet se spreminja = The mountainous world is changing. Str. 82—88.
Peter Habič: Slovenski kras in njegovo vodno bogastvo — The Kar s t of Slovenia and its water resources. Str. 69—94.
France Habe: Plat zvona za podzemlje = The alarm-bell for the subterranean world. Str. 95—99.
Jože Štirn: Varstvo obalnega morja in okolja v Pri morju = The preservation of coastal sea and littoral environment. Sir. 100—117.
Peter Skoberne: Varstvo naravne dediščine v Sloveniji = The natural heritage preservation in Slovenia. Str. 118—121.
II. Drulbena odgovornost in skrb za okolje — II. Social res pon Sab i lit y and
concern for environment
Avguštin Lah: Načela, zakonitosti in praksa v okolju = Environmental principles, rules and experiences. Str. 125—129.
TomaŽ Vuga: Družbene usmeritve in ukrepi za njihovo izvajanje = Social guidelines for the exit from the crisis, Str. 130—133.
Vili Rezman: Mariborski (jugoslovanski) simpozij alternative družbenega razvoja in problematike okolja, 1986, 1987, 1989. Str. 134,
Dani Podpečan: Gospodarska zbornica za okolje — Chamber of economy and environment preservation. Str. 135—142.
Vili Rezman: Mariborski posveti »Alternative družbenega razvoja in varstvo okolja« — The symposium of Maribor »The alternatives of social development and environment«. Str. 143—151.
Metka S pes; Varstvo okolja in mednarodno sodelovanje = Environment preservation and international cooperation. Str. 1S2—161.
Lovro Sturm: Pravni pogledi na varstvo okolja — Legal aspects on environment preservation. Str. 162—167.
Tone Strojin; Družbena ozaveščenost in gibanje - Public awareness and mobilisation. Str. 168—174.
Janko Sušnik: Ljudje v onečiščenem bivalnem okolju — People in polluted living environment. Str. 175—179.
Samo Modic: Medicina dela in onesnaženost delovnega in življenjskega okolja = Labour medicine and the pollution of living and working environ ment. Str. 180—187.
Marjan Tepina; Znanje in izobraževanje: A. Razmerja med naravo in družbo V sistemu znanosti, izobraževanja in vzgoje - Knowledge and education: A. The relation between nature and society within the system of science, education and [raining. Str. 188—190.
Jurij Kunaver: Znanje in izobraževanje; B. Varstvo okolja in pouk geografije = Knowledge and education: B, Environment preservation and geography instruction. Str. 191—194.
Janez Cemač: Znanje in izobraževanje: C. Kadri in izobraževanje v gozdarstvu = Knowledge and education: C. An example of education and training in forestry. Str, 195—197.
Edvard Kohol; Mladi raziskovalci proučujejo okolje = Young research students of environment. Str. 198—201.
Tomaž Banovec: Sistem informacij (podatkov) za potrebe spremljanja in urejanja okolja = The information system of environment. Str. 202—203.
///. O vplivih na okolje in razvoj ~ III. Catalysts in environment
Marjan Tepina: Prostorsko načrtovanje kot politika urbanizacije in varstva okolja — Physical planiling as a policy of urbanisation and environment preservation. Str. 207—212.
Miha Tišler; Kemizacija okolja = The chemisa ti on of environment. Str. 213— 219,
Franc Lobnik, Jože Maček, Tomaž P rus, Janez Rupreht, Andreja Hodnik, Marta Hrustel-Majcen, Marko Zupan: Agronomske raziskave in varstvo okolja = Agronomic research and environment preservation. Str. 220— 239,
Albin Stritar: Varstvo kmetijskih zemljišč = The preservation of arable land. Str. 240—242.
Meta Povi: Zdravje in življenje naših voda = The hygienic conditions and life in our waters. Str. 243—247.
Breda Pečan: Kako zaščititi morje in obalo? = How we endanger and preserve our littoral environment. Str. 248—257.
Darka Uranjek-Domitrovič: Onesnaženost okolja v celjski regiji in Celju = The environment pollution in the town and region of Celje. Str. 258—269.
Primož Cspan; Hrup, okolje in mi = Noise, environment and we. Str, 270— 279,
Peter Novak: Energija in okolje v Sloveniji — Energy supply and environment in Slovenia. Sir. 280—296.
Dušan Hrček: Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji = The air pollution and its control in Slovenia. Str. 297—3Û4.
Andrej Pečenko, Anton Planinšek: Onesnaženost zraka z SO( v zadnjih dvanajstih letih v Sloveniji = The air pollution with SOs in Slovenia during the last 12 years. Str. 305—308.
Marjan Solar, Dušan Jure, Janko Kalan, Franc Batič, Blanka DruikoviČ: Propadanje gozdov v Sloveniji — The decay of torests in Slovenia. Str. 309—323.
Srečko K rese: Komunalne dejavnosti in okolje s= Public Utilities and environment. Str. 324—330.
Viktor Grilc: Ravnanje s posebnimi odpadki — Industrial waste disposal. Str. 331—333.
Primož G span: Delovno okolje = Working environment. Str. 334—337,
Matjaž JerStČ: Turizem kot možnost in nevarnost za ohranitev naravne kulturne pokrajine = Tourism as a possibility for and a menace to the preservation of natural and cultural landscape, Str, 338—341.
Emil Šterbenk: REK FLL Titovo Velenje in okolje — The ease of Velenje; the impact of mining and power generation on the environment. Str. 342— 348.
Dani Podpečan: Možnosti uporabe in odstranjevanja odpadnih kemičnih sa-der — The possibilités of the utilisation and disposal of waste chemical gypsum. Str. 349—362.
[Marjan Tepina]: Izbrani pojmi teorije in politike varstva okolja = Selected terminology from the theory and policy of environment preservation, Str, 363—371.
Neža Exel: Kazalci kakovosti okolja = Some indicators of the quality of environment. Str. 372—379.
Vsebina, Str. 380—381,
PUBLIKACIJE L RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
Filozofski vestnik. Letnik X: 1989. [Glavni urednik Boris Majer. Urednik Vojislav Likar,1 Ljubljana 1989. 2 zv. 208, 204 str. 24 cm. S50, 1000 iz v. ISSN 0353—4510. Številka 1 (208 str., 850 izv.)
Vsebina. Str. [5], Zakaj je treba kralja ubiti [Uvod]. Str. [7].
[Louis de] Saini-Just, Jožica Pire [prev.J: Govor na sojenju Ludviku XVI.
v konventu na seji 13. novembra 1892. Str. 9—13. [Augustin de] RobeSpierre, Jožica Pire [prev.]: O sojenju Ludviku XVI.
(3. decembra 1792. Str. 15—20. [Louis de] Saint-Just, Jožica Pire [prev.]: Drugi govor o sojenju Ludviku
XVI. v narodnem konventu na seji 26. decembra 1792. 21—28. Tine Hribar; Eksces svobode — Vom Exz.ess der Freiheit. Str. 29—38.
Vlasta Jahdič: Saint Just in zakonitost revolucionarnega prevrata. Str. 39— 42.
Zdravko Kobe: Smrt političnega = Der Tod. des Politischen. Str, 43—52.
Tonči Kuzfttanič: Obiti kralja, ker je že mrtev! Str. 53—57.
Oto Luthar: Ali Francozi verjamejo svojemu mitu = Glauben die Franzosen an ihren Mythos? Str. 59—73.
Tomaž Mastttakt Kriminalna demokracija = Kriminelle Demokratie. Str. 73— 91).
Neda Pogon: «Domoljubje je stvar s rea« — »Patriotismus ist eine Sache des Herzens«. Str. 91—106.
Darko Strajn: Nujnost regicida - Die Notwendigkeit des Königmordes. Str. 107—113.
Jeiica Sumič-Riha: »Nobeno ljudstvo ni tako ljubilo svojih kraljev« = »Kein Volk hat derma s sen seine Könige geliebt«. Str. 115—126.
Mislili francosko revolucija
Eva Bahovec: Rousseau in razsvetljenski izhod iz nedoletnosti = Rousseau and the cnlightenment way out of immaturity. Str. 129—138,
Tanja Rener: Nič ni tako slabo, da ne bi moglo biti Se slabše ali O retrogar-dizmu francoske revolucije. Str. 139—143.
Ratio Riha: Politični angažma teorije = Der praktische Engagement der Theorie. Str. 145—153.
Rudi Rtzman: Razumevanje človekovih pravic v sociološki teoriji - linderstanding human rights in iociological theory, Str. 155—160.
Franjois Füret, Braco Rotar [prev,]: Misliti francosko revolucijo. Tocquc-ville in problem francoske revolucije. Str. 161—182.
Claude Leí ort, Vojo Likar [prev.]: Misliti francosko revolucijo v francoski revoluciji. Str, 183—201.
Sinopsisi. Str. 203—208.
Številka 2 (204 str., 1000 izv.) Vsebina. Str. [5],
Epistemologija
Miran Boíovíé: Desear tov bog kot causa sui = Descartes Gott als caí isa JEJI. Str. 9—19.
Vojislav Likar: Problema tiz irán je epislemo^olije; Michel Serres in vprašanje statusa moderne epi s te mol ogi je = Die Problematisierung der Epistemolo-gie. Str, 21—33.
Oto Luthar: Tropologija historičnega diskurza = Tropologie des his I oris che s Diskurses. Str, 35—51.
Estetika
Lev Kreft: Gesamtkunstwerk in Neu a Slowenische Kunst = Gesamtkunstwerk und Neue Slowenische Kunst. Str, 55—68,
Janez Strehovee: Estetika v obdobju medijske in telematične kulture = Ästhetik im Zeitalter der Medienkultur und der telematischen Kultur. Str. 69—82.
Janez Vrečko: Celostna umetnina kot nostalgi ja — Das Gcsamlkunslwerk als Nostalgie. Str. 83—95.
Martin Jay — Aleš Erjavec: Habermas in estetska ideologija. Str. 97—III.
Argumentacija kot paradigma komunikacije
Vladimir Biti: Pripoved kol argumentacija: V luči spora med Habermasom in Lyotardom = Argumentation als Paradigma der Kommunikation. Str. 115-119.
Mirna Vetčič: Argumentacija kot diskurz. Str. 121—124
Olga Kunst-Gnamuš; Argumentacija med subjektom želje in logičnim subjektom. Str, 125—133.
Jelica Šumič-Riha: Teror besede. Str. 135—138.
Rado Riha: Argumentacij ska narava demokratske invencije. Str. 139—142.
Andrej Skerlep: Argumentacija v sporazumevanju. Str. 143—146.
Demokratična politika danes = Democratic politics today
Pavle Gantar: Democratic politics today. Str. 149—150.
David Held: The politics of citizenship" Str. 151—156.
Tomaž Mas t na k: Uneasiness in democracy. Str. 157—159.
Christopher Pierson: Habermas, modernity and the welfare state. Str. 161— 166.
Rado Riha: Democracy without boundaries. Str. 167—170.
Ivan Vejvoda: Democracy and politics. Str. 171—173.
Prevod
Gisela Bock, Miro Beg [prev.]: Zgodovina spola, zgodovina žensk. Str. 177—187.
Prikazi in ocene
[Nadežda Cačinovič-Puhovski}: Aktualnost klasične estetike, Str. 189—192.
[Breda Luthar]: Thomas LeithauSer, Birgit Volmerg, Gunther Salje, Ute Volmer», Bernhard Wutka: Entwurf zu einer Empirie des Alltagsbewus-stcin. Frankfurt am Main 1981, 276 str. Str, 193—195,
[Denis Poniž]: Modelle für eine semiotische Rekonstruktion der Gesehichtc der Ästhetik. Aachen 1987, 314 str. Str. 196—199.
Sinopsisi' Str. 201—204.
Boris Zthcrl: Zhrana dela. Peta knjiga, t Uredil a Neda Pagon-Brglez]. Ljubljana J 989, 448 str. 24 cm, 700 izv.
ArheoloSki vestni k, 39—40- 1988—1989. [Odgovorni urednik Stane Gabrovec. Glavni urednik Dragan BoŽtč]. Ljubljana 1989. 653 str, (vključno 101 sl.p 215 tab., 2 pril.) 4- 6 prU. 24 cm. 1200 izv. ISSN 057Ck-8966,
Vsebina:
Vsebina. Str. [5—7]. Contents. Str. [9—11].
Starejša kamena doba — Palaeolithic
Ivan Turk, Janez Dirjec, Metka Culiberg: Divje Babe I — novo paleolit-sko najdišče in skupinsko grobišče jamskega medveda. Poskus tafonom-ske analize na podlagi vzorcev iz dveh seilimentnih in arheoloških kompleksov = Divje babe I — a new palaeolithic site and a common grave of the cave bear. An attempt of a taphonomic analysis based on samples from a pair of sedimentary and cultural units, Str. 13—59, vključno 21 sl„ 13 tab.
Ivan Turk, Janez Dirjec: Divje babe I — poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v paleolitski arheologiji. I. Določljivi skeletni ostanki jamskega medveda — Divje babe I — An attempt to apply statistical analysis to the mass animal remains from the palaeolithic site. f. Determinable skeletal remains of cave bear, Str. 61—93 (vključno 7 si., 12 tab.) + 2 pril.
Mitja Brodar: Revizija ncveljske paleolitskc postaje = Revision der pal äol i t It-station in Ncvlje. Str. 95—110, vključno 2 s L
Kolokvij Bronastij doba v Sloveniji = Sjflttpositfttl ITie Bronze age in Slovenia
[Biba T er tan]: Kolokvij — Bronasta doba v Sloveniji. Lendava, 12.—15. november 1986 = Symposium — The Bronze age in Slo venia. Lendava, 12th—15th november 1986. Str. 111—114,
Stane Gabrovec: Bronasta doba v Sloveniji — stanje raziskav in problemi = Die Bronzezeit in Slowenien — Forschung;.stand und Probleme. Str. 13 5—126.
Irena Horvat-Savel: Bronastodobna naselbina Oloris pri Dolnjem Lakošu = = Die bronzczeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš, Str. 127—145, vključno 4 sl., 6 tab.
Mira Strmčnik-Gulič: B iona s tod obrti naseli [veni kompleks v Rabeljčji vasi na Ptuju (Preliminarno poročilo) = Der bronzezeitliche Siedlungskomplex in Rabeljčja vas auf Ptuj. Str. 347—170 (vključno 5 si., 7 lab.) 4- 1 pril.
Blagoj Jcvremov: Gmbovi z začetka kulture žamih grobišč iz Ptuja — Gräber vom Anfang der Urnenfeiderkultur aus Ptuj. Str. 171—180, vključno 6 sl.
Vitko Pahič: Žarno grobišče na Brinjevi gori = Das urnenfelderzeitliche Graberfeld von Brinjeva gora. Str. 181—215, vključno 5 sl., 7 tab., 2 pril.
Juliane Kaerner: Chronologische Probleme der Rušegruppe der siidostalpinen Urncnfelderkultur = Kronološki problemi ruške skupine jugovzhodnoalp-ske kulture žamih grobišč. Str. 217—234, vključno U sl.
Brane Lamut: Kronološka skica prazgodovinske naselbine v Ormožu = Chronologische Skizze der vorgeschichtlichen Siedlung in Ormož. Str. 235— 276, vključno 29 tab.
Marjana Tomanič-Jevremov: 2arno grobišče v Ormožu — Das Urnengräberfeld von Ormož. Str. 277—322 (vključno 2 sl., 25 tab.) + 1 pril.
Milica Peteršič-čobal: Metalografska preiskava bronastih prazgodovinskih predmetov iz Ormoža — Metallographische Untersuchung der bronzenen vorgeschichtlichen Gegenstände aus Ormož. Str. 323—332, vključno 1 sl., 4 tab.
Paola Korošec: Bronastodobni elementi iz Jame pod Jamskim gradom v Pred-jami = Die bronzezeitlichen Elemente aus der Höhle Jama pod Jamskim gradom in Pred jama. Str, 333—344, vključno 4 tab,
Ivan Puš: Bronastodobna naselbina pri ?,lebiču = Eine bronzezeitlichc Siedlung bei Žlebič. Str. 345—366, vključno 9 tab.
Drago Svoljšak; Posočje v bronasti dobi = Das Sačagebiet in der Bronzezeit. Str. 367—386 (vključno 7 sl., 8 tab.) -f 1 pril.
Miro Potočnik: Bakreno- in bronastodobne podvodne najdbe iz Bistre in Ljubljanice na Ljubljanskem barju = Die kupfer- und bronzezeitlichen Flussfunde aus dem Bach Bistra und dem Ljubljanica im Gebiet von Ljubljansko barje, Str, 387—400, vključno 1 sL, 7 tab,
Blagoje Govedarica: O kulturnom i hronološkom položaju nalaza ljubljanske kulture na jadranskom podiučju = Einiges über die kulturelle und zeitliche Stellung der Funde der Ljubljana — Kultur aus dem adriatischen Gebiet, Str. 401—412 (vključno 2 sl.) + 1 pril.
Zorko Mar kovic: Kronologija i geneza ranobrončanodobnih kultura sjeverne Hrvatske = Die Chronologie und die Genese der früh bronzezeitlichen Kulturen in Nordkroatien. Str. 413—423, vključno 4 sl.
Vladimir Sokol; Grob br. 7 kulture žamih polja iz Moravča kod Sesveta (Zagreb) = Grab Nr. 7 der Urnenfelde rkultur in Moravče bei Sesvete (Zagreb). Str. 425—436, vključno 3 sL, 3 tab.
Lazo čučkovič: Brončanodobni nalazi iz karlovačke regije = Die bronzezeitlichen Funde aus der Karlovac-Region. Str. 437—451, vključno 5 sl., 4 tab.
Je sip Vidovič: Brončano doba Medimurja = Die Bronzezeit in Mečtimurje. Str. 453—473, vključno 14 tab.
Klara Bursič-Matijašič: Vrčin u okviru brončanog doba Istre = Der Ringwall Vrčin im Rahmen der BronzczeiL Istriens, Str, 475—494, vključno 5 sl,, 4 tab,
Jasminka Cus-Rukonič — Dun j a Giogovič: Pregled nalaza i nalaziSta brončanog doba na otocima Cresu i Lošinju = Übersieht der brorizezeitlichen Fundstellen und Funde auf den Inseln Cr es und Loäinj. Str. 495—503, vključno 1 sl., 6 tab.
Franca AiaseUt Scot t i; Consider azioni su recenti seavi al castelliere di Eller i e confront i con a bit at i coevi del Carso triestino e goriziano = Izsledki novih izkopavanj na Kaštelirju pri Jelarjih v primerjavi s sočasnimi naselbinami Tržaškega in Goriškega Krasa. Str, 509—517, vključno 2 sl., 4 tab.
Francesca Bressan: Le valli del Natisone e la Kovačeva jama d i Robič = Na-diške doline in Kovačeva jama pri Robiču. Str. 519—527, vključno 2 sl., 4 tab.
Starejša telezna doba — Early iron age
Hermann Parzinger: Hall staltzeitliche Grabhügel bei Dobmič = Halštatske gomile pri Dobrniču, Str. 529—635, vključno 5 si., 45 tab.
In metnoriam
t J aro Sasel]: Franc Truhlar (1900—1987). Bibliogtafija Franca Truhlarja. Str. 637—638.
Knjiine ocene in prikazi = Boor k reviews. Str, 639—653
Monumenta art Is musicae Sioveniae XIV. Jacobus Gallus: Opus musicum IV/1: Harmoniae oeto vocum. Transkribiral in revidiral Ed o Skulj. Ljubljana 1989. 302 str. 29 cm. 1000 iz v.
Monumenta ar tis muslcac Sioveniae XV. Jacobus Gallus: Opus musicum IV/2; Harmoniae sex vocum. Transkribiral in revidiral Edo Skulj. Ljubljana 19S9, 208 str. 29 cm. 1000 izv. ISBN 86-7131-035-3.
PUBLIKACIJE II. RAZREDA ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE
Razprave XII. [Uredil Dušan Moravec]. Ljubljana 1989. 172 str. 24 cm. 800 izv. ISSN 0560—2920.
Vsebina:
Boris Paternu; Modeli slovenske literarne kritike (Od začetkov do 20, stol.) = = Patterns of Slovene literary criticism (from the beginnings to the 20th century). Str, 5—28. Franc Zadravec: Teoretski koncepti človeka v literaturi (1950—1955) — Theoretical concepts of man in literature (1950—1955). Str, 29—38. France Bernik: Fran Eller ill sodobna avstrijska in nemška književnost = = Fran Ellcr and con temp rorary Austrian and German literature. Str.
39—48,
Jože Munda: JuŠ Kozak in »Slovenske potiš — Juš Kozak and »Slovene paths« (Slovenske poti). Str, 49—69,
ti*
243
Janko Kos: Anton Ocvirk in problem literarnozgodovinske metode = Anton Ocvirk and the problem of literary-historical method. Str. 71—37.
Dušan Moravec: Kidričevo evidentiranje in vrednotenje gledaliških »Stoletij Beležk« = Kidrič's survey and evaluation of Lhe theatre's »Cen tu ríes of notes*. Str. 89—104.
Franca Buttolo: Motivi Vodnikovih Vigilij in evropska literarna tradicija = The motifs of Vodnik's Vigtls and european literary tradition. Str. IOS— IIS.
Marija Sianotiik: O razmerju med slovstveno folkloro in trivialno literaturo =On the relationship betwen literary folklore and trivial literature. Str. 119—127,
Janez Rotar: Pisma profesorja Frana Ramovša dr. Žel miri Gašparikovi — Letters by professor Fran Ramovš to dr. Žehnira Gašparikova, Str. 129— 172.
Traditiones 18. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, Ljubljana 1989. 251 str, 24 cm, 1000 izv, ISSN 0352—0447,
Vsebina:
Marija Stanonik: Slovenska različica primerjalne slovstvene folklori stike. Oris raziskovalnega dela dr. M. Matičetovega = Die slo veni sehe Variante der vergleichenden literarischen Folklori stik. Str. 7—54.
Slavko Kremenšek: Ob jubileju univerzitetnega profesorja dr. Vilka Novaka = Jubiläum des liniversitätsprofessors Dr. Vilko Novak, Str. 55—59,
[Mojca Račič]: Izbrana bibliografija dr. Vilka Novaka. Str. 59—64.
Razprave — Dissertationes
Robert G. Mfnnich, Ingrid Slavec [prev.j, Irena Sumi [prev.]: Govoriti slovensko — biti Slovenec = Speaking Slovene — being Slo vene. Str. 65— 88.
Johannes Moser, Ernst Toscher, Jurij Fikfak [prev.]: »Imajo naš že za Jugoslovane« — »Bezeichnet sind wir als Jugoslawen«. Str. 89—106.
Niko Kur et: Igra »Hiems et Aestas« jezuitskih dijakov L 1651 v Ljubljani = — Das Spiel »Hiems et Aestas« der JesuitenschUler 1651 in Ljubljana, Str. 107—112.
Zmaga Kumer; Ihanska balada O Marjetici — Eine Kindesmörderinballade aus Ihan. Str. 113—118.
Milko Matičetov; Liin{j) = Lün(j). Str, 119—124,
12. mednarodni kongres WAES
Tone Ce ve: Domneve o stavbnem izviru dveh tipov planšarskih koč na planinah na Slovenskem = The supposed origin of various types of herd-mens huts in slo vene alpine pastures. Str. 125—130.
Jurij Senegačnik: Novejši razvoj planinskega gospodarstva v slovenskih Alpah = Tbe contemporary pastures econotny in the Slovenian Alps, Str. 133—136.
Inj a Smer del: Trije ovčarji — The three sheepmasters, Str. 137—146.
Iz zgodovine naše znanosti — Histórica varia
Helena Ložar-Podlogar: Anton Trstenjak o ljudskem življenju v Prekmurju — = Anton Trstenjak Uber das Volksleben im Prekmurje (Übermurgebiet), Str. 147—166.
Gradivo ~ Materialia
Angelos BaŠ: Od Maribora do Trsta leta 1798 = Von Maribor bis Trist im Jahre 1798. Str, 167—17S.
Zapiski — Miscellanea
Vilko Novak: Madžari v Frekmurju in Slovenci v Porabju =s Die Ungarn im Ubermugebiet und die Slowenen im Raab gebiet. Str. 179—133.
Sonja Horvat: Terminologija vojvodinske hiše: Razmišljanja jezikoslovca o knjigi = Die Terminologie des Hauses in Vojvodina. Str, 184—188.
Polemika = De controversiis disputationes
Angelos Bat: Pos (scriptum. Str. 189—192.
Jubilej — Jubilaeum
[Angelos BaSJ: Sergij Vilfan — sedemdesetletnik = Sergij Vilfan — Siebzig-järiger. Str. 193—196.
In memoriam
[Zmaga Kumer]; Tonika Maroltova (1894—1988). Str. 197—198.
[Zmaga Kumery. Marija šuštarje va (1904—1988). Str. 199—200.
[Mirto Ramovš]: Dr. Valens Vodušek (1912—1989). Str.201—202.
[Marko Terseglav].* Akademik prof. dr. Boris Merhar (1907—1989). Str. 203— 206.
Poročila — Relationes
Mar je tka Gotež: 12. mednarodno srečanje Komisije za raziskovanje ljudskih pesmi (balad) v okviru SIEF (Société internationale d'ethnologie et de folklore) — Rov inj: 19.—24. avgust 1937 = XII. internationales Symposium der Kommission der Volksballadenforschung. Str. 207—210.
Knjižna poročila in ocene — De novis libris relationes et iudica. Str. 211—250
Sodelavci tega zbornika — Collaborators huius votuminis. Str. 251
Korespondence pomembnih Slovencev 9. Čopovi galicijski dopisniki, [Uredila Rozka Štefanova s sodelovanjem Nika Ježa; uvodno Študijo napisala Rozka Štefanova: poljsko in angleško pismo prevedel Tone Pretnar; nemška pisma prevedla Rozka Štefanova in Niko Jet; opombe in imensko kazalo Sestavil Niko J el]. Ljubljana 1989. 443 str. 24 cm. 1000 izv. ISBN 86-7131-021-3.
Gradivo za narodopisje Slovencev 3/3. Niko Kur et: Slovensko štajersko pred marčno revolucijo 1848, Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1811) in Georga Gotha (1842). Prvi del. 3. snopič. Ljubljana 1989. 331 str,. 3 pril. 24 cm. 800 izv. ISBN 86-7131-028-0.
Gradivo za narodopisje Slovencev 4. Angeles Saš: Opisi oblačilnega videza na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana 19S9. 113 str. 24 cm. 800 izv. ISBN 86-7131-027-2.
Zbornik razprav iz slovanskega jezlkosîovja. Tinetu Logarju ob sedemdesetletnici Zbral in uredil Franc Jakopin; [prevod v angleščino Milena Shep-pard; sestavljanje sinopsisov in povzetkov ter prevajanje v slovenščino Vlado Nartnik ... et al.J. 2 izdaji. Ljubljana 1989, 405 str, 24 cm. 500, 200 izv. ISBN 86-7131-0264, ISBN 86-7131-030-2.
Vsebina:
Franc Jakopin- Tine Logar — slovenski dialektolog in jezikovni zgodovinar. Str. 9—18.
Anna Basar a, Jan Basara: Nazwy gorczycy polnej (Sinapis arvensis) w gwa-rach polskich = Izrazi za gorčico (Sinapis arvensis) v poljskih govorih = Expressions for charlock (mustard, Sinapis arvensis) in polish dialects. Str. 19—30.
Francka Benedik: Fonološki opis govora v vasi Bukov Vrh = Phonological description of the Slovene microdialect of the village of Bukov Vrh. Str. 31—44.
Dalibor Brozovič; O nekim osobitim značaj kama likvidnih sonanata = 0 nekaterih posebnih značilnostih jezičnih zvočnikov = On some special characteristics of liquid, sonants. Str. 45—52.
Ferdinand Buff a: O näreöjvej slovotvomej synonymii = 0 narečni besedotvorni sinonimi j i = Concerning dialectal word-formational svnonymy. Str. 53—59.
Drago Cupič: Sudbina glasa h u govorim a Črne Gore (u odnosu na Boškovi-cevo is piti van je ovoga glasa) = Usoda glasu h v govorih trne Gore (v razmerju Boškovicevega raziskovanja lega glasu) = The development of the sound h in the dialects of Montenegro (with respect to Boškovič investigation of this phoneme). Str. 61—68.
Anton Habovitiak: Zo slovanske j lexiky (s osobitnym zretel'om na slovinčinu a juhoslovanske jazyky) — Iz slovanske le k sike (s posebnim ozirom na slovenščino in druge južnoslovanske jezike) — From Slavonic lexis (with particular reference to Slovene and other South Slavonic languages). Str. 69—78.
Milena HajnSek-Holz: Narečne prvine v slovarju slovenskega knjižnega jezika — Dialectal elements in the dictionary of the standard Slovene language. Str. 79—100.
Sonja Horvat: Preglas nenaglašenega izglasnega a za mehkimi soglasni k i = = Vowel change of the unaccented final a after soft consonants, Str. 101—109.
Milka Ivič: O slovenačkom en (neki) i problemi ma referenci je — O slovenskem en (neki! in Vprašanjih reference = The Slovene en (neki) and the problems of reference, Str, 111—116.
Pavle Ivič: Trag promenc I na kraju sloga u a u govoru bačkih Bunjevaca = = Sled prehoda i v a na koncu zloga v narečju bačkih Bunjevcev = The change of i into a at the end of the syllable in the dialect of the Bunjevci in the Bačka region, Str. 117—121.
Blaže Koneski: Srpskoto vozdejstvo vo aktiviranjeto na knižnata leksika na makedonskiot pismen jazik vo XIX vck [dr.] — Srbski vpliv pri aktiviranju knjižne leksike makedonskega pisanega jezika v 19. stol. = Serbian influence on the activation of the literary lexis of the written Macedonian language in the 19th century. Str. 123—127.
Ljubov V. Kur kina: Leksičeskie arhaizmy slovenskogo jazyka[cir,] = Lcksi-kalni arhaizmi v slovenščini. Str. 129—136.
Herta Lausegger: Značilnosti slovenskega govora pri Mariji na Zilji = Charakteristische Merkmale der slowenischen Mundart von Maria Gail, Str. 137—148.
Majda MerSe: Raba izsaniostalmškill glagolov in nadomestnih besednih zvez v Dalmatinovi Bibliji = The use of verbal derivatives and substitutional syntagmas in the Dalmatin Bible. Str. 149—162.
Siegfried Micha!k: Zur Frage der Häufigkeit deutscher Lehnwörter in den serbischen Dialekten = Vprašanje pogostnosti nemških izposojenk v lu-Žiškosrbskih narečjih- Str. 163—174.
Leszek MoSzynski: Osobliwogci leksykalne (slowenizmya) sfowianskiego prze-kladu »Modlitwy ŠW, Emmerama« zawartej W Euchologium Sinaiticum = — Morebitni slovenizjni v slovanskem prevodu »Molitve sv. Em merama«, V Sinajskcm evbologiju = Possible slovenisms in the Slavonic translation of the »Player of St. Emmeram« in the Euchologium Sinaiticum. Str. 175—190.
Vlado Nartniki Še nekaj o zvezdnih imenih med Slovenci = On the star names among Slovenes, Str. 191—202,
Gerhard Neweklowsky: Sloweniseta und Deutsch in Klirnten: phonetisehe Ge-melnsamkeiten = Slovenščina in nemščina na Koroškem: skupne fonetične lastnosti. Str. 203—211.
Martina Or o len: Narečni kontaktni sinonimi v Dalmatinovem prevodu Biblije = Dialectal contact synonyms in the Dalmatin Bible. Str. 213—231.
Giovan Bat tista Pellegrini, Carla Marcata: Voci friulane di arigine slovena at testate dall'ASLEF Furlanske besede slovenskega izvora, izpričane v ASLEF. Str, 233—246.
Dragoljub Petrovič: O prirodi dijalekatske granice u Črno j Gori = O naravi narečne meje v črni gori - Concerning the nature of the dialectal boundary in Montenegro. Str. 247—254.
H an na Popowskd-Taborska; Kaszubski i sloweAski archaizm gub(a) ,falda, zmarszczka' — Kašubski in slovenski arhaizem gub i a) — The Kashub and Slovene archaisms gub(a). Str. 255—260.
Slobodan Remctič: Fonološki sistem govora šumadijskog sela Zabara = Fo-nološki sistem govora šumadijske vasi žabar = The phonological system of the Serbian microdialect in the Sumadija village of Žabar, Str. 261—273.
A. Sujoldžič, P. Simunovič, B, Finka, L. A. Bennett, P. Rudan: Jezične udalje-nosti na poluotoku Pelješcu = Jezikovne oddalfenosti na polotoku Pe-Iješac. Str, 275—291.
Adam E, Suprun: Iz belorussko-slovenskih izoleks [cir.] — Iz belorusko-sloven-skih izoleks, Str. 293—300.
Gunnar Svane: Slavjanski r'kopisi v dalskite knigohranilišča feir.] = Slovanski rokopisi v danskih knjižnicah = Slavonic manuscripts in Danish libraries. Str. 301—313.
Hinc Sewc-Schuster: Wosobowej kdncowce 1. wosoby duala hs. -m6j/tnoj, Ds. -mej a jeju geneza = Končnice za 1. osebo dvojine gluž. -mdj/moj, d luž, -mej in njihov nastanek = Die Endungen der 1. Person Dualis Os. -moj j moj, Ns, -mej und ihre Entstehung, Str. 315—324.
Zuzanna Topolinska: Semantyczna i syntaktyczna analiza czasownika trwa — Semantična in sintaktična analiza glagola trwa = Semantic and syntactic analysis of the verb trwa. Str. 325—332.
Jože Toporišič: Obliko(slo)vna obremenitev slovenskih zvočnikov — The morphological functional load of Slovene sonants. Str. 333—350,
Slavomir Utfieny: K stfedomoravske (hanacke) zmenš u — 6 — o = K sred-njemoravskemu (hanaškemu) prehodu u — 6 — o — K srednjemorav-skomu (ganackomu) perehodu u — 6 — o [cir.]. Str. 351—356.
Victor Vascenco: Familii rumynskogo proishoždenija v russkoj jazykovoj srede [cir.j = Priimki romunskega izvora v ruskem jezikovnem okolju. Str. 357—363.
Božidar Vidoeskt: Priloži za makedonskiot dialekten atlas (1, 25 [cir.j — Prispevek k makedonskemu narečnemu atlasu (1,2) = Contributions to the Macedonian dialectological atlas (1, 2). Str. 365—376.
Claude Vine enot: Pertinence et redonance = Rclcvanca in redundanca. Str. 377—385.
Dragom i r Vujičič: Refleks r + kratko e i sekundarno e u je dnom dijelu bosanskih govora = Refleks r + kratki e in sekundarni e v delu bosanskih govorov =t Lc rcflexc r + e court et e secondaire dans une part le des parlers bosniaques, Str. 387—393.
Zinka Zorko: Vzhodnokoroški govori v Dravski dolini, na severnem Pohorju in v Dravskem obmejnem hribovju = East-carinthian dialects of the
Drava Valley, the northern Pohorje area, and the hilly region in the Drava border area. Str. 395—405.
[Franc Jakopin]: Urednikov pripis, Str, [409],
PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE
Razprave XXX. Ljubljana 1989. 192 str. {vključno 14 tàbel, 15 tabél, 12 sL) + 6 tabel, [16] pril. 24 cm. 800 -f 200 izv. ISSN 0352—5090.
Vsebina:
Lojze Marinček, Livio Poldini, Mitja Zupančič: Beit rag zur Kenntniss der Gesellschaft Anctnono-Fagetum — Prispevek k poznavanju združbe Ane-mono-Fagetum s. la!. — A contribution to the knowledge of the association Anemono-Fagetum s. lat. Str. 3—64 (vključno 5 tabel) + [14] pril.
Jože Bole: Lanzaiopsis savinica gen. n., sp. n. (Gastropoda, Belgrandiellidae), novi podzemeljski polž iz Savinjske doline (Savinjske Alpe) = Lanzaiopsis savinica gen. n., sp. n., {Gastropoda, Belgrandiellidae), eine neue Schnecke aus der Savinjska dolina (Savinjske Alpe) = Lanzaiopsis savinica gen. n,, sp. n. (Gastropoda. Belgrandiellidae), a new subterranean snail from Savinjska dolina (Savinjske Alpe), Str, 65—74 (vključno 2 si.)
Dragica Turnšek, Branko Buser: The Garni an reef complcx on the Pokljuka (NW Yugoslavia) — Karnijski grebenski kompleks na Pokljuki. Str, 75— 127 (vključno 10 tabel, 4 si.)
Jernej Pavšič, Ivan Turk: Prva najdba Panther a pardus (Linné) in nO ve najdbe vrste Gulo Gulo Linné v Sloveniji = First find of species Panthera pardus (Linné) and new finds of Gulo Gulo Linné in Slovenia. Str, 129— 160 (vkl jučno 4 table, 5 tabčl, 1 sL.)
Ivan Turk, Janez Dirjee, Dragica Str mole, Andrej Kranj c, Jože Car: Stratigraphy of Divje babe I: Result of excavation 1980—1986 = Stratigrafija Divjih bab I: Izsledki izkopavanj 1980—1986. Str. 161—192 (vključno 5 si., 5 tabel) -t- 6 tàbel, [2] pril.
Dela 27, Inštitut za raziskovanje Krasa 1, Andrej Kranj c: Recent fluvial cave sediments, their origin and role in speleogenesis — Recent ni fluvialni jamski sedimenti, njihovo nastajanje in vloga v speleogenezi. Ljubljana 1989. 167 str. 24 cm. 800 izv. ISBN 86-7131-029-9.
Geografski zbornik XXIX. 1989, Ljubljana 1989. 145 str., (vključno 41 tabél, 32 si) + [7] pril. 24cm. 800 + 200 izv. ISSN 0373-^498
Vsebina;
Ivan Gams: Zemeljske temperature v Sloveniji in njihovo odstopanje od zračnih = Soil temperatures in Slovenia and their deviations from air temperatures. Str. 5—36, (vključno 10 tabél) + [7] pril.
Karel Natek: Vloga usadov pri geomorfološkem preoblikovanju Voglajnskega gričevja = The role of landslides in the processes of landform transformation in the hills east of Celje (Slovenija, Yugoslavia). Str, 37—77 {vključno 17 tabél, 8 si.)
Drago Per ko; Vzhodna Krška kotlina: pokrajinska sestava in prebivalstvo (primer ugotavljanja povezanosti naravnih in družbenih pokrajinskih prvin = East Krka river bassin: regional structure and population (An establishing example of natural and social region elements interrelation), Str. 79—145 (vključno 14 tabél 24 si.)
Acta carsologjca XVII1. 1989. Gospodaričev zbornik, ob 300-Ietnici J. V. Valvasorja. Ljubljana 1989. 322 str. : ilustr. + 6 pril., 6 tabel. 24 cm. 1200 izv. ISSN 0583—6050.
Vsebina;
Vsebina =; Indeks, Str, 3.
[Peter HabičJ: K Gospodaričevemn zborniku = A word to Gospodarič's miscellany. Str. 5—8.
[H. Moser}: Rado Gospodaric und die Arbeitsgcmeinsehaft Tracerhydrologie (ATH) — Rado Gospodarič in delovna skupina za sledilno bidrologijo (ATH). Str. 9—12.
[Maja Kranjc]: Bibliografija, prof. dr. Rado Gospodarič (1933—1903). Str. 13—20.
Rado Gospodarič: Prispevek k vodnogospodarskim osnovam Pivke = The
contribution to water economy bases of Pivka. Str. 21—37 -t- 3 pril.
Derek Ford, Rado Gospodarič: U series dating studies of Ur sus Spelaeus deposits în Križna jama, Slovenia = Z U serijo določene starosti plasti z jamskim medvedom iz Križne jame, Slovenija. Str. 39—52.
Franco Cucchi, Paolo Fort i: Prime datazioni su una stalagmite del Carso triestino = Prve absolutne datacije stalagmita s Tržaškega Krasa — The first absolute datation of a speleothcm from Trieste Karst. Str. 53— 63 + 1 pril.
Paolo Forti: I grandi crolli nele grotte del Carso t ries tino, consider azioni e ipotesi Veliki podori v jamah Tržaškega Krasa, ugotovitve in hipoteze = Big collapses in the caves of Trieste Karst. Str. 65—70,
Yves Quinif, Bruno Bas t in: Modalités et chronologie de la sédimentation souterraine en Belgique au Pleistocène moyen et supérieur =. Načini in kronologija podzemne sedimentacije v Belgiji v srednjem in zgornjem pleistocenu = Ways and chronology of the underground sedimentation in Belgium in Middle and Upper Pleistocene. Str. 71—37 + 2 pril.
Mitja Brodar: Luknje v kosteh iz Dol ar j eve jame in Ne vel) = The hollows in the bones from Dolarje va jama and Nevlje. Str. 89—101,
Andrej Kranjc: O krasu izven Kranjske v Valvasorjevem delu Slava Vojvodine kranjske = About karst phenomena out of Carniola, mentioned in Valvasor's »Die Ehre des Herzogthums C min«. Str. 103—112.
Ivo Štrucl: Vloga kraških procesov pri nastanku severno karavanških Pb-Zn rudišč — The importance of Karst processes at origin of north Karavanke Pb-Zn ore deposits. Str. 113—128,
Ladislav Placer, Bojan Ogorelcc, Jože Čar, Miha Mišič: Nekaj novih podatkov o Ravenski jami na Cerkljanskem — Some new facts about Ravenska jama in Cerkno region. Str. 129—138.
Nadja Zupan: Mineralogija tektonske gline v Pivki jami = Mineralogy of tectonic clay in Pivka jama. Str. 139—156.
Stanka šebela: Apnenec z roženci in njihov vpliv na velikost rovov v Postojnski jami = Impact of limestone with chcrts on passages size in Postojnska jama. Str. 157—170.
Andrej Mih eve: Kontaktni kras pri Kačičah in ponor Mejame = Contact karst near Kačiče and ponor cave Mejame. Str. 171—195.
Tadej Slabe: Skalne oblike v Križni jami in njihov speleogenetski pomen = Rocky features in Križna jama and their meaning for speleogenesis. Str. 197—220.
lanja Kogovsek, Andrej Kranjc: Vpliv kislih padavin na procese v Postojnski jami = The influence of acid precipitations to processes in Postojnska jama. Str. 221—232 + 6 tabel.
Peter Habič: Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju = Pivka karst bifurcation on Adriatic-Black sea watershed. Str. 233—264.
Primož Krivic, Mihael Bricelj, Martina Zupan: Podzemne vodne zveze na področju čičarijc in osrednjega dela Istre » Underground water con-necEions in Cičarija region and in Middle Istria. Str. 265—295. Martina Zupan: Vplivi vodnega ekosistema na fluorescenčna barvila = The influence of water ecosystem to fluorescent dyes. Str. 297—309. Mihael Bricetj: Mikrobna sledila v kraški hidrologiji — Microbial tracers in karst hydrology. Str. 311—322.
PUBLIKACIJE V. RAZREDA ZA UMETNOSTI
Dela 38. Serija za glasbeno umetnost 37, Matija Bravničar; Belokranjska rapsodija za veliki orkester, partitura, Ljubljana 1989. 59 str. 33 cm. 300 iz v.
KOPRODUKCIJSKE PUBLIKACIJE
Historiina topografij8 Slovenije 2. Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Pavle Blaini-k: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500. 3; Darja Mihelič: Seznam oblik krajevnih imen v srednjeveških virih. Maribor (Obzorja) 1989. 220 str. 24cm. 800 izv, ISBN 86-377-04344. Studien und Texte zur Kirchengeschichte und Geschichte; Fünfte Reihe I. Primus Trüber: Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reforma tionswerk. t Uredil Oscar Sakrausky.] Wien (Evangelischer Presseverband) 1989. 639 str., [1] pril. 25 cm. ISBN ^85073-674-1. Literarni leksikon 33. ZRC S AZU — Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Denis PoniZ: Esej. Ljubljana (Državna založba Slovenije) 1989. 107 str. 20 cm.
Literarni leksikon 34. ZRC S AZU — Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Janko Kos: Literarne tipologije, Ljubljana (Državna založba Slovenije) 1989. 115 str. 20cm, Literarni leksikon 35. ZRC S AZU — Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Tomo Virk: Duhovna Zgodovina. Ljubljana (Državna založba Slovenije) 1989. 108 str. 20 cm,
l/.BOR PUBLIKACIJ ZRC S AZU
The SUBJECT in democracy. Edited by Tomaž MASTNAK and Rado RIHA.
ISBN 86-371-008-3 Vsebina:
[Tomaž Mastnak, Rado Riha]: Preface. Str. 7.
Mouffe, Chantal: Radical democracy; modern or postmodern? Str. 9—20.
T-avian, Ernesto: Politics and the limits of modernity. Str. 21—35.
Keane, John: The modern democratic revolution; reflection on Jean-Franfoh
Lyotard's La condition postmodernc. Str, 36—48. Pierson, Christopher: Socialist rights and a socialist rule of law. Str. 49—65. Wajda, Mihdlv; A dialogue and a monologue — without any lessons. Str. 66—73,
Zück, Slavoj: The real in ideology. Str. 74—35, Močnik, Rastko: A theory of metaphor, Str. 86—93. Dolar, Mladen: Beyond interpelation. Str. 94—110.
Mastnak, Tomaž: The implosion of the social: beyond radical democracy. Str. 111—127.
Riha, Rado: On the concept of radical democracy. Str. 128—138. Skutj, Edo: Orgle v lj ubij ans ki stolnici. Ljubljana 1989, 127 str. 24 cm. 150 izv. ISBN 86-7131-032-9,
SUMMARY
THE PRESIDENCY
President: Janez Miičmski
Vice-President: Robert Blinc
Vice-President: Bratko Kreft
Secretary-General: Janez Batis
The members of the Presidency are also the Secretaries of the Sections SECTION ONE	Historical and Social Sciences
Secretary: Drago tin Cvelko SECTION TWO
Philological and Literary Sciences
Secretary: SECTION
France Bern i k THREE
Mathematical, Physical and Technical Sciences
Secretary: SECTION
Dušan Had£i FOUR
Natural Sciences
Secretary: SECTION
Ernest Mayer FIVE

Secretary: SECTION
Janez Menart SIX
Medical Sciences
Secretary: Franc Novak
MEMBERS
OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS (On 31 December, 1989)
HONORARY MEMBER_
Vidmar, Josip
SECTION ONE_Historical and Social Sciences
Regular Members
Bajt, Aieksander, D. Econ., born in 1921, Professor of Economics, Law School, University of Ljubljana; Director, Economics Institute of the Law School, Ljubljana.
Cevc, Emilijan, Ph. D., bom in 1920, Scientific Adviser and Head of the Franc Stele Institute of Art History, the SASA Research Centre, Ljubljana,
Cvetko, Dragotin, Ph, D,, born in 1911, Professor of History of Slavonic and Modern World Music, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Fin?,gar, Alojz, LL. D., born in 1902, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Gesirin, Ferdo, Ph, D., born in 1916, Professor of Mediaeval History, Faculty of Arts and Science, University of Ljubljana, retierd, Ljubljana.
Gralcnauer, Bogo, Ph. D., born in 1916, Professor of Slovene History, Faculty of Arts and Sciences, Universty of Ljubljana, retired, Ljubljana.
XraSovec, Stane, born in 1905, Professor, Faculty of Economics, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Kyovsky, Rudl, LL. D., born in 1906, Professor, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Majer, Boris, Ph, D., born in 1919, Professor of Philosophy, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Mlinar, Zdravko, Ph. D,, born in 1933, Professor of Sociology of Local Communities, Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana, Head of the Local Communities and Work Organizations Research Centre and also Chairman of the Social Work Seminar at the FSPSJ, Ljubljana.
Pretnar, Stojan, LL, D,, born in 1909, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Trstenjak, Anton, Ph. D„ bom m 19Ö6, Professor of Psychology, Theological Faculty, retired, Ljubljana.
Vilfan, Sergij, LL, D., born in 1919, Professor of Legal History, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
VratuSa, Anton, Ph. D,, born in 1915, Professor at the Faculty of Political Sciences in Belgrade and the Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana, retired, Ljubljana,
Corresponding Members
Gabrovec, Stane, D. Archaeol. Sc., born in 1920, Head of tbe Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired, Ljubljana.
Lavrac, Ivan, D, EcOn., born in 1916, Professor of Political Economics and History of the Political Economics, Faculty of Economics, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Janko Pleterski, D. Sc., born in 1923, historian, retied, Professor of the Fa culty of Arts and Sciences, Ljubljana,
Nonresident Corresponding Members:
Bcicr, Friedrich-Karl, LL. D., born in 1926, Professor at the Law Faculty in Munich and Director of the Max Plailck-lnStitute for Industrial Ownership and Copyright Law, Munich, F. R. G.
Benac, Alojz, D. Archaeol. Sc., born in 1914, Professor oE Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, Sarajevo.
Bujas, Zoran, Ph. D., born in 1910, Professor of Psychology, University oi Zagreb, retired, Zagreb.
Cubrilovii, Vasa, Ph. D., born in 1897, Professor of History of the Yugoslav Nations in Modern Times, University of Belgrade, retired, Belgrade.
Dcmus, Otto, Ph. D., bora in 19Ü2, Professor of Art History, University of Vienna, retired, Vienna, Austria.
Djurdjev, Branislav, Ph. D., bom in 1908, Professor of History of the Turkish Era and Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, retired, Sarajevo.
von Fischer, Kurt, Ph, D„ born in 1913, Professor of Musicology, University of Zürich, Zürich, Switzerland,
Flotzinger, Rudolf, Ph. D., bom in 1939, Professor of Musicology, University of Graz, Austria.
Branko Fu£ic, D. Sc., born in 1920, art historian, senior science associate at the Division for Architecture and Town Planning of IAZU (Yugoslav Academy of Arts and Sciences), Rijeka.
Geräkovii, Leon, LL. D., born in 1910, Professor of Political Sciences, Belgrade,
Laroche, Emmanuel, Ph. D., born in 1914, Professor ol Oriental Languages, College de France, Paris, France.
Lukic, Radomir, LL. D., born in 1914, Professor of State and Legal Theory, Political Sciences and Sociology, University of Belgrade, retired, Belgrade.
Paviievie, Branko, LL. D., born in 1922, Professor of History, University of Titograd, Titograd.
Pcrovic, Slobodan, LL. D,, born in 1930, Professor of Obligational Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Belgrade.
Sirolkovic, Jakov, Ph. D., Professor of Economics, University uf Zagreb, President of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Zagreb.
Stefanovic, Dimitrije, Ph, D,, (Oxford), torn in 1929, Head of the Institute of Musicology, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade.
Supi£ic, Ivo, Ph. D,, born in 1926p Profesor of Musical History and Sociology, Music Academy of Zagreb, Head of the Institute of Musicological Research at the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Zagreb,
Taylor, Alan, John, Percival, Ph. D., bom in 1906, Professor of History, University of Oxford, G. B.
SECTION TWO_Philological and Literary Sciences
Regular Members
Bemik, France, Ph. D., born in 1927, Scientific Advisor at the Istitute for Slavic Literatures and Literary Sciences, the SASA Research Centre, Ljubljana.
Bezlaj, France, Ph. D.p born in J910, Professor of Comparative Slavic Philology, Faculty of Arts and Sciences University, of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Cop Bojan, Ph. D., bom in 1923, Professor of Indo-European Comparative Linguistics, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana.
Jakopin Franc, Ph. D„ born in 1921, Professor of Slovene Language, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kos, Janko, Ph D., born in 1931, Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana.
Logar, Valentin, Ph. D., bom in 1916, Professor of the History and the Dialectology of the Slovene Language, retired, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana.
Alnravec, Duian, born in 1920, Director of Theatre Museum, Ljubljana, re tiled, Ljubljana.
Patemu, Boris, Ph. D., born in 1926, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana.
Stanonik, Janez, Ph. D., born in 1921, Professor of Germanic Languages and Literatures, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana.
Vidmar, Josip, D. h. c., born in. 1895, Literary Critic, Essayist, Ljubljana.
Zadravec, Franc, Ph. D., bom in 1925, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana.
Corresponding Members
Kurent Niko, D- Sc., Ethnographer, born in 1906, Retired Scientific Consul ant at the Institute for Slovene Ethnography ZRC SAZU, Ljubljana,
OreSnik, Janez, Ph. D,, born in 1935, Professor of Comparative German Philology, Faculty of Arts and Scienccs, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Flaker, Aleksandar, Ph. D., born in 1924, Professor of Russian Literature, Faculty of Arts, University of Zagreb, Zagreb.
Franges, Ivo, Ph. D., bom in 1920, Professor of Literary Sciences, Faculty of Arts, Zagreb.
Gavazzi, Milovan, Ph. D., born in 1895, Professor of Ethnology, University of Zagreb, retired, Zagreb.
Gerhard Giesemann, D. Sc., Scholar of Slovene Studies, born in 1937, Professor of Slavic Studies at the University of Giessen, West Germany.
Grickat-Radulovic, Irena, Ph. D,, bom in 1922, Scientific Advisor of Philology, Institute for Languages, Serbien Academi of Sciences and Arts, Belgrade.
I vie, Milka, Ph. D,, born in 1923. Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts, Novi Sad, Ivid, Pa vie. Ph. D,, born in 1924, Professor of Slavic Languages, University
of Novi Sad, retired, Novi Sad, Koneski, Blaie, born in 1921, Professor of Macedonian Language, Faculty of
Arts, University of Skopje, Skopje, Zoran Konstant movie, D. Sc., born in 1920, Full Professor of Comparative
Literature at the University of Innsbruck, Austria, Kravar, Miroslav, Ph. 1>., bom in 1914, Professor of Latin, Faculty of Arts,
Zadar, University of Zagreb. Leeming, Henry, bom in 1920, Senior Lecturer of Comparative Slavic Philology, University of London, G. B, Mart movie, Juraj, Ph. D., barn in 1936, Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts, University of Sarajevo, Sarajevo. Rammelmayer, Alfred, Ph. D., born in 1909, Professor of Slavic Philology,
University of Frankfurt, retired, Frankfurt, F. R. G. Gunnar Olaf Svane, D. Sc., born in 1927, Scholar of Slavic Studies, Full Professor at the University of Arhus, Denmark. Tolstoi, Nikita Tljifi, Ph. D,, born in 1923, Professor of Old Ecclesiastical Slavic Languages and Slavic Philology, Moscow State University, Moscow, U. S.S.R.
SECTION THREE	Mathematical, Physical and Technical Sciences
Regular .Members
Blinc, Robert, D, Phys, Sc,, born in 3933, Professor of Electromagnetic Field and Optics, Faculty of Natural Sciences anil Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Dolar, Davorin, D. Chem. Sc., born in 1921, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Globevnik, Josip, D. Math, Sc., bom in 1945, Professor of Mathematics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana.
Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born in 1923, Professor of the Physics of Solids, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Gyergyek, Ludvik, D, Techn. Sc., D. h, c., born in 1922, Prolessor of Network Systems, Information Theory and Statistic Methods at the ElectrO-teehnics Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana,
Hadii, Duàan, D. Chem. Sc., born in 1921, Professor of the Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Peklcnik, Jane?., D. Eng., bora in 1926, Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana.
Peterlin, Anton, D. Phys. Sc., D. h. c., born in 1908, Ass. Chief, Polymer Science and Standards Div., National Bureau of Standards, Washington, D. C., U. S. A.
Suklje, Lujo, D. Eng., bom in 1910, Professor of Soil Mechanics and Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
TiSler, Miha, D, Chem. Sc., born in 1926, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana,
Vida v, Ivan, Ph. D., bom in 1918, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Vodovnik, Lojze, D, Phys. Sc., born in 1933, Professor of BioCybemeticS, University of Ljubljana, Ljubljana,
Corresponding Members
Fajfar, Peter, D. Sc., Grad. Eng., born in 1943, Full Professor of Statistics at Faculty of Architecture. Construction and Geodesy, Ljubljana.
Golič, Ljubo, D. Sc., born in 1932, Full Professor of Chemistry at the Ljubljana Faculty of Natural Sciences and Technology, Ljubljana.
2-ekš, Boštjan, D. Phys, Sc., born in 1940, Professor of Physics, Faculty of Natural Scicnces and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Balenovie, Krešimir, D, Chem. Sc., bom in 1914, Professor of Organic Chemistry and Biochemistry, Institute of Chemistry, Universty of Zagreb, Zagreb.
Barton, Sir Derek Harold, D. Sc., bora in 1918, Director of the Institute of the Chemistry of Natural Compounds at CNRS, Paris, France.
Rorisevič, Nikolaj Aleksandiovič, D. Se, born in 1923, Professor at the Lenin University of Minsk, Minsk, U, S, S. R,
Bratos, Savo, D. Phys. Sc., bora in 1926, French State Doctor's Degree, Professor. Director of the Laboratory for Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre et Marie Currie, Paris, France.
Despic, Aleksandar, D, Phys. Chem. Sc., born in 1927, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade, Belgrade.
Grdeniti, Drago, D, Chem. Sc., born in 1919, Director, institute of Anorganic and Analytical Chemistry, University of Zagreb, Zagreb.
Hahn, Erwin, L. Sc. D,, born in 1921, Professor of Physics, University of California, Berkeley, U. S. A,
Hajdin, Nikola, D. Eng., born in 1923, Professor of Statics, Faculty of Architecture, University of Belgrade, Belgrade.
Merchant, Eugene Mylon, D. Eng., born in 1913, Professor of Engineering, University of Cincinnati, Guest-Professor at the University of Salford, England, Cincinnati, U. S. A,
Mihailovid, Mihailo, D, Chem. Sc., bom in 1924, Professor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, Belgrade.
Muller, Karl-Alexander, D., Phys. Sc., born in 1927, Professor, University of Zurich, Zurich, Switzerland.
Povh, Bogdan, D. Phys. Sc., born in 1932, Professor of Physics, University of Heidelberg, Director of the Max Planck-Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, F. R. G.
Pre log, Vladimir, D. Chem, Sc., born in 1906, Head of the Laboratory for Organic Chemistry ETH, retired, Zurich, Switzerland.
Rao, Chi n tam an i, Nagesa, Ramachandra, D. Sc., bora in 1934, Professor at the Indian Institute of Technology, Kanpur, India,
S a vič, Pavle, D. h. c., bom in 1909, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade,
Tomov ič, Rajko, D. Sc., bom in 1919. Full Professor at the Belgrade Faculty of Electrical Engineering, Belgrade.
Waugh, John, D. Sc., Physicist, bom in 1929, Full Professor at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge, Mass., U. S. A.
SECTION FOUR
Natural Sciences
Regular Members
Bole, Jože, D. Biol. Sc., born in 1929. Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, the SASA Research Centre, Ljubljana.
Drovenik, Matija, D. Tech. Sc., born in 1927, Professor of Ore Deposits and Ore and Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Gams, Ivan, D. Geog. Sc., bom in 1923, Professor of Geography, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Grafenauer, Stanko, D, Geol. Sc., bom in 1922, Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Matjašič, Janez, D. Biol- Sc„ born in 1921, Scientific Adviser oE Jovan Hadži Institute of Biology, the SASA Research Centre, Ljubljana, retired, Kamnik.
Mayer, Ernest, D. Biol. Sc., bom in 1920, Scientific Adviser, Jovan Hadži Institute of Biology, the SASA Research Centre, Ljubljana.
Corresponding Members
Maček, Jože, D. Sc., bom in 1929, Full Professor of Phytopathology at the Ljubljana Bio technical Faculty, Ljubljana.
Pleničar, Mario, D. Geol. Sc., bom in 1921, Professor of Geology, Bios trat L-graphy and Geological Map-Making at the Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Sercelj, Alojz, D. Sc., Biologist, Palinologist, born in 1921, Scientific Adviser at the Biological Institute Jovan Hadži, the SASA Research Centre, Ljubljana.
Turnšek, Dragica, D. Geol. Sc., born in 1932, Head of the Institute of Falcon tology, the SASA Research Centre, Ljubljana.
Vrišer, Igor, D. Geog. Sc., bom in 1930, Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Kochansky-Devide, Vanda, D. Nat. Sc., born in 1915, regular member of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Professor, Geo-Paleontological Institute, Zagreb.
Kratochvil, Josef, D. Nat, Sc., born in 1909, Professor of Entomology, Department of Agriculture in Brno, Brno, Czechoslovakia.
Pecsi, M art on, D. Sc., Geographer, born in 1923, Full Member of the Hungarian Academy of Science, Budapest, Hungary.
Stevanovič, Petar, D. Nat., Sc., born in 1914, Regular Member of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Professor, Faculty of Metallurgy and Geology, University of Belgrade, Belgrade.
SECTION FIVE_Arts
Regular Members
Ingolič, Anton, Writer, born in 1907, Ljubljana,
Kalin, Zdenko, Sculptor, born in 1911, Professor, Academy of Fine Arts in Ljubljana, retired, Ljubljana.
Kreft, Bratko, Ph. D., born in 1905, Professor of Modern Russian Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Krek, Uroš, Composer, born in 1922, Professor of Composition and Theory, Academy of Music, retired, Ljubljana.
Menart, Janez, Writer, born in 1929, Ljubljana.
Mihelič, France, Painter, born in 1907, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Mihelič, Milan, Architect, born in 1925, AB Bureau of Architecture, Ljubljana.
Pavšič, Vladimir (Matej Bor), Poet and Writer, born in 1913, Radovljica.
Potrč, Ivan, Writer, born in 1913, Ljubljana,
Ramovš, Primož, Composer, born in 1921, Ljubljana,
Ravnikar, Edvard, Architect, born in 1907, Professor of Public Buildings, Projecting and Arranging Settlements, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Stupica, Gabrijel, Academic Painter, born in 1913, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana.
Zlobec, Ciril, Poet and Translator, bom in 1925, Ljubljana.
Corresponding Members
Bernik, Janez, Painter, Graphic Artist, Bom in 1933, Full Professor at the Ljubljana Academy of Fine Arts, Ljubljana.
Minatti, Ivan, Poet and Translator, bom in 1924, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Benhart, FrantiŠek, Slavist, Critic and Translator, born in Î924, member of the Czechoslovakia^ Writers' Association till 1970, Prague, Czechoslovakia.
Bra j die, Ivan, Writer and Translator, born in 1924, Zagreb.
Ci ten šefe, Johann, Composer, born in 1913, Professor, Franz Liszt Hochschule fur Musik, Weimar, F. R. G.
Handke, Peter, Writer, Plywright and Translator, born in 1942, Salzburg, Austria,
Lipuš, Florjan, Writer, born in 1937, Carinihia, Austria.
Maksimovič, Desanka, Poetess, bom in 1898, Belgrade.
Matičič, Janez, Composer, born in 1926, France.
Merku, Pavle, Slavist, Composer and Violinist, born in 1927, Editor of the Trieste Radio Programme, Trieste, Italy.
Mohorovičič, Andre, D. Archit. Eng., bom in 1913, Professor of Architecture, University of Zagreb, Zagreb.
Mušič, Zoran, Academic Painter, born in 1909, Paris, France.
Panteleev, Dimi tar, Writer, bom in 1901, Sofia, Bulgaria.
Podrecca, Boris, Architect, born in 1940, Independent Architect, Vienna, Austria.
Rajičič, Stanojlo, bom in 1910, Professor, Academy of Music, Belgrade,
Saeverud, Harald, Composer, born in 1897, Norway.
Spacal, Lojze, Painter and Graphic Artist, born in 1907, Trieste, Italy,
SECTION SIX_Medical Sciences
Regular Members
Batis, Janez, D. V. M,, bom in 1919, Professor, Bio technical Faculty, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Brzin, Miroslav, D. Biochem, Sc., born in 1923, Professor of Biochemistry, Faculty of Medicine, Scientific Adviser at the Institute for Pathological Physiology, University of Ljubljana, Ljubljana.
Fettich, Janez, M. D., bom in 1921, Professor of Dercnatovenerology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana,
Kambic, Vinto, Il D., born in 1920, Professor of Otolaryngology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana.
MilCinski, Janez, M. D., LL. D., born in 1913, Professor of Forensic Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Milïinski, Lev, M. D., born in 1916, Psyhiatrist, Professor at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Novak, Franc, M. D., born in 1908, Professor of Gynaecology and Obstetrics, Facility of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
îupaniiii, Andrej, M. D., born in 1916, Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana.
Corresponding Members
AndolSek-Jeras, Lidija, M. D., bom in 1929, Professor of Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicine, Uni vers ty of Ljubljana, Ljubljana.
Dolenc, Vinko, M. D., born in 1940, Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, Head of the Clinic for Neurosurgery, Ljubljana.
Nonresident Corresponding Members
Camo, Edhem, D, V. M,, born in 1909, Professor of Zoohygiene, Faculty of Veterinary, University of Sarajevo, Sarajevo.
Dimitrijevié, Milan, M. D.( born in 1931, Neuropsychîatrist, Professor of Neurophysiology at the Baylor College of Medicine, Houston, Texas, Head of the Department of Clinical Neurophysiology at the Texas Institute for Rehabilitation and Research, Houston, U, S, A.
Drujan, Boris, D. Chem, Sc., born in 1928, Director of the Laboratory of Neurochemistry IVIC in Caracas, Venezuela.
Lajtha, Abel, D. Sc., bora in 1922 in Budapest, Full Professor of Psichiatiy and Director of the Center of Neurochemistry, New York University School of Medicine, U. S. A.
Mekuli, Esad, D, V. M., bora in 1916, Poet and Writer, Professor of Veterinary Sciences, PriStina.
Milic-Emili, Joseph, M, D., born in 1931, Professor of Physiology at McGill University, Montréal, Canada.
Ncgovski, Vladimir Aleksandrovic, M, D., bom in 1909, Professor of Reani-matology, Academy of Sciences, Moscow, U. S. S. R,
Prokop, Otto, M. D,p born in 1921, Professor of Forensic Medicine, Humbald's University of Berlin, Head of the Laboratory for Hematoserology at the Institute of Forensic Medicine, Berlin, G. D, R.
Safar, Peter, M. D„ born in 1924, Professor of Réanimatology, University Medical Centre of Reanimation, Pitsburg, U. S, A.
Szentâgothai, Jânos, M. D., born in 1912, Anatomist, Budapest, Hungary.
Volkov, Mstislav Vasiljevii, M, D., bom in 1923, Orthopedist, Director, Central Institute of Traumatology and Orthopedics, Moscow, U. S. S, R.
REPORTS ON THE ACTIVITIES
OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 1989
GENERAL
At the end of December, 1989, the Slovenian Academy of Sciences and Arts had one honorary member, 64 regular, 17 corresponding and 80 external members, in total 161 members.
In the year 1989 the Slovenian Academy of Sciences and Arts (SASA) lost its regular members Stoj an C igo j, Božidar Jakac, Filip Kumbatovič, Boris Mer-har and Janko Jurančič and its nonresident corresponding members Vladislav Brajkovič, Roman Kenk and Jovan Djordjevič,
UNITS
CABINET OF JOSIP VIDMAR
Head: Josip Vidmar
SASA COUNCIL FOR THE RESEARCH AND PROTECTION
OF ENVIRONMENT
Head: Avguštin Lah
COMITTEE FOR ENERGETICS
Head: Janez Peklenik
DEPARTMENT FOR PLANNING AND COORDINATING RESEARCH PROJECTS Director: Miroslav Brzin LIBRARY
Director: Marija Fabiančič
DEPARTMENT FOR SPECIALIZED, ADMINISTRATIVE, TECHNICAL AND ANCILLARY AFFAIRS
Community Manager: Bojan Plavc
INTER-ACADEMY COMMITTEES
Inter Academy Committee for the Flora and Fauna of Yugoslavia Inter-Academy Committee for the Study of Problems in Mixed Households Inter-Academy Committee for the Studi of Infecí tos Caused by Streptococcus agalactiae in Humans and Animals
Inter-Academy Committee for Traumatology in Emergency Circumstances
Inter-Academy Committee for the ESF Project an Governments and NonDominant Ethnic Groups in Europe (1S50—1940) Inter-Academy Committee for Molecular Sciences Inter-Academy Committee for Ethnic Minorities
Inter-Academy Committee for Coordinating Scientific-Research oE the Classes and Departments for Mathematical, Natural and Technical Sciences
INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR THE STUDY OF INFECTIONS
CAUSED BY STR. AGALACTIAE IN HUMANS AND
ANIMALS
The inter-academy committee for the study of infections caused by Str, aga-lactiae was founded in 1931. The investigations were conciuded in 1988 -with four academics taking part in the research project. The inter-academy committee was based at SAZU.
The objective of the research was to establish whether Str, agalactia^ causes zoonoses. Thanks to serological methods, the investigators established identical serovares and phagovares of Str. agalactiae in the milk and in family members of private households as well as in the milking premises of farms, On the basis of obtained results, the researchers concluded that the transfer of Str. agalactiae through the milk of infected cows or by direct contact between animal and human was possible.
INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR THE STUDY OF ZOONOSES
The inter-academy committee for the study of zoonoses was founded late in 1988 and was based at SAZU. The research was carried out by microbiologists, virologists, parasitologists, epidemiologists and epizootiologists from five academies. The objective of the inter-academy committee was to study the epidemiology and epizootiology of the most frequent zoonoses in our country and propose appropriate steps to eradicate it. Work groups for bacterial, viral, fungal and parasitical zoonoses were established.
INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR THE STUDY OF PROBLEMS IN MIXED HOUSEHOLDS
The president of the committee, academician S. KraSovcc, participated at the international conference in Warsaw on the Pluriactive Agriculture as a Link in the Multi-Functional Development of Rural Region with his introductory paper entitled The Fundamental Role of Part-Time Farmers and Small Industries. He also actively participated at a gathering organized at Zemun's Faculty of Agronomy with his introductory paper entitled Employment Outside Agriculture and Intensity of Agrarian Production.
INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR TRAUMATOLOGY IN ENERGENCY CIRCUNSTANCES
Slovenia and other Yugoslav republics have a rather high rate of injuries and deaths caused by traffic accidents. For this reason the committee dedicated much of its effort to the improvement of urgent medical assistance to the victims of traffic-related injuries. Jointly with the Faculty of Medicine and
Clinical Centre of Kragujevac, the committee organized a professional gathering called An Analysis of the Care and Treatment of the Injured in a Major Railorad Accident at Lapovo. The committe convened twice and decided to organize a symposium in 1990 called Treatment of Head and Neck Injuries in Extraordinary Circumstanccs.
INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR THE COORDINATION OF SCIENTIFIC AND RESEARCH ACTIVITIES OF THE CLASSES AND DEPARTMENTS OF MATHEMATICS, NATURAL SCIENCES, PHYSICS AND TECHNOLOGY
The committee convened (together with the inter-academy committee for the role of Science in the society) and dealt with the status of Science, and in particular with the lole of mathematical, physical and technical sciences in Yugoslavia, The participants of the gathering decided to try and set up a unified information dissemination system of all Yugoslav academies,
INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR MOLECULAR SCIENCES
The 3rd Symposium on Molecular Sciences was organized as part of the Yugoslav Congress on Clean and Applied Spectroscopy at Ohrid. At this occasion the inter-academy committee convened and observed that the funds for the committee's activities were insufficient, but it was necessary to preserve the outlined programme at least within the scope of possibilities.
INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR THE STUDY OF NATIONAL MINORITIES AND NATIONALITIES
In March, the committee organized a symposium entitled Problems of National Minorities at SASA. Experts from Yugoslavia and representatives of Slovenian minorities from Italy and Austria also participated. In May, the study group of Yugoslav academicians visited Slovenian, Croatian and Serbian minorities in Hungary and held talks with the representatives of the Hungarian government, science and culture in Budapest and elsewhere. The results of the visit will appear in a special publication. In December, the preparations for the publication of the proceedings of Problems of National Minorities were concluded.
INTER-ACADEMY COMMITEE FOR THE ESP PROJECT ON GOVERNMENTS AND NON-DOMINANT ETHNIC GROUPS IN EUROPE J850—1940
The committee was founded in 1984/85, Its aim was to have Yugoslav scientific institutions participate in the international project Governments and Non-Dominant Ethnic Groups in Europe (1850—1940). In 1989 the work of the group, within the framework of SASA, was mostly completed. The work Was carried out in groups. The SASA group prepared the final version of a research paper on language legislation, and two authors also submitted their papers to the coordinators. The committee believes that this initiative should continue, because there are still many unresearched periods, particularly the pre-W. W. II period in Yugoslavia.
INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR THE FLORA AND FAUNA OF YUGOSLAVIA
The committee was principally engaged in the preparation of materials for the catalogues on the flora and fauna of Yugoslavia and in the organization of publications on Specific plant and animal groups. Owing to a rather disorganized financial situation, difficulties arise in the engagement of specialists and particularly in the printing of the mentioned publications.
LIBRARY
The SASA Library worked intensively on its programme and has implemented it in spite of the encountered problems (lack of storage room, shortage of personnel) due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management.
Publications and duplicate stock exchange established with 1470 institutions throughout the world represent the most significant and active sphere of the Library's activities.
In 1989, the Library collection was increased for 9271 units, 5353 on the basis of exchange, ]504 donations, 1808 purchases and 606 obligatory editions. At the end of the year, the Library collections comprised 381139 units, recorded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC). In 19S9, a computer-aided data base was established for 1955 units concerning foreign monographs that the library had received. The data base of foreign monograph publications holds a total of 8029 entries. There is also a data base of periodicals received by the SASA Library containing 1150 items: 218 titles of Yugoslav and 932 titles of foreign periodical publications.
The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own activity by monthly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is accessible to one and all, either in its reading room or for home-use. In total, the Library has lent out 35981 works to 3200 readers, and has recorded 5784 visits.
The Library proceeds with dispatching the SASA publications, A comprehensive data base of the addressees the Library sends the SASA publications to, was prepared in 1989. It comprises 1470 addressees for regular exchange (1202 from abroad and 268 from Yugoslavia), 42 for reviews, 212 addressees receiving publication as gifts and 82 addressees receiving publications as compulsory copies.
At the end of the year, its staff consisted of 38 employees, 14 of them enlisted as the professionals.









ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
17 lj?<«[>i*
	DIREKTOR				
	KOLEGU				
					
TAJNIŠTVO RAČUNALNIŠKI KABINET				STROKOVNI SVET	
				AVDOVIZUALNI MBORATORLI FOTOLABORATORIJ	
					
					
ZNANSTVENI SVET				ZNANSTVENI SVET	
INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA				INSTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO	
					
					
ZNANSTVENI svet				ZNAK SI VENI SVET	
INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO				FILOZOFSKI INŠTITUT	
					
					
ZNANSTVENI SVET				ZNANSTVENI SVET	
ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA				GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA M H LI K A	
					
					
ZNANSTVENI SVET				ZNANSTVENI SVF.T	
UMETNOSTNO-ZGODOVINSKI TNSTiTUT FRANCETA STELETA				INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA	
					
					
ZNANSTVENI SVET				znanstveni SVÉT	
MUZI KOLO S KI INŠTITUT				PALEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVCA	
					
					
ZNANSTVENI SV ET				ZNANSTVENI SVET	
INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE				BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADZIJA	
					
					
ZNANSTVENI SVET				INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE	
INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE					
					
ORGANIZACIJA
SVET ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA CENTRA SAZU
predsednik: delegat SAZU akademik prof. dr. Ernes i Mayer.
Namestnik: delegat ZRC SAZU dr. Ladislav Ciglenečki (du 27. 6.), prof. Jože
Munda (od 27.6.).
Delegati delavcev ZRC SAZL'.'mag. Frane Cimerman (do 27, 6,), Janez Dirjet (od 27, 6,}, dr, Aleš Erjavec (od 27. 6.), mag, Janja Kogovšek (do 27. 6,). mag. Heleria Loža r-Po d logar, Drago Perko. Blaž Resman. Jerica Snoj (do 27. 6.), Branko VreS, Madja Zupan (od 27. 6.), Peter Weiss (od 27, 6.).
Delegati SAZU: prof, dr. tira got in Cvetko, p rot. dr. Ferdo Gestrin, prof. dr. Janko Kos, prof. dr, Boris Majer (do 27, 6.), prof, dr, Mario Pleničar (od 27. 6,), Primož Ramovš, prof. dr, Andrej O, Zupančič.
Delegati družbenih skupnosti:
Raziskovalne skupnosti Slovenije dr. France Kresa 1;
Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dipl. inž. Erik Vrenko (do 27. 6.), dr. Ludvik Horvat {od 27, 6,);
Republiške konference SZDL Slovenije Gregor Moder;
Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani dr, France Sušnik;
Univerze v Mariboru prof. dr. Bruno Harf man (do 27, 6,). prof. dr. Alenka
Hudoklin (od 27. 6 );
Občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana-Center Darij Zadnikar Občinske raziskovalne skupnosti Postojna Bojana Mankoč.
DIREKTOR: dr, Milja Zupančič.
Pomočniki: Marko Žvanut, mag. Stane Granda, Majda Stanovnik-Biinc. KOLEGIJ
Direktor dr. Milja Zupančič; pomočniki direktorja Marko Žvanut, mag. Stane Granda, Majda Slanovnik-Blinc; upravniki inštitutov akademik dr, Emilijan Ccvc, mag. Darko Dolinar, dr. Janez Dular, akademik dr, Franc Jakopin (do 29. 6. ). Vladimir Nartnik (od 29. 6,), dr. Andrej Kranjc, dr. Drago Meze, dr.
Danilo Pokor n. Mirko Ramovš, Rado Riha, mag. Andrej Seliškar, dopisna članica SAZU dr Dragica Turnšek, mag- Andrej Vovko; vodja AVL Naško Kri žnar.
Disciplinska komisija: dr. Božo Drovenik (predsednik), dr. Metka Furlan, mag. Špela Goričan, Dušan Kos, Zvonka Praznik.
Odbor za delovna razmerja: Zvezdana Bizjak-Piiamie (od 27. 6,), dr, Metka Boge! (predsednica od 27. 6.), Matej Gabrovee, Alenka Giožančev (od 27. 6.), Rado Riha (do 27. 6.), Vida Stanovnik, Nastja Vojnovič [do 27. 6 ).
Odbor za razporejanje sredstev skladu skupne porabe: dr. Metka Culiberg (predsednica do 27, 6.), Andraž Čarni (od 27. 6,), Andreja DolenoVičič, Jožica Narat-Šrekl (od 27. 6.), France Novak (do 27. 6.), Jola Skulj, mag, Jelica Šumič-Riha (predsednica od. 27. 6.).
S tub zu civilno zaščito; mag. Karel Na te k, mag, Milan Orožen Adamič (poveljnik), Tone Podboj (do 27. 6.), Raj ko Slapnik, dr. Jurij Snoj (od 27, 6.), Juiijan Strajnar.
Komite za sploino ljudsko obrambo in civilno zaščito: dr. Ladislav Ciglenečki (do 27. 6.), Jože Munda (od 27. 6.), mag. Oto Luthar, dr. Katica Drobne, akademik prof . dr, Ernest Maver, mag. Milan Orožen Adamič, France Novak.
Komisija za predloge odlikovanj: dr. Aleš tirjavcc (predsednik), mag. Oto Luthar, Vlasta Pacheiiier-Klander, Janez Šumrada, dr. Mitja Zupančič.
Tiskovna komisija: Dragan Božič, mag. Darko Do I i na r (predsednik), prof. Jože Munda, Majda Stanovnik Blinc.
Komisija za prostorski razvoj: mag, Darko Dol i na r, dr, Janez Dular, mag. Stane Grandn (predsednik).
Delegacija ¿a z bore združenega dela: dr. Metka Bogel, dr. Metka Culiberg, dr, Katica Drobne, dr, Božo Drovenik. dr. Jurij Snoj (namestnik), mag. Marko TerseglaVi dr Darinka Trpin (predsednica), Angelca Turnšek, Vinko Žagar,
Posebna delegacija za zbore izvajalcev v raziskovalnih SIS: dr. Marjan Dolgan, mag, Darko Dolinar, dr. Janez Dular, dr. Aleš Erjavec, mag. Stane Granda, dr. Peter Habič, mag, Majda Merše (predsednica}, mag. Milan Orožen Adamič, Vlasta Paeheiner-Klander, Neda Pagon, dr, Andrej Pleterski, Bogomir Ramovš, Rudo Riha (namestnik), mag. Andrej Seliškar, Majda StanOvnik-Blinc,
Združena delegacija Si S za znanost, kulturo in zdravstveno varstvo in skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo in zaposlovanje: mag. Francka Benedik, Dragan Božič, mag. Franc Cimerman, Ivana Hafner (koordinatonca), mag. Eva Holz (predsednica). Milojka Huzjan, Marjeta Kalin, Polona Kostanjevee, Naško Križnar, Alenka Maček, mag. Karel Natek, France Novak, dr. Danilo Pokom. Juiijan Strajnar, Borut Uršie,
Izvršni odbor osnovne organizacije Zveze sindikatov: Marij Čriček, Franjo Drole, Matej Gabrovec, Marjeta Humar, Monika Krope j, mag. Oto Luthar (predsednik). Cvetku Vode, dr. Marjeta Saše 1-Kos, Jola Škulj.
TAJNIŠTVO
Glavni pomočnik direktorja: Marko Žvanut.
Samostojna referentka za personalne zadeve; Magda Kregar.
Samostojni referent za gradbene zadeve: Tone Podboj.
Samostojna referentka za računalniško pripravo tekstov: Milojka Huzjan.
Tajnica.: Bože na Gabrijelčič.
Pooblaščeni delavec za varstvo pri delu: Peter Tonkli. Pogodbeni sodelavec: mag, Primož Jakopin,
Računovodska in nekatera splošna opravila za potrebe ZRC SAZU opravljajo delavci delovne skupnosti SAZU,
1. INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA
Zna/is t ven i svet; akademiki prof. dr, Janez Bat is, prof. dr. France Bezlaj in prof, dr, Valentin Logar (predsednik), dopisni član SAZU prof, dr, Janez Orcšnik, izr. prof, dr, Alenka Šivic-Dutar, doc, dr, Ada Vidovič-Muha. strokovna s vet niča Milena Hajnšek-1 IhIz, višja raziskovalna sodelavka mag. Majda Merše,
Upravnik: akademik dr. Franc Jakopin, znanstveni svetnik (do 29,6 ), višji raziskovalni sodelavec Vladimir Nartnik (od 1.7,), Pomočnica upravniku: strokovna svetnica Milena Hajnšck-Holz, vodja Lek-sikološke sekcije,
SamostOjäa strokovna delavka: Ivana Hafner,
a)	I .eksikološka sekcija
Strokovni svetniki: Ivana Černelič, Marjeta Humar, Borislava Košmrlj-Le-vačič. Jakob Müller, Ivanka Sircelj-Znidaršič.
Višji strokovni sodelavci: Martin Ahlin, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev,
Janez Keber, Polona Kostanjevec. Branka Lazar, Zvonka Praznik. Jerica
Snoj, Nüst ja Vojno vič.
Raziskovalni asistent: Peter Weiss,
Samostojna sirokovna delavka: Marija Dolenc
Samostojna teli nična delavka: Ana An žel.
Višja tehnična delavka: Alenka Koren,
Tehnični delavki: Karmen Os t rež (od 1.7.), Lučka Uršič.
b)	Etlmološko-onomastična sekcija
Znanstvena sodelavka: dr. Metka Furlan.
Rar tskn val ni sodelavec: mag. Marko Snoj.
Zunanji sodelavec: akademik prof. tir. France Bezlaj,
cj Sekcija za zgodovino slovenskega jezika
Vodja: strokovni svetnik France Novak.
Višji raziskovalni sodelavki: mag, Majda Merše, dr. Francka Premk.
Raziskovalne asistentke: Andreja Legan-Ravnikar (od I. 8,), mag. irena
Orel-Pogačnik, Jožica Narat-Šrekl.
VjJja tehnična delavka: Nataša Slavinec (do 28.2),
Tehnična delavka: Ida Mlakar (od 15, 5,),
Zunanji sodciavci: akademik prof .dr; France Bezlaj, prof. dr. Vilko Novak, dopisni član SAZU prof, dr. Janez OreSnik. prof. dr. Breda Pogorelec, izr. prof, dr. Alenka Sivic-Dular, Stanislav Suhadolnik.
C) llialeklološba sekcija
Višja raziskovalna sodelavka: mag, Frančiška Benedik. Raziskovalni sodelavki: mag. Sonja Horvat, mag, Vera Smole, Raziskovalna asistentka: Jožica Guzej. Zunanji sodelavec: akademik prof. dr. Valentin Logar.
d) Sekcija 7.u terminološke slovarje
Terminološka komisija: akademik prof. dr. Janez Batis", predsednik; strokovna svetnica Zvon k a Ledcr-Mancini, pomočnica predsednika; akademik prof. dr. Dragotin Cvetko*, vodja umetnostne podkomisije; prof. dr, Andrej Paulin*, vodja tehniške podkomisije; prof, dr. Ivanka Brglez+, vodja veterinarske podkomisije; dr. Ciril Kržičnik". vodja pravne podkomisije; prof, dr, Bogomil Vargazon*, vodja medicinske podkomisije; prof, dr. Raj ko Pa v lovec vodja naravoslovne podkomisije; prof. dr, Branko Bcrčič*, vodja bibliotekarski; podkomisije. Strokovna svetnica: Cvet a na Tavzes, Strokovna sodelavka: Marjeta Kalin, Višja tehnična delavka: Marija Djorovič.
* Zunanji sijdelavec
2. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Znanstveni svet, dopisni član SAZU dr. Stane Gabrovec, znanstvena svetnika dr. inž. Dcmetrij Brodar (predsednik) in dr. France Leben, prof. dr. Franc Osole, znanstvena sodelavca dr. Slavko Cigienečki in dr. Andrej Pleterski,
Upravnik: višji znanstveni sodelavec dr. Janez ilnlar. Znanstven/ svetnik: dr. France Leben.
Znanstvena sodelavca: dr. Slavko Cigienečki in dr, Andrej Pleterski. Višja raziskovalna sodelavka: dr. Marjeta ša šel -Kos. Raziskovalna sodelavca: Dragan Božič in mag. lana Horvat. Višji strokovni sodelavec: Ivan Turk,
Širok ovna sodelavca: Janez Diijec in Andreja Dolenc-Vičič. Strokovna asistentki: Snežana Tccco-Hvala.
Samostojni strokovni delavci: A Ima Bavdek (od 15. 4. do 31. 8.), Mateja
Belak (od I, 4,), Primož Pavlin.
Višja strokovna delavka: Dragica Knific-Lunder.
V/Ji/i tehnični delavec: Deva d Dervišič. Tajnica: Breda Justin.
Tehnična delavka: Tamara Korošec (od ¡6. SO.), Zunanji sodelavec: dr, inž. Demetrij Brodar.
3. ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA
Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Bogo Grafenauer, prof, dr. Ford o Gestrin in prof. dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetnik dr. Božo Otorepec, višja znanstvena sodelavca dr, Branko Marušič in dr. Darja Miheiič, višja raziskovalna sodelavka mag. Eva llolz.
Upravnik: raziskovalni svetnik mag. Stane Granda. Znanstveni svetnik: dr. Božo Otorepec
Višja znanstvena sodelavca: dr. Branko MaruŠič, dr. Darja Mihelič. Višja raziskovalna sodelavka: mag. Eva Holz. Raziskovalna sodelavca: dr. Vincenc Rajšp, Janez Sum rada. Raziskovalni asistent: Dušan Kos,
Zunanji sodelavci: akademiki prof, dr Bogo Grafenauer, prof, dr. Ferdo Geslrin in prof, dr. Sergij Vilfan.
4.	UMETNOSTNOZC.ODOVINSKI INSTITUT FRANCETA S TELETA
Znanstveni svet: akademik prof. dr. Dragotin Cvetko (predsednik), prof. dr. Sergej V rise r, prof. dr. Jelisava Čopič, višji znanstveni sodelavec dr, Damjan Prelovšek, raziskovalni asistent Blaž Resman.
Upravnik: akademik, znanstveni svetnik dr, Emilijan Cevc, Višji znanstveni sodelavec: dr Damjan Prelovšek.
Raziskovalni asistenti: Ana Lavrič, Blaž Resman, Borut Uršič (do J5. 9.). Strokovna svetnica: Vida Stanovnik.
5.	MUZIKOLOŠKI INŠTITUT
Znanstveni svet: akademika dr, Dragotin Cvetko (predsednik) in Primož Ramovš, prol, dr. Andrej Rijavec, prof, dr. Jože Sivec, znanstveni sodelavec dr. Jurij Snoj.
Upravnik: znanstveni svetnik dr. Danilo Pokom. Višji znanstveni sodelavec: dr. Ivan Klemenčič. Znanstvepi sodelavec: dr. Jurij Snoj. Raziskovalni sodelavec: mag. Tomaž Faganel. Zunanja sodelavca: prof. dr. Jože Sivec, dr. Edo Škulj
6. INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VE»E
■Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Janko Kos (predsednik), prof. dr. F ranče Bernik, Dušan Moravec in prof. dr, Boris Paternu,strokovna svetnika Jože Munda in Majda Stanovnik-Blinc.
Upravnik: raziskovalni svetnik mag. Darku Dolinar. Samostojna strokovna delavka: Angela Tumšek. Tajnica: Alenka Maček.
a)	Sekcija za slovensko lilerarno zgodovino:
Znanstveni svetnik: prof. dr. France H črni k. Višji znaoStveni sodelavec: dr. Marjan Dolgan, Višji strokovni sodclavcc: Jože Faganel.
b)	Sekcija za literarno teorijo
Strokovni svetnici: VI as ta Pacheiner-Klander, Majda Stanovn Lk-Blinc. RazisJrova/na asistentka: Jo I a Skulj,
c)	Sckcija za biografi ko, bibliografijo In dokumentacijo:
Strokovna svetnika: Jo že Mu ud a, Nada Gspan-Prašelj. Znanstvena sodelavka: dr, Metka Bogel. Raziskovalna sodelavka: mag. Frančiška Buttolo.
7. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Zna nstveni svet; akade mi k i prof, dr. Bogo Grafenauer, prof. dr, Sergij Vilfan in prol. Boris Merhar {predsednik, do 24, 6.), dop.člari SAZU prof- dr. Niko Kuret {predsednik, od 21. 11,), znanstvena svetnika prol- dr. Angelos Baš in dr. Zmaga Kunier {namestnica predsednika), raziskovalna svetnica mag. Helena Lož ar-Pod logar, raziskovalni asistent Igor Cvetko.
Upravnik: Strokovni sveEnik Mirko Ramovš, Znanstvena svetnika: prof. dr. Angelos Baš, dr. Tone Cevc. Raziskovalni svetnici: mag, Helena Ložar-Pod logar, mag. Mojca Ravnik. Višja raziskovalna sodelavka: mag. Marija Stanonik,
Raziskovalnisodelaves: mag. Jurij Fikfak, mag, Munika Kropej, mag. Marko Terseglav,
Raziskovalni asistenti: Igor Cvetko, Marjetka Golež, Robert Vrčon (od 1.5.).
Strokovni svetnik: Julijan Strajnar.
Strokovna sodelavka: Sinja Zemljič-Golob,
Samostojna tehnična delavka: Marta Koren,
Tajnica: Tatjana Nartnik.
8. INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO
Znanstveni svet: akademiki prof. dr, Ferdo Gestrin (predsednik), prof. dr. Rudi Kyovsky, prof. dr. Boris Paternu, prof. dr. Janez Stanonik, mag. Rado Genorio, raziskovalni sodelavec Marjan Drnovšek.
Upravnik: višji raziskovalni sodelavec mag. Andrej Vovko. Raziskovalna sodelavca, Marijan Drnovšek, mag. Janja Žitnik. Raziskovalni asistentki: Breda Cebulj-Sajko. Marina Lukšič (od 15. II.). Tajnica: Spela Marinšek
9. FILOZOFSKI INŠTITUT
Znanstveni svet: akademika prof. dr. Boris Majer (predsednik) in prof. dr Zdravko Mlinar. prof. di Božidar Debenjak, prof. dr. Valentin Kalan, Ivan Kriinar, znanstveni sodelavec dr. Aleš Erjavec, raziskovalni sodelavec Vojislav Likar.
Upravnik; raziskovalni sodelavec Rado Riba. Znanstveni sodelavec: dr. Aleš Erjavec
Raziskovalni sodelavci: Vojislav Likar, mag. Tomaž Mast na k, mag. Je lica Šumič-Riha.
Strokovna svetnica: Neda Pagon,
Raziskovalna asistentki mag. Oto Luthar, Alenka Zupančič (od 16. 10). Tajnica: Zvezda na Bizjak-Pitamic.
10. GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA
Znanstveni svet: akademika dr. Stanko Grafenauer in prof. dr, Ivan Gams (predsednik), dopisni član SAZU prof, dr, Igor Vrišer, prof, dr. Darko Radinja, znanstveni svetniki dr, Peter Habič, dr, Avguštin Lah in dr. Milan Šifrer, strokovni svetnik Milan Natek.
Upravnik; znanstveni svetnik dr. Drago Meze. Znanstveni svetnik: dr, Milan Šifrer. Strokovni svetnik: Milan Natek.
Višja raziskovalna sodelavca: mag. Karel Natek, mag. Milan Orožen
Adamič (tudi vodja kartogralov).
Raziskovalni sodelavec: mag. Drago Perko.
Raziskovalna asistenta: Matej Gabrovec, Maja Topole.
Samostojna strokovna delavka: Marija Gorenšek.
Samostojni tehnični delavki.MaruSa Rupert. Meta Ferjan,
l i. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Znanstveni svef; akademiki dr. Jože Bole (predsednik), prof, dr. Matija Drovenik in prof. dr, Ivan Gams, dopisni član SAZU prof. dr. Mario Pleničar, izred. prof, dr, Jože Čar, raziskovalna svetnica mag. Janja Kogovšek,
Upravnik: znanstveni sodelavec dr. Andrej Kranjc. Pomočnica upravnika: raziskovalna svetnica mag. Janja Kogovšek. Znanstvena svetnika: dr. Peter Habič, dr. Ivo S trud (od 1, L). SiroAovna svetnica: Mehtilda Urleb. Raziskovalni sodelavec: mag. Tadej Slabe.
Raziskovalni asistenti: Andrej Mihevc, Stanka Še bela, Milena Zlokolica, Nadja Zupan.
Strokovna asistenta: Alenka Borjančič (od 15. 4 9), Tine Schein (od 1,1 89).
Samostojna strokovna delavka; Maja Kranjc,
t A LiCupij
273
Tajnica: Stanka Tomšič.
Samostojna tehnična delavca: Leon Drame, Jurij Hajna. Višji tehnični delavec: Marjan Luzar (do 15. 10,). Te Anioni delavci: Franjo Drole, Samo More i. Mateja Zadel (od 15, 12,), Jamski vodnik: Alojz Vadnjal (od 7 5. 1986 polovični delovni čas). Snažilka: Slavuljka Sušak,
12. PALEONTOLOŠKI INSTITUT IVANA RAKOVCA
Znanstveni svet: akademika di, Jože Bole in dr. Janez Matjašič, dopisni člun SAZL dr, Mario Pleni čar (predsednik), znanstvena svetnica dr. Katica Drobne in raziskovalni svetnik mag. Franc Cimerman. Upravnica: dopisna članica SAZU, Znanstvena Svetnica dr. Dragica Tur-nšek.
Znanstvena svet niča: dr. Katica Drobne. Raziskovalni svetnik: mag. Franc Cimerman. Raziskovalna sodelavka: mag. Špela Goričan. Višja strokovna delavka: M dojka Huzjan (do JO. 4.), Strokovni delavec: Iztok Saj ko (od 15. 6.). Tehnična delavka: K a ta Cvetko.
ti. BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA IIAD/IJA
Znanstveni svet: akademika prof. dr. Ernest Mayer (predsednik) in dr, Jože Bole, prof. dr. Kazimir Tarmao, znanstveni svetniki dr. Alojzij Šercelj, dr. Ivo Puncer in dr. Mitja Zupančič.
Upravnik: raziskovalni sodelavec mag. Andrej Seliškar. Znanstveni svetniki: akademika prof, dr. Ernest Mayer in dr. Jože Bole, dr. Jan Carnelutti, dr. Lojze Marinček, dr. Ivka Marija Munda, dr. Ivo Punter, dr. Alojzij Šercelj, dr. Mitja Zupančič.
Višji znanstveni sodelavci: dr. Marko Ac cel to. dr, Božidar Drovenik, dr. Narcis Mriičj dr. Darinka Trpin. Znanstvena sodelavka: dr. Metka Culiberg.
Ra/iskoval ni asistenti: Andraž Čarni, Igor Dakskobler, Mitja Kaligarič (do
JO. 6.), Rajko SJapnik, Branko VreS, Staža Remžgar (od 1 7r).
Višja strokovna sodelavca: Milan PreSeren, Vinko Žagar.
Strokovni sodelavec: Marij Čuček.
Strokovna delavka: Olga Dežman-Jokič.
Samostojna tehnična delavca: Inge Kal an, Peter Tonkli,
14. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE
Inštitut nima redno zaposlen i li sodelavcev. Vodi ga akademik dr. Andrej O. Župančič,
AVDIOVIZUALN1 LABORATORIJ IN FOTOLABORATORIJ
Svet: akademik dr, Andrej O, Zupančič (predsednik), prof. Darko Brati na, dr. Franc Merkač, znanstvena sodelavca dr, Aleš Erjavec in dr, Andrej Pleterski, strokovni svetnik Mirko Ramovš.
Vodja: strokovni svetnik Naško Križnar. Tehnični delavec: Marko Zaplatil, Laborant: Igor Lapajne.
II*
POROČILO O DELU V LETU 1989
SAMOUPRAVNI IM iT KAVNI ORC.AN1
V osmem L-tu obstoja Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je delo samoupravnih in upravnih organov poteka i u gladko in usklajeno, čeprav je nekaterim potekel mandat iri su delali nekaj tasa v stari, nekaj časa v novi zasedbi- Svet ZRC SAZU v ožji sestavi je na 23. seji (Vi. 5.) razpisal volitve delegatov v svet 7RC SAZU in članov disciplinsko komisije. Vol L Eve so bile 15.6. Svet se je v rovi sestavi prvič sestal 27,6. in /a predsednika ponovno izvoli! akademika dr. Ernesta Maverja, za njegovega na mestnika pa prof. Jožeta Munda. Na pi vi seji je svet na predlog izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata i/volil iudi ntive člane svojih izvrSilnih organov - odboi-a za delovna razmerja, odbura /a razporejanje sredstev sklada skupne porabe in štaba za civilno zaščito. ter imenoval člane Icomiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbora Samoupravne delovne kontrole ni bilo treba voliti, ker je ta organ glede na Zakon o prenehanju veljavnosti Zakona o organu samoupravne delavske kontrole nehal delovati. - Na isti seji je svet na predlog znanstvenega i Vet a inštituta imenoval za novega upravnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša prof. Vludimirja Narmika, Dotedanji upravnik, akademik prof. dr. Franc Jakopin, je odšel v pokoj.
Dogovarjanje in odločanje samoupravnih in upravnih organov je zahtevalo celo manj sej kakor prejšnja leta: sklicanih je bilo II sej kolegija, I zbor delovnih ljudi, I seja sveta, 12 sej ožjega sveta, 10 sej odbora za delovna razmerja, 5 sej odbora za razporejanje sredstev sklada skupne porabe, i seje komisije za predloge odlikovanj, 5 sej komisije za ttsk, ki sodeluje tudi s tiskovno komisijo SAZU, S sej komisije za prostorski razvoj, 7 sej posebne delegacije izvajalcev v RSS, v mestni raziskovalni skupnosti, v PO RS-10 in v občinski raziskovalni skupnosti Ljubljana Center, 3 seje združene delegacije uporabnikov v SIS in 3 seje delegacije za zbor združenega dela Skupičine občine Ljubljana Center,
Velike skrbi in težave je povzročalo pomanjkljivo, negotovo financiranje, tem bolj občutno zaradi vrtoglavega naraščanja inflacije Zapoznelo in prenizko valoriziranje pogodbenih sredstev je ni dohajalo; izplačane akontacije RSS so dosegle manj kot 60% realne vrednosti pogodbenih sredstev glede na uradno priznano rast inflacije Ker obsegajo sredstva RSS 97% letnega prihodka ZRC SAZU, so te okoliščine prizadele izvajanje razisku val nega programa v načrtovanem obsegu. Raziskave SO se sieer V vseh segmentih skupnega raziskovalnega programa ZRC SAZU "Naravna iil kulturna dediščina slovenskega naroda" - humanističnem, družboslovnem, naravoslovnem in tehničnem - nepretrgano nadaljevale, treba pa jih je bilo prilagajati in izkoriščati zmugijivosli raziskovalcev s finančno manj zahtevnimi raziskavami. Te seveda ne morejo nadomestiti nujno potrebnih, samo zaradi prisile neugodnih okoliščin začasno odločenih raziskav, zlasti listih zunaj meja SFRJ,
Kljub 11 nančnim ill drugim Ležavam nismo opustili skrhi za opremo, Inštiinti so si izpopolnjevali zlasti računalniški park, ki je v celoti izkoristil in omogoča večjo storilnost, Zanesljivost in nasploh boljša kvaliteto mnogih pomembnih elementov raziskav in objavljanja rezu! m tov. V letu 3 989 srno kupili .še 12 računalnikov Atari in I IBM kompatibilee 286, 4 laserske tiskalnike Alari SLM 804, 6 trdih diskov in 8 tiskalnikov {9- ali 24- igličnih). Za! se,- je zaradi nerazumljivega zavlačevanja uvoznih postopkov zakasnila nabava Minivajia, kupljenega v sklopu programa RS$ Zfl modernizacijo raziskovalne opreme. Z njim se bo obstoječa računalniška oprema ZRC S A Z U smotrno zaokrožila.
Skupaj s SAZU smo si nabavili in začeli uporabljali telefaks.
Čedalje slab.se gospodarske razmere so zaviralno vplivale na potek protipotresne in protipožarne sanacije stavb SAZU, v katerih su delovni pri stori naših inštitutov. Sanacija je zamudna in draga zaradi nerednega dotoka sredstev, ki se mu mm prilagajali sklepanje pogodb s podjetji, pa I udi zato, ker se vedno znuva pokaže, da so stavbe dejansko v še slabSem stanju, kakor ocenjujejo strokovnjaki pred začetkom sanacijskih del. - Upravni delavci sodelujejo pri reševanju finančnih in organizacijskfi problemov, delavci inštitutov ki imajo prostore v stavbah, v katerih se opravljajo sanacijski postopki, pa potrpežljivo opravljajo redno delo v neprijetnih okoliščinah (hrup, prah. za maka nje, zastiranje oken, otežen dostop v delovne prostore itd.)-
Štirje sodelavci (Marjeta Saiel-kos, Metka Culibcrg, Vinko Rajšp in Francka Prenik) so si pridobili naslov doktorja znanosti, devet sodelavcev (Vera Smole, Irena Orel-Pogač-nik, Jana Horvat, Tomaž Faganel, Morilka Kropej, Marjetka Golež, Janja Žitnik, Drago Perko in Tadej Slabe) si je pridobilo naslov magistra znanosti
Na usposabljanje smo sprejeli Se 6 novih, mladih raziskovalcev.
Mag. Primož Jakopin je pogodbeno vzdrževal program Stevc, s katerim dela večina delavcev v ZRC SAZU, ler ga sproti prirejal in dopolnjeval za različne potrebe inštitutov, Organizirana sta bila dva tečaja na računalnikih Atari s programom Steve. Vodila ju ¡e Milojka Huzjan. - Mag, Milan Orožen Adamič in Milojka Hitzjan sla se junija udeležila dvodnevnega seminarja o stanju računalniške in programske opreme, ki ga je priredil Gambit v Ljubljani.
TJopoitijeni podatki o institutih, dejavnosti in publikacijah ZRC SAZU so bili poslani uredništvu informativnega zbornika Le Monde Mčditerranin, v katerem je naša delovna organizacija predstavljena med 462 raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami mediteranskih dežel.
Pregled finančnega poslovanja:
ZAKLJUČNI RAtUN ZA LETO 1989:	(v tisoč dinj
CELOTNI PRIHODEK	132 61 S 537
PORABLJENA SREDSTVA	22 210533
DOHODEK IN DOBIČEK	110408004
RAZPOREDITEV DOHODKA	
IN DOBIČKA	
— davki in prispevki	17 722 490
— za brutto osebne dohodke	78 S67 278
— za SSP — stanovanjski del	3065 162
— za rezervni sklad	2 760200
— za poslovni sklad	7992 874
SKUPAJ	! 10 40<i t>04
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SINDIKATOV
Sindikalna urganizaeija na Znanstvenoraziskovalni.™ cenim SAZL' Se je v letu nekoliko spremenila Na pobudo delavcev Zkč SAZU. podprlo z rezultati nelerenduma, in po dogovoru z občinskimi predstavniki sindikalne organ i 741c i je je 1/.vršni odbor .sindikata spremenil razporejanje sredstev sindikalne članarine. Nekdanjo delitev, po kateri je 40% ostalo matični organizaciji, 60% pa so dobile ostale sindikalne stmkture, je spremenil 7.novim razmerjem, 75%: 25 % v dobro matične organizacije. Obenem smo razpravljali o oblikovanju republiškega strokovnega sindikata delavcev v razlikovanju oziroma formiranju sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije in št: deeembra na podlagi ankete opredelili 2a pristop vsaki pobudi za ustanovitev "konference" .sindikalnih organizacij delavcev v raziskovanju.
V okviru ustaljenih dejavnosti smo:
-	v februarju organizirali temeljno kandidacijsko konferenco ob volitvah za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije ter koordinirali razpravo o nadomestnih detegatih za mestno konferenco SZDL,
-	v juniju organizirali volitve ali imenovanja novih članov odbora za delovna i-azmerja, odbora za razporejanje sredstev sklada skupne porabe, Štaba za civilno zaščito ter komiteja za SLO in DS,
-	v juniju priredili ekskurzijo v Savinjsko dolino;
-	v septembru organizirali ogled arheološke razstave i>Aquiieia -Emona" v Ogleju.
-	v decembru priredil: novoletno obdarovanje otrok naših delavcev.
Prikolico za letovanje v Fiesi smo zaradi pomanjkanja interesa naših delavcev oddali v najem.
Zunaj ustaljenih dejavnosti sindikata, vendar v skladu z utečeno prakso smo skupaj s člani 10 OO Z S delovne skupnosti SAZU podprli predlog Slovenske kmečke zveze, ki je ud slovenski skupščine zahtevala, da del sredstev iz sklada za nerazvite preusmeri v pomoč prizadetim ob poplavah in njihovih posledicah v Halozah Ln občini Laško
ODLIKOVANJA, NAGRADE, PRIZNANJA
Z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo so bili odlikovani:
-	Ivana Hafner (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).
-	dr, France Leben (Inštitut za arheologijo),
dr, Andrej Kranjc (Inštitut za raziskovanje krasa)
Z redom dela z zlattiD vencem so bili odlikovani:
.Milena HajnSek-Holz (Inštitut za slovenski jezik Frana RamovšaL dr. Boio Otorepec (Zgodovinski inštitut Milka Kosa),
-	Majda Stanovnik-Blinc (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede)-
Nagrado Kidričevega sklada je dobil:
-	dr, Slavko Ciglenečki (InštiLut za arheologijo).
Murkovo priznanje sta dobila:
-	dr, AngeloS BaS (Inštitut za slovensko narcttlopisje). dr. Zmaga Kumer (Inštitut za slovensko narodopisje).
Zlato značko Planinskega društva Ljubljana-Matica je dobil:
-	dr. Jan Camclulli (Biološki inštitut Jovana Hadiija)
Inštitut za raziskovanje krasa je prejel priznanji Jamarske zveze Slovenije (ob njeni 100-1 etniči) in Jamarskega društva zrni galeb iz Prebolda (oh 20detniei društva) ter "Targa di Me rito San Benedetto A bate J9S9" združenja Comitato Regionale per la Difesa de i Fenomeni Carsiei (Fitrlanija in Julijska Krajina).
TISKOVNA DEJAVNOST IM GLAVNE OBJAVE
Tiskovna komisija je pripravila predlog tiskovnega načrta in predlog razdelitve namenskih sredstev, ki ga je bilo treba med letom dopolnjevali in prilagajali spreminjajočim se cenam in drugim okoliščinam. Sodelovala je 7. lasi i s S A Z U, kjer izhaja večina del iz raziskovalnega programa »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda.«
Računalniško pripravo tekstov za tisk je maja prevzela polno zaposlena samostojna referentka Milojka Huzjan in do decembra obdelala poleg nekaj krajših enot (skupaj 244 strani) še 7 večjih: Filozofski vestnik 1, 1989, in 2. 1989 (208 + 204 str ); Opera Dela 27, 1989 (167 str); Razprave JV. razreda S AZU, 30, iy 89 (192 str + 36 prilog); Slovenija 88 - Okolje in razvoj, SAZU, 1989 (404 str.); Orgle v Ljubljanski stalnici, ZRL SAZU, 1989 (127 str.). Za razstavo akad. dr. f. Zwitlra je oblikovala S postnov. Računalniško pripravljeni teksti občutno zmanjšujeju vrtoglavo naraščajoče tiskarske stroške.
Glavne sintetične objave rezultatov muitirfisciplinarnega interdisciplinarnega raziskovalnega programa "Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda" v letu 1989:
Lingvist ika:
Atlas Liitguarum Europae (ALE). Slovenski delež prispevala Sonja Horvat. Van Gorcum. Zbornik l'azprav ¡7, slovanskega jezikoslovja. T i ne tu Logarju ob sedemdesetletnici. Ur. Franc Jakopin. SAZU.
Arheologija;
Arheološki vestnik 3 9-40 1988-1989. Ur. Dragan Božič. S AZU Zgodovina:
Darja Mi belič: Seznam oblik krajevnih imen V srednjeveških virih h knjigi: Pavle Blaznik, Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500. {Historiina topografija Sluvenije 3/2.) Obzorja, Maribor, in SAZU.
Muzi kol ogij*:
Iacubus Gallus: Opus musicum V/1. SAZU. Lir. Dragotin Cvetko in Danilo Pokom. SAZU. Edo Skulj: Orgle v ljubljanski stolnici. ZRC SAZU.
Etnologija:
Angelus Bai: Opisi oblačilnega videza na Slovenskem v 17. in IS. stoletju, SAZU, Niko Kuret: Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. Topografski podatki po odgovorih na vprašal niče nadvojvode Janeza (1818) in Geol'ga Gtitha (1842 j, 1/3. SAZU-
Niko Kuret: Praznično leto Slovencev. I, 1!. (Druga izdaja.) Družina, Porabska pesmarica. Ur. M. Tersegiav in J. Strajnar. Biblioteka Donava, Tankönyvkiado, Budimpešta.
Julijan Strajnar: Lepa Ane govorila ... Prvi zvočni posnetki v Bi-1 i krajini. Z KOS. Traditiones, IS/1989. Ur. Tone Cevc. SAZU.
Filozofija:
Zbrana dela Borisa Ziberla V. Ur. Meda Pagon. SAZU.
Karl Marx: H kritiki politične ekonomije 1858-1861. (METI i, 9). Ur. Tomaž Mastna k. MC CK ZKS-
Kai l Marx: Kritika politične ekonomije 1861-1863. (METI 1, 10). Sour. Rado Riha. MC CK ZKS-
Fihzofski vestnik, 10, 1989, št. 1. Ur. Vojislav Likar. SAZU Filozofski vestnik, 10, 1989, št. 2. Ur. Vojislav Likar. SAZU.
Geografija:
Geografski zbornik 28/1988. Ur. Drago Meze SAZU.
Krasoslovje:
Andrej K ran ¡c: Recent Fluvial Cave Sediments, their Origin and Rule in Spelengenesis. SAZIJ.
Paleontologija in biologija:
oprave IV, razreda SAZU 30/1989. Sour. Jože Bok-. SAZU.
Szčrpnejii podatki o navedenih delih so v poročilu Biblioteke SAZU iti v Bibliografiji raziskovalcev ZRC SAZU (prim, sir, 337-362).
ZNANSTVENA POSVETOVANJA
ZRC SAZU je skupaj a SAZU priredil znanstveni simpozij TRISTO LET VALVASORJEVE SLAVE VOJVODINE KRANJSKE v Ljubljani 7.-S. 12 . Predsednik pripravljalnega odbora je bil mat;, Andrej VWko (InSiin.il za slovensko izseljena t vu), referiralt st> poleg drugih delavci Zgodovinskega inštituta, I niti [Lila za raziskovanje krasa ter Inštituta za slovensko narodopisje.
Zgodovinski institut Milka Kosa je »organiziral mednarodno znanstveno posvetovanje ŠTIRISTO LETNICA SVETE GORE na Š ve t i Gori, 27, 10,
Umetnostnozgodovimki institut Franceta Stelcta [e priredil MEDNARODNO ŠTUDIJSKO SREČANJE BAROK1STOV v Novi Gorici, 7.-8. 4.
Filozofski inštitut je organizira];
mednarodni znanstveni kolukvij DEMOCRATIC POLITICS TODAY v Ljubljani (ZRC SAZU), 23. 3.;
-	znanstveni kolokvij ARGUMENTACIJA KOT PARADIGMA KOMUNIKACIJE v Ljubljani (ZRC SAZU), 2A t,
Z Inštitutom za met'unarodni radniČki pukrec je aoorganiziral;
-	znanstveno srečanje SVOBODA, ENAKOST. BRATSTVO; FRANCOSKA REVOLUCIJA IN SODOBNOST v Smedcrevu J.-3. 6 ;
s Slovenskim društvom za estetiko je pripravil;
mednarodni kolokvij SUBJEKT V POSTMODERNISMU v Ljubljani, (Cankarjev dom), I J.-14, 10,
InStiiut za raziskovanje krasa je organiziral:
-	znanstveno posvetovanje KRAS IN VODA v Ljubljani, 2.3.
Biološki inštitut lova na Hadžija je soorganiziral:
-	2. kongres biosistematikov Jugoslavije, v Cozdu-Martuljku, 22,-26, 9,;
-	sestanek mednarodne delovne skupine za projekt »Ilirski llorni elementi in ilirske Oorne province,« v Ljubljani in Kamniški Bistrici, 21.-22. 10,;
-	jesensko srečanje entomologov sosednjih dežel, v Ljubljani, 2I.-1L 10.;
-	simpozij »Rynchota Balkana«, v Piranu, 29—31. S.
Avdiovizualni laboratorij je organiziral:
-	mednarodno posvetovanje VIZUALNA DOKUMENTACIJA IN KOMENTAR v Ljubljani, 4.-5. 10.
(Prim, tudi poročila inštitutov.)
I Kl »NEKI ZNANSTVENE PEfttODiKfc, ZBIRK IN TEMELJNIH MONOGRAFSKIH DEL
Dodatki in spremembe k seznamu v Letopisu SAZU 38/1967, 198«. str. 267-269, in 39/1988, J989, str. 210-2)1:
-	dr. Angelos BnS je član uredniškega odbora TRADlTlONES (SAZU):
-	dr. Peier Habič je član uredniškega odbora zbornika LJUDJE IN KRAJl OB PIVKI (3. knjiga);
-	dr. Andrej Kranj c je član uredniškega odbora revije NASE JAME;
-	dr. Drago Meze je urednik GEOGRAFSKEGA ZBORNIKA;
-	Tine Schein je i lan uredniškega odbora zbornika NOTRANJSKI LISTI.
-	dr. Jan Carneiulti je član redakcijskega odbora za monografijo FAUNA DUR-M1TORA.
SODELOVANJE Z VISOKIMI IN VIŠJIMI ŠOLAMI
Dodatki in spremembe k šmarnu v Letopisu SAZU 38/1987,1988; Str, 269-270, in 39/1988, 198«, str, 211:
Dr. Andrej Plule reki - Arheologija zgodnjega srednjega veka. Predavanja na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (2 uri tedensko).
- Mag, Tomaž Faganel Igranje pa rt i tur. Predavanja in vaje na Oddelku za muzikologijo Filozolske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, zimski semester 1989 (4 ure tedensko).
Mag. Darko Do L i na r, Majda Stanovnik-Blinc Lilerarni prevod Predavanja na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani 2 uri tedensko t letnem semestru 1988-89 in v zimskem semestru 1989—90.
INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA
Lekslkološka sekcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika (dr. Franc Jakopin, Milena Hajnšek Holz, Vladimir Narmik, Ivana Cerne Iii, Marjeta Humar, Boris lava KoSmrtj-Levačif, Jakob Müller, Ivanka Sircelj-Žnidariič, Martin Ahlin, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev. Janez Keber, Polona Kostanjevec, Branka Lazar, Zvonka Praznik, Jerica Snoj, Nastja Vojnnvic, Peter Weiss, Marija Dolenc, Ivana Hafner, Ana Aniel, Alenka Koren, Karmen Os t rež, Lučka Uršič),
Nadaljevalo se je delo za peto, zadnjo knjigo, ki bo oblegala gesla T-Ž in dodatke k prvim štirim knjigam. Zredigiranih je bilo 1530 gesel erk V—Ž in dodatnih gesel črk T in U. Nadaljeval seje usklajeval ni pregled gesel črk T in U. Tipkopis Črke T (3586 gesel) je bil oddan v tiskarno. Člani glavnega uredniškega odbora so brali z rudi g i ra rut gesla in reševali sporna vprašanja, Komisija za pravopis, ptavorefje, oblikoslovje in tonemaiiko glavnega uredniškega odbora (dr. Franc Jakopin, Milena HajnSck-Holz, dr. Valentin Logar, Vladimir Nartnik, Stanislav Suhadolnik) ss je sestajala tedensko in obravnavala problema liku listih gesel, ki rtisu bila dokončno obdelana, ali SO bila dodatno sprejeta, Obravnavala jc mesto naglasa, kakovost in kolikost samoglasnikov, totismski naglas, pravopis, pravorečje, oblikoslovje, homonimijo in pol i se mijo; usklajevala je informacije o mestu naglasa in tonemskem naglasu, ki so bile predhodno zbrane od govorcev knjižnega jezika različnega narečnega izvora ali od strokovnjakov ?.a posamezna terminološka področja; vsi podatki so bili preverjani glede na rešitve V prvih Stil ih knjigah Slovarja.
Nadaljevalo se je ekseerpiranje. Pri izpisovanju tekoče knjiíne produkcije je bilo obdelanih 8 knjižnih enot in V njih podčrtanih 3091 besednih enot- S T eni izpisovanjem
j L1 bilo pridobljenih 8678 kartotečnih listkov, Pri posebnem izpisovanju je bilo zbranih 225 priložnostnih izpisov. Vse gradivo je bilo alfahetirano in uvrščeno v ustrezne karto-toke, Gradiva črk T, U, V je bito tudi popisano; na osnovi gradiva, zbranega v novejSem i asu, je bil narejen dodatni alfabetarij za črke T-V. Kartoteka za Slovar slovenskega knjižnega jezika ima zdaj 4013 580 listkov (pri m. tabelami pregled zbranega leksi kalnega gradiva), Dopolnjuje se tudi specialna redakcijska kartoteka sinonimov. Kartotečno gradivo si je ogledalo in uporabljalo več domačih in tujih strokovnjakov in študentov; podatki iz gradiva so bili tudi pisno posredovani tujim strokovnjakom,
Frcgicd zbranega leksikalnega gradiva
Karakteristika skupine	Narejeno v letu 1989	Stanje 30. 11. razi le njeno	1989 skupaj
I, Literatura 20,stol.			
a) poezija		127 101	
b) proza		766 930	894031
tj. r.iieraiura 2 pol- 19 stol			
a) poezija		22 647	
b) proza		423124	445771
Iti. Literatura 1750-1850			
a) poezija		55412	
b) proza		1 78 195	233607
IV. Stara literatura			
a) poezija		515	
b) proza		95977	96492
V, Ljudska literatura			
a) poezija		90311	
b) praza		10 205	
e) dialektično gradiva	20	51 543	152 059
VI. S! arejši slovarji		698 852	698 852
VB, Novejši slo varji		513921	513 921
VIII. 5ir(jJtovno			
a) literatura	8658	1 236 550	
b) terminologija		461 651	1698201
IX, Splošna zbirka		997655	997655
Skupaj	867 S	5 730 589	5 730 589
Od/.adnjl slovar slovenskega knjižnega jezika. Nil Osnovi poskusnih vnosov v računalnik in ob študiju podobnih tujih slovarjev so biki sprejeta načela 1& izdelavo slovarja.
Slovenski pravopis. Tipkopis prvega dela Slovenskega pravopisa - Pravila je hi I oddan v tisk.
Delavci Leks i kolo Jke sekcije so angažirani na različnih jezikovnih področjih (prim. Letopis SAZU, 39/1988, 1989, str. 212-213), dodatno kakor v letu I9SS še: M. HajnJek-Holz, M. Humar, B. KoSmrlj-Levačič, J. Keber in N. Vojnovič so kot ocenjevalci nalog za področje jezikoslovja sodelovali na 2. srečanju mladih raziskovalcev in mentorjev ljubljanske regije Zaupajmo v lastno ustvarjalnost. — V. Nartnik je bil lektor za slovenski jezik na 25. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (od 3. do 15. 7.),
frt i m o loš ko -ono m a s lična sekcija
Etimološki slovar slovenskega jezika (dr, France Bezlaj, dr. Metka Purlan, mag. Marko Snoj),
Nadaljevala so se dela za 3. knjigo, Izdelanih je bilo 400 gesel. Dopolnjuje se kartotečno gradivo in literatura s področju kom paral i visoke, etimologije in onorna-stike.
Sekcija za zgodovino slovenskega jezika
Slovar slovenskih protestantskih piscev 16 slo!etja (France Novak, mag. Majda Merie, dr. Francka Premk, Joiica Narat-Šrekl, Nataša Slavinec, Alenka Koren in 7 zunanjih sodelavcev).
Nadaljevala so se pripravljalna dela. S popolnim izpisovanjem je bilo narejenih 8SOOO gesel iz del: P. Trubar, Ta drugi deil Noviga testamenta, 1S82, J. Dalmatin, Ta celi eatehismus, 1534. Načrtovano izpisovanje je s tem končano. Kartoteka protestantskih piscev obsega okoli 3 200000 listkov. Nadaljevala so se dela za redakcijo slovarja, zlasti pri pripravi poskusnega snopiča. Opravljale so se analize z besedotvornega gledišča; ob redakciji izbranih gesel so se dopolnjevala slovarska načela.
Slovar stare knjižne prekmurščine (dr, Vilko Novak, dr, Franc Jakopin, France Novak). V tem letu so se zbirale pri po nt be k poskusnemu snopiču; organiziran pa je bil tudi pogovor o njem. Dr. V, Novak pripravlja slovnico stare knjižne prekmurščine, ki bo izšla kot uvodni de! slovarja.
KaSfeJec-Vbrenčev slovar (mag. Irena Orel-Pogačnik, Ida Mlakar). Opravljen je hil vnos v računalnik za knjižno izdajo do črke G,
Mag. F. Premk je zagovarjala doktorsko disertacijo Pomenska in stilistična problematika Trubarjevega in Dalmatinovega Psaltra v luči hebrejskega izvirniku - t. Onet-Pogačnik je opravila magistrski študij z nalogo Sinonlmična bogatost starejših slovenskih slovarjev.
Sodelavci so opravljali enake funkcije kol 19S8 (p rim. Le lopi s SAZU 39/198 S, str. Z13-214). Poleg tega je bila mag. L Orel-Pogačnik članica upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije.
Dialektoloska sekcija
Slovenski lingvistični atlas — SLA (dr. Valentin Logar, mag. Frančiška Benedik, mag. Sonja Horvat, mag. Vera Smole).
Po vpraša I niči za SLA so bili zapisani govori Vrtovč, Zavina. Vrha in Martinov. Zbiralo se je gradivo za reflekse o'*o, v vzhodni dolenjščini in morfološko gradivo za šentruperški govor. Narejena je bila poskusna karta gozd in karta za reflekse dolgega cirkumflektiranega **e v slovenskih govurih. Prepisovalo in urejalo Se je zapisano gradivo. Kot pomoč pri izdelavi kart je Sekcija dobila tiskalnik s širokim valjem,
Splošna$Iov$nski lingvistični atlas — OLA (mag, Frančiška Benedik, mag. Vei~a Smole) Po navodilih je bilo pripravljenih 46 fonetičnih indeksov s tematiko *t rt, "t It in analiza teh refleksov v posameznih govorih. Končana je bila lcLsikalna karta SI 382 borov gozd. (zdelani so bili kompleti za karti I i!30 vdovec in 62 orel. Usklajeval se je zapis govora Komna (OLA 5) s fonoloikim opisom.
Evropski lingvistični atlas (Al.E). Mag. S. Horvat se je udeležila mednarodnega zasedanja komisije ALE v St, Vincentu v Italiji.
Slovar kostelskega govora. Prof. J. Gregorič in mag. 5. Horvat sta redigirala gesla črke 2. Zaradi smrti prof. J. Gregoriča (5,9.) je delo za nekaj časa zastalo. Gradivo za slovar je Samostan v Stični, kjer je prof. Gregorič živel, v novemhru izročil Inštitutu /.a slovenski jezik Frana Ramovša in se hrani v prostorih Dialeklološke sekcije.
V. Smole je opravila magistrski študij z nalogo Narečje Sentrupcrta in okolice. Giasoslovje in naglas. - J, Guzej je opravila anketo za magistrsko nalogo Problemi slovenskega pogovornega jezika.
Mag. S. Horvat in V. Nartnik sta člana Medakademijskega odbora za dialektološkc atlase. - Mag F. Benedik je tajnica fonetične sekcije Mednarodnega odbora za OLA, — J. Guzej je tajnica komisije za obravnavo Načrta pravil Za novi slovenski pravopis. — Mag. V. Smole je koordinatorica za dialektološke, onomaslične, etimološke in terminološke raziskave v programu »Triglavski naiodiM park«.
Sekcija za terminološke slovarje
(Zvonka Leder-Moocini, Marjeta Humar, Cvetaiia Tavzes, Marjeta Kalin. Marija Djurovič, Alenka Koren).
Pravna podkomisija. Nadaljevalo seje redakcijsko delo za pravni slovar; pu enakih načelih kot puskusni snopič (črka I) je bila pripravljena črka R in deloma P. Nadaljevalo se je izpisovanji.' Uradnih listov SFRJ in S RS,
Tehniška podkomisija. Nadaljevala se je priprava tretje izdaje Splošnega tehniškega slovarja. Ob redakciji gesel črke A so bila obravnavana gesla tematsko, tako da so narejene razlage tudi za sinonimna, antonimna in pomensko sorodna gesla. Začela se je sistemska priprava razlag gesel najširših pojmovnih skupin, to je gesel, ki bodo kol nosilna razlagalna beseda uvrščala izraze v pojmovne skupine. Za Papirniški slovar se je v tem letu dopolnjevala osnovna redakcija z novimi gesli, sprejetimi na osnovi novejših izpisov, ali z gesli, manjkajočimi v sistemu poimenovanj; začel seje usklajevalni pregled največjih besednih družin,
Medicinska podkomisija, Člani uredniškega odbora medicinskega slovarja so obravnavali redakcijska vprašanja, V tem letu je bilo preverjenih in usklajenih i[100 razlag gesel in stalnih zve;!. Celotno gradivo za razlage, kije prispeto do marca, je bilo vneSeno v računalnik; iztis vsega gladiva obsega 2 S 60 stran i-
Veterinarski podkomisija, 3. zvezek Veterinarskega terminološkega slovarja (H.K) je bil dan v strokovni, jezikovni in slovaropisni pregled. Nadaljevalo se je izpisovanje novejše strokovne literature in priprava dodatkov k I/in 2. zvezku; začeta seje redakcija črke L.
A/ara vos/ovna podkomisija. Delo je potekalo v več skupinah. Za geografski termi no-idSki slovar so bil i narejeni geslovniki za naslednja področja: kartografija, glaeialno-geo-morfološko izrazje, pedogeografija in biogeografija, visokogorski kras, geoinorfologija, k I i matografija, kraška terminologija, terminologija za idejne smeri v geografiji, turistična geografija, družbena geografija, prometna geografija, splošna geografija, matematična geografija, hidrogeogr&fija, gorsko okolje. Gradivo za geološki terminološki slovarje bilo dopolnjeno z izpisi s področja paleontologije in petrologije; kartoteka obsega 3100U izpisov, Začela se je poskusna redakcija gesel iz paleontologije, geologije in kronosiraii-giafije, Rokopis Meteorološkega terminološkega slovarja je bil glede na pripombe recenzentov dopolnjen; poteka računa I nii ko stavljenje slovarja
Umetnostna podkomisija. Delo je potekalo v skupinah za glasbo, likovno umetnost iti gledališče. Končano je izpisovanje muzikološke literature; začela se je izdelava geslovnika; narejen je od črke A do N, Nadaljevala se je redakcija gesel za likovni terminološki slovar. Sestavlja se geslovnik za gledališki terminološki slovar; narejen je bil od črke A do H,
Bibliotekarska podkomisija.. Za računalniško izpisovanje je bilo pripravljenih deset bibliografskih enot; obravnavani so bili slovenski bibliotekarski izrazi, zbrani po angleški predlogi; narejen je bil geslovnik od črke A do L.
Arheološka podkomisija. Zaradi objektivnih razlogov ni delala.
Z, Leder-Mandni je sodelavka pri nalogi Razvoj terminologije Zli v projektu Program razvoja skupnih osnov znanstvenega in tehniškega informiranja, sieer je opravljala enake funkcije kot prej, enako M, Kalin (prim. Letopis SAZU 39/19S8, I9&9, str.215).
Knjižnica {Ivana Hafner).
V okviru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dela tudi znanstvena knjižnica, ki je sestavni del Biblioteke SAZU.
Aiecinart>djio sodelovanje
Prim. Letopis SAZU 39/193«, 1989. str. 215,
Udeležba na simpozijih in posvetovanjih
Delovna zasedanja komisije Splošnoslovanskega lingvističnega atlasa v Arandjelovtu 31.3.-9.4. in 22.-31.5.: F. Benedik in V. Smole; v Moskvi 16.- 27.10.: F, Benedik.
Iniciativni sestanek o organizaciji dela pri makroprojektu Prometna terminologija popis, definicije, normiranje terminov v Beogradu 10. 5.: Z. Leder-M an c i 11 i.
Mednarodni kongres za Evropski lingvist Li ni atäas v St. Vincentu v Italiji 6.-S.6.. S. Horvat.
Mednarodni znanstveni simpozij Obdobje slovenskega pi"eporoda v Ljubljani 28,30. 6.: V. Nartnik.
15. seminar albanskega jezika. literature in kulture V Priitini 14.-29.8.: M. Snoj. Zborovanje Slavističnega druilva Slovenije v Portorožu 5.-7.10.: J. Guzej in N. Vujnnvič,
4 jugoslovanska konferenca o leksikografiji in leksikologiji na temo Jezik in družba v Zagrebu 11.-I J. 10.: J Černelič, M- Furlan. M HajnSek-Holz. S. Horvat, M Humar. J K eher, M. MerSe, J. Müller, V. Normik, F, Novak in F- Premk.
Panevropski simpozij o računalniški lingvistiki v Dubrovniku 27,-28. 10,: A, Koren in P. Weiss.
Obiski na Inštitutu
Delavci Zavoda za jezik v Zagrebu (ki so se udeleže!i tudi tiskovne konference ob izidu Razprav iz slovanskega jezikoslovja = Logarjev zbornik), 28, 3. Mag. Mile Mamic, Zavod za jezik v Zagrebu (s predavanjem), 17. 5. Doc, dr. Peter Karlik, Filozofska fakulteta v Brnu, 25, 5,
Prof. dr, VI as ta Plevzova, prorektorica Filozofske fakultete Univerzi: Komenskega v Bratislavi, 21. 6.
[Viii. dr. Valerij Mihajlovič Mokienko, dekan Fakultete za rusisLiko v Leningradu, 11.7.
Prof. dr. Rudolf Kuchar, I niti tu t za jezik v Bratislavi. 12. 7., Prol. dr. Nina Mečkovska, Beloruska državna univerza v Minsk ti, 13. 7. Doc. dr. Stanislaw Gaj da, Inštitut Za filologijo v Opolu, 14,7.
Delo Inštituta, se posebej delo ¿a Slovar slovenskega knjižnega jezika, je bilo ob obiskih predstavljeno (M. Hajnšck-Holz) naslednjim skupinam: Študentom sla V is like i/ Giessna 25. 5.. učencem četrtih razredov Srednje Sole agruživiLke sLruke iz Kamnika 10, 2,, učencem Srednje družboslovne šole iz Ljubljane 27. 2., Učencem Srednje družboslovne šole iz Stične 30. 5, in učencem Osnovne šole Ivan Cankar Z Vrhnike 26. 10.
Jezikovno svetovanje, lektoriranje in drugo
Sodelavci Inštituta so v ustni in pisni obliki odgovarjali delovnim organizacijam in posameznikom na različna jezikovna vprašanja.
Lektorirali so monografska dela in revialne prispevke, tako npr, Biološki ves mi k (M Hajnšck-Holz), Socialno delu (A. Gložančev), Varstvo spomenikov (L, Bokali. Letopis SAZU za leto 1988 in Koper med Rimom in Benetkami (Z. Leder-Mancim). Vojna higiena. Enciklopedija Slovenije 111., Okvare s Lopa I a in nog. Diagnostika in zdravljenje ankilozi-rajoicga spundililisa (C. Tavzes). Jezikovno priredbo 2a zbirko Zbrana dela slu venski h pesnikov in pisateljev (F. S. Finžgar, J. Kozak) sta Opravili M. Humar in J. Snuj.
PREDAVANJA
Ivana Černelič
Glagoli in glagolske oblike t. morfemom in njih prikaz v slovarju. Referat na 4.jugo-slovanski konferenci o leksikografiji in leksikologijj Jezik in družba, Zagreb, 12. 10,
Metka Furlan
Etimološki slovar- za koga in kčiku, Referat na4, jugoslovanski konferenci o leksikografi ji m leksikologiji Jezik in družba, Zagreb, 13. 10.
Milena Ha jnšek-Holz
vpra&mje narečni- icksjjfe V Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Referat na 4, jugoslovanski konferenci o leksikografiji in leksikologiji Jezik in družba. Zagreb, 12. 10
Sonja Horvat
tiazeobgija kasteiskega slovarja. Referat na 4. jugoslovanski konferenci o leksikografiji in leksikologiji Jez.ik in družba. Zagreb, 11,10,
Notranjski govori med Postojno in Razdrtim. Predavanje v L i 11 g vis Iii nem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana, 13. 11.
Marjeta Humar
Slovenska papirniška terminologija. Referat na 4. jugoslovanski kan it renči o leksikogra-fiji in leksikologiji Jezik in družba. Zagreb, 13, 10.
Janez Keber
izvor imen na Slovenskem. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske Ta kulte le v Ljubljani Ljuhljana. 27. 3.
Izmenska leksika in irazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Referat na 4. jugoslovanski konferenci o leksikografiji in leksikologiji Jezik in druiba. Zagreb, 12, 10.
Razmj'iJjanja o besedah in imenih Ciklus 20 leksikoluško-frazeoloških prispevkov na Radiu Ljubljana.
Majda Merit
Giagolski vid v Dalmatinovi Bibliji ob naslonitvi no Lutrov prevodni zgled. Referat na 4, jugoslovanski konferenci o leksikografiji in leksikologiji Jezik in družba. Zagreb, II. L0.
Jakob Müller
Shrvarskit razvrščanje pomenov pri samostalnikih. Referat na 4, jugoslovanski konferenci o leksikografiji in leksikologiji Jezik in družba, Zagreb, 13. 10,
Vladimir Nartntk
Ivan Cankar in Ilirija. Referat na mednarodnem simpoziju Obdobje slovenskega preporoda. Ljubijatia, 28. 6,
Oüramaia naglušnih dvojnic: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika Referat na 4, jugoslovanski konferenci o leksikografiji in lek.sikologiji Jezik in družba. Zagreb. 11. 10.
France Novak
Vpraáanje gradiva za zgodovinski slovar. Referat na 4, jugoslovanski konferenci o leksikografiji in leksikologiji Jezik in družba. Zagreb, 11- 10.
Fruneka Prem k
Problematika psaimuke uvodne (čelne) terminologije v slovenskih prevodih 16. s tole i ja. Referat na 4. jugoslovanski konferenci o leksikografiji in leksikologiji Jezik in družba. Zagreb, II !0
Peter Weiss
Johannes Frischauf v Zgornji Savinjski dolini. Predavanje V okviru prireditve Mesec kuiture. Mnziije, 24. 2.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 338-339.
INST1TUT ZA ARHEOLOGIJO
Paleolitska raziskovanja (Ivan Turk, dr. Mitja Brodar, Janez Dirjec), Po dvoletnem premoru jsmo letos začeli nov ciklus sistematičnih izkopavanj v palcolit.skem najdišču Divje babe, Namen novih izkopavanj, ki potekajo pod bistveno
boljšimi tehničnimi pogoji, je raziskati notranjost jame z moderno tehniko in metodo (sejanje in spiranje se dim en tov, ko bo zgrajena žičnica; uporaba statistike) in z natančnostjo in zanesljivostjo, kakršna je v veljavi v razvitem svetu, llktaii bi na novo pridobljenem gradivu preverili naše dosedanje hipoteze o formiranju najdišča in o dejavnikih, ki so pri tem sodelovali.
letošnja izkopavanja, osma po vrsti, su zajela površino 68 mJ v oddaljenosti do 21 m od vhoda. Raziskali smo prve tri plasti, ki so bile v vhodnem delu paleolksko sterilne, v notranjosti jame pa se je pokazalo, da vsaj ena plast vsebuje zelo pomembne paleolitske najdbe, na osnovi katerih bo možno odslej Divje babe vključiti v še vedno aktualno diskusijo o prehodu iz srednjega v mlajši palcolitik v slovenskem in širšem prostoru. Na novo raziskane plasti so dale tudi zelo bogate paleontoluške najdbe, ki hodo bistveno dopolnile naše znanje o tem najdišču.
Večje sotidažne akcije smo izvedli v štirih jamah in pri tem v dveh odkrili pestro pleistocensko favno (Babni Dol pri Ljubljani, Jama velikih podkovnjakuv pri Črnotičah), dve sondi pa sta bili paleolitsko negativni. Sondiranja v obeh jamah s pleistocensko favno bomo nadaljevali, ker obstaja upanje za odkritje novih paleolitskih najdišč.
Ogledali smo si 19 novih jam, največ v Kamniških in Julijskih alpah, kjer načrtujemo tudi sistematične sonda i ne akcije. Pri paleolilski topografiji smo našli dve novi najdišči sileksov še neznane starosti: eno pri Blatni Brezovici na Ljubljanskem barju, drugo pri Planinskem domu Pristava v Javorniškem rov tu.
Za objavo pripravljamo novo studijo o kostnih odlomkih iz Divjih bab in kronostra-tigrafijo Divjih bab na osnovi 27 AMS radiokarbonskih datacij, ki so nam jih naredili v Kanadi (v sodelovanju z D, E. Nelsonom, Simon Eraser University, Canada). V tisk smo dali študijo o luknjah v kosteh nosoroga Lz Dolarje ve jame pri Logatcu, študijo o E. i. košienih gumbih iz Divjih bab in objavo Apnarjeve jame pri Libojaiv Za tisk je pripravljena objava Ciganske jame v Zeljnah. Pripravljamo elaborat izkopavanj Divje babe 1989- Pri proučevanju populacij fosilnih medvedov smo se povezali z Dj, ifubet om. Veterinarski fakultet Zagreb, ki je poverjenik International Conference on Bear Research and Management za Jugoslavijo.
Raziskovanje ueoHtika in eneolitika (dr. France Leben).
Prazgodovinsko gradivo večletnih sistematičnih izkopavanj v jamah Trhlovei in Mali Tri g lave i obdelujemo Hkrati proučujemo tvarno kulturo kraškega neolitika in eneolitika in primerjalno gradivo 17 predalpskega, panonskega ler jadranskega območja. Dokumentacijo neolitske. eneolitske in /godnjebronaslodobne poselitve Slovenije in sosednjih pokrajin sproti registriramo in dokumentiramo v okviru regionalnih in kulturno-civiliza-cijskih enot. Specialno vodimo in dopolnjujemo pri nas edino speleoarheološko karto jugovzhodnega alpskega prostora.
Obdelali smo izkopano gradivo poz noan ličnega kaste!a pri Martinj Hribu na Logaški planoti. Pri sondiranjih v »Jami v Petrinjski gmajni* na Koprskem pa smo med drugimi starejšimi prazgodovinskimi najdbami v globljih holocenskih plasteh našli tudi okrašeno keramiko, značilno za srednji neolitik oz, danilsko kulturo; to so doslej v Sloveniji najstarejše neolitske najdbe,
Prazgodovinska raziskovanja Janez Dular, Dragan Božič, Sneža Tecco-Hvala, Janez Dirjec).
Študij poselitve jugovzhodnih Alp v železni dobi smo tudi letos nadaljevali s polnim zamahom. Tako so bila rekognoSeirana obsežna področja V zahodnem delu novomeške topografske regije (enote Dvor. Trebnje, Velika Loka. Veliki Gaber in Žužemberk)- Za vsa ugotovljena najdišča so bili narejeni Zapisniki geodetske i z mere, podatki pa SO ie vneseni v računalniško obdelano podatkovno banko. Terenska dela smo opravili na petih naseljih v M i renski in Temeniški dolini. To SO Kincelj nad Trbmeem, Vesela gora v Brinju, žempoh nad Ostrožilikon, Gradišče pri Trebnjem in Sv. Ana nad Vrhpečjo. Izkopane sonde so dale pomembne podatke O snu k t uri in stratigrafiji naselbin v tem
kontu Dolenjske, o čemer nismo doslej vedeli praktično ničesar. Elaborati vseh izkopavanj so narejeni, terenske izsledke smo pričeli pripravljati za objavo
Dokončali smo dokumentacijo gradiva s Ptujskega gradu, Srednješolskega centra v Ptuju in iz Gornje Radgoile. S tem delom smo zbrali gradivo iz Lreh pomembnih poznobiouastudobnill in železnodohnih naselij na Štajerskem, ki ga bomo v naslednjih leLih tipološko in kulturnohistorično analizirali.
Ker je pretežni del najdb moknonoške skupine, ki so bile odkrite pred prvo svetovno vojno, brez podatkov o naj d i Sin i h okoliščinah, smo načrtno pregledali več arhivskih fondov, v katerih so shranjena poročila o izkopavanjih in naključnih najdbah. Ta poročila se nanašajo zlasti na odkritja ¡atenskih grobov na Magda len ski gori pri Šmarju, pri Beli Cerkvi, pri Mokronogu, v Va lični vasi, Podzemlju, Novem mestu, Dobravi pri Dobrniču, na Roj a h pri Moravčah in v Dobovici blizu Dol pri Litiji, Najpomembnejši fondi so Pri v a la K. Dežjnana, A. Mullnerja in J . Pečnika, Deijslni zbor-De žel ni odbor 1X-5 (Deželni muzej), Centralna komisija za varstvo spomenikov na Dunaju. Kranjske najdbe (vsi v Arhivu SR Slovenije), pisma J. Pečnika in I Ku&ljana kustosu J. Szombathvju (izvirniki v Naravoslovnem muzeju na Dunaju, prepisi v Ljubljani), akti Deželnega muzeja (v Narodnem muzeju v Ljubljani) in zapuščina S, Rutarja (v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani).
Antična raziskovanja (dr, Marjeta Šašel-Kos, mag. Jana Horvat), Z j natis je bila pripravljena monografija J. Horvat in M- Sašel-Kos, Nauportus, ki vsebuje topografski pregled arheoloških najdišč v okolici Vrhnike, analizo epigrafskih in literarnih virov ter obdelavo arheološkega gradiva in katalog- tlelo na rimskih napisih Dardanije za serijo Inscriptions de la Mésie Supérieur se je nadaljevalo. Zbirali smo gradivo irt urejali kartoteko in foroteko rimskih spomenikov s Kosova, Zbrali smo skoraj vse gradivo, ki ga je potrebno dopolniti še i najnovejšimi eplgrafskinii najdbami. Nadaljevali smo preverjanje objavljenih napisov v stari strokovni literaturi in primerjanje starih objav s poznejšimi. Skušali smo identificirati Se neopredeljene filme s posnetki napisov in nekatere neidentificirane fotografije .spomenikov.
Nadaljevali smo zbiranje študijskega gradiva za oris Darda ni je v rimskem obdobju. Zhrali smo precej podatkov o Dardaneih v antični literaturi in na epigrafskih spomenikih, najdenih izven meja antične Pardanije, Nadaljujemo zbiranje bibliografskih podatkov iz modeme strokovne literature, ki obravnava različne aspekie zgodovine Dardanije v antiki.
Tudi letos smo nadaljeval: evidentiranje latinskih napisov Jugoslavije, ki pomeni vsakoletni prispevek za francosko strokovno revijo »L'Année épi graphique«. Ta letno izhaja v Parizu in prinaša pregled vseh novoobjavljenih napisov nekdanjega rimskega imperija, Letos smo zbrali okoli 70 napisov,
V okviruene od prioritetnih inštitutskih tem - »Antični literarni viri za vzhodnoalpski prostor in zahodni Balkanu - smo zbrali literarno in epigrafsko gradivo in napisali osnutek Študije, v kateri smo obravnavali historično problematiko grške legende o Kadmu in Harmoniji pri Enhelejeih,
Mag. Jana Horvat je dobila dvoletno Štipendijo Raziskovalne skupnosti Slovenije za Študij provineialne rimske arheologije na univerzi v Miinchnu.
Raziskovanje preseljevanja ljudstev (dr. Slavko Ciglenečki).
Letos smo sistematično raziskovali utrdbe na Notranjskem, Primorskem in v HrvaŠkem Zagorju. Posebej važni so izsledki m ikro topografije ulrdb v dolini Reke, kjer posebej izpostavljamo Gradišče nad Knežakom in Gradišče na Cepili, obe re util i žira ni v poznoantičnem času. V naslednji lazi bo potrebno preiti na sistematičen izris utrdb in manjše sondaže. Koncentracija najdišč pa postavlja predvsem vprašanje ali gre v poznoantičnem obdobju za pri bežni ško regijo ali le za pas ulrdb ob sieer domnevani važnejši rimski eesti,
Po že ustaljenih principih smo vnašali podatke o zgodnjekrščanski arhitekturi na prostoru llirika in pripravljali Studijo o pomenu sakralne arhitekture za da tac i jo in opredeljevanje posameznih strateških virov.
V .sklopu akcije za objavo poznoantičnega gradiva s Tinja nad Loko pri Žusmu smo največjo pozornost posvetili grobi hišni keramiki, ki je na tej lokaciji najpomembnejša za podrobnejšo opredelitev posameznih kompleksov in razločevanje poznoantičnega od slovanskega s trat uma. V ta namen smo pritegnili analogije in rezultate raziskav iz bosanskega prostora, Dalmacije in Derdapa, kjer nekateri zaključeni kompleksi s keramiko omogočajo že prve zanesljivejše povezave in trdnejšo kronološko postavitev.
Dr. Slavko Ciglenečki je dobil Štipendijo Ilumboldtove fondacije in odšel na enoletno izpopolnjevanje v Bonn.
Slaruslovanska raziskovanja (dr. Andrej Pleterski).
Zaceli smo načrtno graditi računalniško banko podatkov za področje mod Češko in Jadranom. Furlanijo in Ran on i jo v zgodnjem srednjem veku. Obsegala bo tri sklope: podatke o najdiščih, grobovih, predmetih, vse z zadevno literaturo. VneSeni so bili začetni podatki za 1138 najdišč (Avstrija 618, Slovenija 337, Istra 183) in 2435 grobov (Avstrija 367, Slovenija 1S41, Istra 227), Za vsa najdišča Slovenije so bile urejene dukumetaci jske mape, ki obsegajo vse objavljene podatke. Kol poizkus računalniške obdelave zbranega gradiva je bilo obdelano zgodnjesrednjeveško grobišče v llohenbergtt na Štajerskem. Narejena je bila tudi kartografska osnova za obravnavano področje, V iskanju novih nioinosti. ki jih ponujajo interdisciplinarne povezave, srno skupaj z Avdiovizualnim lahoratorijem ZKC ter Nikosom tausidisom (FF Skopje) izvedli etnoar-heološko raziskavo kulta Peruna, kol seje do danes ohranil v vasi Dej lovce v Makedoniji.
Arheološka topografija (dr. Siavko Ciglenečki, Janez Ditjec, dr. Janez Dular, mag. Jana Horvat, dv. Andrej Pleterski, Ivan Turk).
Nadaljevali smo obdelavo terenskih podatkov ¿a objavo topogralskega področja Celju. Izdelani so bili zapisniki za enote Jurklošter, Petrovče, Rečica, Rimske toplice, Za to področje in celotno nekdanjo Sp. Štajersko smo tudi 2birali arhivsko gradivo, ki se nam je ohranilo v tondu Spomeniškega urada z Dunaja, in ki ga zdaj hrani Arhiv Slovenije. Potekalo pa je tudi pripravljalno delo za mestno topografijo Celja.
Dokumentacija arheološkega gradiva in arhivov (Janez Ditjec, Andreja Dolenc-Vičič, Sneža Tecco-tlvala, Breda Justin, Dragica Knifie-Lunder).
Podatkovna zbirka ža kataster arheoloških najdišč Slovenije obsega 25S enot. Za arheološko topografijo Slovenije, ki ima 305 enot, poteka tekoče izpisovanje m urejanje literature po najdiščih iz nekaterih lokalnih, predvsem pa iz osrednjih publikacij.
Drugi sklop zajema pripravo, izdelavo, inventarizacijo in računalniški vnos skic geodetskih posnetkov prazgodovinskih gradišč in gomil (Cvinger nad Koriti, Gomile pri Dobravi, Gomile na Vin kov s m vrhu, Gradec na Vinkovem vrhu. Gradišče nad Valično vasjo, Koželjeva liosta pri Revi, Makovec nad Zagorico, Mali vrb nad Srednjim Globodo-lom. Plešivica nad Drenjem, Stari grad nad Seli pri Sumberku, Gradišče nad Pri makovi m), antičnih loka I i ter Vrhnike in poznoantičnih postojank (Veliki vrh nad Osredkom pri Podsrcdi. Gradišči pri K nečak ti Liniherk, Grad i na Kovači, Reljino selo, Čuker v \l okrom polju. Koš tur v Dabrici pri Sloeu. Zidani gaber nad Mihovim) ter srednjeveškega grobišča Hohenberg, Obdelanih je 62 enot,
Fotoieka: negoleka se je povečala za 1212 inventarnih številk, diateka leica formata za 2209. diateka 6 X 6 za 60 inventarnih številk. Hkrati je potekala vezava kontaktnih kopij (9 snopiče^' po 40 listov. 2 snopiča sta pripravljena za vezavo).
Arhivski fond se je povečal za elaboratov in poročil ter 6 topografskih dnevnikov in zapisnikov. V celoti je pregledan arhiv Centralne komisije na Dunaju (Najdišča Kranjske, Štajerske in Primorske), dokumenti so urejeni in skoraj v ccloli preslikani, medtem ko transkribeija in invenlarizacija še tečeta. Pridobljena in urejena je Se korespondenca, ki sodi v Ion d zapuščine J. Szombalhyja (med leti 18S3-1892 in 1907) in se nanaša na arheološko najdišče Most na Soči, Pregledana, deloma preslikana in transkribirana je tudi zapuščina W, Se h m i da v graSkem Deželnem muzeju (Puščava nad Starim trgom, Ptuj, Bohinj). Prav tako pa je pregledano in deloma preslikano tudi gradivo privatnih zapuščin Miillnerja, Dež mana, Pečnika in Hitzingerjn ter fond Deželni zbor in Deželni odbor IX/S (Deželni muzej od 1875-1918) v Arhivu SR Slovenije.
Arheološki vestnih (Dragan Boži;, Iv.in Türk).
Izdali stiki dvojno številko Arheološkega vesiuika (39-40. J 9Ö8—Ä9> (prim. str, 241—243). Recenzentu je oddano gradivu Sašlovega zbornika, ki bo izšel kot 4!, letnik Arheološkega ves mika (1990),
Inštitutska knjižnica (Primoi. Pavlin).
S 7 internimi akcesijamj se je k nji in i fond povečal za 1004 enote, Sezname akcesij MS10 pošiljali na 35 naslovov. Na dom smo izposodili 528, v čitalnici pa 240 zvezkov. Opravili smo revizijo fonda dvojnic. Biblioteki SAZU smo posredovali predloge za nakup i ji vzpostavili 7 novih rednih zamenjav s tuj j no-
Obiski na InStitutil
Na inštitutu se je mudilo več domačih iti mjih strokovnjakov: G. Cuseitu (Trst), LS. Demo in Z. Demo (Zagreb), Dick-Schmidt (Dunaj), H. Grassl (Gradec), Z. Gregi (Zagreb), A. l.ippert (Innsbruck), D. E. Nelson (Burnaby, Canada), H. Parzmger (München), G. Raben der (Dunaj), F, Tassaux (Pau), G, Tomtnedi (Innsbruck), C- Zaccharia (Trst).
Studijska po tu vanj a
J. Horvat 10.3. 9.4, v knjižnici Rtmsku-germanske komisije Nemškega arheološkega inštituta v Frankfurtu študij arhitekture poznorepublikanskega obdobja v Sredozemlju in rimske bronaste posode; 10.-26 4. potovanje po arheoloških najdiščih v Porenju, ogled arheološkega gradiva v muzejih: Trier, Bonn, Köln, Krefeld, Nijmegen, Stuttgart, Rotte ti burg, Kottweil.
A. Pieterski 6. S. ogled razstave 0 Brani miru in Bribirju v Zagrebu; B.-19.5. študijski obisk v Gradcu; 19. 6. ogled izkopavanja v Peggau-u na Štajerskem; 31.7.—4.8. na ekspcdiciji v Makedoniji.
M, Sašei-Kos 23.1.-3 2. in 10.-17.3. na Dunaju, študij v nacionalni knjižnici in v knjižnicah Inštitutov za antično zgodovino in ep i grafi ko in klasično Fi I o logi j o; 12.-30.9. v Angliji ŠLudij v knjižnici Society Promotion of Roman Studies in obisk več muzejev.
PREDAVANJA, REFERATI
Marjeta Saše!-Kos
Po sledovih Kadma in Harmonije. Slovensko arheološko društvo, Ljubljana, S. 9. Auf den Spuren von Kadmos und Harmonin. Universität Graz, 19, 10,
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 339-341.
ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA
Gospodarska jn družbena zgodovina Slovencev (dr. Ferdo Gest fin. dr. Sergij Vilfan, dr. Uogo Grafenauer, dr Darja Mihelič, Janez šumrada, dr. Vinko Rajšp, mag. Eva Holz, mag. Stane Granda, Dušan Kos, prof. dr, Peter Vodopivet, prof. dr, Vlasto Žemljic, dr. Olga Janša-Zorn, prof. Ema Umek, prof. Majda Žontar, prof. S and i Sitar, ing. Tadej Brate, prof. Maruša Pieterski),
Priprave za naslednji zvezek enciklopedične obravnave gospodarske in družbene zgodovine Slovencev, Zgodovina prometa na Slovenskem, vodi akad. prof. dr. Ferdo Gestrin. Delo je oteženo, ker so zunanji sodelavci zelo zaposleni, inštitut pa nima toliko sredstev, da hi sklepal "L njimi ustrezne pogodbe. Delavce inštituta ovira nizka stopnja urejenosti relevantnega arhivskega gradiva in pomanjkanje sredstev za delo v tujih arhivih. Kljub temu upamo, da ho prihodnje leto delo prešlo v zaključno fazo vsaj pri cestnem in pomorskem prometu.
Začelo se je evidentiranje in zbiranje gradiva za monografsko obdelavo Neagrarnega gospodarstva in družbe v slovenskih deželah v 14. stoletju.
Izdelanih je bilo več manjših raziskav o merah, embalaži in denarju. Analizirano je bilo vsakdanje življenje v času baroka na podlagi podatkov piranskega arhiva. Dokončana je bila razprava o začetkih delniških družb na Slovenskem.
Problemi slovenske politične zgodovine od konca 18. stoletja do leta 191S (Janez Sumrada, mag- Stane Granda, dr. Branko Marušič, mag. Eva Holz, dr. Vinko Rajšp, dr, Sergij Vilfan),
V	zaključni lazi je raziskava temeljnih problemov Ilirskih provinc. Pregledati je treba še gradivo v nekaterih francoskih arhivih.
Na podlagi časopisa Presse, Triester Lloyd in nekaj arhivskega gradiva je bila izdelana in objavljena delna analiza O nacionalnih prepirih V današnji Slovenski Istri. Nadrobneje so bile analizirane tudi frankfurtske volitve leta 1843/49 v novomeškem volilnem okraju. Pozorneje kot dt>slcj je bilo obdelano socialno vprašanje.
Izdelana je bila monografska analiza pisanja dunajskih dnevnikov o slovenski politiki v letih 1870 in 1871, kije bila predložena in ohranjena kot doktorska disertacija, Začele so se priprave za obsežnejšo raziskavo o življenju Primorcev med I. svetovno vojno,
Historična topografija in kolonizacija slovenskega ozemlja (Janez Sum rada, dr. Božo Otorepec, dr. Darja Mihelič, Dušan Kos),
Izšel je seznam oblik krajevnih imen kot tretji ¿vezek Blazni ko ve Historične topografije slovenske Štajerske in jug, dela Koroške do leta 1500. Na njegovi podlagi je potekalo tudi revidiranje gradiva, kar je pripeljalo do razrešitve nekaterih nelokaliziranih loponimov. Stalno poteka tudi preverjanje identilikaeije toponimov za Kranjsko. Opravljene So bile tehnične priprave za računalniško obdelavo topografske datoteke Zu Primorsko in dodatkov h Kosov i Kranjski.
V	pripravi je izdaja vodiča po virih za slovensko zgodovino iz knjig oglejskih kanclerjev in privatnih notarjev iz Čedada in Vidma od druge polovice 13. do začetka 15. stoletja. Izpisanih je bilo okoli 300 strani z okoli 1100 enotami ter IJ strani Ordinationen clericales z imeni duhovnikov.
Edicija virov do leta 191S in biliogralija za zgodovino Slovencev (dr. Božo Otorepec. dr. Darja Mihelič, Dušan Kos. Janez &unnada, mag, Slane Granda. dr. Branko Marušič. mag. Eva Holz. dr. Bogo Grafenauer, pro(. dr. Vasilij Meli k. dr, Jože Mlinarič. mag. Boris Gombač).
Na novo je bilo narejenih 283 transkripcij listin grofov Celjskih iz let 1301-1465 s podrobnimi opisi pečatov na njih in navedbo objav oziroma uporabe v literaturi, Transkribiranih je bilo tudi 45 listin stiškega samostana od 13, do 15. stoletja, katerih tekst je bil doslej neznan in predstavljajo veliko pridobitev gradiva Centralne kartoteke srednjeveških listin za Slovenijo. Za edicijo fevdnih knjig Celjskih so bili identificirani topos imi za njihovo knjigo iz let 1436-1456. Za diploma t arij Zovneško-Celj škili iz le i I 130-1456 je bila pregledana ki"onološka kartoteka dr. Franca Kosa Za leta 1412 -1456,
Zaradi naknadne najdbe urbarja je bilo treba dopolniti Urbarje Za Belo krajino in Žumberk od ¡5. do IS. stoletja. Tako se je oddaja rokopisa precej zavlekla.
Dokončana je računalniška obdelava gradiva o tržaškem pomorskem prometu v letu 1759/60.
Za pripravo objave virov za revolucionarno lelo 1848/49 je bil pregledan del loitda deželne vlade za Kranjsko. Skupaj z obsežnejšim komentarjem je bi!a objavljena peticija sosesk v farah Osp, Loka, Kubcd in Tinjan proli nameram poitalijančevanja njihovega naroda. V Hišnem, dvornem in državnem arhivu na Dunaju je bilo pregledanih 19 lase i k lov gradiva. Odbranih je bilo nekaj sto kopij. Evidentirano je bilu (udi Zelo pomembno gradivo novomeške kresije iz tega leta, za katero je doslej veljalo, da je bilo uničeno v povojni dobi. Z vidika poročanja in odnosa do Slovencev je bil pregledan Grat zer Ze i tung 1S 48/49.
Obdelanih je bilo okoli 400 pisem iz zapuščine Henrika Tu me. V teku je poskusna redakcija in reševanje nekaterih vsebinskih in formalnih vprašanj.
Nadaljevalo se je delo za historično bibliografijo V letih 1987-1990,

Tiskovne konference, javfff; predstavitve raziskav Branku MaruSič:
Knjige Mohorjeve družbi:. Nova Gorica, 13-1.
Izdajateljska dejavnost goriškega Instituto di stori o e religiosa. Nova Gorica, 16 3. Lojze Bratuž. Prj petdesetih letih Gorica, S. 5.
Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih
Studijsko srečanje o Virgilu Sčeku. Komen, 18, 3,: B. Marušič. Okrogla miza o Henriku Tumi. Gorica. 31. 3.: B, Marušič,
Žena v gospodarstvu od ! 3. do 18. stoletja. Pratu (Italija), 3 15, 4.: D. Mihelič. Le Códice íiiplomatico lstnano e le ioni i per la stori a di Trieste e dell'lstria dalla divulgazione a stampa alia banca dati, Rovinj, S: D Mihelič, J. Šumrada.
Prisolnost in vloga Slovencev v razvoju Goriike. Gorica, I I —12. 5.: R Marušič, Regí me fascista e fascismo loeale nelle regioui deli'Italia nordonentale, Temi della stonografia e i poteši della ricerca. Videm (Ud i ne), 13, 5.: 8. MaruSiČ-
Okrogla miza oh prvem taboru slovenskih kmetov, V i polže, 14. 5.; B. MaruJič. Primorska 1945-1947. Nova Gorica, 19- 5,: B- MaruSif,
Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci- Modinci (Avstrija), 3.-7, 7,: E. Holz, S- Granda.
Metode in problemi proučevanja vsakdanjega življenja v času baroka, St. Polten (Avstrija), 10,-13- 7-: D. Mihelii.
Pazinski memorijal- Pazin, 22, 9: B. Marušič.
BlnSko smučanje - dediščina in izziv. Snežnik, 28.-29, 9.: J. S um rada.
23. zasedanje jugoslovansko-češkoslovaške zgodovinske komisije, Brno, 9 ! 3. 10.: E.
Ho! z
400-lemica Svete Gore. Sveta Gora, 27, 10,; B. Marušič, V. Rajip, S. Granda. Okrogla miza o zgodovini Svete Gore. Nova Gorica, 10. 1 I., in Trst, 13. 11 : B. Maruiič. Odmev francoske revolucije in Spomin nanjo v narodni zavesti v 19. in 20. stoletju. Ljubljana, 20.-21. 11.; J. Sumrada, E. Hoiz, S. Granda.
300 let Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske. Ljubljana, 7,—S. 12,: D Mihelič, J. Sumrada, S, Granda, E. Holz.
La Mittelcunopa negli anni venti: Culture e societa. Gorica, 7,-9, 12,: B. Marušič,
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPF.VK1 NA RTV Kva H o k
Ntefrateri vidnejši kulturnopolitični delavci Češkega rodu na Slovenskem v času med oienia vojnama, 23, zasedanje češkoslovaško-jugoslovanske zgodovinske komisije. Brno, 10. 10.
Branko Marušič
Prispevki ra zgodovinski pregled slovenske prisotnosti na Goriškem. Gorica, 11.5. Tabori na Primorskem- Vipolže, 14. 5,
Lii storiograña sJovena íuí fascismo nal penado 1920-1941. Videm, 13. 5. Muzejsi t-'o na Slovenskem. RAT, Trst, 15. 5.
Darja Mihelič
De Francescijev Chartularium Piranense in Códice Diplomático ísthario. Rovinj, 9. 5. Vsakdanje življenje obalnega mesta v luči različnih piranskih virov. St, Polten, 10, 5, Mesni j vsakdan v obdobju baroka v luči različnih piranskih virov (Piran, 1600-1602). Piran, 9, II.
Latinsko gradivo obalnih mest nekdanje beneške Istre, Ljubljana, 25- II-Starejia zgodovina Slovencev v Slavi Vojvodine Kranjske. Ljubljana, 7. 12,
Bužo Otorepec
O najstarejši zgodovini Braslovč ¡n a trškem grbu. Braslovóe, 19. II.
Vinku Raj&p
Romanju na Slovenskem v 16, Stoletju. Sveta Gora, 27. 10. Janez Sumruda
Gradivo za zgodovino Slovencev di Franc Kos e d Ctidice di Pietro Kandier. Rov in j,
9. 5.
Prispevek k zgodovini začetkov sodobnega smučanja na Slovenskem. Snežnik, 29, 9, Vodnikov narodno politični pngram, Ljubljana, 21. 11.
Valvasorjev angleški sodobnik Edvard Browne v slovenskih deželah leta 1669. Ljubljana, 7, 12.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA SIR. 341-343
UMETNOSTNOZGODOVTNSKI INSTITUT FRANCETA STELETA
Arhitektura poznega 16. in 17. stoletja na Slovenskem (Blaž Res man).
Temeljiteje je bila pregledana arhitektura v Širšem okolju Radovljice in Cerkelj. Razen nadrobne analize in dokumentacije stavb in stavbnih faz 16. in 17. stoletja so bile topografsko registrirane tudi zgodnejše in poznejše stavbne sestavine, kar je narekovala tudi ekonomika terenskega dela. Dokumentirana je bila tudi kiparska in slikarska oprema kot temelj za načrtovano sestavo topografij: Terensko delo je spremljalo intenzivno zbiranje in presojanje arhivalnih virov in dosedanje literature o pregledanih spomenikih, kar je prineslo več korektur njihove dosedanje opredelitve pa tudi podatkov o nekaterih umetnikih in podobarjih, - Posebna raziskava je veljala vplivom jezuitske arhitekture oz. njenega stavbnega tipa v našem stavbarstvu 17. stoletja. - Delno je zajela raziskava tudi problem protestantske molilmce v Govč.ah pri Žalcu in v novi luči se je nakazal nastanek »lutrovske kapele* pri gradu v Sevnici.
Dopolnilni Študij slikarstva 17. poletja na Slovenskem (dr. Emil i j ari Cevc).
Ob pisanju obširnejše monografije o slikarstvu 17, stoletja na Slovenskem so bile potrebne nekatere revizije, ki zadevajo predvsem spomenike druge polovice stoletja, Ugotovljeni so bili novi slogovni impulzi tako od italijansko-furianske smeri kot od severne in premaknile so se tudi nekatere doslej veljavne dataeije, Pomnožilo se je število evidentiranih spomenikov, zlasti tistih iz poljudne plasti; prav ti so zgovorni kot svojevrsten odmev glavne, toda le redko kontinuirane stilnorazvojne linije, V zvezi z Valvasorjevimi obletnicami seje usmerilo raziskovanje v njegov umetnostni krog, saj so arhivalili viri odkrili nove strani njegovega meeenslva Lil mentorstva, pri čemer je vrsta slikarjev doživela novo ovrednotenje in biografske korekture in tudi osebni Valvasorjev risarski opus seje izkazal v ostrejših obrisih. Dodatni študij Celjskega stropa, več kol lokalno pomembnega spomenika zgodnjega 17, stoletja, je razkril njegovo naročniško ozadje, ikonološko vsebino in izhodišče, ne pa tudi imen slikarja ter njegovega sodelavca, Podobno velja tudi za anonimnega avtorja stenskih slikarij v lutrovski kapeli v Sevnici,
Arhitektura 19. in zgodnjega 20. stoletju na Slovenskem (dr. Damjan Prelovšek).
Intenzivno delo se je usmerilo v raziskavo slogovnega razvoja, dela in življenja arhitekta Jožeta Plečnika, o katerem je v pripravi večja monografija. Študij v Pragi je bil namenjen tamkajšnjemu Plečnikovemu opusu, hkrati pa češki baročni arhitekturi, študij v Berlinu pa predvsem delu arh. Schinkla in njegovim vplivom; Sebinklovi dnevniki in risbe zadevajo tudi naše kraje, ki jih je arhitekt obiskal med potu vanje m v Italijo. Prelovškovi obiski v tujini so tamkaj posredovali informacije o našem umetnostnem življenju od baroka do novejših dni, navezali nove stike s tujimi strokovnimi kolegi in sprožili njihov interes za naš ustvarjalni delež v evropskem umetnostnem profilu. -Arhivske raziskave so osvetlile tudi več detajlnih baročnih prublemov tako v arhitekturi kot v kiparstvu.
Zbiranje in redigiranje virov m umetnostno zgodovino Slovenije (Ana Lavrič). Pregledana je bila vsa ohranjena rokopisna ostalina Aleša Delničarja in kritično prepisan njegov rokopis »Descriptio Urbis Patavinae, ... Venctiae. ... Perugiae", ki je bil doslej sicer ie predstavljen, a ga je bilo vredno nadrobneje analizirati v kontekstu 7 drugim Aleševim opusom; nadroben komentarje v delu - Pregledana in Izpisana so bita poročila o v izitaeijah škofa Scarlichija iz leta 1631, ki so zelo pomemben u met nosi nozgo-dovinski vir. Pregled arhivskega gradiva dopolnjujejo zbrani podatki o posamičnih cerkvah, slikah in plastikah,
Dokumentacijsko gradivo za umetnostna zgodovino slovenskega ozemlja (dr. Emili-jan Cevc. Ana Lavrič dr. Damjan Prelovšek, Blaž Res man, Vida Stanovnik, Borut Uršič).
Gi'adlvo smo zbirali na terenskih raziskavah, iz arhivskih virov, z izpiski in fotokopijami iz starejše strokovne literature. Dopolnjevali smo specialne kartoteke spomenikov, umetnikov, krajev, ikonografskih motivov in patrocinijev. Začelo se je intenzivno preurejanje in kontrola topografske kartoLcke. ki bo prilagojena današnji toponomastiki.
Knjižnica je v letu pridobila 200 zvezkov revij m i00 knjig. Ker pa oprem« inštituta Še vedno ni končana, je bilo delo knjižnice otežkočeno. Sproti naslaja geselski katalog, inštitutski abecedni imenski katalog je usklajen s katalogom Ceniralne biblioteke SA7U.
Za objavo se pripravlja obširna bibliografija u m etnos t nozgodo vinskega gradiva v Bleiweisuvih Novicah,
Udeležba in organizacija strokovnih srečanj.
V okviru baročne sekcije Umemostnozgodovinskega društva Slovenije je institut organiziral (predvsem s trudom B, Uršiča) študijsko srečanje barokistov v Novi Gorici v dneh 7. in S, aprila s soudeležbo italijanskih in hrvaških kolegov ter z ekskurzijo v Goriška Brda, v Gorico in Krmin. Predavanja So osvetlila baročno umetnost na Primorskem in v Istri in njeno vpetost med stilne pobude italijanske in srednjeevropske umetnosti ter prispevala vrsto novih ugotovitev.
Pogovori o baročni umetnosti. Nova Gorica, 7.-8.4.: E. Cevc, D. Prelovšek. B- Ulšif-Si m pozi j »Internazionale Gotik in Mitteleunopa«, G raz, 11,-13,9,: E. Cevc. Simpozij »Barok v mejnih okoljih Evrope«, Ljubljana, 13.-16, 10,: E. Cevc, D, Prelovšek.
Srečanje ob 450-letnici svetogorske božje poti, Sveta gora. 27. 10.; E. Cevc. La Mitteieuropa negli anni venti: Cultura e societa, Gorizia,7.-9. 12.; E. Cevc.
Razsia va
Navje. Ljubljana, Kulturni in informacijski center Križanke, oktober-november. Zamisel in posta vi lev: D. Prelovšek.
PREDAVANJA IN REFERATI
Emilijan Cevc
Die Mktienkrčnung aus dem Bo/ener Allar des Hans von Judenburg. Graz, 12, september. Manierizem in barok v slikarstvu Slovenije, Ljubljana, Cankarjev dom, 14, oktober. Stara cerkev na Sveti gori v Itiči umetnostne zgodovine. Sveta gora, 27, oktober,
Damjan P re In vse k
Plečnikove Žale. Benetke, Fakulteta za arhitekturo, 25. maj. Semper und Plečnik, Berlin, Fakulteta za arhitekturo, 4. junij.
Italijanski delež v baittčni arhitekturi osrednje Slovenije. Ljubljana, Cankarjev dom. 14. oktober.
Semper und Plečnik Salzburg, Umetnostnozgodovinskj institut salzburške univerze, 17. oktober.
Architekt Jože Plečnik - Pionir der Post moderne? Innsbruck, univerza, 6. december. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STR A MÜH 343-344, MUZIKOLOSKI INŠTITUT
Raziskave gregorjjanike {dr. Jurij Snoj),
Leta 19SJ? začeti prepis besedil kranjskega antifonala, dragocenega koralnega kodeksa t7 leta 1491 v dveh fo lian tih s skupno 968 stranmi se je nadaljeval in je v zadnji četrtini druge knjige. Preostaja Se izdelava kazala in abecednega seznama vseh besedi I no-glasbenib enot, ki jih je čez tisoč, S čimer bo omogočen pregled čez vsebino kodeksu. Prepis bo po eni strani osnova za proučevanje rokopisa, po drugi pa samostojno delo. ki bo omogočilo branje kodeksa in bo uporabno Seveda tudi kol primerjalni vir pri Študiju drugih istovrstnih rokopisov. Razprava o Fragmentih koralnih knjig, pisanih s poznogotsko glasbeno pisavo, hranjenih V Ljubljani, prikazuje izsledke raziskav, predvsem pa razčlenjuje metodološko problematiko.
Raziskave obdobja renesanse (dr. Edo Škulj dr, Danilo Pokom, dr. Jože Sivec).
Glavni delovni napor na tem raziskovalnem področju je veljal Gallusu. Transkrihiranje njegove velike zbirke motetov »Opus musieum« je priilo v sklepno fazo. Dokončana je bila lani začeta transkripcija prvega od itil ih delov Zadnje (četrte) knjige te zbirke, transkribiran drugi ter začeta transkripcija tretjega dela, Prvi del z 31 moleti je izšel kot XIV. zvezek zbirke SAZU »Monumenta artis musicae Sloveniae«, drugi del s 36 moleli bo izšel kot XV. zvezek te zbirke.
Stekle so priprave za novo izdajo Gallusove zbirke latinskih i nad riga lov Harmoniae morales v seriji »Monumenta artis musicae Sloveniae s, To Gallusovo zbirko, ki jo sestavljajo trije zvezki s skupno 53 Štiri g lasnimi skladbami, je pred četrt stoletja transkribiral Ludvik Zepič, izšla je leta 1966 pri Slovenski matici, a je že nekaj let razprodana, Na podlagi primerjave 7 izvirno izdajo, ki je izSla v letih 1589 in 1590 v Pragi, je bila doslej opravljena revizija Zepičeve transkripcije prvega zvezka le Gallusove zbirke. Revidirana transkripcija skuša biti kolikor mogoče zvesta izvirni izdaji in se od prvotne Zepičeve razlikuje v doslednejši redukciji notnih vrednosti, taktnih merall in posebno še glede akcidene, Izpisana so bila tudi besedila vseh 53 skladb in zbrani njihovi doslej narejeni slovenski ter v Ljubljani dosegljivi angleški prevodi.
Velika pozornost je bila posvečena pripravam za mednarodni simpozij »Gallus in evropska glasbena renesansa« ob 400-letnici smrli tega skladatelja. Simpozij bo med 2L in 26. oktobrom 1991, vabilo za sodelovanje na njem je doslej sprejelo več kot 30 uglednih znanstvenikov iz 11 držav in sicer Jugoslavije, Češkoslovaške, Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Italije, ¿vice, Nemške demokratične republike, Poljske, Danske. Velike Britanije in Združenih drŽav Amerike.
Sodelavca inštituta dr, Klcmenčič in dr, Pokom sta s pomembnimi Zadolžitvami sodelovala v organizacijskem odboru za počastitev 400- le t niče Gallusove smrti, ki ga je imenovala Repuhliška konferenca SZDL. Med drugim sta napisala tekste za prvo Številko mednarodnega Gallusu posvečenega biltena, dr. Pokom je poleg lega oskrbel še propagandno kaseto z izborom skladateljevih mote tov in mad riga lov.
Nadaljevalo se je tudi transkribiranje moletov Jurija Prennerja in se dopolnjeval opus tega skladatelja, rojenega v Ljubljani v 16. stoletju, 7. manjkajočimi kopijami njegovih kompozicij iz arhivov v Avstriji in Zvezni republiki Nemčiji. To delo opravlja prof. dr, Sivec v okviru disciplinarnega sklopa Muz i ko loškega inštituta »Temeljne raziskave slovenske glasbene preteklosti« na Oddelku za muzikologijo filozofske fakultete.
Raz/slave obdobja baroka (mag, Tomaž Faganel).
Izdelan je bil čistopis razprave »Kompozicijski stavek v mašnem opusu Janeza Krstnika Dolarja« in pred tem zaradi primerjalnega študija dodatnu analizirane maš ne
skladbe skladateljev Bibra, Draghija in Benevolija. Ra/pravo ju avtor predložil Oddelku za muzikologijo filozofske laku 1 tete Univerze Edvarda Kardelja kot magistrsko delo in jo 5. julija uspešno zagovarjal.
iz glasovnih lolijev sta bili rekonstruirani Se partituri dveh psalmov Janeza Krstnika Dolarja z naslovom Miserere jii«' Detis. Prvi teh psalmov je v g molu in je komponiran za šest pevskih solistov, zbor, kvartet pozavn, godala in orgle {477 taktov), drugi v c molu je za osem pevskih solistov, zbor, godala, trobila in orgle (408 taktov), Za partituri obeh del je bilo izdelano tudi revizijsko poročilo.
Raziskave obdobja klasicizma (dr. [van Klenienčič).
Po domačih in tujih virih je bil evidentiran ves opus skladatelja Franca Pollinija. inštitut ima doslej v kopijah približno dve tretjini tega opusa, manjkajočo tretjo tretjino bo skušal pridobiti s podatki iz centrale RIS M v Fran kfu rtu in iz redke tuje literature O tem nekoč Uglednem glasbeniku, rojenem v Ljubljani. Analizirane _so bile vse dosegljive Pollinijeve klavirske kompozicije v obliki variacij in na tej osnovi za natis V Muzikolo-škem zborniku napisana razprava o variaciji kot PolHnijevem skladateljskem našelu.
Evitfenf írfljye in ks falogiziiitiije virov (mag, Tomaí Fagan d dr. Darilo Pokom). Katalogizirano je bilo notno gradivo, na novo odkrito v frančiškanskem samostanu v Novem mestu, čigar stari glasbeni arhiv je bil pred časom ie popisan. Gradivo obsega 140 bibliografskih enot in sicer 112 rokopisov in 28 tiskov. Pomembna najdba v njem je 11 doslej neznanih arij Jakoba Zupana, avtorja prve slovenske opere. Evidentiran je bil starejši glasbeni fond mariborske stolnice, katalog i ziran bo prihodnje leto.
Svoje nove publikacije je Inštitut predstavil na tiskovni konferenci 11.5.
Dr, Jurij Snoj je za mednarodno muzikolo3ku bibliografijo RIL M izdelal 23 izvlečkov del o glasbi, objavljenih na Slovenskem v letu 1985, in skrbel za inštitutsko knjižnico, ki se je v letu obogatila za 51 knjig in 73 zvezkov periodike. Drugi sodelavci so ob delu v Inštitutu opravljali enake funkcije kot prejšnje leto (prim. Letopis SAZU 39/1988, 1989, str. 231).
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPF.VKr ZA RTV Tomaž Pa gane!
Zur Besetzung und Auffühtungspraxis in den Messen von Joannes Baptista Dolar. Referat na simpoziju »Glazbeni barok i zapad ni Sta veni u kontekstu evropskog kulturnog zajedi: ištva«, Zagreb, 13. 10.
Ivan Klemcnik1
Slovenski godalni kvartet. 2 glasbeni oddaji s komentarjem. Radio-Ljubljana, 111. program, 11. in 25. I.
Slovenski glasbeni ekspresionizem Glasbena oddaja s komentarjem, Radio Ljubljana. III. program, 22. 3-
Scenska glasba Marija Kogoja »V kraljestvu palčkov*. Predavanje na seminarju za zborovodje mladinskih pevskih zborov, Ljubljana, 25. M
Danilo Pokom
Jacobus Gallus Carniolus. Uvodna beseda na koncertu Slovenskih madrigalistov, Ljubljana, 5.7,
Amandus Ivančič. Sodelovanje v oddaji Slovenska klavirska glasba, TV Ljubljana, i. program, 4 9,
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 344-345.
INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE
Sekcija za slovensko literarno zgodovino
Literarnozgodovinske raziskave slovenske književnosti 19. in 20. stoletja
Preučevanje slovenske modeme (dr F. Bernik).
V	okviru te raziskave je bila opravljena analiza naše 1 trske poezije v 90. letih 19. stoletja, Pozornost ni bila usmerjena samo h glavnemu toku slovenske lirike, tem vet tudi k njenim obrobnim pojavom in k navzočnosti tujih pesniških ustvarjalcev pri nas v tem obdobju. Ta vidik raziskave je delno upoštevan v avtorjevi razpravi Heinrich Heine in slovenska literatura do moderne.
Slovensko pripovedništvo 1918-1930 (dr. M. Dnigan),
Raziskava se je nadaljevala s preučitvijo se kun dame literature o tem obdobju ter z opredelitvijo besedilnega fonda za literamozgodovinsko analizo, Najbolj pomembni avtorji Ivan Pregelj, Miran Jarc in Slavko G rum, v njihovih opusih se kričijo heterogeni vplivi različnih literarnih smeri, ekspresionizem je samo ena izmed njih.
Priprava znansrvenokritičnih izdaj (Joče Faganel in zunanji sodelavci).
Popisana in arhivsko urejena je bila Zoisova rokopisna zapuščina v Narodnem muzeju v Ljubljani, pregledano in popisano je bilo gradivo, ki ga hrani SAZU. Pripravljen je računalniški pregled celotnega gradiva z ustreznimi kazali. Gradivo je bilo selekcionirano za uvrstitev v zbirko »Korespondence pomembnih Slovence v „, kjer sta če izšla dva zvezka (1939, !941), Pripravljen je redakcijski načrt za publiciranje po posameznih zvezkih,
V	okviru priprav za novo izdajo Briiinskih spomenikov je bil oblikovan uredniški odbor pod vodstvom akad, prof, Janka Kosa, ki je pripravil načrt za celoten projekt, Potekal bo v 3 delih: znanstvenokritična izdaja besedil, mednarodni simpozij in zbornik znanstvenih razprav. Za izdajo besedil je pripravljena natančna vsebina, izbrani so ključni sodelavci in opravljeni prvi problemski poskusi obdelave besedila. Joče Faganel je kot tajnik odbora zbrai in pregledal vse dosedanje izdaje ter temeljno literaturo, oskrbel sodelavce z gradivom in koordiniral delo.
Drugo strokovno in organizacijsko delu.
Delavci sekcije so opr avljali iste strokovne in družbene funkcije kot doslej (gI- Letopis SAZU 39 za I. 1988, str. 233—234). Dr. F, Bernik je bil v poletnem semestru mentor Rolandu Jussigu, študentu slavislike in filozofije z univerze v Bernu in Štipendistu ZAMTES-a, ki pripravlja raziskovalno nalogo o Ivanu Cankarju. Poleg tega je bil dr F. Bernik član predsedstva 3, Zbora slovenskih kulturnih delavcev Dr. M. Dolgan je bil 1. 3. izvoljen za višjega znanstvenega sodelavca.
Sekcija za literarno teorijo
Literarni leksikon (mag, Darko Do!mar. Vlasta Pacheiner-Klander, Majda Stanovnik-Blinc, Jola Skulj, Alenka Maček in Zunanji Sodelavci).
V	tem sklopu raziskav so bile končane, redigirane, opremljene s standardnimi dodatki in oddane v tisk tri študije: Denis Po nič, Esej; Janko Kos, Literarna tipologija; Tomo Virk, Duhovna Zgodi/vina in literarna veda. Prva Se navezuje na dosedatlje obravnave zvrsti v Literarnem leksikonu in jih dopolnjuje s posebno problematiko mejnega področja literature; drugi dve Se pridružujeta dosedanjim obravnavam teoretičnih smeri, šol ah metod: posegata v njihove filozofske temelje, spremljata njihovo preobrazbo na literarnuziiansLvcnem področju in prikazujeta njihove metodološke postopke.
Nadaljevalo se je delo za študije o literarni hermenevtiki (D. Dolinar), literarnem prevodu (M. StanovnikBiiilc), staroindijskih verznih oblikah (V. Pacheiner-Klander), literarni kritiki (D. Sega) ter o vrsti drugih tem. vključenih v zunanje sklope programa »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda" Vse to delo je po skupnem načrtu usklajeval uredniški kolegij Literarnega leksikona.
V	Pacheinei-Klander je nadaljevala raziskavo Ved kot književnosti - .1. Skulj je nadaljevala raziskavo o modernizmu in teoretičnih aspektih modernega romana, kar je tudi tema njenega podiplomskega študija, D. Dolinar je daja! terminološke nasvete s področja literarne vede za S/o vaj- slovenskega knjižnega jezika.
Delavci sekcije sov inštitutu nadaljevali delo z edicijami, gradivskimi zbirkami in njihovimi uporabniki, poleg tega so opravljali strokovne in družbene funkcije kot v prejšnjih letih (prim. Letopis SAZU 37/(986. 1987, str. 225-226, in 39/1983,1939, str. 234),
Sekcija za biograflku, bibliografijo in dokumentacijo
Slovenski biografski leksikon (Jože Munda. Nada Cspan-Prašelj, dr. Metka Bogel, mag. Franca Buttolu, Alenka Maček in zunanji sodelavci).
V	letu 1989 je tekla tretja faza dela za 15,, tj. zadnji zvezek »Slovenskega biografskega leksikona«, v katerem bodo obdelana biografska gesla od Zdešar do Žvokelj, vsega za okoli 320 oseb. Napisanih je bilo 74 novih člankov, od tega so jih 8 prispevali člani uredništva; redakcijsko pa je bilo obdelanih 131 člankov, tako da je zdaj v čistopisu pripravljenih 244 člankov ali nekaj nad tri četrtine zvezka; hkrati se pripravlja osebno kazalo za vso izdajo
V	širšem uredniškem odboru leksikona so akademiki prof, dr, Robert Blinc, prof. dr, Mario Pleničar, prof- dr. Janez stanonik. prof. dr. Anton Trstenjak in prof. dr. Ivan Vida v; prof. dr, Peter Borisov, upravnik inštituta mag Darko Dolinar in urednik SBL Jože Munda. Odbor je na dveh sejah obravnaval aktualno prohlematiko 15, zvezka, načel pa tudi že okvirna vprašanja nove izdaje leksikona.
Nadaljevala so se ustaljena dela. ki so nujna za nastajanje leksikona: zbiranje in urejanje biografskega in bibliografskega gradiva iz dnevnega tiska, arhivov in knjižnic, pridobivanje nove primarne in relevantne sekundarne Literature ter dopolnjevanje stare. Uredništvo se pri svojem delu opira na te vire, pomaga svojim sodelavcem in daje informacije tudi drugim raziskovalcem, najpogosteje za potrebe Enciklopedije Slovenije in ISnciklupedije Jugoslavije.
Delavci sekcije so opravljali iste strokovne in družbene naloge kot v prejšnjih letih (prim. Letopise SAZU 37/! 986. 1937, str. 227, 38/1987, 1988, str. 293, 39/1938, I9S9, str. 235), o dodatnih prim. str.
Knjižnici (Angela Tumšek).
Knjižni fond se je V L 1989 povečal za 206 knjig in 445 zvežkov oz. letnikov revij. Vse nove knjige so bile obdelane Za abecedni in stvarni katalog ter uvrščene v sigUAturni Llstkovnl katalog. Nadaljevala se je obdelava starejšega londa: na tiovO smo katalogi hirali in stvarno obdelali 105 knjig. Dopolnili smo II nepopolnih letnikov Kmetijskih in rokodelskih novic. Vezanih je bilo 200 knjig in letnikov revij, J030 obiskovalcev knjižnice si je izposodilo ali ogledalo v knjižnici 2940 knjižnih enot. A. Turnšek je opravljala iste funkcije kot v prejšnjih letih (gl. Letopis SAZU 38/1987, 1938. str. 293).
TajniStvo (Alenka Maček)
Poleg rednih administrativnih in tehničnih opravil je hi I izdelan seznam avtorjev gesel v celotnem SBL (knjige I-IV) in računalniško obdelan popis korespondence Z. Zoisa iz Narodnega muzeja in SAZU z ustreznimi kazali.
Zunanji sodelavci
Pri raziskovalnem delu inštituta so l obsežnejšimi avtorskimi ali uredniškimi prispevki sodelovali:
-	dr. Jože Rajhman (Teološka fakulteta, oddelek v Mariboru) pri izdajanju gradiva s področja slovenske literature,
-	dr. Janko Kos (Filozofska fakulteta), dr. Denis Poniž fAGRFT), mag. Tomo Virk in Drago Šega pri Literarnem leksikonu,
okrog 80 avtorjev in konsuitantov s krajšimi prispevki pri Slovenskem biografskem leksikonu.
Sodelovanje z raziskovalnimi in drugimi organizacijami
Prim. Lclupis SAZU 39/1988, 1989, str. 235.
Obiski na inštituta
Dr. Gerhard Giesemann, profesor na univerzi v Giessnu, s skupino sodelavcev in študentov sla v i stike, 25. 5,
Dr. Marija Pirjevec, profesorica na univerzi v Trstu, s skupino sodelavcev in študentov slavistike, 14. J2.
Študijski obiski, potovanja v tujino
M- Dolgan: 9,-16,4. obisk Avstrijske akademije znanosti, pregled novejše strokovne literature o ekspresionizmu v Avstrijski nacionalni biblioteki; na univerzi v Gradcu konzultacija s prof. dr. Hansom llieblom o ekspresionizmu, srečanji s prof. dr, Franüom S tanz lom In prof. dr, Ludvikom Karničarjem.
Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih
28. kongres Antropološkega društva Jugoslavije, Zadar, 27.-31. 5.:' M. Bogel.
Problemi narodnih manjšin. Med akademij ski odbor za proučevanje narodnih manj šili in narodnosti. S AZU, I.jubljana, 30.-31. 3.: F. Bernik.
Internationales Symposion »Zeitzeichen im Roman der Gegenwort«. Inštitut za primerjalno literarno vedo na univerzi v fnnsbrucku, 30. 5.-1. t.: F. Bernik.
Kopitarjevi kulturni dnevi. Cankarjev dom, Ljubljana, 12. 10.; F. Bernik.
Slavistično srečanje ljubljanske in celovške univerze. Slawistentagung der Universitäten in Klagenfurt und Laibach. Filozofska fakulteta, Ljubljana, I6.-18. 11.; F. Bernik, J. Faganel.
Kolokvij o delu profesorja Franceta Kohlarja ob stoletnici njegovega rojstva. Slovenska matica, Ljubljana. 7. 12.- F, Bernik, M. Dolgan.
Posvet o slovenski literaturi in slovensko-avstrijskih literarnih in kulturnih odnosih. Inštitut za primeijalno literarno vedo na univerzi v Innsbruck)!, 11. 12.: F. Bernik,
(Glej tudi rubriko Predavanja, referati, prispevki na RTV)
Tiskovne konference, javne predstavitve raziskav
France Bernik;
Sodelovanje na tiskovni konferenci Državne založbe Slovenije ob izidu novih knjig iz zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (Finžgar X, L. Kraigher !X, J Kozak t.). Cankarjev dom. Ljubljana, 9. 2.
Sodelovanje na predstavitvi knjige Oscarja Sakrauskega ft-JJTJHS Ti-uber. Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformatioitswerk v organizaciji Inštituta za protestantsko cerkveno zgodovino na Dunaju in SAZU, Avstrijska akademija znanosti, Dunaj, 14. 3.
Vodstvo tiskovne konference ob izidu Zbornika razprav iz slovanskega jezikoslovja (Ti ne tu Logarju ob 70-ter ni ci), Čopovih g,i litijskih dopisnikov (v uredništvu Rozke Štefanove in Tviika Ježa) ter SploSnpsIovanskega lingvističnega atlasa (ruska izdaja), 1, Beograd 1988. SAZU, Ljubljana, 28, 3.
Vodstvo na predstavitvi knjige O, Sakrauskega Primus Trüber. Deutsche Vorreden zum slowenischen und fanatischen Reformationswerk. SAZU, Ljubljana, 17. 4.
Sodelovanje na predstavitvi iste knjige v Celovcu, kjer je bil predstavljen tudi 22, zvezek Wiener $7aiWí;fí;5cíier Almanach, Univerza v Celovcu, 12. 5.
Sodelovanje na tiskovni kon Terene j založbe Mladinska knjiga. Predstavi lev knjige 7van Cankar, Podobe iz življenja in sanj v lastnem uredništvu in s spremno Študijo. Ried, 14 6.
Vodstvo tiskovne konference ob dveh novih publikacijah II. razreda SAZU: fi;r/pr.ru 12. zvezek, in Traditiones, 17. zvezek, SAZU, Ljubljana, 19. 6-
Sodelovanje na predstavitvi novih knjig iz zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisatelje v (Župančič XI, Prežihov Voranc XI, L, Kraigher X, Aškerc IV. J Kozak It), Cankarjev dom, Ljubljana, 13. 9.
Sodelovanje na predstavi Ivi novih knjig Mohorjevi: založbe iz Celovca in predstavitev knjige Ivan Cankar iil Mohorjeva (v lastnem uredništvu, s spremno Studijo in opombami) Cankarjev dom. Ljubljana, 20. II, in Celovec, 14. 12.
Marjan Dolgan:
Predstavitev antologije Slovenska muza pred prestolom v knjigarni Mladinske knjige, Titova 3, Ljubljana, 2.3.
Sodelovanje pri predstavitvi antologije francoske erotične poezije Razvrati« muze Aleša Bergerja v knjigarni Mladinske knjige, Titova 3r Ljubljana, 6. 7.
Predstavitev pisatelja Lojzeta Kovačiča v Literarni matineji založbe Mladinska knjiga na IX. slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, Ljubljana, IS. II.
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV France Hern i k
Pogled na sodobno slovensko književnost v Avstriji in Italiji, Diskusiji ki prispevek na
simpoziju »Problemi narodnih manj Sin«, SAZU, Ljubljana, 31. 3. Die Rezeption der Lyrik Heinrich Heines in der slowenischen Literatur. Predavanje na
univerzali v Bonnu fi, S,, Giessnu in Marburgu ob Lahni 10. S, ter Göttingenu 11.5. Autobiographischer Kommt und Zeitgeschichte in der slowenischen Literatur, Referat na medna rudnem simpoziju »Zeitzeichen im Roman der Gegenwart«, Institut za primerjalno literarno vedo na univerzi v Innsbrueku, 30. 5. O Prešernovi in Jenkovi liriki Referat na Kopitarjevih kulturnih dneh. Cankarjev dom. Ljubljana, 12. tO.
Heinrich Heine in slovenska literatura. Predavanje v Inštitutu za slovansko filologijo na
univerzi v Trstu, 16. 11. Udovičeva pesem List iz dnevnika. Referat na Slavističnem srečanju ljubljanske in
celovške univerze. Filozofska fakulteta.. Ljubljana, 17- It. Koblaijeva interpretacija Gregorčičeve poezije. Referat na kolokviju o delu profesorja Franceta Koblarja ob stoletnici njegovega rojstva. Slovenska matica. Ljubljana, 7. tj.
Metka Kogel
Nekoliko misli o ¿ivolu i radu Srečka tiiodatja. Predavanje na 23. kongresu Antropološkega druStva Jugoslavije, Zadar, 2S. 5.
Marjan Dolgan
Hudičev učenec sli Vitomil Zupan. Predavanje na XXV. seminarju slovenskega jezika,
literature in kulture, Filozofska fakulteta.. Ljubljana, 13. 7. Okrogle in kosmate. Oddaja Žive misli. Radio Ljubljana, HI. program, 12. 1. (Esej o
slovenski pornografski poeziji, soavtor Miran Illadnik). Intervju o antologiji Slovenska muza pred prestolom. Radio Student, 9, 3, Intervju o antologiji SJovtnsia muza pred prestolom. Oddaja Osmi dan, TV Ljubljana. 1, program, 27. 3.
Sodelovanje v oddaj/ O Salamunovem Pokru in skupini OHO. Radio Ljubljana, 11.
program - Val 202, 24. S. France Pibernik, Temni zaliv Franceta Balantiča. Ocena v oddaji Oči kritike, TV
Ljubljana, II, program, 8,6. Miha Mazzini, Godbe. Ocena v oddaji Oči kritike, TV Ljubljana. D. program, 13. 7. Milan Kleč, Vrba; Andrej Rozman, S smetano nad jagode. Oceni v oddaji Oči kritike,
TV Ljubljana, H. program, 7. 9. Jože Javoršek, -Sporn/nt' na Slovence I—H. Ocena v oddaji Oči kritike, TV Ljubljana, II. program, 23. 11.
koblar in Pregelj. Referat na kolokviju o delu profesorja Franceta Koblarja, Slovenska malica, Ljubljana, 7, 12.
Jože Faganel
Homerjev* Odiseja- (Skupaj z A, Rebulo in Al jo predan.) Oddaja Dvignjena zavesa, Radio Trst, J7. 2.
Via sta Pachemer-Klander
Indijska zgodba o očetovem žrtvovanju sina. Komentirana oddaja o odlomku iz vedske književnosti. Radio Ljubljana, 30- 1.
Majda Stanuvnlk-E) line
Hamlel in grobarja: kraljevič, klovn in kmet- Referat lia srečanju jugoslovanskih književnih prevajalcev. Dolenjske toplice, 30-9
Slovenski prevodi Bvrona med Pari z i no in Mazepo Referat na znanstvenem srečanju »Bajron i bajronizam u jugoslovenskim književnosti m ju, Beograd, 23. J!.
Prevod Jlroi literarni poligon. Predavanje v Društvu za primerjalno književnost SKS, Ljubljana, 20. 12.
RIRLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 34.5-347.
INSTITUT ZA SLOVENSKO NABOIKJPJSJE
Sekcija za ljudsko slo vsi vo
Raziskavi- pripovednega gradiva (mag. Marija Stanonik, mag. Monika Krope] r dr. Milko Matičetov).
Zbirka izbranega pripovednega gradiva, ki je bilo pridobljeno s terena po vsej Sloveniji v zadnjih petnajstih letih, je pripravljena. Delo je poljudno, vendar opremljeno s primerno dokumentacijo in spremnim komentarjem. V okvir izdaje pripovednega gradiva sodi tudi koordinacijsko, recenzijsko in souredniîko delo pri 2, knjigi zbirke Glasovi (Kmečki glas), Nadaljevalo seje izpisovanje gradiva za izdajo slovenskih ljudskih ugank in zbiranje gradiva za rezijansko bibliografijo 1600-1985. Dokončana je bila raziskava o pomenu Valvasorjeve Slave za slovensko slovstveno folkloro, medtem ko Se je za raziskavo »Ljudska kultura v slovenskem pripovednem izročilu« Začela izbira in analiza gradiva. V ta okvir je Sodil tudi študij ustreznega komparativnega gradiva evropskih narodov. Nadaljevalo se je zbiranje gradiva na terenu, bodisi neposredno (Aviser, Bohinjska Bistrica, Kranjska gora, Mošnje. Luči ne, Prekmurje. Radeče. Raduše pri Slovenj Gradcu, S koma rje, Zreče, Žirovnica) ali posredno (npr. akcija za načrtno zbiranje folklornih pripovedi o nastanku krajevnih in ledinskih imen) in izpisovanje slovstvciiofolklornih odlomkov iz slovenske literature. Skopaj je bilo zbranih 5396 enot zapisov in izpiskov, ki So bili urejeni po ustreznih kriterijih (žanrsko, pokrajinsko iil po zapisovalcih) ter uvrščeni v inštituLSki arhiv.
Sekcija za ljudske šege in igre
Raziskave šeg življenjskega in koledarskega kroga (mag. Helena Ložar-Pod logar, mag. Jurij Fikfak, dr. Niko Kuret),
V sodelovanju z Inštitutom za etnologijo iz Gradea je bila dokončana raziskava o živl jenju v štajerskem naselju, razdeljenem med Jugoslavijo in Avstrijo (Mlaka-Laaken). Pozornost je veljala predvsem tistim kulturnim prvinam šeg, ki določujejo pripadnost prebivalcev kraju in širšemu območju, Opravljena je bila raziskava o metodoloških problemih in pogledih na šege, in sicer ob primeru romanj v sredini 19. stoletja in danes. Za zgodovino raziskovanja šeg v 19, stole ju je bilo analizirano gradivu, izpisano v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Pregledana je bila celotna zapuščina A. Trstcnjaka (1853—1917), zlasti gradivo o ljudskem življenju Ogrskih Slovencev, ki vsebuje podatke o vseh šegah v Prekmurju in Porabju, vključuje pa primerjavo z drugimi slovenskimi iu slovanskimi deželami. Izpisani in analizirani so bili članki vseh letnikov Doma in Sveta, ki se dotikajo ljudskega življenja, Za monografsko študijo o tradicionalni svatb! na Slovenskem je bilo izdelano poglavje o bali, doti in že nit o vanj s kih pogodbah. Občasno
sv je nadaljevalo dokumentiranje ieg življenjskega kroga, vendar je maralo bili delo proti koncu lela zaradi denarnih zadreg prekinjenu in odloženo /.a naslednje leto. Dokumentirane SO bile pustne Šege na Tržaškem v Vaseh Boljunee, Dolina in Breg.
Raziskava družbenih navad v etnično meSanih okoljih (mag. Mojca Ravnik).
V istrskih vaseh i A bi tan t i z zaselkoma Staro Mandrijo Ln Kalini, G radi n Brezovica 7 zaselkom Rošiči, Pregara z zaselki Reparac, Kluni, Zanigrad, Crnotiče) je bilo zbrano gradivo o družinah in preteklosti naselja. Na kasete posneto gradivo je bilo preneseno na računalnik in klasificirano po splošni etnološki sistema t tki, za fotoleko se je nabralo 456 negativov, posneta je bila tudi videodokumentacija. Izdelan je bil dokumentarni film
0	istrski vasi Župančiči.
Za 1. snopič 2, knjige »Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1S4S« so bili izpisani topografski podatki iz 13 krajev. Sestavljen je bil slovenski del za Internationale yolkskundliúhe Bibliographie (za leti 1987 in 1988 ter dopolnitve za 1985 in 1986).
Sekcija za glasbeno narodopisje
Raziskave ljudske glasbene jji plesne kulture (Juiijan Strajnar, Igor Cvetko. Robert Vi-čon, mag. Marko Terseglav, Marjelka Golež, .Mirko Ramovš, dr. Zmaga Kumer).
Za tisk je pripravljena 3. knjiga slovenskih ljudskih pesmi Koroške - Roí- I, opravljene Su, bile v Se glasbene transkripcije, pregledano in urejeno je celotno notno gradivo, Končana je raziskava »Pudob a človeka V slovenski ljudski pesmi « Za 4. knjigo Slovanskih ljudskih pesmi je pripravljen dodatek srbohrvaških pesmi na Slovenskem, ki obsega okoli 40 družinskih in ljubezenskih balad. Pregledano je bilo novejše posneto gradivo in iz njega izbranih in urejenih 30 primerov dveh tipov ljubezenskih pripovednih pesmi. Za raziskavo »Srbohrvaške ljudske pesmi v Sloveniji». ki teče v okviru izdaje Slovenskih ljudskih pesmi, je bilo zbrano v se gradivo, začelo se je primerjalno delo: iskanje variant in razširjenosti posameznih pe.smi po srbohrvaškem jezikovnem območju. Za 4. knjigo Slovenskih ljudskih pesmi Koroške Rož 2 je bilo pregledano rokopisno in
1	iskano gradi vo in določen seznam vseh uvrščenih pesmi.
Za študiji »Pritrkavanje na Slovenskem« in »Vloga zvoka v slovenskih ljudskih šegah« se je nadaljevalo zbiranje domačega gradiva (Fara pri Kostelu, Komen, Pivka, Šentjernej, Volčji grad, Zeželj) in tujega (komparativnega) gradiva. Dosedanji izsledki raziskav pa so bili objavljeni v dveh razpravah. Za zbirko Slovenski ljudski plesi 2. ki bo zajemala gradivo Bele krajine, vzhodne Štajerske in Prek mu rja, je bil napravljen načrt in izbor, izdelani so bili osnutki kinetogramov plesov iz. Bele krajine in deloma vzhodne Štajerske. Za študijo o izvoru in oblikovanju belokranjskega plesnega izročila je bilo končano poglavje o dinarskih prvinah v plesih Bele krajine. Za arhiv je bilo pridobljeno gradivo z območja Kozjanskega (Kompolje), PolenŠaka v Slo-v goricah in Markovocv pri Ptuju, Z novimi izsledki je bilo dopolnjeno gradivo Kostelskega in Bele krajine. Načrtna etnomuzikološka raziskava se je nadaljevala v zgornjem delu doline Krke in v Suhi krajini (Ambrus, Brezovi dol, Četež, Fužine, Kal, Lese, Lipa. Mali in Veliki Konnj, Zagradec, Žvirče). Gradivo sta zbirala I. Cvetko in M. Golež. M. Terseglav je v okviru mladinskega raziskovalnega tabora zbiral v Beli krajini (Bojanci, Deskova vas, Miliči, Paka, Radenci, Sodevei, Stari trg ob Kolpi). L Cvetko je na podlagi vabil pevcev snemal v Begunjah pri Cerknici, Cerkljah, Cadramu, Oštrcu, Podlehniku, Selah pri Pleterjah in Z atol m mu. J. Strajnar in R Vrčon pa v Idriji Skupaj je bilo opravljenih 40 terenskih dni, posneto 270 enot pesmi in instrumentalne glasbe, zbrani so bili številni elnomuzikološki in etnološki podatki. Napravljen je bil video portret ljudske pevke R. ÜFií-Kolarjeve.
Sekcija za materialno kulturo
Ljudska stavharsl vo na Slovenskem (dr. Tone Ceve).
izrisani so bili načrti domačij v Prevolah in St.udorju. Dokumentirani sta bili kajžarska hiša v Bodeščah 12 in Le ga tova hiša v Lescah. Pregledana je bila objavljena literatura o stavbarstvu 16. stoletja na Slovanskem, zbrano je bilo jezikoslovno in zgodovinsko gradivo o veži, reliktu zgodnje srednjeveške kmečke arhitekture in pomembnem členu slovenske kmečke hiše na alpskem ter prehodnem alpsko-panonskem svetu.
Oblačilna kultura na Sfovenslrem v 17. in 18. stoletju {dr. Angelos Bai).
Zbrani so bili upodabljajoči viri- Pregledano je bilo vse zadevno tiskano gradivo in gradivo na terenu (v cerkvah in graščinah) ter razstavne zbirke iti depoji vseh muzejev in galerij v Sloveniji ter bila iz gradiva in zbirk izbrana ustrezna dela za prefoiografira-nje. Pri izboru je bilo za izhodišče načelo, da so kol vir za raziskavo oblačilne kulture na Slovenskem v 17, in 18 stoletju upoštevane samo tiste upodobitve, ki so takrat nasrale na slovenskem ozemlju in so ljudje na njih ugotovljivi po kraju bivanja in socialnem statusu, po motnosti tudi po imenu in priimku Pridobljeni so bili 203 posnetki, ki bodo uporabljeni za raziskavo. Hkrati so bili iz prepisanega arhivskega gradiva in tiskanih virov izpisani podatki o oblačilnih materialih,
V	institut so prihajali po gradivo in nasvete Številni, ki so to potrebovali za znanstveno, pedagoško, kulturno-prosvetno ali umetniško deäo. V pedagoSko in kulturno dejavnost so se vključevali tudi inšiiiutski sodelavci (mentorstvo pri diplomskih in magistrskih nalogah, mladinskih raziskovalnih taborih in kuitumo-umeiniških skupinah), V letu 1989 SO sodelavci v raznih odborih in komisijah opravljali iste funkcije kot prej (prim. Letopis SAZU 37/1986. I9S7, str, 235-236, in 38/1987, 1988. str. 299-300). razen M Ravnik, ki je postala podpredsednica Slovenskega etnološkega društva m M. Terseglava, ki je bil izvoljen za člana Mednarodne komisije za slovansko folkloro.
Knjižnica (Sinja Zemljič-Golob),
V	letu 1989 se je knjižni fond povečal za 629 enot, od tega je bilo z nakupi, zamenami in darili pridobljeno 345 knjig in 284 revijalnih zvezkov. Skupno število knjižnih enot je ob koncu leta znašalo 10800- Na dom je bilo izposojeno 170 knjig, medbiblioteemh izposoj je bilo 12. 7,a knjižnico so bili pridobljeni starejši letniki »Zeitschrift für österreichische Volkskunde«, odstopila jih je osrednja knjižnica v Kopru. Vzpostavljena je bila zamenjava s centralnim zgodovinskim inštitutom Akademije znanosti NDR v Berlinu. Na novo je bila zvezana in s tem zaščitena Z, izdaja J. W. Valvasorja Die Ehre des Herzogthums Grain. Knjižničarka je sodelovala pri izdelavi stvarnega in imenskega kazala za knjigo dr. Nika Kureta Praznično leto Slovencev.
Obiski
Prof, dr. Georgi Georgiev, direktor Etnografskega inštituta Bolgarske akademije znanosti, Sofija, 20.-23. 3.: seznanitev z delom ISN in dogovor o medsebojnem sodelovanju.
Judy Harrington, Drexel University, Philadelphia (ZDA), 7. 7.: posredovanje podatkov o umetnosti lesne arhitekture v Sloveniji.
Astrid Philippsen, slavistka - prevajalka. Berlin (NDR), 20,7.: posredovanje podatkov in literature o slovenskih pregovorih,
Tanja Perič-Polonijo s sodelavcema, Zavod za is traži vanje folklora. Zagreb, 19. 10,: seznanitev z delom ISN in ureditvijo kataloga ljudskih pesmi,
Dr, Melinda Egetö-Gurszkyne, Institut za eluugratijo Madžarske akademije znanosti. Budimpešta, 7.-18. 11.: študij vinogradniškega prava v Sloveniji (medakademijska izmenjava).
Studijska potovanja v tujino
A Baš: 8.-21, 5. Zentralinslilul für Geschichte. Akademie der Wissenschaften der DDR, Bertin - seznanitev Z vzhodnonemškimi Leorcličnimi, metodološkimi in empiričnimi raziskavami v okviru historične etnologije (medakademijska zamenjava).
T. Cevc: 15.-! 8. 6, avstrijska Štajerska, južna Bavarska: Ogled specializirane razstave planšarslva v okolici Salzburgs (grad TraulCnfels), kmečke arhitekture Uerchtesgadna m okolice Ramsau ter muzeja na prostem (Frei I ich i museum des Bezirk Oberbayern an der Glenleiten) z več deset kmečkimi stavbami gorate Bavarske; v muzeju navezava stikov z direktorjem H Keimom. - 21.-24, 9. vzhodna Tirolska {Ljenzl. Toblach, muzej na prostem v Dietenheimu, Val Bfidia in Val Gardens: ogled tradicionalne kmečke arhitekture, njenega varovanja, obnove stavb in zidanja novih v rural ne m okolju.
J. Fikfak: i!. 7-12- S. računalniški seminar u programu KLEIO za zgodovinske in družboslovne znanosti - Seminar far Volkskunde, Max Planck institut für Datenverarbeitung, Göttingen (ZRN), dogovori za večjo zamenjavo publikacij in o možnosti strojnega branja več besedil. - 5-11. 11, Institut Gegen warts Volkskunde, M tt se um für Volkskunde, Dunaj; Institut Für mittelalterlichen Realienkunde, Krems,: pregled najnovejše literature o kvalitativnem in kvanti tati vnem raziskovanju, o šegah in romanjih ter o 19, stol, s socialnozgodovinskega vidika; seznanitev s programi za analizo tekstov in vizualnih informacij (meda kademij ska izmenjava),
M. Terseglav: S-II, 11. Demokratična zveza Južnih Slovanov, Budimpešta -seznanitev z delom ter izdelava načrta za prihodnje skupne akcije z inštiiuLom pri oživitvi kulturnega dela med porabskimi Slovenci,
Udeležba na znanstvenih posvetovanjih in kongresih
f). Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije. Kumrovec, 17.-18, 2.: M, Terseglav,
Mednarodno posvetovanje »Slovenski glasbeni dnevi 1989«, Ljubljana, 3,-7. 4.: I. Cvetko, J. Strajnar, Z, Kumer in M. Ramovš.
Mednarodno posvetovanje »Primo ineontro del grup pO di studio Sulla polivocalita Alpina«. Saint-Nico I as (Aosta), 14.-16. 4.: J. Strajnar.
19. Arbeitstagung der SI E F. - Kommission für Volksdichtung, Freiburg i. Br, (ZRN), 2.-6. 5.: M. Golež in Z Kumer.
Mednarodno posvetovanje ICTM »Instrumenta) ensembles and their music«, Lillehammer (Norveška), 1.-7. 6.: J, Strajnar.
9, mednarodni kongres International Society for Fol k-Nana rive Research, Budimpešta, 10,-18. 6.: M Stanonik,
Mednarodno posvetovanje »Et h nog ra phi a Pa nn on i ca«. Kari ovac.28.-30. 6.: T.Cevc.
Posvetovanje »Obdobjeslovenskega narodnega preporoda«, Ljubljana.28.-3Ü. 6.; M. Stanonik.
Mednarodni kongres etnomuzikologuv ICTM, Schladming (Avstrija), 21.-29. 7.: I.
Cvetko-
36. kongres Zveži- društev Fol k Ions tov Jugoslavije. Sokobanja, 25.-29. 9.: i. Cvetko, M, Ramovš in M- Terseglav.
Posvetovanje >Vizualna dokumentacija in komentar«, Ljubljana, 4,-5, 10. - M. Ramovš, M. Ravnik, J. Strajnar.
Glavna uredniäka konferenca revije DEMOS, Budimpešta, 23.-2B. 10.: H. 1 .o žar-Pod-logar.
Kongres Z veže etnoloških društev Jugoslavije, Zadar, 26.-28, 10.: A, Baä,
Posvetovanje »Koroška ljudska pesem v svoji glasbeni in jezikovni avtentičnosti«, Celovec. 19, II.: Z. Kumer.
Posvetovanje »Etnologija in domoznanstvo«, Ljubljana, 21, II. - J, Fikfak, M, Stanonik, M. Kropej, M. Ramovš, M, Ravnik, M, Terseglav.
Posvetovanje »Etnos v etnologiji in antropologiji«, Beograd, 23, -24. II.: A. Baš.
Posvetovanje a300 let Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske«, Ljubljana, 7.-8. 12.: I. Cvetko, Mi Stanonik.
Tiskovne konference, javne predstavitve raziskav
Angelos Baš: Predstavitev 17. zbornika Inštituta za slovensko narodopisje »Traditio-nes« na tiskovni konferenci SAZU, 19, 6-
Tone Cevc: Predstavitev knjige »Kmečke hiše v Karavankah« na tiskovni konferenci Založbe Drava v Cankarjevem domu, 15,11.
Julijan Strajnar: Predstavitev zbirke prvih zvočnih posnetkov v Beli krajini »Lepa Ane govorila« in zbirke instrumentalnih melodij j»Godčcvskc v i že« na tiskovni konferenci v Cankarjevem dumu, 15. IZ.
Marko Terseglav: Predstavitev »Porabske pesmarice* na tiskovni konferenci V Cankarjevem domu, 15. 12.
Razstava
»Kmečke hiše v Sel ah Ljubljana, Slovenski etnografski muzej, 13, 4.: T. Cevc s sodelavci.
PREDAVANJA. REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Angelos B:iš
Identiteta oblačilnega videza na slovenskem ozemlju v fevdalni dobi. - Referat na
kongresu Zveze etnoloških društev Jugoslavije v Zadru. 26.-2R, 10. tit nična identiteta oblačilnega videza V Sloveniji v fevdalni dobi. - Referat na posvetovanju j»Etnos v etnologiji in anmipnkigiji« v Beogradu, 23.-24. i 1. Oblačilni videz in oblačilna kultura, - Predavanje na oddelku za etnologijo Filozofske Fakultete v Ljubljani, 22- 11.
Tone Cevc
Offener Herd in der Sennnbiitte zwischen Alpen und PannORischcr Ebene. - Referat na mednarodnem posvetovanju ■ Ethnograph i a Pannonica« v Kariovcu, 28.-30. 6. Ljudska arhitektura v Selab- - Predavanje v Selah pri Borovljah, 12. 1. Kmečke hiše v Karavankah- - Predavanje v Slomškove m domu v Celovcu. 10. 11, in v
Sent Jakohu v Rozij, 24. II. Okamenela živa bitja - Prispevek za TV serijo 0 pripovednem izročilu Slovencev.
Igor Cvetko
O zvočni in glasiert i identiteti, trikrat malo drugače. - Referat na »Slovenskih glasbenih
dnevih 1989« v Ljubljani, 4.-7. 4, Publication of ethnontjisicological work and (its) recurrertl influence it has in its original environment. - Referat na mednarodnem kongresu etnomuzikologov J CT M v Se hlad-mingu (Avstrija), 29. 7, Valvasor in etnomuzikalije. - Referat na posvetovanju »300 let Valvasorjeve Slave
vojvodine Kranjske« v Ljubljani, 8. 12. Jurij Vodovnik v Ärogu korüäkp-pohorskili pesnikov-pevce v v 19. stoletju. - Pre dava njena Seminarju slovenskega jezika, literature iti kultui-e v Ljubljani, 14. 7. Jurij Vodovnik in ljudska pesem na Pohorju. - Predavanje na kulturnem dnevu US
Slovenske Konjice, 8.2. O ljudski pesmi na Slovenskem in Juriju VWovniJiU, pohorskem pevcu (1791-1858).
Predavanje na kulturnem dnevu na OS Lote pri Poljčanah, 27, 3-O ljudski glasili na Slovenskem in o ljudski pesmi na Štajerskem - Predavanje na seminarju Zveze kill t urni h organizacij Slovenije za vodje foklomih skupin v Mu l dvu ni, 11. 2.
O slovenski ljudski glasbi. - Predavanje na Mednarodni Soli lolklore v Lipiku. 4, S, Z zvokom po Oštrcu. - Radijska oddaja v ciklu »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«, RTV Ljubljana, 25. 4.
Jurij Fikfak
Raziskovanje v ¿tajniškem obmejnem naselju Mlaka. - Predavanji v Etnološke m inštitutu v Gradcu (Avstrija), 9.1,
Marjet k h Golti
Woman in the Slovene Folk Ballad. - RcFcrat na 19. mednarodnem posvelovanju
raziskovalcev balad v Frei burg u i. Br. (ZRN), 6. 5, Vodovnik in slovenska ljudska pesem. - Predavanje ob slovenskem kulturnem prazniku
na OŠ Slovenske Konjice, 8. 2. Slovenska ljudska pesem. - Predavanje ob kulturnem dnevu na O S Loče pri Poljčanah, 27, 3,
if Torkov večer v hišic: palčkov«. - Radijska oddaja v ciklu »Slovenska zemlja v pesmi in besedic, RTV Ljubljana, 16, 1,
Zmagi Kiiiticr
Spracht- und Stil der slowenischen Volksballadc. - Referat na 19. mednarodnem posvetovanj j raziskovalcev balad v Freiburgu i. Br. (ZRN), 2. 5.
SJovensia ljudska pesem na Koroškem - del vseslovenske A ui turne dediščine. - Referat na posvetovanja »Koroška ljudska pesem v svoji glasbeni in jezikovni avtentičnost i« v Celovcu, 19. II.
Helena Ložar-Podlogar
Delo slovenske redakcije DEMOS. - Poročilo na uredniški konferenci revije DEMOS v Budimpešti, 23.-28. JO.
Pustne šege na Dolenjskem. — Predavanje rta OS Mirna na Dolenjskem, 7.2.
Metode raziskovanja šeg. - Predavanje in razgovor na kulturnem dnevu öS Fran Roš v Celju, 8. 2.
Sonnwendbräuche der Slowenen. — Predavanje za Avstrijsko etnološko društvo, Dunaj, 15, 6.
Prvi april in prvoaprilske šale. - Oddaja na Radiu Glas Ljubljane, 2, 4.
Mirko Ramovš
Slike ljudskega plesa. - Referat na posvetovanju »Vizualna dokumentacija in komentar« v Ljubljani, 4,-5. 10.
Slovenski ljudski plesi. — Predavanja na seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin v Mariboru, 11.-12 2., 11.-12. 3., 14.-15. 4., 13.-14. 5., 16.-17. 6.
Slovenski ljudski plesi Primorske. - Predavanja na seminarju ZSKUDZ za vodje folklornih skupin v Zagrebu, 18—19. Z.
Slovenski ljudski plesi. - Predavanja na Mednarodni šoli folklore v Lipiku. 5,-9. 8-
Slovenski ljudski plesi vzhodne Štajerske 2. - Predavanja na nadaljevalnem seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin v Ormožu, 16,-19, II
Slovenski ljudski ples rta odru. - Predavanje na seminarju ZSKUDZ za vodje folklornih skupin v Zagrebu, 15. 12.
Mojca RavnJk
Varstvo etno/oiie dediščine solin. - Referat ob otvoritvi razstave »Sečoveljskc soline včeraj - danes -jutri« v občinski knjižnici »G, B, Brusin» v Ogleju (Aquileia), 3. 2.
El no t oš k o raziskovanje stavbarstva v Istri s pomočjo Video dokumentacije. - Referat na posvetovanju »Vizualna dokumentacija in komentar« v Ljubljani, 4.-5. 10.
Marija StanonJk
Paradoks slovstvene folklore. - Referat na 9. mednarodnem kongresu International Society for Folk-NarratiVe Research v Budimpešti, 10.-1S. 6.
5A>V£fV£IT8 folklora v zavesti slovenskega razsvetljenstva. — Reierat na petsvetovanju »Obdobje slovenskega narodnega preporoda», Ljubljana, 25.-30. 6.
J. W". Va/vasor in slovenska s/o vsi vena folklora. — Referat na posvetovanju =300 let Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske«, Ljubljana, 7,—S, 12.
Konceptualizacija folkloristike kot sestavine predmetnika študija etnologije. — Predavanje z razgovorom na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, 15, 2,
Temelji slovstvene folklore in delo na terenu. - Predavanje v okviru seminarja za učitelje slovenskega jezika v Žalcu, 23. 1-, Celju, 24, I., Kranju, 27. 2., Novem mestu, 8. 11. (2), Žmartnem pri Slovenj Gradcu, 14. 11., Mariboru, 21. 11. (2), Murski Soboti, 5, 12-, in v Novi Gorici, 6. 12,
Julljan Strajnar
Umetna in ljudska glasba - poskus opredelitve osnovnih pojmov. - Referat na »Slovenskih glasbenih dnevih 1989* v Ljubljani 4,-7. 4,
Večglasje na Slovenskem - Polivocalita in Slovenia. - Referat na posvetovanju »Primo inconlro del gruppo d i studio suila polivocalita Alpina«, Saint-Nicolas (Aosta), 14.-16. 4,
Pritrkavanje. - Referat na mednarodnem posvetovanju 1CTM »Instrumental ensembles
and Iheir musie«. Lilliehamnser (Norveška), 1,-7, 6. Vokalna in instrumentalna glasba v Beli krajini, - Predavanje na seminarju Z KOS v Črnomlju, 11. 11.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 347-351 INSTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO
Povezave slovenskih izseljencev z matično domovino [mag, Andrej Vovko).
Nadaljevalo se je raziskovanje delovanja Rafaelove družbe ter proučevanje stikov slovenskih in drugih izseljencev v Severni in Južni Ameriki s slovenskimi in hrvaškimi emigranti iz Julijske krajine in Jslne v stari Jugoslaviji. Na podlagi ustreznih virov v arhivsko-dokumentacijski zbirki Inštituta za slovensko izseljenstvo so bili proučeni nekateri stiki E t bi na Kristana v obdohju med vojnama in v času boja za jugoslovanske meje po drugi svetovni vojni. Nadaljevalo se je delo na doktorski disertaciji o šolski narodnoobrambni organizaciji Družbi sv. Cirila in Metoda, posebej pa proučevanje prispevkov o izseljenstvu v njenih Koledarjih ter pogledov v njih na izseljevanje v/. Slovenije v času Avstro-Ogrske ter stare Jugoslavije. Začelo se je proučevanje udov Družbe sv. Mohorja v Ameriki do prve svetovne vojne.
Izseljevanje iz širše ljubljanske okolice 1890- ¡914 (Marjan Drnovšek).
Nadaljevalo se je delo na doktorski disertaciji Izseljevanje iz širše ljubljanske okolice 1890-1914, pregledovanje arhivskega gradiva upravne občine Trata iz Poljanske doline ter časnikov Gorenjec, Sava, Notranjec, Slovenski dom in delno Dolenjske novice, podrobnejše proučevanje izseljevanja iz Gorenjske in še posebej iz Škofje Loke ter iz omenjene občine Trata, slovenskih odmevov na knjigo Jurija Trunka Amerika in Amerikanci, pomen v glasilih objavljenih pisem za oblikovanje predstav o Ameriki ter pomen arivskega gradiva nižjih upravnih organov in župnih uradov za proučevanje zgodovine slovenskega izšel jenstva,
Priseljevanje in življenje Slovencev v Franciji in Belgiji (Marjan Drnovšek).
Nadaljevalo se je evidentiranje in proučevanje gradiva, predvsem fonda Občina Kranj, ter ustrezne literature.
Zadnje obdobje Adamičevega literarnega ustvarjanja (mag. Janja Žitnik).
V januarju je bilo uspešno ohranjeno magistrsko delo »Geneza Adamičeve knjige Orel in korenine na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in tako v roku zaključen prvi del obveznosti v programu mladih raziskovalcev. Na istem oddelku je bila prijavljena doktorska teza Zadnje obdobje Adamičevega literarnega ustvarjanja. V zvezi s pripravo te raziskave se je nadaljevalo zbiranje in proučevanje gradiva: korespondence, intervjujev z Adamičevimi sodobniki, objavljenih študij in Člankov. Opraviljena sla bila dva dodatna intervjuja.
Posvelnn leposlovna proza Slovencev v Argjeziiini (mag. Janja Žitnik).
Vzporedno z gornjo raziskavo se je začelo zbiranje gradiva za raziskavo prosvetne leposlovne proia Slovencev v Argenlini, ob sodelovanju predstavnikov argentinskih Slovencev, predvsem članov Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu,
Način življenja Slovencev v Avstraliji (Breda CehuIj-Sajko).
Po prekinitvi zaradi porodniškega dopusta se je delo nadaljevalo zlasti s sistematičnim pregledovanjem literature in periodike, Nadaljevala se je obdelava ie zbranih podatkov ter e vide utiranje manjkajočega gradiva. Posebne pozornosti so deležni podatki o pričakovanjih slovenskih izseljencev o novem življenja v Avstraliji, ter primerjava z njihovo uresničitvijo. Manjkajoče podatke bo treba dopolniti s študijem v Avstraliji,
ficsocializacija v zvezi z migracijsko problematiko (Marina Lutsič) Začela se je raziskava in z njo povezana magistrska naloga o problemih priseljencev ob vključevanju v nova ekonomsko-kuturnu-jezikovna okolja
Arbivsko-dokumentacijska zbirka, bibliografija (Spela Marinšek ob sodelovanju vseh delavcev Inštituta),
Nadaljuje se vnašanje podatkov v računalniške datoteke ter urejanje starega in na novo pridobljenega gradiva (osebni dokumenti J, Strajnerja, dr. 1 Dimnika in druiine
Skofic).
S pomočjo pripravljenih vprašalnikov se je začelo sistematično zbiranje in urejanje bibliografije prispevkov domačih in tujih avtorjev o vprašanjih slovenskega izseljenstva.
Znanstvena posvetovanja
Delavci Inštituta so se vsak s svojim prispevkom udeležili okrogle mize »Slovenci in izseljenstvo", ki je bila z njihovim sodelovanjem pripravljena v okviru Srečanja v moji deželi 27 6. v Dolenjskih Toplicah. Srečanja 2, 8. seje udeležila J. Žitnik in pri tem opravila več intervjujev s slovenskimi izseljenci.
Zbornik »Dve domovini i
Da bi najnovejše rezultate raziskovanj slovenskega izseljenstva predstavili širši javnosti doma in na tujem, načrtujemo izdajo inštltutskega zbornika »Dve domovini«-Zanj imamo poleg Svojih ie precej prispevkov drugih domačih in tuji h strokovnjakov za izseljenska vprašanja.
Druga dejavnost
Marjan Drnovšek sodeluje pri oblikovanju programa 25, zborovanja slovenskih zgodovinarjev, ki bo v Murski Soboti oktobra 1990; proučeval bo migracijske procese na Slovenskem - v Zvezi prijateljev mladine Slovenije je organiziral raziskovalno nalogo Izseljevanje iz domačega kraja: raziskavo je strokovno pripravil, svetoval mentorjem in s sodelovanjem mag. A. Vovka pregledal prispele naloge, pripravil njihovo razstavo in vudil pogovor na zaključni priredi I vi v Mariboru.
Sodelovanje z raziskovalnimi in drugimi organizacijami
Delavci Inštituta imajo lesne stike z Odsekom za zgodovino tržaške Narodne in študijske knjižnice in z The Society for Slovene studies v ZDA; znanstvene stike so navezah tudi s Slovensko kulturno akcijo v Buenos Airesu.
Obiski
Prof, dr. Juie Velikonja, University of Washington, Seattle. 21.4. Mag. Andrej Rot, Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires, 30. 5. Prof, dr. Henry Christian, The Rutgers University, New Ark. New Jersey, 25. 10.
Udeležba na kongresih, simpozijih in posvetovanjih Teorija e t nosa: naši dometi, Kuninovec, 17- 1: B. Cehu I j-Saj ko. Okrogla miza Slovenci in izseljenstvo. Dolenjske Toplice 27. 6.: B. teb ulj-Saj ko, M. Drnovšek, A. Vovko, J. Žitnik,
Odmev francoske revolucije in spomin nanjo v narodni zavesti v 19, in 20. stoletju. Slovenska Matica, Ljubljana. 20,-21. 11,: M, Drnovšek, A Vovko.
Tristo let Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske- SAZU, Ljubljana, 7.-8. 12.: M. Drnovšek, A. Vovko (predsednik odbora za pripravo simpozija)
PREDAVANJA. REFERATI
Breda Ceh ulj-Saj ko
Predstavitev poteka etnološke raziskave Slovenci v Avstraliji. - Okrogla miza - Slovenci in izseljenstvo, Dolenjske Toplice, 27. 6.
Marjan Drnovšek
Okvirna predstavitev raziskovalnega in strokovnega dela na Inštitutu za slovensko izseljeni Ivo ZRC SAZU, Okrogla miza Slove nei in izseljenstvo, Dolenjske Toplice. 27. 6.
Andrej Vovko
Kratek Oris novejših prispevkov o zgodovini slovenskega izseljenstva ter Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU.- Okrogla mizo Slovenci in izseljenstvo. Dolenjske Toplice, 27. 6.
Janja Žitnik
Poročilo za okroglo mizo Slovenci in izseljenstvo, - Okrogla miza Slovenci in izseljenstvo, Dolenjske Toplice, 27. 6.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 351-352.
FILOZOFSKI INŠTITUT
Zgodovina slovenske marksistične misli (Neda Pagon, mag, Oto Lothar).
Izšla je V. knjiga Zbranih del Borisa Ziherla, ki zajema delo iz obdobja 1950-1955. Za tisk je pripravljena tudi IV, knjiga z Rokopisi predavanj iz dialektičnega in historičnega materializma iz obdobja 1949-1955. Obe knjigi zaključujeta poseben del pregleda marksistične misli na Slovenskem v obdobju 1935-1955.
Nadaljevalo se je raziskovanje predmarksistične socialne misli od začetka 19, do konca tridesetih let 20. stoletja, Bibliografija, življenjska in delovna zgodba Andreja Bernarda Smolnikarja je bila dopolnjena s podatki iz tuje literature. Analize njegovih tekstov, ki jih hranijo univerze v ZDA, pa presegajo finančne zmožnosti inštituta. Raziskovanje predmarksistične socialne misli seje v letu 1989 osrediniio na refleksijo 1'rancoske revolucije in njene odmeve v slovenski socialni misli in teoriji zgodovinopisja, Z obdelavo temeljnih konceptov za primerjalno analizo metod sorodnih družbenih in humanističnih ved (filozofije, sociologije, zgodovine) seje raziskovanje smiselno razširilo v raziskovanj« zgodovine socialne misli, zgodovine m en ta lite t in teoretsko refleksijo historičnega diskurza, V okviru tega raziskovalnega dela je bi! tudi pripravljen zbornik besedil Vsi Tukididovi možje. Oris sodobne teorije zgodovinopisja, ki kože usmeritve in stanje v sodobni teoriji zgodovinopisja.
Temelja» slovenska izdaja deI Marxa in Engelsa - raziskovanje zgodovine nastanka in učinkovanja Marxove in Engelsove teorije (Rado Riha, mag. Jelica Šumič-Riha, mag. Tomaž Mas mak, Alenka Zupančič),
Z letom 1989 je založniški det projekta METI prevzel Marksistični center Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in izdal 3 zvezke, katerih natis je bil zaradi stečaja Delavske enotnosti ustavljen. Strokovno delo v okviru Temeljne slovenske izdaje del Marcs in Engeisa je obsegalo zadnje korekture in dokončno izdelavo registrov za zvezke METI: 1, 1, K, Marx, Spisi o antični filozofiji; L 9. K, Man, H kritiki politične ekonomije 1858-1861; L 10. !.. K. Marx, Kritika politične ekonomije 1861-1863. V letu 1989 se je tudi začela znanstvena in strokovna priprava zvezka L 10. 3 (K. Mar* Kritike politične ekonomije 1861-63, 3. del). V zadnji fazi priprave pred oddajo v tiskamo je tudi znanstveni aparat z obsežnimi pojasnili, nujnimi za razumevanje teksta, prikazom znotraj tekstovnega razvoja in registri za zvezek METU. 10, 2. (K. Marx Kritika politične ekonomije 1861—63, 2. del), prav tako tudi jezikovni in strokovni pregled prevoda tega zvezka.
Znanstvenoraziskovalno delo v okviru Temeljne slovenske izdaje del Marxa in Engeli>a je zajelo več problemskih sklopov. Raziskovanje vloge politične in ideološke strukture v paradigmi Marxove kritike politične ekonomije se je nadaljevalo v dveh smereh, Najprej je raziskava analizirala navezavo Habermasove teorije komunikativnega
delovanja na Marxovo delovno teorijo vrednosti. Po Habermasu Marxova analiza blagovne forme pojasnjuje proces, v katerem produkcija družbenega bogastva izstopa iz horizonta sveta življenja in prek medija menjalne vrednosti postaja Zaprt, samuretrula-(iven sistem, obenem pa S svojimi .sistemskimi imperativi povzroča, da individui v svetu življenja podvržejo sebe in druge ohjeklivirajoeim načelom smotrnoracionalnega delovanja, medi ju menjalne vrednosti. Aktualnost Marxove vrednostne teorije je po Habermasu V tem, da vsebuje sistem pravil, ki omogačajo »pres likanje« problemov sistemske integracije na raven refleksijskih razmerij socialne integracije. Nezadostnosti Marxove zastavitve pa SO V tem, da ne ločuje zares ravni ^sistema« in »svet življenja« (a), da ne ločuje represivnega izkoreninjenja tradicionalnih življenjskih form od modemih procesov strukturalne razločenosti sveta življenja (b). da zanemarja menjalne odnose, ki obstajajo med svetom živijenja in političnim sistemom (c). Na tej točki se je raziskava nadaljevala z analizo teze Clauda Leforta, da obstaja v Marxovi teoriji »vrzel političnega» in teze Franyisa Fureta, da Marx v okviru svoje teorije francoske revolucije ne more misliti politične dinamike revolticijskeg dogodka. V prvi fazi je raziskava obdelala strukturo in notranja protislovja »izuma demokracije«.
Raziskovanje konstitueije socialistične ideologije je bilo posvečeno problematiki artikulacij političnega konec I 8. stoletja. V tem okviru so bila obdelana vprašanja, ki jih je sprožilo sojenje Ludviku XVI. (zlasti Rubespierrova in Saint-Justova argumentacija), poleg Eega pa tudi britanska razprava o francoski revoluciji in kritike naravnih pravic človeka, formulirane v njej (podrobno sta bila obravnavana prispevka Edrnunda Burka in Mary Wollstonecrait, raziskava pa si je prizadevala rekonstruirati politično diskurziv-no |xjlje).
Raziskava ideološko-kritične razsežnosti teorije argumentacije je preizkusila učinkovitost sodobne teorije argumentacije, zlasti Duerotove, na ravni politične argumentacije (analiza političnega diskurza jakobincev) in izpostavila kot skrajno mejo lega diskurza problem rasizma ter nemoč tako lingvistične kakor filozofske teorije argumentacije (zlasti Habermasove), da se spopade s tem problemom. Na drugi strani pa je raziskava leonj argumentacije navezala problem argumentacije na status pravila in resnice, kakor jih obdelajo sodobne interpretacije poznega Wittgensteina, zlasti Kripkejeva in Strou-dova.
Aktualna vprašanju epistemologije in marksizem (dr. Aleš Erjavec, Vojislav Likar, dr. Matjaž Potni),
Raziskovalno delo s področja estetike je zajelo dve področji:
L raziskovanje odnosa umetnosti in ideologije v obdobju modernistične umetnosti, s posebnim poudarkom na t,i, zgodovinskih umetniških avantgardah iz časa okrog 1. svetovne vojne ter na njihovi zvezi s tedanjim političnim revolucionarnimi idejami; ta del je bil v glavnem zaključen;
2. raziskovanje filozofskih aspektov post modernistične umetnosti v navezavi na modernizem ter njegove «ideološke« aspekte, ki stopajo z uveljavljanjem post modernizma v ozadje, in na diskusijo o političnem značaju post modernizma (predvsem glede na razpravo o Habermasu). Posebna pozornost je bila namenjena obravnavi subjekta (v filozofskem pomenu) v postmoderni Iii postmodernizmu, predvsem pri naslednjih avtorjih: J, Habermas, R, Rorty, P. Sloterdijk, J, F. Lyotard. J, L. Nancy, H. Paetzoid in Ch. Jencks. V okviru te teme je inštituL tudi sodeloval pri organizaciji mednarodne konference »Subjekt v post modernizmu«, ki jo je organiziralo Slovensko društvo za estetiko.
Osrednja tema raziskave o francoski epistemologiji je bilo Serresovo problematizira-nje statusa in funkcije epistemologije. Serres ugotavlja, da so sodobne znanosti interio-rizirale lastno ep i s te mol ogi jo, kar pomeni, da so sposobne epistemološke probleme reševati v lastnem teoretskem polju. Naloga sodobne epistemologije kot filozofskega diskurza o znanosti je zato lahko le V tem, da radikalno kritizira Utemeljeval ne intence tradicionalne filozofija znanosti na eni strani jn da skozi optiko prevajanja, kroženja m distribucije znanstvenih pojmov in problemov preučuje interferenčne relacije v prostoru znanstvene vednosti, ki ima po Serresu vse značilnosti enciklopedičnega kontinuuma.
Raziskava s področja problemov formalizacije je razvila nov model za razlago vsebin duševnih stanj, pri čemer je najprej razmejila ta tnodel z obstoječimi (vzročnim, holističnim). V drugem delu je raziskava obravnavala dvokračno teorijo vsebine in njene miselne poizkuse (Putnam) ter jo soočila t možnostjo odgovora kategoričnega zaznavanja pri razlagi vsebine. Na končuje raziskava še materialistično ekološko razložila intenclo-nalnost pri Heideggru.
Knjižnica
Knjižni Fond se je poveča! za 230 knjig in 86 zvezkov periodike. 22 obiskovalcev in 8 sodelavcev si je sposodilo 56 knjig.
Druge dejavnosti
Kadrovsko zasedbo inštituta je 15, 10, 1989 okrepila A. Župančič, ki sodeluje kot nova raziskovalka za pretok v okviru URI1 »Filozofija«. - A. Erjavec je od maja 1989 član Sveta revije Odjek (Sarajevo), 6, 11.1989 je prenehal bili član uredništva Nove revije- 23, 12. 1989 je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani izvoljen v naziv docenta za estetiko, - V, Likar je s sklepom znanstvenega sveta Inštituta tia seji 23, 6, urednik Filozofskega vestnika. - T. Mas mak je sodeloval pri pripravi mednarodnega kolokvija »Reformism in the East and Integration of Europe«, RK ZSMS, Portorož, 4. 11, Oddal je doktortsku disertacijo »Človekove pravice ter konstitucija državljanstva in civilne družbe«, Filozofska fakulteta Univerze- v Ljubljani. - A. Zupančič je članica uredništva Problemov-Razprav in tajnica uredništva. - Vsi raziskovalci Inštituta so opravljali še druge funkcije (prim. Letopis SAZU 39/i988, 1989, str, 252).
Zunanji sodela vci: Proi. dr. Božidar Debenjak, Filozofska fakulteta UEK, Ljubljana; mag. Miran Božov ič, Filozofska fakulteta UEK, Ljubljana; Marina Gržinič. MC CK ZKS, Ljubljana; Víasta Jalušič, samostojna raziskovalka; Mojca Jan, samostojna raziskovalka, Ljubljana: dr. Lev Kreft, MC CK ZKS. Ljubljana; dr. Matjaž Potrč. Filozofska fakulteta UEK. Ljubljana; dr. Janez Strehovec. ČGP DELO, Ljubljana; dr. Janez Vrečko, Filozofska fakultete UEK v Ljubljani; dr. Pavle Zgaga, Pedagoška akademija, Ljubljana; dr. Slavoj Žižek. Inštitut za sociologijo UEKP Ljubljana.
Znanstvena posvetovanja
Inštitut je organiziral 23, 3, na ZRC SAZU mednarodni znanstveni kolokvij »Democrat c Politics Today«, Z referati so se ga udeležili David Held (London), John Keanc (London), Christopher Pierson (Glasgow), Vesna Pusič (Zagreb), Ivan Vej voda (Beograd), ter sodelavca inštituta T, Mas mak (priprava in vodenje kolokvija) in R. Riha,
I niti tu t je skupaj z Inštitutom za me f una rodni radnički pokret organiziral znanstveno srečanje »Svoboda, enakost, bratstvo: Francoska revolucija in sodobnost«, Srečanje je bilo od 1,-3. 6. v S medene vu, udeležila Sta Se ga tudi sodelavca Inštituta T Mastnak in R. R i ha in zunanja sodelavka V. Jalušič. T, Mastnakje 2.6, vodil razpravo na srečanju,
Inštitut je organiziral 26. 6. na ZRC SAZU znanstveni kolokvij »Alg Limen tac ij a kot paradigma komunikacije*. Z referati so se ga udeležili dr. Vladimir Biti (Zagreb), dr, Olga Kunst-Gnamuš, dr. Mirna Velčič (Zagreb), mag. Andrej škerlep in sodelavca inštituta J, Šumič-Riha (priprava in vodenje kolokvija) in R, Riha.
Inštitut je sodeloval pri pripravi mednarodnega kolokvija »Subjekt v |>os t moderni -zrnu a. ki ga je organiziralo Slovensko društvo za estetiko v Cankarjevem domu 11,-14. 10; pripravil in vodil ga je A. Erjavec.
Obiski na i'níímjfu
Prof. dr. Gtsela Bock, Istituto universitario Europeo, Department of History and Civilization, Firence: predavanje Zgodovina spola, zgodovina žensk, 21. 2.
Prof dr Martin Jay, Berkeley, Kalifornija: predavanje Habermas and the Aesthetic ideology, 21,3,
Prof, dr, Michelle S tan worth, London: predavanje Reproductive Technologies and the Deconstruction of Motherhood, 22, 3,
Prof, dr. Steven Lukes, 1st it u to universitario Europeo, Department of Social and Political Sciences, Firence: predavanje Liberty, Equal i ty, Justice, 30. 3.
Prof, dr. Hans Jürgen Teuteberg. Univerza v Münstru: zgodovinski seminar, 19.-20,4.
študijski obiski in potovanja
A, Erjavec: Université de Paris [, Institut d'esthétique et des sciences de l'art, Vinneuf (Francija), 28. 4,-2. S; Filozofski inštitut [Sektor /a estetiko) pri Sovjetski akademiji znanosti. Moskva 25.-26, 4,; Inštitut za gledališče, Moskva, 27, 4,
O. Luthar: Institut für Wirt schalt s- und Sozialgeschichte der Universität Wien, Öunaj, 19.-21. 6.; Mednarodni semester: »Neue Methoden in der Geschieh t s Wissenschaft o, Univerza v Salzburgu, IS,-26. 9.
T. Mastnak: The Polytechnic of Central London, seminar Michaela Walze rja, 9, 5.; tstilulo Universitario Europeo, Firence, sodelovanje na mednarodnem kolokviju »What is Left« 9.-10. 10,; Istitulo Universitäre Europeo. Firence 11. 10.-4. ! 1.; John Hopkins University, izpostava v Firencah, sodelovanje na seminarju prof. J.G.A. Pococka History ol British Political Thought, ok lober-november; John Hopkins University, izpostava v Firencah, sodelovanje na seminarju iz zgodovine modeme politične misli, oktober-november; Institute of Independent Studies, Varšava 13 11.—10. 12.; tnstytut filozofii i soejologii Polskiej Akademii Nauk, sodelovanje na mednarodnem simpoziju »Civil society in real socialism and the process of transformation", Jablonna, 1—3. 12.
REFERATI, PREDAVANJA, PRISPEVKI NA RTV Alfrä Erjavce
Razvoj estetiki na Siovensiem v zadnjih 10 letih. Rele rat na posvetu »Družboslovje na
Slovenskemu V organizaciji MC CK Z KS, Ljubljana 5.-6. I. Filozofija, filozofije, nefilozolije. Referat na znanstvenem sestanku » Današnja tilozotska strujanja u Jugoslaviji« v organizaciji SANU in Srbskega Filozofskega društva. Beograd 10.-11. 3.
Sodobna estetika. Predavanje v ciklusu »Sodobna estetika* v organizaciji podružnice Slovenskega filozofskega društva Maribor ter Univerze v Mariboru, Maribor 29. 3. La création idéologique et la création artistique, leurs liens. Referat na mednarodnem kolokviju *La poietique comme science et comme philosophie de la création« v organizaciji Université de Paris I, Institut d'esthétique et des sciences de l'art, Vin neuf (Francija) 2&, 4,-2, 5, Aesthetics in Yugoslavia. Vabljeni referat na mednarodni konferenci *F,stetika in socialistična kultura« v organizaciji Filozofskega inštituta (Sektor za estetiko) pri Sovjetski akademiji znanosti. Moskva 25.-26, 4, Tile Subject in Postmodernism, the Subject in Modernism Referat na mednarodnem kolokviju »Subjekt v postmodernizmu« v organizaciji Slovenskega društva za estetiko in soorganizaqijj Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Ljubljana 11, 10. 14.10. Postmodemiziim in kritična teorija Predavanje v seminarju Oddelka za primerjalno
književnost Filozofske fakultete, Ljubljana 16. 5. Avantgarda v Sloveniji. Referat na razpravi »Avantgarda, neoavantgarda in post mode m a u Jugoslaviji« v organizaciji Združenja likovnih umetnikov Srbije, Galerija ULUS, Beograd 14. 4.
Razgovor o jugoslovanski filozufiji. Radio Jugoslavija, Beograd, 10. 3. Razgovor o filozofiji v Jugoslaviji. TV Beograd (Oddaja »Plus«), Beograd 10. 3. Intervju z Martinom Ja vem. TV Ljubljana (Oddaja »Osmi dan«), Ljubljana 24. 4. S/oven.vA/ konstruktivizem in njegovi evropski okviri. Ocena knjige Petra Krečlča, TV Ljubljana (Oddaja »Oci kritike«), Ljubljana 15. 6.
Kako biti danes filozof7 Razgovor 7. D Haninom, S, Morawskiin in H. Paetzoldom TV Ljubljana (Oddaja »Osmi dsn«), Ljubljana 27. 11.
Oto Luthar
Zlom nacionalnega zgodovinopisja. - tioreferat na srečanju slovenskih sociologov v Slovenj Gradcu, 22,-23, 6,
Wore metode v zgodovinopisja ali po sol na Solnograško.- Ill, program Radia Ljubljana, 6.11.
Tomaž Masi na k
Uneasiness in Democracy. Prispevek na mednarodnem kolokviju »Democratic Politics Today* v organizaciji Filozofskega inštituta ZKC S AZU, Ljubljana 23-3.
Rights ot Man/Rights of Woman, Referat na mednarodnem simpoziju »Citizenship in Europe«, Szociologiai kutato inrezete, Magyar t Ltdoman vos akademia. Budimpešta 24,-26, 6.
Društveno u pravima (ovčka. Referat na znanstvenem srečanju »Sloboda, jed na kost, bralstvo: franc uska revolucija i savremenost« v organizaciji Instituta za medu narodni radnički pokrel, Beograd, in Filozofskega inštituta 7RC SAZU, Smederevo, 1,-3.6-
Afoso v politiki. Predavanja v ciklu »Vesela znanost«, KUD France Prešeren, Ljubljana 22, 6,
Citizen Diplomacy: Which Concept of Sovereignity. Prispevek na mednarodnem seminarju »International Seminar East-West: Global Security and Arms Control«, Moskov-skij gosudarstvenyj institut meždunarodnvh otnoäenij, Institute of Global Conflict and Cooperation, University of California in Science Policy Research Unit, University of Sussex, Moskva 9.-22. 7.
The Left: before and after socialism. - Referat na mednarodnem znanstvenem srečanju .»What is Left?«, European University Institute, Department of Political and Social Sciences, Ftrenzc 9.-10. 10.
Historical Origins of the Left/Right Division. Predavanja na seminarju »Socialism and its Critics«, Is i i tu to Uni vers! la rio Europeo, Firence, 27, 10.
Democratic Integration of Hurope. Mednarodni kolokvij »Reformism in the Fast and Integration ul Europe«, RK. ZSMS, Portorož, 4, ti.
Meda Pagon
Interdisciplinarnost družboslovja. Referat na posvetu »Družboslovje na Slovenskem« v organizaciji MC CK ZKS. Ljubljana, 5,-6, 1,
Š^istemološka trdnost vede in intelektualna (samo)zavest. Referat na simpoziju Jugoslovanskega združenja za sociologijo, Beograd. 20.-23, 4,
Stičišča sociologije jji zgodovine: francoska revulueija. Referat na znanstvenem sestanku o Francoski revoluciji, Slovenska malica, Ljubljana, 20,-21. 1£,
Ženska v ¡-evoluciji. Predavanje v organizaciji »Kluba ¡789«, Cankarjev dom, Ljubljana, 4. 12.
Rado Rlha
/miJti franeusku revoluciji! - misliti političko?. Referat na znanstvenem srečanju »Sloboda. jednakost, bratstvo: franeuska revolucija i Savreraenosl« Smederev«, I.-3. 6.
Democracy Without Boundaries. Referat na mednarodnem kolokviju »Democratic Politics Today«, Ljubljana 23, 3,
.4i£;«j)emacija in izum demokracije. Referat na kolokviju ^Argumentacija ko: paradigma komunikacije«, Ljubljana, 26, 6,
Jeltca Sumlč-Hiha
Reaino v performs rivu. Predavanje na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Sekcija za teoriju književnosti Hrvatskog filološkog društva, 12, i,
Govorica jakobinskega terorja* Prispevek na kolokviju »Argumentacija kot paradigma komunikacije« v organizaciji Filozofskega inštituta ZRC SAZU vodenje kolokvija. Ljubljana, 26 6
Ducrotova teorija argumentacije. JU- program Radia Ljubljana, 26. 3. BIRI.IOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 352-354.
GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA M ELI K A
Regionalna geografija in regionalni razvoj
Geografska monografija Slovenije (dr, Ivan Gams, dr. Milan Sifrcr, dr. Drago Meze, mag, Karel Naiek, mag, Milan Orožen Adamič, mag. Drago Perko, Milan Na te k, Matej Gabruvee. Maja Topole, dr, Avguštin Lali, dr, France Bernot in 27 zunanjih sodelavcev).
Za SploSno geografsko monografijo Slovenije je uredništvo prejelo večino prispevkov. Nekateri od teh so v fazi izpopolnjevanja. Na sestanku s sodelavci junija I9S9 je bilo precizirano razmerje med Splošno in Regionalnogeografsko monografijo. Ob pripravah poglavja o reliefu Slovenije je Milan šifrer nadaljeval proučevanje geneze prostranih terciarnih ravnikov. Zbral je veliko dokaznega gradiva, ki kaže, da se za Slovenijo tako značilni stopničasti relief z ravniki v različnih hipsografskih etažah ni razvil iz ene same uravnave, ki bi jo kasneje tektonske sile razkosale in dvignile v različne nadmoi^ke lege, ampak da je le-ta rezultat diferenciranega zniževanja in uravnavanja površja. Ravniki naj bi torej nastali pod vplivom eksogenih procesov, ki v vlažnih Lropskih področjih še dandanes oblikujejo podobne morfološke oblike. Tam naj bi se tako nadaljeval proces, ki ga je pri nas zavrla naraščajoča sušnost ter močna ohladitev podnebja v zgornjem pliocenu in še posebej v sledečem pleistoeenskem obdobju. Za nastajanje lakih tropskih ravnot so Se posebno ugodni pogoji v najbolj uravnjenih in najbolj trajno premočenih delih ravninskega sveta v dnu prostranih kotlin. Tu prihaja do najbolj homogenega in globokega kemičnega preperevanja zivoskalne podlage ter du najmočnejšega zrahljanja ter fluvialnega odnašanja sieer preeej konsistentne prepereline. s tem pa ludi do najbolj aktivnega zniževanja, širjenja in uravnavanja površja. S krčenjem obsega i raj no na močen i li tal pa se spremene tudi geomorfološki procesi. Sušne j ši deli ravninskega sveta začno v zniževanju zaostajati in se zato čedalje izraziteje dvigati iznad holj namočenih, pri tem pa nastajajo tudi vmesne stopnje, ki ločijo posamezne ravnote med seboj. Tako naj bi nastali ludi terciarni ravniki na Slovenskem. Zaradi pospešenega dviganja slovenskih Alp in Dinarskega hribovja ter ustreznega izsuševanja robnih delov ravninskega sveta se je krčila tudi domena pospešenega zniževanja in uravnavanja površja ter s tem ludi obseg ravninskega sveta. Pri tem je nastala cela generacija ravnikov v različnih nadmorskih legah, od najvišjih in najstarejših okrog Triglava (2300m - 2500m) pa do najnižjega iz te skupine, do t.i. »politike uravnave«, ki se je ohranila predvsem v višinah med SOOm in 900m in to v nasprotju s starejšimi skoraj v celotnem obsegu. Siri se prek tektonsko in kamninsko zelo heterogenega površja, zato sodimo, da so bili procesi uravnavanja v času njenega nastajanja zaradi zadostnih padavin še VCS čas zelo Učinkoviti. Ohranila pa seje po vsej verjetnosti zaradi nenadnih klimatskih Sprememb, ko je ob nastopu zelo sušnega podnebja prišlo do izsuši L ve obsežnih delov ravninskega sveta in s tem do zastoja v nadaljnjem zniževanju površja. Zaradi tega eksogeni procesi zniževanja ter uravnavanja tudi niso mogli več para I iz trat i nadaljnje tek Umske aktivnosti. ki je prišla zato v podobi pokrajine tudi čedalje bolj do veljave (neotektonika). Skladno s tem pa je prišlo tudi do omejitve ugodnih pogojev za nastajanje tropskih ravnot samo na malo obsežna območja tektonskega zastajanja ali celo grezanja površja v ožjem obodu Jadranske in Panonske kotline, na velika dinarska podolja in na območja kraških polj.
Za regionalnogeografsko knjigo Savinjsko-sotelska in jugovzhodna Slovenija, ki jo pripravlja naš inštitut, srno nadaljevali z analizo Vzhodne Krške kutline in Gorjancev (D. Perko). Za dokončanje prve bo izdelal še sintezo in geomorfolraško karto, za Gorjance pa je pripravil fizično geografsko analizo z večino ustreznih kart in prouči! prebivalstveno
sestavo. V la okvirje všteta Ludi Perkova uspešna obramba magistrske naloge z naslovom Vzhodna Kr.ška kotlina s posebnim ozirom na poselitev, s katero je postal magister geografije i o bil izvoljen v raziskovalnega sodelavca; jeseni se je vpisa! tla doktorski študij. Za Suho krajino je M. Gabrovec izdelal digitalni model reliefa in z njegovo pomočjo karto naklonov, zbral pa je tudi klimatske in hidrografske podatke, kakršne predpisujejo minimalni kaz.aici. Za Gornjo Savinjsko dolino je t>. Meze zbral književne vire, za opis novejšega gospodarskega stanja pa statistično gradivo in več elaboratov, nanašajočih se na gospodarstvo mozirske občine.
V reg iona I nogeog ra fski okvir sodi tudi M, Na tka prikaz zemljiško-posestne, socialne in stavbne podobe Vitanja v 19. stoletju, osnovan na franciscejskem katastru in drugih virih. Trško naselje med Pohorjem in Vitanjskimi Karavankami, katerega seiišče je v sovodnji H udi nje, Jesenice in Hočne, je postalo S fu i i na m i in drugimi dejavnostmi pomembno središče zgornjega Pohudinja in kraj dolgotrajnih ter srdi tib nasprotij med Slovenci in Nemci,
Proučevan/e hribovskih kmetij na Slovenskem (dr. Drago Meze, Milan Na tek).
M. Natek je na območju slovenjebistriškega Pohorja, med potokoma Oplotnico in Polskavo, zbral v 14 naseljih osnovno gradivo za 150 hribovskih kmetij. Domačije merijo v povprečju po 26.66ha, od tega obsegajo gozdovi	zemljiške posesti. Domovi
proučenih domačij so v |mjv prečni nadmorski višini 743 m (od 565 do 1068 m). Podrobneje sta bili proučeni nekdanja in današnja gospodarska struktura in usmerjenost kmetij, ki imajo glavne dohodke od živinoreje in gozdarstva ter zaposlitve v najraznovrstnejših nekmetijskih dejavnostih,
Sne i al no-go.spoda rska sestava kmetij je naslednja: 51 % kmetij ima vire dohodkov izključno od kmetijstva, tretjina gospodarstev dobiva dodatne dohodke od zaposlenih otrok, pri preostalih pa so zaposleni gospodarji. Na kmetijah dela 331 ljudi, medtem ko je v nekmetijskih dejavnostih zaposlenih 105 oseb (od tega 59% moških). Zbrano gradivo ponuja vpogled v pomen inFrastrukturnih naprav (ceste, elektrifikacija, vodovodna oskrba, telefonij a) in kmetijske mehanizacije, ki so vidneje prispevali k socialni in gospodarski preobrazbi hribovskega sveta v zadnjih treh desetletjih, Na osnovi terenskih zapiskov bo mogoče podrobneje zarisati in opredeliti tudi spremembe v ftziognomiji kmečkih domov, ki so v zadnjih desetletjih v mnogočem spremenili svojo zunanjo podobo (npr, slamnate strehe, ki so bile značilne za večino stavb na območju jugovzhodnega Pohoija, so zamenjali najprej z opečnato, v novejšem času pa s salonitnu kritino). Vz]»redno z drugim gradivom, ki omogoča karseda celovit vpogled v gospotlarsko-soeial-no stanje obravnavanih domačij, so bila zapisana tudi številna ledinska imena.
D, Meze je v osnutku letnega plana dela 1989 zapisal, da bo j»po možnosti raziskal tudi hribovske kmetije na Rakitni Sk i planoti in severnem obrobju Velikolaške pokrajine *. Načrt je izpolnil, a tudi znatno presegel. Na območju občine Ljubljana Vie-Rudnik je poleg zgoraj imenovanih področij raziskavo razširil tudi na Goljansko planoto in na Rule v proučevanje pa je zajel tudi kmetije na hribovitem severu cerkniške občine, zajemajoč porečje Cerkniščice, po v ¡rje iške in Zale s tremi izrazitejšimi naravnogeograf-skimi enotami: Vidovsko-otavska planota, Menišija, Slivniško pri gorje, V celem je v raziskavo zajel v 88 hribovskih naseljih 384 še aktivnih kmetij, skupaj z dobro petino opuščenih pa 485; opuščenih je tudi 6 manjših zaselkov. Značilnost obravnavane pokrajine je v tem, da so daleč v prevladi zaselki, predvsem majhni, da ni samotnih hribovskih kmetij, večjih vasi pa je le sedem (Rakitna, Golo, Skrilje, Dvorska vas, Osredek, Žilce - sv, Vid, Krvava Peč). Kmetije so v splošnem majhne; na ve I ikolai ko-turjaškem hribovskem področju je njihova povprečna velikost 11 - 5 ha, za cerkniško občino pa slika še ni popolna, Zbrani, a še ne popolnoma analizirani, so podatki o prebivalstvu, medtem ko so podatki, ki kažejo nasledstveno sliko ter stanje zaščitenih, opuščenih, čistih, polčistih, mešanih, perspektivnih in neperspektivnih krneli j že analizirani tako za celotno obravnavano pokrajino kot po posameznih regijah in naseljih, Zbrano je tudi gradivo o pomembnejši infrastrukturi, kmetijski mehanizaciji, deloma pa tudi že o gospodarsko-socialni preobrazbi zadnjih desetletij-
Naravni cletnemf geografskega okolja
0grotcnosr slovenske zemlje po naravnih nesrečah (mag. Milan Orožen Adamič, dr. Milan Silrer, mag. Dragu Perko, Matej Gabrnvec).
Nadaljevali smo sistema L ičnu zbiranje in urejanje gradiva o naravnih nesrečah, ki so v preteklosti prizadele Slovenijo (knjige, revije, časopisi, slike, i t d, j, Od večjih nesreč v letu 19S9 smo Se lotili proučevanja posledic izjemno močnega deževja v vzhodni Sloveniji. Opravili s mu veliko terenskega dela (M. Orožen Adamič, M. Gabrovee, D. Perko in M. Šifrer). Posledice neurja in usade smo si s posredovanjem Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo ogledali in dokumentirali tudi s pomočjo helikopterja. Na našo pobudo je bilo opravljeno tudi aerolotogrametričnu snemanje prizadetih področij. O posledicah le nesreče pripravljamo prispevke za revijo Ujma: K. Nate k O geomorfologiji usadov, M Orožen Adamič v sodelovanju z M, Gabrovcem O posledicah usadov V Halozah, M. Gabruvee O posledicah hudournih voda v občini Laško (potok Lahom niča), n Perko kompleksno oceno n ogroženosti občine Krško po naravnih nesrečah. Poleg tega ključu je M. Orožen Adamič pregled večjih naravnih nesreč v letu 1989 v Sloveniji in po svetu.
M. Orožen Adamič je za RTV Ljubljana izdelal scenarij In sodeloval pri izdelavi 45 minutne oddaje z naslovom »Večje naravne nesreče v letu 1988«, ki je bila na sporedu drugega programa 5 II. - Republiškemu sekretariatu za Ljudsko obrambo je predložil drug! dopolnjen osnutek (150 strani) kompleksne ocene ogroženosti Slovenije po naravnih nesrečah, - Za tretjo številko Geografskega obzornika je pripravil navodila za srednješol ce za raziskovanje naravnih nesreč.
Geografija poplavnih področij na Slovenskem (dr, Milan Sifrer, dr. Ivan Gams, Marko Kolbezen, dr. Andrej Kranjc, dr. Frane Ltivrenčak, dr. Drago Meze, Milan Natek, mag. Milan Orožen Adamič, dr. Dušan Plut, dr. Darko Radinja).
Pregledali smo doslej opravljeno delo in ga dopolnjevali z raziskavami, potrebnimi 741 pripravo sinteze,
Redna letna opazovanja ter merjenja Tri g!a Vskega ledenika in ledenika pod Skuto (dr. Milan Šifrer, Dušan Košir, Franc Slucin in dr. Marko Žerovnik).
Na Triglavskem ledeniku so bila opazovanja in merjenja opravljena 14. in I 5. R. (M. SifreT in D. Košir) ter 16 m 17. V. (D, Košir, F. Štucin in M. Žerovnik), na ledeniku pod Skuto pa 10,in 22, 9, (D. Košir in F. Štucin). Triglavski ledenik se je zaradi skromne debeline snežne odeje ob kuncu redilne dobe ]y88/89 (aprila 1989 le 220cm) in srednje toplega poletja !989 (4,_:S t) spet močno skrčil. Na spodnjem koncu se je umaknil povprečno za 14 m, njegova debelina pa se je zmanjšala tako kol lani 7a 1—1,5 m Nekoliko skromnejši umik pa smo izmeri i i tudi pri ledeniku pod Skuto, na katerem smo letos prvič (10, 9) s teodolitom izmerili tudi njegov naklon,
M. šifrer je za televizijo pripravil scenarij u Triglavskem ledeniku ter o sledovih, ki so jih v Blejsko-radovljiški kotlini zapustili veliki pleistocenski ledeniki ter ludi sam Sodeloval pri snemanju tega filma; oddaja je bila na sporedu 11, TV mreže 4. 12. in ponovljena na prvi mreži 6-12
Geomorfoloiko kartiranje Slovenije (mag. Karel Natek, mag, Matej Gabrovec),
Delo na pregledni geomorfološki karti Slovenije v merilu 1 ; 500000 je končano, V letošnjem letu so v Beogradu končali usklajevanje delov preglednih geomorloloških kart po republikah in pokrajinah ter izdelovali kartografski original karte. Dokončanje ter tiskanje karte na ti listih in tolmača je predvideno za leto 1990.
Pri detajlni geomorfološki kari i Slovenije v merilu I ; 100000 list Celje je K. Natek nadaljeval z reliefno analizo ozemlja karte. Proučeval je morfogenelski razvoj ozemlja, ki temelji na hipotezi O enakomernih tektonskih premikih od srednjega mioccila dalje, zaradi česar je večina večjih oblik (kotline, gorske verige, osnovna rečna mreža) podedovanih iz mlajših obdobij terciarja. Zaradi prevlade tektonskega dviganja na večjem delu ozemlja poskuša razložiti večino srednje velikih oblik z razlikami v I i to loški
zgradbi in odpornosti različnih kamnin proti eksogenim silam ter ekshumiranju tektonskih linij, ki S" deloma Se vedno aktivne.
V tem okviru je proučeval rečen t ne geomorfbloike procese, predvsem usade, ki so prevladujoč način premikanja mas V terciarnih sedi men lih vzhodnega dela Slovenije. Na izbranem območju vzhodno od Celja je S Statistično analizo 325 usadov, ki se pojavljajo na površini 35 k m^, ugotovil zelo majhen vpliv človekovega delovanja na proženje usadov, kar je v nasprotju Z dosedanjim mišljenjem. Zaradi nerešenega financiranja tiskanja lista Celje s tolmačem se kartografski uriginal Se ne izdeluje.
M. Gabrovee je izdelal rokopisno geomoribloško karto PolKograjskega hribovja v merilu 1:100000 po jugoslovanski legendi, ki je iz istega razloga nismo obdelovali naprej. Na primeru Polhograjskega hribovja je operacionaliziral digitalni model reliefa Slovenije 100X000 m Na osnovi morfometrične analize ozemlja in lilološke zgradbe je proučeval pomen reliefa za človekovo delovanje v tem hribovitem svetu, S pomočjo M. K re vsa je izdelal računalniški program za izračunavanje potencialne in aktualne j a kos t i sončnega obsevanja, ki je zelo pomembno za poselitev in rabo tal v tem hribovju,
Polhograjsko hribovje je eno od testnih območi j za operacionalizacijo geomorfološke-ga informacijskega sistema Slovenije (GEOMISS), ki ga nameravamo razvijali v prihodnje. Oh pomanjkanju finančnih sredstev za kariografsko obdelavo in tiskanje detajlnih geomorfoloških kart je to dodatna možnost prikazovanja rezultatov detajlnega geomor-fološkega proučevanja, ki je obenem primernejša za uporabo v drugih strokah in v praktičnih dejavnostih.
Gcograiski terminološki slovar (dr. Ivan Gams, mag. Milan Orožen Adamič, Milan Natek, dr. l-ojze Gosar s sodelavci, dr. Matjaž Jeršič, Drago KEadnik, dr, Vladimir Kokole, dr, Jurij Kuna ver, dr. France Lovrenčak, Breda O gore I ec, dr. Dušan Plut, dr. Darko fiLadinja).
Ob sodelovanju redakcijskega odbora so sodelavci pripravljali za lisk tekstovno in slikovno gradivo oddanih prispevkov.
Kartografska zbirka, geografska dokumentacija (mag, Milan Orožen Adamič, Maruša Ruperl, Meta Ferian),
Kartografska skupina je v sodelovanju z avtorji razprav izdelala vrsto tematskih kart in drugih grafičnih prikazov za 29. številko Geografskega zbornika, za Monografijo Slovenije, nekaj pa tudi za prispevke sodelavcev inštituta, ki bodo objavljeni v drugih publikacijah (Geografski obzornik. Ujma, i Id,), in za druge inštitute 7.RC SAZU.
Dopolnjevala je kartografsko zbirko, ki pa zaradi začasnih prostorov, v katerih dela inštitut, ne more biti urejena tako, kol bi bilo potrebno.
Knjižnica in tajništvo (Marija Gorenšek).
Knjižni fond je narasel za 216 knjig in 512 enot periodike, Izposojenih je bilo 4 3 enot.
Drugo delo
M Gabrovee je predsednik finančno gospodarske komisije pri Zvezi geografskih d ruš lev Slovenije, koordinator za geografijo pri gibanju »Znanost mladini« ill član pripravljalnega odbora 5. srečanja jugoslovanskih geomorfologov, ki bo 1990, leta v Krškem. - K. Natekječlan pripravljalnega odbora 5. srečanja jugoslovanskih geomorio-logov. Poleg tega opravlja iste zadolžitve kot prej. - M. Natek je od septembra član in tajnik Predsedstva Zveze geografskih društev Jugoslavije, poleg tega opravlja iste zadolžitve kol prej, — D Meze je bil član izpitne komisije pri obrambi dveh magistrskih nalog na Geografskem oddelku Univerze Edvarda Kardelja. — M. Orožen Adamič je član uredniškega odbora Geografskega obzornika in i lan izdajateljskega sveta Tehniške založbe Slovenije. V Zvezi geografskih društev Slovenije je predsednik programskega odbora za zborovanje slovenskih geografov v Koprskem pri morju, dalje pa opravlja vse prejšnje zadolžitve. - D. Perko je član Izvršnega odbora Ljubljanskega geograFskega d niš Iva, upravnik Geografskega obzornika, koordinator za geografijo pri gibanju »Znanost mladini». koordinaEor za geografijo za tekmovanja mladih raziskovalcev ljubljanske
regiji in i lan organizacijskega odbora madžarsko-slovenskega simpozija o fizični geografiji, - M. Sifrer je predsednik pripravljalnega odbora 5. srečanja jugoslovanskih geomor-fologov in član pripravljalnega odbora za Melikovo proslavo.
Geografski ¿bontik
Izšla je 29 knjiga (prirn. sir. 243).
Zunanji sodelavci
Razen Urbanističnega inštituta isti kakor prej, pri Geografskem oddelku Filozofske fakulteie tudi dr Dušan Plut (prim Letopis SAZU 3,9/1988, 1939, str. 253).
Pomembnejši sestanki
Znanstveni svet inštituta se je sestal 4. 10., uredniški odbor Geografskega zbornika je imel dve seji.
Obiski
Od 1. do 6. 4. je bil na obisku Edlvard Kellock iz Bučki ej a na Škotskem. V dvorani SAZU je predaval o geoloških in gcomorloluških značilnostih Škotske, Po terenu ga je spremljal K, Natek.
Študijska potovanju
M. Sifrer: 11.-1?. 9. obisk na geogralskem inšliutu univerze v Gradeu; na povabilo dr. Harolda Eicherja, predstojnika oddelka za geomorfologijo, sodelovanje pri geomorfološke in proučevanju pleistocenskih sedi men lov v okoliei Gradea ter v Celovški kotlini.
M. Gabrovec: 16.-20. !0. študijski obisk na Geografskem inštitutu saIzburške univerze.
Tiskovna konferenca
Predstavitev 28. številke Geografskega zbornika na SAZU, 10. 3. Udeležba na kongresih, simpozijih in posvetovanjih
Ilešičevi dnevi - geografska posvetovanja. Ljubljana, 24 - 25. 2,: M. Orožen Adamič, D. Perko, K. Natek.
V, jugoslovansko-poljski geografski seminar »Transformacija izvenmestnih območij«, Zagreb - Koprivnica, 29. 5.-5. 6.: M. Natek.
4. srečanje jugoslovanskih geomortologov, Pirot, 20.-24. 6.1 M, Gabrovec, K, Natek, .M. Sifrer.
2. svetovni geomorlološki kongres »Geomorfologija in geoekologija«, f-rankfurt ob Majni. ZRN, 4,- 3, 9.: M. Gabrovec, K, Natek.
13. kongres geografov Jugoslavije, Priština, 18.-23.9.: K. Natek, M. Natek, D. Perko. Etnologija in domoznanstvo, Ljubljana, 21, 11,: M. Natek,
70 let geografije na ljubljanski univerzi, 4.-8. 12.; M, Gabrovec, D. Meze, K. Natek, IW. Natek, M. Orožen Adamič, D. Perko, M. Sifrer.
REFERATI, PREDAVANJA
Matej Gabrovec
SnežiŠča v Julijskih Alpah. Cel vrt i skup geomorfologa Jugoslavije. Pirot, 20 6, Karel Natek
Vsakdanje življenje in ogroženost zaradi naravnih nesreč na Japonskem, Ilešičevi dnevi. Ljubljana, 24 2.
Geomorfbioške značilnost! Japonske in poročilo o Studijskem bivanju na Japonskem.
Znanstvena sekcija Zveze geograf iskih društev Slovenije, Ljubljana, 23. 3. GeomorfoioSke karakteristike Japana. Geografsko društvo Hrvatske. Zagreb, 27. 3. Geografske značilnosti Japonske. Geografsko društvo Gorenjske. Kranj, 13. 4.
Površje Japonske: rezultat današnjih burnih geoloških in geomorfoioSkib procesov.
Slovensko geološko društvo. Ljubljana, 18. 4. Geografske značilnosti Japonske. Primorsko geografsko društvo. Koper, 21. 4, G6Qgra&ke značilnosti Japonske. Mariborsko geografsko društvo, Maribor, 10, 5, Primerjalna analiza jugoslovanske in japonske metodologije geonioriološkega kartiranja.
4, srečanje jugoslovanskih geomurfologov. Pirot, 21. 6. Morfologija in tipologija uravnav t Dinarskem gorstvu. 13. kongres geografov Jugoslavije. Priština. 19. 9.
Mila» Na tek
Zemljiško-posestna struktura in prebivalstvo SR Slovenije leta 1981. V. jugoskivansko-
poljski geografski seminar. Koprivnica, 1.6. Prebivalstvo hribovskih območij kot činitelj vzdrževanja in razvoja geografskega okolja (na primerih Mežiške doline in jugovzhodnega Pohorja). XIII. kongres geografov Jugoslavije, Priština. 19. 9. Kmetije kot činitelj j"n jedra gospodarske in socialne preobrazbe hribovskega Sveta (na primeru porečja Hudinje). Simpozij ob 70. letnici geografije na ljubljanski univerzi. Ljubljana, S i2.
MIlan Orožen Adamič
Naravne nesreče v Sloveniji in suša v letu 1988. Ilcšičevi dnevi, 24. 4. Vojaška geografija. 1. semester na FSPN. Katedra za obramboslovje (skupaj z dr. J. Kunaverjem in dr, M. Pakom.)
Drago Perko
Naravne e/joie in regionalni razvoj v Vzhodni Krški kotlini. 13. kongres jugoslovanskih geografov. Priština, 19. II-
LJIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 354-356.
INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Spehogenloške raziskave (Martin Knez, mag- Janja Kogovšefc, Stanka Sebela, dr. Ivo Šu-ucl, Milena Zlokolica. Nadja Zupan, tehnični delavci Leon Drame, Fran jo Drole, Maja Kranjc. Marjan Luzar, Samo Morel, Mateja Zadel in 6 zunanjih sodelavcev).
Nadaljevali smo raziskovanje dolenjskega krasa, krasa v okolici Postojne ter krasa v Vzhodnih Karavankah, Hidrokemične, izotopske, hidiogeološke, iitološke, tektonske, mineraloške ter speleološke raziskave so v povezavi z rezultati raziskav v preteklih letih omogočile izluščiti nova dognanja o povezavi procesov in dugajanj na kraškem površju s tistimi v kraškem podzemlju ter ugotavljati prevladujoče procese in njihove učinke na kraški svet v celoti. Dobljeni rezultati bodo v pomoč pri skladnejšem izkoriščanju kraškega prostora in njegovih naravnih virov, predvsem pri uspešni zaščiti kraških voda.
Nadaljevali smo proučevanje p re ni kanj a padavin v Taborski jami. kjer smo vzorče-vali vodni val. Vzporedno smo ugotavljali tudi izločanje sige. Meritve in analize so pottdile več načinov prenikanja padavin skozi jamski strop, Izmerjene vrednosti lJC v vodi in recenmi sigi so bistveno nižje od vrednosti za notranjski in primorski kras. Na potoku Pred vratni c i smo spremljali intenzivnost korozije in potrdili opazovanja prejšnjih let. Meritve in analize onesnažene vode, ki priteka v Kristalni rov Postojnske jame, podajajo stopnjo in nihanje onesnaženja med letom,
Na območju N pasu Vzhodnih Karavank smo osredotočili raziskave na proučevanje Iitološko-sedimentoloških parametrov zakrasevanja v vveltersleinskih apnencih ladinij-ske in karnijske starosti, ki so bili že med nastajanjem podvrženi procesom zakrasevanja, o čemer pričajo paleokraške strukture s Pb-Zn orodenji V okviru programa metalogenet-ske problematike singcneiskih rudišč se je dr. Štrucl udeleži! dvomesečne raziskovalne
odprave OLGA I z raziskovalna ladjo S™ne. Raziskovali so rečentna hidrotermalna suiridria nahajališča na območju centralnega jarka rthooceanskega grebena, Metalogenei-sko problematiko globokomorskih singenetskih rudišč je mogoče primerjati s tistimi v karbonatih. V okvir naloge preučevanja kraških procesov na območju Vzhodnih Karavank sodijo tudi hidrogeološke raziskave v karbonatnih kamninah Pece in Uršljc gore.
Zaključeno je speleomorfološko kartlranje okolice Taborske jame, na območju med Pokoj iščem in Grčarevsklm vrhom je opravljeno Orientacijsko rekognosciranjc, med Pokoj iščem in Tolstim vrhom pa osnovno Strukturno geološko kartiranje. Osnovni namen letošnjih terenskih raziskav na Planinskem polju in širši okolici je bilo vpeljevanje detajlnega lokloNsko-lltološkega kartiranja dolomilnih terenov, spoznavanje in definicija geoloških elementov in zbiranje teh elementov za razlago geneze in razvoja polja. Za orientacijsko obdelavo .strukture na območju Postojnskih vrat smo si i utiral i pred jamski prelom in v cestnem vseku nad železniško postajo točkasto zaznamovali 850 m dolg profil.
Novi raziskovalci so raziskovali predvsem ozemlje Predjame in Glavni ter Vzhodni rov same Jame; opravljali so mineraloške raziskave nevezanih ki a stični h jamskih sedi men tov, ki so pomembne za študij speleogeneze; raziskave v zaledju Dobličice, usmerjene v ovrednotenji- prelomov Poljanske gore s hidrogeološkega ter speleogeološke-ga stališča.
Dokumentacijo okrasu in kraških pojavih zbiramo in hranimo v jamskem katastru, kartografski zbirki In inštitnlski priročni knjižnici, Kataster je v letu	naraste I za
259 enot in v njem je trenutno registriranih 6025 kraških jam s slovenskega ozemlja. Na karte so bile vnešene iege za IOO0 jam. Kartografska zbirka je pridubila 83 novih kart, v okviru risal niče pa je bilo izrisanih okoli 100 risb in napravljenih 600 tekočih metrov kopij. Knjižnični fond se je povečal za 680 enot, ki jih redno vnašamo v računalnik. Zbirka ima 9680 enot. Izposojenih je bilo 655 enot, prek 200 zunanjim uporabnikom oziroma medbibliotečilo. Knjižnica sodeluje pri mednarodnih in domačih bibliografijah ter sestavlja samostojne bibliografije in kazala. V okviru sedi men tološke^a laboratorija smo pričeli tudi izdelovati zbruske kamnin.
Geografske raziskave (dr. Peter Habič, dr. Andrej Kranjc, Andrej Mihevc, mag. Tadej Slabe)
Geomorlološke, hidrografske lit speleomorfoloSke raziskave krasa na Dolenjskem so po vsebinski in metodološki plati prispevale k razširitvi in poglobitvi znanja o površinskih in podzemeljskih kraških pojavih, posebno o kvartarnem razvoju krasa na Dolenjskem S pomočjo recentnih fluvialnih jamskih sedi ni en tov smo osvetlili izvor in način prenašanja ter odlaganja naplavin v podzemlju, kakor tudi njihov vpliv na speleogenezo. Pomembna so spoznanja o načinu preoblikovanja sedi men tov med transportom, kritični razdalji prenašanja po podzemlju in načinu ter posledicah odlaganja, Koristne so tudi izpopolnitve raziskovalne metode. Proučevanje tektonskih prvin v kraSkeni reliefu je omogočilo novo interpretacijo geomorfološkega dogajanja, uravnavanja in kraSkega razčlenjevanja površja, odpira pa tudi nove možnosti za pojasnjevanje kvartarne speleogeneze in podzemeljskega pretakanja voda. Študij razpadanja karbonatnih kamnin pa osvetljuje nastanek in razvoj drohnih oblik po posameznih kraških morfoloških enotah. Na podlagi znanja o intenzivnosti recentnih procesov je mogoče oceniti smiselnost zastavljenih kmetijskih melioracij na krasu, sledovi kremenovega proda in peska, na katere smo naleteli pri terenskem delu, še niso do kraja razjasnjeni. Študij morfologije in speleogeneze ponornih območij predstavlja izviren prispevek k preučevanju kontaktnega krasa. 7. vrednotenjem različnih dejavnikov skuša razložiti velike razlike na površju in v podzemlju kontaktnega krasa in spoznati procese in postopke, s katerimi hi jih bilo mogoče uravnavati za praktične namene. Spoznavanje zakonitosti oblikovanja jamskega skalnega oboda omoguča identifikacijo raznih preoblikovalnih procesov, ki potekajo v sedanjih razmerah ali pa so posledica preteklih dogajanj v podzemlju in na površju. Na podlagi izsledkov teh raziskav je T. Slabe tudi uspešno zaključil Svoje magistrsko delo. 7. identifikacijo in klasifikacijo oblik v izbranih jamah je zastavljena podlaga za nadaljnje raziskave, ki lahko pomembno prispevajo k poznavanju speleogeneze našega krasa.
Kraška muzejska zbirka (Alenka Borjančič, Julij Ha j na, Tine Schein, Mehtilda Urleb).
Urejenih in delno in ven tiranih je bilo 3000 fotografskih plošč, izdelanih i 00 pozitivov Barov i h fotografskih plošč, opravljena fotodokumentacija zbirk v Pred jamskem gradu ter Zgornjega Tartarja (Postojnska jama). Arheološka dejavnost je obsegala topografijo Pivške kotline in izmero gradišč, arheološka izkopavanja na nekropoli Unec, arheološki nadzor in zaščitna izkopavanja v trasi avtoceste ter obdelavo inventarja z nekropole Trnovo, Tematika NOB je obsegala obdelavo zbranega gradiva o odborih OF na Pivki. Sodelavci so pripravili vrsto razstav, s posebnim poudarkom na i00-letnici ustanovitve postojnskega društva Antliron in 300-letnici izida Valvasorjeve Slave. Za razstavo pri Postojnski jami je bilo sestavljeno novo okostje jamskega medveda. Razstave v Postojni si je gledalo preko 30000, v Pred jamske m gradu pa preko 80 000 ljudi Normalno delovanje zbirke je močno oviral pojav hišne gobe, zaradi česar je bilo treba sprazniti de! prostorov, seliti pa je bilo treba tudi depojsko gradivo. Člani so sodelovali pri sestavljanju gradiva za bodoči notranjski muzej.
Uporabile taziskave za naročnike
Pri teh raziskavah so občasno sodelovali vsi člani instituta Povezane so bile s problemi kraške hidrologije in še posebej oskrbe z vodo (zaledje izvira Malni, oskrba Bele krajine z vodo, vodni viri v Posočju in Vzhodnih Karavankah, problematika sledenja podzemeljskih voda, vpliv kislih padavin in drugih faktorjev, npr. kamnolom), s problematiko postojnskega odlagališča odpadkov, z meritvami v Postojnski in Škocjanskih jamah ter Z arheološko kontrolo na trasi avtoceste,
Organizacijsko in mentorsko deio
Člani inštituta SO sodelovali pri organiziranju mednarodnega simpozija o rcgionali-zaciji v hidrologiji i990 (P- Habič), jugoslovanskega srečanja geomorfologov 1990 (P. ifabič. A. Klanje), prireditev ob 100-letnici organiziranega jamarstva na Slovenskem (F, Drole, A- Kranjc, A. Mihevc, T, Schein) in ob 300-letnici izida Valvasorjeve Slave (A, Kranjc), organizirali strokovne ekskurzije za inštitmske gosie (A, Kranjc, A Mihevc, T. Slabe, S. Sebela, M. Zlokolica, N- Zupan), bili mentorji novim raziskovalcem, šluden t oni (P- liabič) in srednješolcem pri praktičnem in raziskovalnem delu (J. Kogovžek. T, Slabe, N, Zupan), Kraška muzejska zbirka je z gradivom pomagala dijakom in Študentom pri nalogah.
Druga dejavnost
P. Habič je bil izvoljen za rednega profesorja za fizično geografijo Univerze Edvarda Kardelja, je Član Sveta za preučevanje in varstvo okolja pri Predsedstvu SAZU. Sveta za znanost pri RK S ZDI,, predsednik strokovne komisije za geografijo pri Znanstvenem svetu za humanistične vede RSS, predsednik Podkomisije za geomorfologijo Z G D J, dopisni član Mednarodne geoniorfološke zveze, namestnik predsednika ZGDJ in član njene Znanstvene komisije. - J. Kogovšek je članica Programskega sveta za raziskave s področja geologije pri RSS. - A, Kranjc je redni član komisije INGUA, Komisije za informacije pri Mednarodni speleološki zvezi, odbornik pri OP S Postojna, član občinskega Komiteja za varstvo okolja in odbora za pripravo Notranjskega muzeja. - M Urleb je delegatka v Svetu goriškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter članica OU SZDL v Svetu za spomeniško varstvo in Svetu za kulturo v Postojni.
Znanst veno srečanje
Inštitut je pripravil posvetovanje z naslovom »Kras in voda", v I.jubljani, 2. 3, J 989, udeleženci so bili tudi iz drugih jugoslovanskih republik.
Zunanji sodelavci
Razen ACEGA, Trst in Rudnika živega srebra Idrija isti kakor lani (prim. Letopis SAZU 39>'198S. 1989, str. 263).
Obiski
Prof. Lequarré s skupino profesorjev in dijakov, Liege (Belgija), 23. 3. Miche] Mon baron in Walter Leimbruber, Institut de Géographie, Université de Fri bourg, Fr i bourg (Svica), 24, 3,
Dr. Herbert Aulitzky s sodelavci, institut Fur Wild bach- und La v inen verbauung, Universität für Bodenkultur, Dunaj. 5. S.
Antonin Buček in Vladimir Vlček, Gcograficki ustav. Urno, 24. 5. Prof. dr, Jozsef Toth, Center for Regional Studies, Hungarian Academy of Sciences, Pics, 13, 6,
Prof. dr. Franco Cuechi, fstitulo di geolog i a e paletnologia deil'Università degli studi. Trst, 17. 6. in 20, 10.
Dr. Dorothy Steller-Stout s skupino geologov, Kalifornija, 19. 6. Clayton Ferreira Lino, Director tie C ie ne i as e Areas Protegidas, Fundacao S.O.S. Mala Atlantica. Sao Paolo {Brazilija), 21.8.
Marcelo Taylor de Lima, Rio de Janeiro (Brazilija), 23 -24. S. Jean Luc Martel, Société Québécoise de Spéléologie, Montréal (Kanada), 19- 8, Dr, Stephen C Craven, South African Speleological Society, Capetown (JAR), 1.-5.9, M Gomsman, Fakulteta za družbeno geografijo, Mainz (ZRN), 15, 9, Dipl. ing. Roderich Mattmüller, Institut für Geologie und Paläontologie, Tübingen, 26. 9.
Dr. Jakov Arkin. Geological Survey (Izrael). 28. 9.
Linda Wilson in Graham Mullan, UBSS, Bristol (Vel. Britanija). 25, 9,-1. 10, Prof. dr, Jean Nicod, Francosko krasoslovno združenje. Aix-en-Provence (Francija).
5.-9. 10.
Prof. dr. Dušan Manakovič. predsednik Zveze speleologov Jugoslavije. Skopje, 6,10. Prof. dr. Hubert Triinmcl, predsednik Mednarodne speleološke zveze, Dunaj, 6, 10. Prof. dr. Vladislav Pa noš, Češkoslovaška speleološka zveza. Brno (ČSSR), 6,-9. 10. Dr. Karl Mais, Jamos lovni oddelek narodnega muzeja, Dunaj, 9. 10. Prol. Christian Leibundgut S študenti, Institut I. Physische Geographie, Albcrl-Lud-\v i gs-Universität, Freiburg (ZRN), 19.-20. 10.
Študijska patovanja
I. Strucl: Znanstvenoraziskovalna odprava OLGA I, raziskovalna ladja Sonne, Tihi ocean, 30. 6.-5. 9.
A. Mihevc, S. Sebela, M. Zlokolica: Institut de Géographie Ai*-en-Provence (Francija), program PROCOPE, 16,-26. 9.
N. Zupan: Zentral institut füir Physik der Erde, Akademie der Wissensch., Potsdam (DDR), 22.-29. 9.
M. Zlokolica: Skola primjene geologije, Istraživačka Staniča Petnica, 20.-25. Il, F. Drôle, S. Sebela, M, Zlokolica, N, Zupan: makedonski in grški kras, 28.11 .—4.12.
Udeležba na kongresih,, simpozijih, posvetovanjih
Posvetovanje Kras in voda, Ljubljana, 3. 3,: P. Habii, J. KogovSek, A. Kranjc, A. Mihevc, T. Slabe, M, Zlokolica.
Strokovno posvetovanje montan ist ov, Ljubljana, 16,-17, 3.: N, Zupan) Vodni dnevi 1989, Ljubljana, 19.-21. 4.: j. Kogovšek.
Simpozij Covjek t krš '69, Ostrožac na Uni, 9,-11, 6.: F. Drole, P. Habič, J. Kogovšek, A. Kranjc, M. Kranjc, S. Sebela, N, Zupan.
4 skup geomorfologa Jugoslavije, Pirot, 20.-24. 6.: P. Habič, A. Mihevc, M. Zlokolica, N, Zupan.
Italijan5ko-jugoslovansko posvetovanje o človekovem vplivu na visokogorski kras, Padova in Dolomiti, 19.-26- 7,: P Habič, A. Mihevc, S- Sebela, N Zupan. Projekt Hvar, mednarodna arheološka šola, Hvar, 22,-26- S.: A. Mihevc, Pianation in limestones and problems of Tropical Karst, Blaubeuren (ZRN), 30. S.-2. 9.: P. Habif.
Second [nlematiun.-tl Cortference on Geomorphology, KrankFurt>'Main, 3.-9, 9.: P. Habič.
L00-k-1niča slovenske jamarski: organizacije, Postojna, 7.10.: P. Habič, L. Drame, F. Drole, J, Hajna, A. Kranje, M. Kranje, S. Tomšič, M. Zlokolica, N. Zupan.
Terenski delovni sestanek jugoslovanskih geologov »Geološka karta SFRJ I : 50000«, Lipica, i S.-20. 10.: M. Knez,
Znanstveni simpozij Geografija in aktualna vprašanja prostorskega razvoja, Ljubljana, 7.-8. 12.: P. Habič, A. Kranje.
Simpozij ob 300-lelniei izida Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, Ljubljana, &.—9, 12.: P. Habič, A. Kranje, M. Kranje.
Okrogla miza o varstvu Škocjanskih jam, Matavun, !2, 12.: P. Habič, A. Kranje.
Tiskovna konferenca, javna predstavitev raziskav Acta earsologica 17, Ljubljana, 16. 6.
Razstave
Anton Globočnik in njegov čas. Postojna, 17, 2 -17, 3,; T- Schein. Kras v svetu in Kras v Jugoslaviji, Rakek-Cerknica-Loi. 20,2,-30 11.: F Matečkar. Postojna in Postojnska jama skozi oko filmske kamere na začetku 20- stoletja. Postojna, 21, 4,-7. 7.: T. Schein.
Turistični razvoj Postojnske jame. Postojna, 1- 5,-31. S.: A- Kranje. F. Malečkar, T. Schein.
Pivška hiša. Postojna, 7- 7,-7- 8.: L. Debevec,
Razstava slik Marcela Valentinija, Postojna, 7 -27 8.: M. Valentini, 35-letnica LIV-a. LTV. Postojna, 1-8- 9100 let organiziranega jamarstva na Slovenskem, Ljuhljana. 6,-21- 10.: T- Schein 100 let jamarske organizacije na Slovenskem Ljubljana, 11 10,-11, II,: T. Schein (v sodelovanju s PMS).
Ovčarstvo na Pivškem, Postojna, 3.-20- 11,: 1, Smrdel (SEM),
Valvasor - jamar in krasoslovec, Postojna. IS- 12- 1989-15- I 1990: T. Schein.
ElABORATI Leon Drame
Jame v trasi avtoceste Kozina-Rupa. Elaborat ZRC SAZl! TZRK, 9 str,, 18 pril., Postojna, 1989 (soavtor: S. More I)
Fran jo Dri) le
Spelcogeodetska izmera Postojnske jame - del »Gornji Tartarus in Otoška jama«. ZRC SAZtJ IZRK, 1-13, 3 pril-. 8 sk„ Postojna. 1989 (soavtorji: F, Drole, L, Drame, J. Hajna, A. Rorjančič, S- Morel, M, Knez. M. Mlinar) Speleogeodeiska izmera Postojnske jame - del »Lepe jame«. ZRC SAZU IZRK, 6 str., 11 pril., Postojna. !989 {soavtor: L. Drame)
Peter Habič
Sledenje Pivke pri Trnju in Stri.ena pri Rakitniku. ZRC SAZL' [ZRK, 30 str,, 13 slik +
7 prilog, Postojna, 1989 (soavtorji: A. Kranje, J. Kogovšek, M, Zupan) Raziskovanje Dobličice. 3. Faza, poročilo za leto 1988. ZRC SAZU IZRK, priloga 4/1 „ 34 str., Postojna, 1989 (soavtorji: J. Kogovšek, M. Zupan, M, Kolbezen, M- Brieelj, A Kranje)
Janja KogOVŠtk
Ocena naravnih pogojev za lokacijo postojnskega odlagališča komunalnih odpadkov, ZRC SAZU IZRK, 44 str,, 7 prilog. Postojna, 1989 (soavtorji: A. Kranje, A, Miheve, S, Sebela, M, Urleb, M. Zlokolica, M. Zupan) Kisle padavine in njihov vpliv na kapnike. - ZRC SAZU IZRK, 1-20, 3 slike + 4 diag., Postojna, 1989 (soavtor: A, Kranje)
Andrej IVI I he vc
Nekaj pripomb in zamisli k urejenosti Postojnske jame. IZRK ZRC SAZU, 7 sir,, 2 pri!.. Postojna, 1989
Ivo Š Intel
Poročilo o znanstvenoraziskovalni odpravi OLGA 1 (Ozeanische Lagerstätten: Geologisch Mineralogische A na I vse i na Tihem oceanu z nemško raziskovalno ladjo »Sonne« od 30. 6.-5, 9. 1989. - IZRK ZRC SAZU, 24 sir., 6 pril., Postojna, 1989
Hidrogeološke razmere v zgornji Mežiški dolini in problemi oskrbe Črne na Koroškem s pitno vodo, IZRK ZRC SAZU, Postojna, I9S9
Mehi Uda Ur Le h
Geodetska izmera gradišč v okolici Košane leta 19BS. KMZ IZRK ZRC SAZU, 13 str., 6 tab, 13.pril, Postojna, 1988
PREDAVANJA, REFERATI
Frattjo Tirole
Sledenje podzemeljskih vodnih tokov z minerali. Covjek i krš 89, Ostrožac na Uni, 10. 6. (soavtorica: N. Zupan)
Peter Hahič
G notranjskem kraikem parku in turistični kapselte ti Postojnske jame. - Seminar za jamske vodnike pri Postojnski jami, Postojna, 27. 2.
Nova dognanja o podzemeljskih vodnih zvezah v Sloveniji - Posvet Kras in voda, SA7.U, Ljubljana, 2. 3-
Kraika bilurkadja na jadransko čmomorskem razvodju - Predavanje, FF, Ljubljana 31.
5,
Spoznavanje skritega kmsa s sledenjem voda. Covjek i kri. Ostrožac na Uni, 10. 6,
Glacionivalni kot las t i kras. 4. znanstveno srečanje geomorfologuV Jugoslavije. P i rot, 20, 6,
Karst and neotec tonic movements. Dep. d i geograf i a »G, Mora u din i«, Univ. degli Studi di Padova, 19. 7.
Planations on Drnaric Karst. Planations in limestones and problems of Tropical Karst, Blaubeuren (ZRN). 1. 9.
Pediments on Dinaric Karst. Second International Conference on Geomorphology, Frankfurt/Main, 7. 9.
Škocjanske jame in problemi varstvo kratkih voda. Seminar za učitelje slovenskih srednjih šol v Italiji, Matavun, 29, 9.
Valvasorjev in današnji pogled na presihanje Cerkniškega jezera. Simpozij »300 let Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske*, Ljubljana, 7, 12.
Janja Kogovšck
Votfa in kras. Osnovna šola, Postojna, 12. t.
Vplivi površja na prenikajočo vodo z vidika varstva Postojnske jame. Seminar za jamske vodnike. Postojna, 27, 2,
Vertikalno prenikanje kot pomoč pri ugotavljanju kraške prepustnosti. Covjek i kl'š, Ostrožac na Uni, 11.6.
Andrej Kranje
Utrinki ob obisku najstarejših turističnih jam (ob 100-letnici francoske speleologije). Seminar za jamske vodnike, Postojna, 27. 2.
Preučevanje kraških voda od Valvasorja do danes. Posvetovanje Kras in voda, Ljubljana, 2. 3.
Valvasor - krasoslovec. Covjek i kri R9, Ostrožac na Uni, 10. 6.
Forty Tears of Applied Studies of the Institute of Kars I Research (Postojna) vvj'f/j special regard to Sinit ho/es. 3 rd M uiti disciplinary Conference on Sinkholes and the Engineering and Environmental Impacts of Karst, St. Petersburg, Florida, 2. 10,
Fomen društva An ¡h run za slo vensko jamarstvo. Osrednja proslava ! 00-let tlite slovenske jamarske urbanizacije, Postojna, 7. 10,
Valvasor ¿ji kraško podzemlje. Simpuitij 300 let Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske, Ljubljana, 7. 12.
Prispevek geografov Inštitutu za raziskovanje krasa k reševanju prostorskih vprašanj, Znanstveni simpozij Geografija in aktualna vpraSanja prostorskega razvoja, Ljubljana, S. 12.
Projekt »Speleološke raziskave Škocjanskih jam*. Matavun, 12. 12.
Maja Klanje
Krasoslovje v Valvasorjevi bibliografiji. Čovjek i krš 89, Ostroiac na Urit, 10. 6.
Poskus ocene Valvasorjeve bibliografije - krasoslovje. Simpozij 300 let Valvasorjeve Slave vojvod i ne Kranjske, Ljubljana, 7. 12,
Andrej Mihe ve
Alternativni jamski turizem. Tečaj za jamske vodnike, Postojna, 27. 2,
Jamarski tivking po jamah Dinarskega krasa. Tečaj za jamske vodnike, Postojna, 27. 2, Stoletnica prvega spusta v Kačno jamo. Divača, 15. 9.
Ivo Štrucl
OLGA I - odprava z raziskovalno ladjo »Soline* tta Tihi ocean. IZRK ZRC SAZU, Postojna, 8,11.
Rečentna sulfidna nahajališča na območju Vzhodnega tihooceanskega grebena. Slovensko geološko društvo, Ljubljana, 14. 12,
Kadja Zupan
Sledenje podzemeljskih vodnih tokov z minerali. Covjek i kri 89, Ostrožac na Uni, 10. 6. (soavtor: F. Drole)
Kraški pojavi v Jugoslaviji. Scuola di speleologia, Corso naz.ionale d i carsismo, Postojna, 17. 6.
Geomorfološkc značilnosti Jelovice. 4. skup geomorfoioga Jugoslavije, Pirot, 22.
Karti ca ve loams. Zentral institut fur Phvsik der Erde, Potsdam, 27, 9.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANFH 356-359.
FAl.fcONTOLOSKI INSTITUT IVANA RAKOVCA
Velike foraminifere (dr. Katica Drobne).
Opravljene so bile raziskave področja med Ca v tatom in Duvnirrt. Vzorce smo zbrali iz 7 profilov in 3 bogatih nahajališč. S pomočjo loraminifer smo ugotovili biostratigralske člene od maaStrichtija do biarritzija. Najznačilnejše najdene foraminifere so: Raadshoo-venia salentina v maastriehtiju; Valvulineria Sp., Glomalveolina primaeva, Fallotelia alavensis, Broeekinella arabiea V paleoeenu; Alveolina aramaea, Alv. moussoulensis, Alv. montanarii, Alv. aragonensis v ilerdiju; Alveolina oblonga, Alv. eremae, ,4/v CtOatica. Alv. deeastroi v eni siju' Alveolina stipes, Alv. stereusmuris, Alv. elliptiea, Opereulina parva, O. herieensis v luteciju; Alveolina fusiforjnis v biarritziju. Poleg Foraminifer smo določili tudi značilno m ikro fosil no združbo. Najstarejše plasti iz maastrichtija in danija, kot tudi najmlajše iz biarritzija so novost za to področje. Z analizami numulitin sodeluje R. Pavlovec s FNT, Univerze v Ljuhljani. Pri terenskem delu sodelujejo M. Trutin in D. Vranarčič iz IN A Projekta ter 2. Krušlin kot predstavnik I NA Nafta p lina.
V nadaljevanju raziskav strukture sferičnih foraminifer smo iz zbranega gradiva izločili primerne vzorce z dobro ohranjenimi primerki rodu KeramuSpbaerina. V postopku je laboratorijska priprava mikroskopskih preparatov kot tudi poizkus plastičnih odtisov površine hišice.
V	programu IGCP-262. o kredi, smo sodelovali z obdelavo rodu Rhapydionina St&che in vrsto Rit, ¿[¿tirnica Stache,
V	profilu Dolenja vas smo posebno pozornost namenili fosilom lik ob meji kreda/ter-eiar. To so faraminifere Rhapydionina hbumiea, Moncharmontia sp. in Dargenioella sp. iz maastrichtija ter Ptvlelphitiium sp. in diskorbide iz damja.
V	mejnih plasteh kreda/tereiar, določenih z mikrofavno. so bile v dehelini nekaj metrov iz 16 vzorcev izdelane geokemične analize 2B sled rt i h elementov. Do 10 krat ne povišane koncentracije kobalta, niklja in vanadija se kažejo cca 20-30 cm pod predvideno mejo. Vzorce so analizirali 13. Bole in B. O gorel ec iz Geološkega zavoda Ljubljana in P-Stegnar iz Instituta Jožef Stefan,
Za podrobne analize iridija, izotopov in vrsto abioloških analiz so vzeli poskusne vzorce raziskovale! W. Alvarez, S Montanari in L, De Pan IO iz univerze V Berkelevu tli A. Preisinger iz Tehniške univerze na DunajU-
Zaradi odkrivanja novih profilov s predvidenimi mejnimi plastmi kreda/terciar smo začeli vzorčevati plasti na pobočju Sopade pri Senožečah. Zbrali smo vzorce različnih lipov apnenca ilerdijske in thanetijske starosti, skupaj z Et, Ogorelcem iz Geološkega zavoda Ljubljana.
V	zvezi z uspešnimi raziskavami biolaciesa na meji kreda'terciar in v paleogenu, ki jih opravljamo že vrsto let in z njimi spodbujamo tovrstne raziskave na področju Tetide, nam je uspelo pridobiti projekt »IGCP-286, Early Paleogenc Beiuhusu, pod vodstvom komiteja: L. Hottinger (Basel), K, Drobne (Ljubljana) in E. Caus (Barcelona). Do sedaj smo izdelali program aktivnosti do leta 1994 in zbrali sodelavce.
Mate foraminifere (mag- Franc C i merman),
Obdelali smo vzorce sedi men tov i foraminferaini iz vrtine, ki je bila izvrtana v Bunifiki pri Kopru. Vrtina je segla skozi kvartarne sedimente do globine 16 metrov. Vzorce za preiskavo smo vzeli na globinah 3.5, 4, 5, 6,7, 8, 9, 10 in 12 metrov, Do globine 3.5 m poteka vrtina skozi nasutje Po foraminiferah smo ugotovili, da so se sedimenti usedali v bolj ali manj brakičnem okolju Hišice so majhne rasti, nežne in pri mnogih smo upazili nepravilnosti v rasti. Sodimo, da je tO posledica spreminjanja slanosti v teku same rasti. Za brakične sedimente je značilno, da nekaj vrst številčno prevladuje, medtem ko druge nastopajo le i posameznimi primerki. V našem primeru sodijo k prvim vrste rodov Amonij iu Elphidiuni.
Foraminifeme združbe iz globin 3.5, 5 in 9 metrov kažejo na nekoliko manj brakično okolje kakor drugod.
Za Atlas recentnih foraminifer smo pripravili sinonimiko 236 taksonov. Urejena je po najnovejši sistema ti ki (Loeblich & Tappan, 1987). Zato je bilo treba posamezne morfološke znake pri vrstah na novo ovrednotiti- Pripravljene so tudi ilustracije skoraj vseh laksonov. Posnetki so narejeni na elektronskem rastrskem mikroskopu.
S podmorskega plazu pod južno steno otoka Borovnika je ekipa potapljačev pod vodstvom zunanjega sodelavca A. Praproti! i ka pobrala tri vzorce sedi men ta na globinah od 40 do 65 metrov. Prav tako je posnela 108 črnobelih posnetkov za dokumentacijo.
Za raziskave foraminifer v Pirovačkem zalivu je T. Dotenec pobral dva vzorca sedimenta v Mali luki.
Fosilni radiotariji (mag. Spela Goričan).
Nadaljevali smo sistematično poskusno vzorce vanje v globljemorskih plasteh Slovenskega jarka. Rdeči močno kremenasti apnenci jurske starosti v dolini Mirne na Dolenjskem vsebujejo številne radiolarije, ki pa jih žal nismo mogli izolirati iz kamnine niti s solno niti s lluorovodikovo kislino. Poskusno vzorčevanje bomo nadaljevali v litološko podobnih plasteh na drugih profilih v bližini. Pri terenskem delu sodeluje S. Buser iz Geološkega zavoda Ljubljana.
Začeli smo podrobnejše biostratigrafske in paleontološke raziskave mezozojske sedi men tne serije cone Budva v Čmi gori. V celotni seriji radiolariji po številu močno prevladujejo nad drugimi fosilnimi ostanki in so tako najprimernejši za datacijo posameznih litoloških enot. Do sedaj smo preparirali in pregledali 150 vzorcev s šestih
nahajališč. Ugotovili smo, da se v splošnem pojavljajo v prufilih po tri debelejše skladovnice radioiarita. Najnižja je liasne, srednja doggerske in malmske, najmlajša pa albijsko-cenomanijske starosti. Debelina posameznih litoloških členov se spreminja od profila do profila. Določeni členi na nekaterih profilih lahko celo manjkajo. Vzorčevani profili so razporejeni v približno enakih razdaljah vzdolž celotne cone, kar nam omogoča dobro primerjavo med severnim in južnim delom bazena. Pri terenskem delu v Bud v a coni sodeluje M. Mirkovič iz Zavoda za geološka i straži vanja SR Črne gore, Titograd.
Preiskali smo vzorce radioiarita s sedmih nahajališč v diabazno-roženčevi formaciji severno in zahodno od Prijepolja v zahodni Srbiji. Vzorci štirih nahajališč so vsebovali dovolj dobro ohranjene radio! arije za pa I eon to loške analize. Na dveh nahajališčih smo določili srednje t riasno, na enem srednje do zgornje triasno in na enem nahajališču srednje do zgornjcj ursko starost, Pri terenskem delu sodeluje Z, Radovanovič iz Geološkega zavoda v Beogradu.
Fosilni kniiktriji (dr. Dragica Turnšek).
Končali smo raziskave iriasnih grebenskih fosilov na področju Lemovee na jugozahodnem delu Pokljuke. Opisanih in sistematsko jc obdelanih 23 vrst fosilov, ki pripadajo koralam, stromatoporam, hetetidam, algam in mikroprobletnaiikam, Določena je zgor-njeeordevolska, julska in tuvalska starost grebena. Korale pripadajo 15 vrstam, od katerih je 6 prvič najdenih pri nas, V tU valu Sla odkrita dva nova rodova: Pakljukosmilia in Rhupaloclendmn in tri nove vrste. Nahajališča je odkril S, Buser iz Geološkega zavoda Ljubljana,
Iz zahodne Srbije je obdelana tria sna koralna favna iz nahajališč Nova varoš. Prijepolje in Ruto&E. Grebenotvomi fosili so korale, spongije, stroinatopore in mikroproblematika, od katerih so najpogostejši rodovi Margarosmilia, Parathecosmilia, Retiophyl-i/a. Disjtctopora, Batl&gba, Ladinella, Micmtubus in drugi. Zagrebensko in lagimarno območje pa označujejo dazikladaceje rodov Diplopora in Hcteroporela ter fbraminifere Auloconus in Auluturtus, Najdeni fosili pripadajo delno karniju, delno noriju in retiju. Fosile je na terenu zbral V. Nastič iz Geozavoda v Beogradu.
Nadaljevali smo oh de lavo jurskih koral iz Pesaee v vzhodni Srbiji. Preliminarno so določene vrste CdnfuSaStraea magnifica, Koh\a cra.ssoiafiic/ioia, Thamnasteria momba-sensis. Isastraea explanata, Microphyllia pUBctata, ki vse kažejo na starost bajocija in hathonija. Terenske raziskave vodi M. Mihajlovie-Pavlovič iz Prirodnjačkega muzeja v Beogradu.
V okviru mednarodnega projekta IGCP-262 (Tethvan Cretaceons Correlation) smo izdelali bazo podatkov za 1400 vrst spodnje in srednje krednih koral, ki obsega poleg revizije imen še .starost in vsa nahajališča.
Katalog Fosili Slovenije (mag, Spela Goričan, dr. Dragica Turnšek).
Izdelali smo I (i taksonov iz skupin Radiolaria in Anthozoa.
Dokumentacija, knjižnica (Milojka Huzjan, Iztok Saj ko).
Izdelali smo obsežno grafično dokumentacijo za objave, predavanja in posterje. Sproti smo urejali geološko knjižnico z internim paleontološkim katalogom in izposojali knjige.
Laboratorij (Kata Cvetko).
Izdelali smo (z občasno zunanjo pomočjo) 1500 zbruskuv za velike loratninilere in knidarije, 190 izpirkov za male foraminifere in radiolarije. Vodili smo knjige vzorcev, izpranih fosilov in zbruskov.
Elektronski vrstični miirOiJrop (mag. Franc Cimerman).
Aparat JF.OL T 330 A smo dobili v decembru 1988. prvič je obratoval 22. 12. Odtlej smo posneli 43 filmov po 36 posnetkov (fosilni radiolariji, foraminifere, nanoplankton. diatomeje, iglokoici, konodotiti, rečen t ni pelod, deli rastlin in jamski polži).
Terensko delo: opravili smo 233 terenskih dni. Mednarodno sodelovanje
Inštitut je s svojim programom nadaljeval sodelovanje V mednarodnem projektu JGCP-262 in začel še v IGCP-28b, Pri posameznih nalogah so sodelavci inštituta občasno sodelovali z Univerzami v Bas lu, v Lausanni in v Berlinu.
Zunanji sodelavci
fri raziskavah siratigrafije, sedi men toi ogije in mikrofaciesa v okviru našega programa so občasno sodelovali: dr Stanko Buser, Geološki zavod Ljubljana; dr. Martin Jjnjjer, Uni verza, Basel; dr Bojan Ogorelec, Geološki zavod Ljubljana; dr. Raj ko Pav lovec. Univerza Edvarda Kardelja, Ljubljana.
Obiski
[Jr. Peter Baumgartner, Univerza, Lausanne, Sviea, 15.—21. 5.
[Dr. Luk as Hot linger, Univerza, Basel, Švica, in
Dr. K. Matsumaru, Univerza Sendai, Japonska, 6,-9. 7.
Dr. Baba Senou. bari-Darya n, Univerza, Erlangen, ZRN, 16.-18. 8.
Dr. Joachim Reitner, Univerza, Berlin, ZRN. I.-4. 9.
Dr. Waiter Alvarez, dr. Sandra Montanari, Univerza, Berkeley in
Dr. Lynn De Paolo, Univerza S t an fort, ZDA, 27.-30. 9.
Študijska potovanja
Mag. Spela Goričan se s štipendijo RSS izpopolnjuje na Univerzi v Lausanni V Švici
od 15, |0.
Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih
Projekt IGCP262 Tethyan Cretacoeus Correlation. Workshop. Su meg, Madžarska, 30. 8.-3. 9.: K Drobne.
XXr. European Mic ropat eontùlogical Colloquium. Madžarska. 4.-13. 9.: K. Drobne (med akademij ska zamenjava).
PREDAVANJA, REFERATI
Katica Drobne
Rhapvdionina (Stache). 1GCP-262: Tethvan Cretaceous correlation Workshop. Siiineg,
avgusta. Predavanje in poster. The continuous carbonate sedimentation in Pateoeene and Eocene of Western Yugoslavia. Intei national Geological Congres, Paleogene Symposium Washington, julija. (Soav-lorja Rajko Pav lovec in Ju mej Pavšič). Poster. Organizirala in vodila je 10 predavanj pri Slovenskem geološkem društvu.
Špela Goričan
Jurski radiolariti v Severnih in Južnih Alpah. Slovensko geološko diuštvo. Ljubljana, januar. Predavanje.
BTBIIQGRAFÏJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 359-360
BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HADÎIJA
Endemizem in polimorfizem v flori Jugoslavije (dr, Ernest Mayer, dr. Darinka Trpin, Branko Vreš).
Terensko delo je bilo usmerjeno v predele Dalmacije, Bosne, Hercegovine, Črne gore. zahodne in severovzhodne Srbije, v Sloveniji na njen osrednji in severovzhodni del. V
ospredju pozornosti so bili tajfesom raznih poliniortnili kompleksov iz rodov Ceras t ¡um S te lia ria, SI lene s. lat., Di a n thus. A ly ssuin, Aurin ia. Cardam i ne, Mel ampy ru m, Ge n t ian e I ■ la, Centaurea, Carduus i. dr, Detajlno smo obdelali taksonomijo, tudi z dodatno analizo pelodnih zrn, kritičnih taksonov Alvssum pluscanescens J. Baurng. in Alyssum samobo-rense KuSan na podlagi terenskih raziskav v vzhodnem obrobju Slovenije na meji med predalpskim in subpanonskim 11 ornim območjem, na Koroškem in zaradi boljšega pregleda tudi v severozahodni Hrvaški. Na Štajerskem, Koroškem in Notranjskem smo zbirali Vrsto SLellaria nemorum. Takso nomske znake računalniško obdelujemo. Posebno pozornost namenjamo nabiranju in obdelavi hcrbarijskega materiala za rod Rumex. Nadaljevali smo revizijo polimortmh agregatov v okviru rodov Silene in Dianlhus. Pri rodovih Carduus, Centaurea. Melampyrum in Gentianclla so v ospredju nekateri agregati z i!irsko-medí [eransko razširjenostjo. Za mednarodni projekt Atlas Florae Europaeae obdelujemo podatke za 9. zvezek in to za družine Papaveraeeae, Fumariaeeae in delno Crueifcrae (Brassicaceae). Izpopolnjen in poenostavljen je računalniški program za vnos podatkov Za kart i ra nje Flore in Favne.
rltoeenološka raziskovanja Slovenije In Balkanskega polotoka
Predmet teh raziskav so gozdna, grmiščna, travtščna, močvirna, visokoptaninska, rudetalna vegetacija in vegetacija gozdnih obronkov in kamnišč. Fitoeenološko smo popisali okoli 700 objektov, okoli 30 lanskih Fitoeenoloških popisov pa smo morali dopolniti glede na pomladanski aspekt in razvoj llore.
Smrekovi gozdovi [dr. Mitja Zupančič, Vinko Žagar).
Sintetično smo obdelali fitoeenološko gradivo Slovenije in osrednjega Balkanskega polotoka. Posebno pozornost smo namenili zaključni obdelavi združbe Bruckenthalio-Ju-niperetum Ht- 193S v makedonskem planinskem svetu in prenovitvi zveze Bruckentha-Hon Ht. 1949, ki zajema območje osrednjega dela Balkanskega polotoka. Pričeli smo terenske fitocenološke raziskave ruševja - Pinetum mugo v Julijskih Alpah na relaciji Debela peč - Viševnik,
Bufrovi gozdovi (dr. Lojze Marinček, Mitja Zupančič, dr. Marko Aecetto, dr, Ivo Puncer, Igor Dakskobler).
Kompieksne raziskave nadaljujemo zlasti na območju predalpskega, alpskega, dinarskega in submediteranskega sveta Slovenije. Razširili smo proučevanja termoFilnih bukovih gozdov Seslerio-Fagetum, Pagetum submontanum, in Lam i o orvalae-Fagetum. Gre za nove geogralske in lipološke variante, ki se pojavljajo v sub mediteranske m območju in na prehodnem območju submedi terana in pred dinarskega sveta oziroma sub mediteranske ga in predalpskega sveta Slovenije, Hkrati proučujemo razvojne Stadije po poseku združbe Fagetum submontanum praedinaricum. Raziskave segajo na območje tolminskih gora, Goriških Brd, Vremščice in Cičarije, Nadaljujemo sintetično obdelavo jelovo-bukovih gozdov. Dopolnili smo lovrstno gradivo 5 podatki 7, Gornje Savinjske doline.
Mednarodna delovna skupina (L, Marinček, L. Pukl i ni, K, ZukrigL M. Zupančič) je dokončala analizo alpskega bukovega gozda - Aneinono-Fagelum s, lat. m pripravlja nov projekt »ilirski florni elementi in ilirske llorne province« v okviru skupnosti Alpe-Jadran. K sodelovanju je povabila poleg ustreznih centrov v Ljubljani, Trstu in Dunaju še podobne centre v Zagrebu, Celovcu, Boizanu in Munchnu.
Javorjev! gozdovi (dr. Marko Acceno).
Posebno pozornost smo namenili končni obdelavi javorjevih gozdov v Člčariji, ki so ekološka posebnost v tem območju. Analiza je pokazala, da gre za posebno zdi-užbo Corylooehroleucae-Aceretum z vrsto flori stičnih posebnosti in bogato lišajno in mahov no floro.
Gozdovi belega gabra (dr. Lojze Marinček, Igor Dakskoblur).
Nadaljevali smo proučevanje v Kamniški Bistrici, kjer gre verjetno za novo združbo Dentario trifoliae-Carpinetum (prej delovno ime Isopvro-Carpinetum), Fituceno loške raziskave smo dopolnili še z mikroklimatskimi metodami in pedološkimi analizami.
Nadaljujemo raziskave poplavnih gozdov belega gabra — Guercu roboris-Carpinetum in črnega jelševja - Carici elongatae-Alnetum glutinosae.
Gozdni obronki (Andraž Čarni).
Pričeli smo sistematično raziskovati Fitzocenoze gozdnih obronkov v Sloveniji. V prvi fazi smo zajeli območje Prekmurja in ugotovili, da se tod v glavnem pojavljajo poznane srednjeevropske h toče nože Skrbnejša analiza pa je pokazala, da se med temi pojavljajo ttidi nove geografske variante, ki se dele na nove nižje sintaksonomske enote.
Traviična vegetacija (mag, Andrej Selškar, Mitja Kaligarič),
Analitične raziskave v mon Lanske m pasu Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp so prešle v fazo obdelave fitoeenoz različnih sinsistematskih rangov. Hki ati smo proučevali trav i šč no in vodno vegetacijo v Čičariji, na Notranjskem in Dolenjskem, Težišče terenskih raziskav je bilo na presihajočih kraških jezerih v Pivški kotlini, na Radeljskem polju in na Bloški planoti. Zaključili smo večkratno spremljanje razvoja vegetacije ob bregovih Slivniškega in Vonarskega jezera. Gradivo je v dokončni obdelavi in pripravi za tisk, rezultati bodo reprezetančni primer za morebitne nove umetne ojezeritve na ne karbona t ni h tleh vzhodne Slovenije. V snbmediteranskem območju smo začeli intenzivno raziskovati segetalno vegetacijo. L odhodom novega raziskovalca se budo te raziskave nadaljevale na Pedagoški fakulteti mariborske univerze.
Ruderains vegetacija (dr. Ljerka Markov ič),
Analitična obdelava gradiva obsega fitocenoze z vrsto Chelidonium majus, Sprva nas je analiza vodila k ugotovitvi, da vrsta Chelidonium majus gradi samostojno asociacijo, Sintetična komparativna analiza pa je pokazala, da gre za več različnih asociacij, kjer vrsta Chelidonium majus gradi Se sub asociacije, oziroma, da vrsto šteje mu za značilnico reda Galio-AUiarietalia.
Vegetacijska karta Jugoslavije (dr. Mitja Zupančič, dr. Lojze Marinček, dr, Ivo Puncer, dr. Marko Aecelto, mag- Andrej Seliškar, Vinko Žagar, Milan Prešeren, Igor Dakskobler, Andraž Cami).
Rekartirali smo okoli 420 kmJ površin v preddnarskem in submediteranskem svitu. Revizija je zajela liste merila 1 :50000 Cerknica -1 in -2r Rovinj -2, Pazin -1. Kartiranih je bilo 69 kartografskih vegetacijskih enot-
Za Gozdno gospodarstvo Nazarje smo kaniiali vegetacijo na površini 2 277 ha v merilu 3 : 10000- Nadaljevali smo proučevanje flore, vegetacije in favne v širšem območju Kuma po nainčilo Elektroinšiiiuta Milan Vidmar in spremljali vplive vodnih črpališč na vegetacijo Mariborskega otoka.
PaSeovegctacijske raziskave (dr. Alojz Šercelj, dr. Metka Culiberg)
Pri raziskovanju razvoja gozdne vegetacije v Sloveniji smo posvetili posebno pozornost kasnemu glacialu. M. Cttliberg je na podlagi pelodnih diagramov iz vse Slovenije ugotovila, da so se mezoillni listavci, predvsem elementi QM in celo bukev naselili te v toplejših oscilacijah kasnega glaciaia in opozorila na možnost refugijalnih niš. Antrakotoniske in karpološke analize (A. Šercelj) so dopolnjevale vegetacijsko sliko pelodnih analiz istih ali bližnjih proti lov. Z BTF-gozdarstvo smo začeli večletni projekt ocene in zaščite palinološko pomembnih lokacij, ki so nenadomestljiv paleobotanični arhiv. Z analizami smo sodelovali s sorodnimi raziskovalnimi ustanovami v Sloveniji, na Hrvatskem in v Srbiji.
Favnistične raziskave
Mehkužci - Molluscaidr. Jože Bole, Raj ko S i upnik).
Ma laku loške raziskave so bile usmerjeni; zlasti na proučevanje izvirskih in podzemeljskih vrst na širšem območju Savinjskih Alp. Od tu je bil opisan novi rod in nova vrsta Lanzaiopsis sa vinica in odkriti še dve novi najdišči, Izvedena je bila podrobna analiza podzemeljskih vrst Zospeum al pestre in Z. isselanum iz 22 jam na širšem območju Savinjskih Alp. Iz družine zaklepnic smo dokončali taksonomsko analizo simpatrieno živečih vrst Coehlodina costata in C comtliutata iz zahodne Slovenije. Nadaljevali smo taksonomske raziskave rodu Vatlonia glede na subspcciflčno problematiko.
Deževniki - Lumbricida? (dr. Narcis Mriič).
Raziskave so zajele 10 deževnlških združb v Julijskih Alpah in prek 40 združb v drugih delih Jugoslavije. Pri tem je bilo odkritih več kot 10 novih vrst. Začeli smu pripravljati tudi računalniški program za izračunavanje podobnosti in klasifikacijo deževniških zoocenoz.
Dvojnonoge - Diplopoda (dr. Narcis Mršič),
Zbirali in proučevali smo v Bosni, jugozahodni Srbiji in Dalmaciji. Na Biokovu smo odkrili celo predstavnike nove družine, novega rodu in nove vrste. Obdelovali smo gradivo iz bogate zbirke Prirodosiovnegn muzeja iz Beograda, V računalnik smo vnesli vse podatke o razširjenosti vrst dvojnonog Jugoslavije.
Tardigrada (Marij Cucek).
Nadaljevali smo raziskave s posebnim ozirom na vrste, ki i I ve v sladkih vodah Teh smo našli največ spomladi. Doslej smo pri nas ugotovili 3S vrsl.
Hrošči - Coleoptera (dr, Božidar Drovenik, Peter Tonkli, Marij CuČek).
Raziskave so bile usmerjene v boljše poznavanje favne podzemeljskih hrošče v Slovenije, Nadaljevali smo raziskave v Savinjskih Alpah, kjer smo v Snežni jami in Sovnaici na Raduhi odkrili nov rod in novo vrsto podzemeljskih hrošče v. Krešiče smo raziskovali v Beli krajini, v okolici Bosiljevega in v okolici Plitvic na Hrvaškem, Pomembne nove rezultate so dale raziskave na Širšem območju K uma, Poleg tega smo nabirali hrošče za favno Slovenije po vsej Sloveniji.
Metulji - Lcpidoptcra (dr, Jan Carnelutli, Peter Tonkli).
V zahodnem delu Triglavskega narodnega parka smo proučevali pojave vdora zahodnih elementov na Tržaško-komenski Kras, v Vipavsko dolino, na Caven v Trnovski gozd, na Kuvk in Nanos. Raziskovali smo tudi prisotnost mediteranskih elementov v Slovenski Istri, v dolini Dragonje in v okolici trne ga kala. Nadaljevali smo raziskave metuljev na širšem območju K uma,
Plazilci - Rcptiiia (dr, Narcis Mršit:, Staša Remigar)
Raziskovali smo v Bosni, jugozahodni Srbiji in v Dalmaciji, zlasti vrste Laeerta oxyoephala, L. sieula campcstris in L. muralis. Glede na stopnjo diferenciacije smo obdelali vrsto L. melisellensis.
Zoocenotske raziskave smo izvedli na 4 poskusnih ploskvah na Paškem Kozjaku. raziskovali smo predvsem pajke in hrošče.
Ekologija morskih beatoSkih alg (dr. Ivka-Marija Muri dal.
Raziskave so bile usmerjene v ugotavljanje vsebnosti težkih kovin v algah severnega Jadrana, kjer so se pokazale razlike v akumulacijah kovin med različnimi vrstami alg. istimi vrstami na različnih rastiščih in sezonske variacije Od opazovanih akumuliranih kovin (Mn. Zn, Co, Cd, Cu, Ni) SO največje akumulacije in variacije pri Mn, kar je verjetno povezano z metaholičnimi procesi. Maksimum Mn je v avgustu. Opažene so podobnosti akumulacije Mn in Zn pri sorodnih vrstah alg- Akumulacija omenjenih kovin je bila nižja v materialu iz. Rovinja kot tistem iz Pirana Najvišja akumulacija toksičnih kovin
Cu in Fb je bila najdena v vzorcih sezonske vrste Scytosiphon lumntaria, visoko akumulacijsko sposobnost pa kaieju tudi alge rodu Gelidiales. Nadaljevali so se poskusi akumulacije Z it pod različnimi pogoji salinité Le in temperature pri rodu Fucus in sledenje rastne intenzitete, fruktifikacije in spremembe v proteinskih komponentah pri vrstah Cladophora glomerata, C flexuosa, Li I va rígida in Enteromorpha profilera. Ekstremni pogoji zavirajo rast z istočasnim stimuliranjem proteinske sinteze. V teku so analize aminokislinske sestave fertilnih delov steljk vrst Fucus virsoides, statisična analiza form Fucus vesiculosus in taksonomska obdelava ob rasti alg na ploščah v okolici Pirana.
Mentorsko delo
J. Carnelutti je mentor magistrskega dela pri kustosu Hrvatskega pri rodos lov nega muzeja v Zagrebu ter mentor in v komisiji za doktorsko disertacijo prof. P, Jakliča (Priština) na Biološki fakulteti v Novem Sadu. - B, Drovenik je mentor magistrskih del Branke Mihajlove in Branka Djurašiua ter pri disertaciji Marc Tabakovč-Tosič iz Sarajeva. — E. Mayer je mentor B, Vreša (magisterij) in Cilje Vasič (disertacija). L. Marinček in M. Zupančič sta mentorja I. Dakskohlerju (magisterij), M. Zupančič A. Čarniju (magisterij), J. Bole R. Slapniku (magisterij).
Druge dejavnosti
J. Carnelutti je član mednarodne komisije (S1EEC) za entomofavno Srednje Evrope s sedežem v Budimpešti za SFRJ. Sodeluje v evropskem projektu Fauna Noctuide Europe. - N, Mršič je bil sekretar v organizacijskem odboru TI. kongresa biosistemalikov v Gozd-Martuljku, 22.-26,9,- M. Zupančič je podpredsednik Din S t va ekologov Slovenije; član organizacijskega odbora 2, kongresa biosistematikov Jugoslavije; predsednik izdajateljskega sveta Scopolia; predsednik znanstvenega sveta, glavni i-edaktor in predsednik redakcijskega odbora Vegetacijske karte Jugoslavije; član Sveta za znanost SZDi.; čian odbora za izgradnjo Biološkega središča in Prirodoslovnega muzeja; od maja do decembra je bil v. d predsednika poslovne skupnosti ZRUS,
Organizacija zborovanj, srečanj, ekskurzij
Soorganizacija 2, kongresa hiosistematikov Jugoslavije, Gozd - Martuljek 22,-26.
Organizacijski sestanek mednarodne delovne skupine za projekt * Il irski florni elementi in ilirske florne p novince k, z ekskurzijo, Ljubljana — Kamniška Bistrica, 21 -22. 10.
Jesensko srečanje entomologov sosednjih dežel, Ljubljana, 21.-22. 1(3.
Soorganizacija simpozija Rynchota Balkana, Piran, 29 -31 B.
Sodelovanje z raziskovalnimi in drugimi organizacijami
a)	Sodelovanje drugih institucij pri našem programu;
-	Analiza vegetacije in fitogeografije;
Istituto Botánico Lfoiversita, Trieste;
Botanisches Institut. Hochschule fur Bodenkultur, Wien;
Landschaft^ Museum, Klagenfurt;
Sumarskl fakultet, Zagreb;
-	Pedološke analize:
Katedra za tla in prehrano rastlin, Biotehniška fakulteta, Ljubljana:
Analiza [Iure in iišajske flore:
VTOZD za biologijo Biotehniške fakultete. Ljubljana;
Inštitut za gozdno in lesno gospoda rs Lvo, Ljubljana;
-	Radiokarbonske analize:
Inštitut Rudjer Boškovič, Zagreb.
b)	Sodelovanje inštituta z drugimi institucijami:
Gozdno gospodarstvo Nazarje (vegetacijsko kartiranje in analiza vegetacije);
F.lektro inštitut Milan Vidmar, Ljubljana (floris lična, vegetacijska in zoocenot ska raziskovanja Kuma in okolice); Pokrajinski muzej Koper; Oddelek za gozdarstvo BTF; Department of Quaternary Geology, Lund;
Btologisch-ArchaeologisCh Institut, Groningen; GftOiriStitUt, Beograd.
Obiski
Inštitut je obiskalo več tujih in domačih znanstvenikov, predvsem Za krajši čas zaradi izmenjave mnenj, materiala in udelei.be na sestankih raznih delovnih skupin.
Študijska potovanja, obiski tujih institucij J. Carnelutti: Prirodoslovni muzej, Dunaj, 18,-19. 2.
I. M. Munda: Bamfield Marine Station, Ramfield, Kanada, Botanical Institute, University of Brilish Columbia, Vancouver, Kanada in ekskurzija na Vancouver Island, Kanada, 12.-29. S.
Udeležba rta kongresih in znanstvenih sestankih
Posvetovanje o entomoloških in favnističnih raziskavah Hrvaške. Zagreb. 19, L: J, Carnelutti. B. Drovenik, N. Mršič.
Letno zborovanje avstrijskih entomologov, Dunaj, 18,-19. 2.: J, Carnelutti, B Drovenik, P.Tonkli,
Več .sestankov z Zavodom S RS za varstvo naravne in kal t urne dediščine -Rdeča knjiga, Ljubljana, !. 3., 16, 3,, 18. 4.. 25. 6.: J, Carnelutti, N. Mršič.
Skupščina hrvatskega entomološkega društva, Zagreb, 17. 3.: J, Carnelutti. Sestanek tidbora za favno Durmilorja, Zagreb, 1.4.: J, Carnelutti. Seja Projektnega Sveta vegetacijske karte Jugoslavije, Beograd, 9.-10, 5,; E. Maver. M. Zupančič.
Interdisciplinarno gozdno omizje. Kočevje, 20. 5.: M, Zupančič. Letno srečanje entomologov sosednjih dežel, Bleiberg pri Beljaku. 24,-25. 6- .1. Camelutti, B Drovenik, P. Tonkli.
Xin. mednarodni simpozij O algall. Vantouver, Canada, 12.-18, 8, J.-M. M Lin da. Zborovanje Internationale Vcreinigung fiir VegetatiOnskunde, Uppsala, 21.-27. 8,: M. Accetto.
Sestanek za ustanovitev evropske računalniške baze palinoloških pudatkov (1GBP). Lun d (Švedska), 24.-27. 8.: M. Culiberg.
Kongres Rvnchota Balkana, Piran, Buje, 29. 8. in 31, 8.: J. Carnelutti. Drugi kongres biosis tematiko v Jugoslavije, Gozd—Martuljek, 22.-26. 9/ E. Maver, M. Mršič, B. Vreš, M, Zupančič, J. Carnelutti. P. Tonkli, D. Trpin, A. Seliškar. Pragozdne raziskave, Kočevje, 4.-6. 10.: L. Marinček.
Zbor jugoslovanskega entomološkega društva v Ulcinju S.-13. 10.: J. Carnelutti. Jesensko srečanje entomologov sosednjih dežel, Ljubljana, 21-22. 10.: J. Carnelutti, B. Drovenik, P. Tonkli.
Letno zborovanje entomologov Hessna, Frankfurt. 4.-5. 11.: B, Drovenik. Letno zborovanje entomologov Koruške, Celovec, 18.-19, II.: B. Drovenik. Srečanje botanikov, Društvo biologov, Ljubljana, 18, 11.: M. Accetto, M. Culiberg. A. Čarni, 1. Dakskobler, L. Marinček, 1. M. Munda, A. Seliškar, A- Šercelj, D. Trpin, M, Zupančič.
Posvet Consotuio per Tutilizazione delle alghc, Trst. 15. 11, (tematika: polucija, zaščita Jadrana ter uporabnost alg): I.-M. Munda.
PREDAVANJA. REFERATI
Marku Jbsetto
Flarišličfie novosti iz gozdov slovenske ČleJthje in Vremščice, Srečanje botanikov. Društvu biologov, Ljubljana, 18, 1 i ,
Jan Cnmehitti
Prispevek k favni lepidopterov Hrvaške. Pos ve to vanje o entomoloških in favnističnih raziskovanjih HrvaŠke, Zagreb 19. 1 ,
Lojze M ari liček
Submwitane Buchenwälder Ulyricns. Universität für Bodenkultur Wien, 5, 6,
\arcis Mrsič
Tsksonomska in zoogeografska istraživanja faune gujavica (Lumbricidae) Jugoslavije. II. kongres biosistematikov Jugoslavije, Gozd Martuljek, 22.-26, 9. (Soavtor J, Šapka-rev),
Vjsoti stepen endemizfta jvgoslavenske lumbricidne favne (Lumbricidae, OHgochaeta) Jugoslavije. II kongres biosistematikov Jugoslavije, Gozd Martuljek, 22.-26. 9.
i v ka—Marija Mu ud a
Odvisnost alg od hidrogeografskih razmer vzdolž Islandske obale. Mednarodni simpozij o algah, Vancouver, Kanada, 12,-1 S, 8.
Vsebnost kovin v nekaterih benloških algah severnega Jadrana. Mednarodni simpozij o algah, Vancouver, Kanada, 12,-18, S,
Zonacija alg V svetovnih morjih in njihova uporabnost. Srečanje botanikov, Društvo biologov, Ljubljana. 18. II.
Branko Vrei
Računalniška obdelava florističnih podatkov. 2. kongres biosistematikov Jugoslavije, (Jozd Martuljek. 22-26. 9. (soavtorja P. Skoberne, A. Podobnik.)
BIBLIOGRAFIJ A RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 360-362.
INSTITUT /.A MEDICINSKE VEDE
Pripravljali smo knjigo o varstvu pred ionizirajočim sevanjem v Sloveniji Pripravili smo predlog za spremembo zveznega Pravilnika o pogojih za uporabo virov ionizirajočega sevanja v medicini in ga poslali Izvršnemu svetu SR Slovenije. Izdelali smo vrsto mnenj za skupino delegatov vseh zborov Skupščine SR Slovenije, ki pripravlja poročilo o vplivih izkoriščanja rudnika urana Žirovski vrh. To delo se še nadaljuje.
V zvezi z uvajanjem šestletnega študija medicine smo priredili pogovor z uvodnim predavanjem prof, dr. J. Sketlja »Izobraževanje zdravnikov: prehod od študija do samostojnega opravljanja poklica« O teb vprašanjih smo pripravili stališča, ki jih je sprejel tudi Razred za medicinske vede SAZU, in jih kot skupno priporočilo poslali na ustrezne naslove.
Sodelovali smo pri razvijanju Avdiovizualnega laboratorija, še posebej pri izvedbi posvetovanja .t A v dio vizualna dokumentacija in komentar*.
Inštitut je doslej gostoval v tesnih prostorih Razreda za medicinske vede SAZU. Oktobra smo se vselili v namensko prenovljen prostor na Patofiziološkem inštitutu Medicinske fakultete. To nam je omogočilo, da smo začeli urejati enotno podatkovno zbirko za interdisciplinarno pudručje varstva pred ioniziraj oči m sevanjem.
AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ IM FOTO I , A MORATORIJ
Posnete videografske enote
Za inštitute ZRC SAZU:
Inštitut za arheologijo: Ilinden v vasi Dej lovce v Makedoniji (JI. 7.-4. 8.):
Biološki inštitut Jovana Iladžija: Metulji in jamski hrošči (3. 3. in 7, 3.);
Inštitut za slovensko narodopisje: Istra - 3 enote (8.-10. 3-, 26, 7,}: Ljudska pesnica v Mošnjah (11. 5.); Pevka Rozalija Oftč na Framu (19, 10,); Kovač Oilak v Skomarjih (3.
J 10;
Inštitut za slovensko izseljenstvo: Izseljenski piknik v Dolenjskih toplicah (2. 7.); Razgovor z Jože lom S mole lom (19. 7.),
Za zunanje naročnike:
Za Triglavski narodni park je bilo posnetih 640 minut video dokumentacije v Trenti. Snemanje je potekalo od pomladi do jeseni (13 snemalnih dni), s sodelovanjem zunanjih sodelavcev, lz posnetega gradiva je bil zmontiran dokumentarni video film Dolina Trente (Val Trenla-immagini, 2 S minut), predstavljen v Sondriu (Italija) na med na rudnem festivalu filmov o parkih (7.—10 II ), lz obstoječega gradiva bomo izdelali še nekaj video filmov za Triglavski narodni park.
Za Slovenski etnografski muzej je bil posnet delovni dan ovčarja v Slovenski vasi na Pivki (13. 9.) in izdelan video film Ovčarji prihajajo, prikazan na otvoritvah etnografske razstave v Postojni (3. II.) in v Ljobljani (13. 12.).
Za zbirko video dokumentacije:
Trikraljevsko koledovanje v Seli h pri Šentjerneju (5. 1.);
Kuncntovanje v Ptuju (S. 2.);
Praznik sv. Antona v Mačah (22, I,);
Milko Barnbič, razgovor (5. 4 );
Milko Matičetov, razgovor (19. S.);
Pri po vedo v al ke na Olliei (14. 6.).
V	eeloli se j C zbirka video dukumentacije povečala za 26 enut in ima zdaj 201 enoto. Iz pridobljenega gradiva je bilo izdelanih 9 video filmov, ki so pripravljeni za javno predvajanje. (Priill. Videografija na str, 000))
V	letu 1989 se je Avdiovizualuemu laboratoriju priključil lulografski laboratorij. Izdelal je 86O0 fotografij različnih formatov. Posnetih je bilo 136 filmov v leic.a formatu in 30 filmov lormata 6*6 cm, kar je približno 5100 posnetkov. Največ dela je fotolaboratorij opravil za Paleontološki inštitut Ivana Rakovea, za UmetnosLnozgodovin-ski inštitut Franceta S teleta, za Inštitut za arheologijo in za Geografski inštitut Antona Melika. V primerjavi s prejinimi leti seje zmanjšalo število izdelanih fotografij, povečalu pa se je število posnetkov Potrebna je boljša tehnična oprema.
Znanstveno posvetovanje
Avdiovizualni laboratorij je organiziral posvetovanje VIZUALNA DOKUMENTACIJA IN KOMENTAR, ki je bilo 4 -5. 10 v dvorani SAZU v Ljubljani Udeležilo se ga je 23 referentov iz Beograda, Celovca, Ljubljane, Sarajeva, Trsta in Zagreba. Referatom je sledila diskusija in predvajanje video dokumentacije O posvetovanju so poročali: Radio Glas Ljubljane, Val 202, Delo (4, 10 ) in Primorski dnevnik (29. 10.). V pripravi je zbornik izbranih referatov in avtorizirane diskusije.
Udeležba na znanstvenih posvetovanjih
Trasformazioni del lerritorio e salvaguardiadell' ambiente, Tavola rotonda, Aquileia, 3. 2.: N. Križnar,
Mostra internazionale dei documentari sui parehi, Sondrio, 7,-10.: N Križnar
Etnologija in domoznanstvo, Ljubljana, 21, 11.: N. Križnar.
PREDAVANJA, REFERATI
Nas ko Kriitiar
Slovenska ljudska kultura na video kasetah. Preda vanje, Jesenice ZKO. 1,2, FUmski zapisi Božidarja Jake a. Javna predstavitev istoimenski.1 knjige Ivana Nemamča. Novo mesto, 11,9,
Predpostavke vizualnih raziskav v etnologiji. Referat na posvetovanju Vizualna dokumentacija in komentar, Ljubljana. 4. 10. Etnološka problematika zahodnih Slovencev. Predavanje na slovenski gimnaziji v Gorici, 17. 10
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCA JE NA STRANI i62
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1989
Kratice za oznake bibliografskih enot:
B	~ bibliografija (bibliography)
Čp	~ članek, poljudnoznanstveni (article, popular)
Li	= članek, strokovni (article, professional)
Cz	= članek, znanstveni (article, scientific}
E = elaborat (mimeo copy)
K h — knjiga, bibliografska (volume, bibliographic)
Kb-U — ureditev bibliugrafske knjige {editor of a bibliographic volume)
Kp — knjiga, poljudnoznanstvena (volume popular)
Kp-u - ureditev poljuduoînanstvene knjige (editor of a popular volume)
Ka = knjiga, Strokovna (volume, professional)
RTs-lt - ureditev strokovne knjige (editor of a professional volume)
Kz — knjiga, znanstvena (volume, scientific)
A"z-u = ureditev znanstvene knjige (editor of a scientific volume)
O = ocena (review)
P = poročilo (report)
R = Razprava (treatise, dissertation)
Redkejše, specifične zvrsti, npr. intervju, nckrolog, polemika, So označene neokrajšano.
22 Lciupfc
INSTITUT /A SLUVENSKI JF.ZIK FRANA RAMOVŠA Frančišku Bcnedlk
Fonološki opis govora Bukov vrh. - Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja, 1989, str.	Slovanski lingvistični atlas. - Slavistična revija, 37. 1989 — Riglerjev
zbornik, str. 263-271. P
Me L kil Kurili n
O slovanskem 'se/biu hetitskem Seli- - slovaasko-hetitski izoleksi? — Slavistična revija, 37, 1989 = Riglerjev zbornik, str. 143-149. R
Alenka GI oz a il če v
Izvirne izpeljanke v imenih slovenskih delovnih organizacij. - Gospodarski vestni k 13. 10. 1989, str. 20. Čs
Izvirne zloženke v imenih delavnih organizacij. - Gospodarski vestnik 24. II, 1989, str, 29. Cs
Krstni listi slovenskih podjetij. Enobesedna imena slovenskih delovnih organizacij. -Nedeljski dnevnik 5 2. 2. ¡989, str. 33; 19. 2. 1989, str, 33; 26, 2, 1989, str. 31; 5. 3. 1989, str. 37; 12 3 L9S9, str. 35; 19, 3, 1989, str. 35; 26. 3. 1989. str, 35; 2, 4, 1989, str. 37; 9, 4, 1989, str. 33. 9 Cs
Milena Hajnšek—Holz
Angleško-slovenski slikovni slovar. 2. izdaja. ■ Osford-Ljubljana. Duden-Cankarjcva
založba. 1989, 862 str. (Uredništvo.) Ks-u Narečne prvine v Slovarju slovenskega knjižnega jezikii. - Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja, 1989, str. 79-100. R
Sonja Horvat
Atlas linguarum Europae (.ALE). Cartes. Vol. I, 3. z v. — Assen [etc.j, Van Gorcum 1988
[izšlo 1989], (Sodelavka.) Kz A t/as Linguarum Europae (AL E). Commentaiivs. Vol. I. 3. zv. — Assen [etej, Van Gore um
I9S8 [izšlo 1989], (Sodelavka.) Kz Preglas nenaglašenega izglasnega a za mehkimi soglasniki. - Zbornik razprav iz
slovanskega jezikoslovja, 1989, sir. 101-109, R Jože Gregorič in njegov Slovar kostelskega govora. - Jezik in slovsivo, 34, I9BS/&9, str.7 3-7 6. Čz
Zanimiva naieCna terminologija. — Traditiones, 19, 1989, str. 184—188, Cz
Frane lak op i n
Glej str. 117.
Janez Keber
Golob - preneseni, frazeološki in simbolični pomeni, - Koledar Drui.be sv. Mohorja
(Celovec) 1990, str. 47^19. Da i i komu košarico, dohiti košarico. Mohorjev kole da r 1990. Str. 80-83. čs
Majda Merse
Besedotvorni pomeni iz samostalnikih glagolov v Dalmatinovi Bibliji. - Slavistična
revija, 36. 1988 [izšlo 1989] str. 375-397. R Izpridevniški glagoli v Dalmatinovi Bibliji. Slavistična revija, 37. 1989 - Riglerjev
zbornik, str 189-200. R Raba izsaniostalniških glagolov in nadomestnih besednih zvez v Dalmatinovi Bibliji. Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja, 1989, str. 149 -160. R
Vladimir Nannik
Problemi določanja tonemskih naglasov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika,-Deseta kunferencija medunarodne komisije za Fonetiku i fonologiju slovenskih jezika
(Sarajevo) 1989. str, 77-81. (Posebna izdan j a ANU BiH, knj. 88, Odjeljenje društvenih nauka, knj, 22.) R
Smisel napisa v prvem sonetu po Sonetnem vencu. - Dialogi, 25, 1989, št. 7/8/9, str. 69-71. R
Še neka; O zvezdnih imenih med Slovenci. Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja.
1969. str. 191-202, R Začetna motivika ustnega slovstva. Slava, i, 1988/89, str. 70-83. Čz Ivan Cankar med Stdovjovom in Orwelfom, - Dialog:, 25,1939, L. št, 3/4, str, 81-84. Čs Od ribe Faronike do Tomaževe Indije. - Dialogi, 25, 1989, št. 7/8/9, str. 72-77. Čs K iz vonj koroških letečih procesij. Koledar Družbe sv. Mohorja (Celovec) 1990, str. 64-70, Čs
Herman s Koroškega - Slovenec. Koledar Družbe sv. Mohorja (Celovec) 1990, str. 77-32. Čs
šest ljudskih legend ob eni romanc/. - Slava, 3, 1988/89, str. 59-i9. Čs Pred jezikovne in jezikovne prvine vednosti v duhovni prazgodovini. - Slava, 3, 1988/89, str, 111-120. is
France Novak
Jezikovne težave pri pisanju zapisnika. - Gospodarski vesmik, 27. 1. 1989, str. 13. čs Pevčev/ soneti. - Delo, 16. 3 1989, str. 15, (Književni listi.) Cp Fran Ramovš. Mohorjev koledar 1990. str. 127-126, Čp
Irena Orcl-POgačllik
Slovarsko delo Gregorja Vorenca. — Ohdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, 1989. str, 291-302, (Obdobja. 9.) R
Marko Snoj
Sledi praslovanskega predloga *st, »podoben, enak, približen * v slovenščini.—Slavistična
revija, 37, 1989 - Riglerjev zbornik, str. 151-158, R /Ve sherbim te kontaktevc e tc njohurive Pershtypje te disa pjesčmantsve. - Rilindja (Prishtine) 2. 9. 1989, str. 9. (Soavtor.) Čp
Peter Weiss
Frischauf gre tokrat na Menino. - Savinjske novice, 1963, št. 12, str, 8; 1989, št. 1, str.
8. (Uvod, prevod, opombe ) Čs Znamenitosti Solčave Janeza Janca - Savinjske novice, 1989, St. 3, str. 8; št, 4, str. S;
št. 5, str. 6: št. 6. str. 8; št, 7, str. 8, (Uvod, prevod, opombe.) Čs Solčavske planine Franza Ilwolfo. - Savinjske novice. 1989, št. 8, str. 8; št, 9, str. 8.
(Uvod, prevod, opombe.) Čs Ungerjevo potovanje v Jiaše kraje po/eti 1S36 - Savinjske novice, 1989, št, 10, str, 8; št.
11, str. 12, (Uvod, prevod, opombe.) Čs Od zadnji slovar slovenščine Eltriede Mader. - Slava, 3, 1988/89, str. 186-197, Čs Kaira obrniti denar?- Banka in mi, 1989, št. 3/4, str.12. Čp Reorganizacija JLA. - Delo, 28. 1. 1989, str. 16. Čp
Vinogradi v naši dulini še enkrat. - Savinjske noviet;, 1989, it, 4, str 7, Čp Šavinjskim novicam Se mnoga leta dobro zdravje! - Savinjske novice, 1989, št. II, str 7, Čp
Frischaufov planinski vodnik po Savinjsko-Kamniški h Alpah. - Savinjske novice, 1989, ši. 2, str. 8. P
izšlo Denarništvo v Celju Aleksandra Videčnika- Savinjske novice, 1989, št. 3, str. 7. P INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Mitja H rudar
Revizija nevcljske paleolitske ptostaje. - Arheološki vestnik, 39:40, 1989, str. 95-110. Čz Gisela Freund: Das Palaolithikum der Obcrnedcr-Hohle (Landkreis Kelheim/Donati), Guariiir-Bibliothek 5, Bonn 1987.-Arheološki vestnik. 39/40, 1989. str. 641-643. O

Slavko Ciglencikl
Mihovo. - Varstvo spomenikov, 31, 1989 .str. 251. čs Janc/ Dirjee
Fosfati in utnaLomasa v sedimentih iz jame Divje babe I. - Acta earsologiea, 17, 1988,
sLr. 107-L27. (Soavtorja: Ivan Turk in Andrej Kranjc,J Čz Paleolitsko najdišče Divje babe I v dolini Idrijce. - Ljubljana, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 1989, 73 str., 30 slik + Summary. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov, 170; soavlorja Ivan "J ork in Metka Culiberg.) Kp
Divje babe 1 - novo paleolitsko najdišče in skupinsko grobišče jamskega medveda. Arheofoäki vestnik, 39/40. 1989, str. 13-60. (Soavtoija: Ivan Turk in Metka Cu!i-
berg.jČz
Divje babe ! - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v paleolitski arheologiji I. -ArheoloSki vestnik, 39/40, 19R9, str. 61-94, (SoavtOr; Ivan Turk.) Cz
Straligrafija of Divje babe I Razprave S AZU IV. razred, 30, 1989, Str. 161-207,
(Soavtorji: t van Turk, Dragica 5 trmo! e, Andrej Kranjc in Jože Car.) Čz Lib oje, Apnarjeva jama; Reka. Divje babe I; Stara Fužina. Jama za skalami: Babna gorica. Pod Hribom; Dol, Podkrajnikova zijsdka; Sežana, Vama v Pariu pri ogradi; Torta, Zgomji Povden: Trnov hrib, Brdo. - Varstvo spomenikov, 31. 1989, str, 201-202 (Soavtorji Tvan Turk in Alojz Sercelj); 202 (soavtor: Ivan Turki; 202-203 (soavtorja: Ivan Turk in Alojz Šercelj); 218(soavior: Ivan Turk); 219 (soavtorja: Alojz Šerceij in V. Saksida); 219 (soavtorja; Ivan Turk in Alojz Sercelj.) 8 Čs
Janez Dular
Gradec pri Mirni. - Varstvo spomenikov, 31. 1989, str. 205-206, Čs France Leben
Novoodlrite prazgodovinske p ¡as ti v jamah na Krasu. — Poročilo o raziskovanju
paJeolila, neolita in eneolita v Sloveniji, 16, 1988, str, 65—76. Cz Movotidkrite prazgodovinske plasti v jamah na Krasu. - Arheološka isiraži vanja u Istri i Hrvatsbom pri morju IRijeka) 1989, str. 21-32, (Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 11/2.) Čz
Siri d> interesi? arc heobgice nella val le del Tirna vo superior? (Reka) e sella soglia di Divaccia (Diva&ki prag). - It Timavo, immagini, s tori a. ecologia d i un flume carsko (Trieste) I9S9. str. 321-351. Čs
Andrej Pleterskf
Metoda povezave retrogradne analize katastra s pisanimi in arheološkimi viri (Primer
Blejskega Aota). ■ Zgodovinski časopis, 43, 1989, str, 157-182. Čz Njiva na Špiku. - Varstvo spomenikov, 31, 1989, str. 256. 258. Čs Milan Sagadin: Kranj - križišče Iskra,- Arheološki vestnik, 39/40, 1989, str. 645-647, O Die transalpinen Verbindungen der Bayern, Alemannen und Franken bis zum 10.
Jahrhundert. - Arheološki vestnik, 19/40, 1989, str, 647, O Asehheim im frühen Mittelalter. - Arheološki vestnik, 39/40. 1989, Str. 648-649, O Branko iliaru.iic: Starohrvatska nekropola u Žminju. - Arheološki vestnik, 39/40, 1989, Str. 649 O
Ivan Turk
Paleolitsko najdišče Divje babe I v dolini Idrijce. - Ljubljana, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine 1989, 73 sir., 30 slik + Summary. (Kulturni in naravni spomenik) Slovenije, zbirka vodnikov, 170; soavtorja Metka Culiberg in Janez Oirjec ) K p
Divje babe 1 - novo paleolitsko najdišče in skupinsko grobišče jamskega medveda. -Arheološki vestnik, 39/40, 1989, str. 13^60. (Soavtorja: Janez Dirjee. Metka Culiberg.!
Čz
Divjo babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankom v paleolitskiarheologiji. I. - Arheološki vcstnik, 39/40, 1939, str. 61-94. (Soavtor: Janez Diijec.) Cz.
Prva najdba Pan rh era pat dus (Linne) in nove najdbe vrste Culo gulo Linné v Sloven ij I-
- Razprave SA ZU IV, razred, 30, 1989, str. Î 29-160. (Sua v I or: Jernej Pavšič.) Cz Stratigraphy of Divje babe I. - Razprave SAZU IV razred, 30. 1989, str 161-207.
(Soaviorji: Janez Diijec. Dragica Strmole, Andrej Kranjc, Joie Čar.) Cz Razmišljanja o bližnjih srečanjih med neandertalcem in jamskim medvedom v Divjih
ha ha h (2. del). - Idrijski razgledi, 33, 1989, str. 57-63 Cp Uboje, Apnarjeva jama; Reka, Divje babe I; Stara Fužina, Jama za skalami; Babna gorica. Pod Hribom; Dol, Podkr&jnikova Zijalka; Torka. Zgornji Pôvden; Trnov hrib.Brdo - Varstvo spomenikov, 31, 1989, str. 201-202 (soavtorja: Janez. Dirjec, Alojz Serceij); 202 (soavtor: Janez Diijec); 202-203 (soavtorja: Janez Diijec, Alojz Šercelj); 218 (soavtor: Janez Diijec); 219 (soavtorja: Janez Dirjee, Alojz Sercelj); 219-220 (soavtor: Janez Dirjec). 7Čs
ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA Stane Gianda
Prepir o nacionalni in driavnopravni pripadnosti ¡stre v revolucionarnem letu 1848/49. - Kronika, 37, 1989, str. 66-75. Cz Slovenska duhovščina in tehnični tei gospodarski napredek. - Vloga cerkve v slovenskem
kulturnem razvoju 19. stoletja, 1989, str. 189-196. Cz Marija Verbič — petinsedemdesetletnica. — Zgodovinski časopis 43, 1989, str. 119-120. Cz Frankfurtske volitve v novomeškem volilnem okraju. — Zgodovinski časopis, 43. 1989, str. 221-230. Cz
Foster Anton; Combač Boris; Gorup Jožef pl. Sla vinski; Gozdna velcposest. - Enciklopedija Slovenije, 3, 1989.4 Cs VjsoJci življenski jubilej Draga MuŠiča. - Kronika, 37, 1989, str. 321-322. Čs Odkritje spominske plošče a kad. prof. dr. Franu Zwittru 22. aprila 1989na njegovi rojstni
hiši v Beli cerkvi. - Zgodovinski časopis, 43, .1989, str. 441. P AJetfnaj-odiit kulturnozgodovinski simpozij Modinci, Modinci 3.-7. julij 1989. - Zgodovinski časopis, 43, i989, str. 446-447. P
Eva Holz
Jugoslawien. - Moderne Stadtgeschichtsforschung in Europa, USA und Japan. Ein Handbuch. (Stuttgart etc.) 1989, zv. 78, str. 379-390. lzälu tudi v angleškem jeziku Yugoslavia. — Modern Urban History Research in Europe, USA and Japan. A Handbook (Oxford etc.) 1989, str. 551-562. S Istrske zdrahe ob ioncu 18. stoletja. - Kronika, 37, I9S9, str. 52-58. K Zgodovina družine Ltickmann. Prevod in priprava za objavo. - Kronika, 37, 1989, str. 29O-301. R
Ceste v drugi polovici 18. stoletji). - Slovenci v letu 1789, 1989, str. 71-76. (Soavtor
Vinko Rajäp; razstavni katalog, Narodni muzej Ljubljana.) R Elastik. Enciklopedija Slovenije, 3, 1989. C
Kako so živeli v avstrijskem delu Istre ob koncu 18. stole tja. - Jadranski koledar 1990 (Trst) str. 109-112.ČS
Maja Žvanut, Knjige iz 16. stoletja v knjižnici Narodnega muzeja. Situla, 27, Ljubljana
1983. - Kronika. 37, 1989, str. 333-334. O Handbücher und Karten zur Verwaltung in der Landern Kani ten. K tain, Küstenland und Steiermark bis zum Jahre 1918,- Zgodovinski časopis, 43, 1989. str. 298-299. O
Branko Marušič
Zgodovina in zgodovinska veda ob slovenski zahodni meji V letu 1988. - Kronika, 37, 1989, Str. 139-142. Cz
La rivolta dei cootadini goriziani (iI *Tumulto dei Tolminotti*) nclla storiografía
Italiana. - Studi Goriziani (Gorizia) 69, 1989, str. 57-68. Cz Italijanska okupacija Posočja (1915-1917). - Zgodovinski časopis, 43, 1989, str 231-24(1. Čz
Gabršček Andrej; Franko Alojzij; Glas; Godina Josip; Gorica; Goriška straža; Goriška tiskarna; Goriški letnik; Goriški muzej; Gradnik Ivan; Gregorčič Anton; Gregorio Gustav; G um in - Gemona del Friuli; Goriška. - Enciklopedija Slovenije, 3,1989, 14 Čs
Jugoslovanska historiografija (1945-1988) o Julijski krajini (1918-1941). - Jadranski
koledar 1990, str. 97-100. Čs Socialne in politične razmere na Goriškem = L 'ambiente sociak e político del gori z i ano
-	Lojze Bratuir Po 50 letih - 50 anni dopo (Gorizia) 1989, str 17-33. Cs
Tone Maj ni k, tigrovec in partizanski borec. - Primorska srečanja, 1989. it, 89/90, str, 56-58. Čs
Prispevki za zgodovinski pregled slovenske prisotnosti na Goriškem. - Primorska
srečanja, 1989, St. 98, str. 533-536. Čs Sulič Ivan: Svetina Ivo Vladimir; Svoljšak Drago, Savli Oskar, Šenk Vladimir: Šepič Dragovan; Šeicer Ljubo; Simac Rudi: Šinigoj Dušan: Siškovič Kan/. Školč Jože; Širok Štefan; Šorli Ivan; Šramel Bogo, Štajer Božo; Štakul Alcks; Štrukelj Inka; Štrukelj Jožef; Štrukelj Jožko; Štrukelj Marjan; Suc Anton; Sušnielj Jože; Tavčar Franc; Tavčar Jakob; Tavčar Marjan; Temovec Matej. — Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica) zv. 15, 1989. 26 Čs
Darja Mihellč
Se zna O! oWiA" ¿rs/eVzlífl imen v Srednjeveških virih (h knjigi] Blaznik Pavle: Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500. -Maribor, Zaiožba Obzorja. 1989, 220 str. (Historična topografija Slovenije, 3/2). Kz K osvetlitvi nekaterih votlih mer srednje, veškega Pirana.- Kronika, 37, 1989, str. 22-26. R Egger, nem. podjetniška rodbina; Funt; Grafenauer Franc. - Enciklopedija Slovenije, 3, 1989. 3 Čs
Lonec medu za medveda (ali apel primorski javnosti, naj se končno zamisli nad usodo
svoje kulturne dediščine). - Primorske novice 3. X. 1989, sir. 9, Čp J. Lučič. Spisi duhi-ovačke kaneelarije lil; Zapisi notara Tomasina de Savcre 1284—1286, Diversa cancellariae II (1284-1286); Zapisi notara Acá de Ti tul lo 1295-1297, Diversa eaneellariae III (¡295-1297). ilion umen ra histórica Ragtisina, 3 Zagreb 1988. 394 str.
-	Kronika, 37. 1989, str. 331-332. O
Žena v gospodarstvu od 13 do 18. stoletja, Prato. 3, do 15. aprila 1989. — Zgodovinski
časopis, 43. 1989, Str. 273-230. P Mednarodno posvetovanje »J/ códice Diplomático Istriano e le fon t i per la s t orí a di Trieste e dell'Istria dalla divulgazone a stampa alia banca dati«, Rovinj, 9 maj 1989.
-	Zgodovinski časopis, 43, 1989, str. 280-281. P
Posvetovanje "Metode in problemi proučevanja vskadanjega življenja v času haroka*, St. Polten, 10.-13. julij. - Zgodovinski časopis, 43. 1989, str. 445^46. P
Boio Otorepec
// sigillodi Gorizia e trecentesco. - Iniziativa Isontina (Gorizia) 31,1989, str. 56—59, Čz Erazem Jamski; Fevdna knjiga; Frankopani; Galknberg, rodbina; Genealogija; Gotica (soavtor; Anton Janko); Grb; Gregorjanski koledar - Enciklopedija Slovenije, 3. 1989. 8Cs
Dr. Sergej Vilfan - sedemdesetletnik. - Kronika. 37, 1989, str, 323. Čs Vinko Rajip
Dunajski dnevniki o slovenski politiki v letih 1870 in 1871, - Ljubljana, Filozofska
fakulteta, Oddelek za zgodovino, 1989, 354 str. Doktorska disertacija Ceste v drugi poluvici 18. stoletja, - Slovenci v letu 1789, 1989. str. 71-76. (Soavtorica Eva Holz; razstavni katalog. Narodni muzej, Ljubljana.) Ji
Golhnayr Andrej; Coll mu vr Jurij; Gülmajer Urban. - Enciklopedija Slovenije, 3, 1989. 3 Čs
Zgodovina Cerkve 1, Od začetkov do Gregorja Velikega. Ljubljana 1988. - Kronika. 37. 1989, str. 329-330. O
Geschichte und ihre Quellen. Festschrift für Friedrieb Hausmann zum 70. Geburlstag.
Graz 1987. 686 strani. - Zgodovinski časopis, 43, 1989, str. 293-294. O Simpozij o ¿arovniiklii procesih v srednji in vzhodni Evropi, Budimpešta 6,-9, september 1988, - Zgodovinski časopis, 43, 1989, str. 275-277. P
Janen Sumrada
Stari statuti Kopra, Izole in Pirana. - Antichi statuti di Capodistria. Isola e Pirano
(Koper! 1988, str. 69-70, 83-84. 97-94, 115-116, 129-130, 133-140. Cz Po sledovih prijateljstva - Traces d'ami tie. (Zgodovinski oris.) - Ljubljana, Cankarjeva
založba & Francoski kulturni center »Charles Nodier«, 54 str, Kz. The Times Atlas svetovne zgodovine. Dopolnjena izdaja za Jugoslavijo. Ljubljana, Cankarjeva založba & Državna založba. 1989, str. 4-295, 316-379, (Soprevajalka Tatjana Petek-Šumradal. Kz-prcvod James C. Davis: Vzpon z dna. - Ljubljana. Slu venska matica. 1989, 200 str. (Prevod in spremno besedilo,) Ki
Sergij Vilfan
Die ethnische Sti-uktur der Kraioer Hauptstadt in der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts, - Bericht über den 17. österreichischen Historikertag (Wien) I9S9. str. 77-80. Cz
UMETNOSTNOZCODOV1NSKI INSTITUT FRANCETA STE L ETA l<j)illl|an Ceve
J W. Valvasor kot mentor slikarjev - J. W. Valvasor as men Cor of painters. - Janez Vajkard Valvasor Slovcnccm in Evropi = Johann Weichard Valvasor to the Slovenes and tO Europe, 1989, Str, 169—229. (Razstavni katalog; Marod na Galerija. Ljublana.) R
Epitaf (soavior: Kajetan Gantar); Fl is Janez; Fiirlanija (Umetnostni spomeniki); Furlanski slikarji (soavtorica: Andreja Zigon); Gabrska Gora (Umetnostni spomeniki); Gaiger a Gaigerfeld Hans Georg; Glavar Peter Pavel (soavtor. Stane Mihelič); Gtjdcšič (Umetnostni spomeniki); Gorenja Mersa (Umetnostni spomeniki); Gotika; Govče (Umetnostni spomeniki); Gradišče pri Lukovici (Umetnostni spomeniki); Greben (Umetnostni spomeniki); Gregorič Jože. Greischer Matija; Gumm-Gemona del Friuli (Umetnostni spomeniki). - Enciklopedija Slovenije, 3. 1989- 16 Čs Umetnostnozgtxlovinski izlet na Planico Loški razgledi. 36, 1989, str. 115-117, Čs
Ana Lavrič
Podoba Kopra v vizitacijskem poročilu veronskega škofa AgOStina Valier,a = Capodistria nella relatione sni la visita apostolica del veseovo di VeiTüiJa Agostino Valier, — Koper med Rimom in Benetkami " Ca pod is tri a tra Roma e Venezia, 1989, Str. 65—72, R
Damjan Pvelovšek
The life and work of Jože Plečnik. - Jože Plečnik. Architect; 1872-1957 (Cambridge, M ästete.) 1989, str. 26- 81. Cz Note sui ht CoStruzionc del ¡Ungofiume. Dal ki sistematioüC austriaca agli Intervent i di
Plečnik. - Lotus international (Milano) 1989, äl, 3, Str. 15-33. Cz Fabian i Maks: Goričane (Umetnostni spomeniki); Gradec (soavtorja: Sergej Vrijfer, Sony a
Žitko-Durjava.j - Enciklopedija Slovenije, 3, 1989, J Cs Humanistische Stadtvison. Jože Plečnik (1872-1957), - Grazer Sinfonie (Graz) 1989, ät, 3, str. 52-53, čs
Slaru ljubljansko pokopališče in njegova usoda. - Navje, 1939, [5 str. Razstavni katalog,)
Čs
Arhitekt Jože Plečnik in reka Ljubljanica. - Nova revija, 8, 1989, It, 83/84, str, 476^179. Čs Le Corbusier in Plečnik - Nova revija, 8, 1989, št, 83/84, str. 480-483, Čs Kult i vi ran arhitekturni jezik. - Delo 14. IV, 1989. Čp Beneška mesta in Avstrija. - Dnevnik 18, VU. 1989. Čp
Blaž Resman
Enciklopedija Slovenije. 3. knjiga. - Ljubljana, Mladinska knjiga. 19â9, XV + 416 str,
(Urednik za likovno umetnost). Kî-u Gornji Grad (Umetnostni spomeniki). - Enciklopedija Slovenije, 3, 1989. Čs Stefan iz Gorice. — Primorski slovenski biografski leksikon, zv, 15, 1989 Čs
Horut Urili
Testimoníame d arte nella valle del Timavo superitare (Reka). - II Timavo (Trsi) I9S9,
str, L79-207. (Soavtorica Mojca Unšič,) Cz ci'íx'l- (i/mcinostnr spomeniki); Golo Brdo (Umetnostni spomeniki); Gorica (Umetnostni
spomeniki). - Enciklopedija Slovenije, 3, 1989, 3 Čs Sari'Luka, Tavano Sergio, Tavčar Jurij. - Primorski slovenski biografski leksikon, zv. 15, 1989. i Čs
MLZIKOLOÄKI INŠTITUT Tümai l'agami
Pozabljeni avtor cerkvene pesmi. - Cerkveni glasbenik. 82, J 989. št. 1/3. str, 8-9. Čs Fürst Jože; Glasbena, mladina Slovenije. - Enciklopedija Slovenije. 3. 1989, 2 Čs Kje je moj mili dom. - Lipov list, 12, 1989, str. 330. čs Koncert APZ F. Freieren 4. III. 1989. - [Koncertni ¡ist] Kranj. [2 str .J Čs Koncert APZ F freieren 11. III. 1989. - [Koncertni list] Ljubljana, Cankarjev dom. [2 str.] Čs
Sakralni koncert 24. XII. 1989. - [Koncertni list) Ljubljana, Cankarjev dom. [2 str.] Čs Koncert komornega orkestra SIoveni&uB J, XII. 1989. - [Koncertni list] Ptuj. [2 str J Čs Dve glasbeni obletnici - 150 let od rojstva Frana Gerbiča, 100 let od rojstva Mirka Poliča.
- Mohorjev koledar 1990, str, 116-118, Čp Kompozicijski stavek v maSnem opusu Janeza Krstni ta Dolarja. - Ljubljana, Filozofska fakulteta. Oddelek za muzikologijo. 1989, 66 str. Afo^jslrsto delo tr,
Ivan KlemenčiC
Marij Kogoj: V kraljestvu palčkov. Glasba k pravljični igrici Josipa Ribičiča za otroški zbor (ali glas) in klavir ter llavto. Revidiral Jakob Jež, uvod in ivvizijsko poročilo Ivan Klcmenčič. - Ljubljana, Zveza kulturnih organizacij Slovenije. 1989, 44 str. (Izbrana dela slovenskih skladateljev, 32.) Ks Variacija kot skladateljsko načelo Franca Pol linija. - Muzikološki zbornik, 25, 1989,
41-53. R
Ekspresionizem; Fonofeia; Glasbena kritika in publicistika; Glasbeno založništvo. —
Enciklopedija Slovenije, 3, I9B9, 4 Čs Glasbeni zemljevid Evrope na prehodu iz srede 18. stoletja. - Mozart - kdo je to, 1989, Str. 18-21. Čs
Drago t in Cvetko' Fragment glasbene moderne (Iz pisem Slavku Osrercu). - Naši razgledi,
38, 1989, št. 24, str, 104, O Odličen prispevek o Gojmiru KjtAu. - Naši zbori. 40, 1988, [izšlo 1989] št, 5. str , 116-117. O
Kogojev zborovski opus. - Naši zbori, 41, 1989, št. 1/2, str. 15-16. O
Dragotin Cvetko: Fragment glasbene moderne (Iz pisem Slavku Ostercit).- Z v uk (Zagreb)
1, 1939, It. L str. 86-87. O Marij Kogoj. Zbori - Zvuk (Zagreb) 1, 1989, št, 1. str. 91-92. O
Danilo Pokom
iacobus Gallus: Opus ¡mišicam, TV/1: Harmonije octo vocum. Transkripcija in revizija Edo Skuti Ljuhljuna, SAZU, 1989, XXJ + 302 str, (Monumenta artis musicae Sloveniae, 14; suurudnik). Kz-u Edo Škulj: Orgle v ljubljanski stolnici. - Ljubijanj ZRC SAZU. 1989, 130 str, (Urednik) Kjz-u
Glasbena zbirka opatijske cerkve sv. Danijela v Celju. - Muzikološki zbornik, 25, 1989, str. 107-120. R
Obraz iz glasbenega baroka na Slovenskem: Izak Poš. - Obdobje baroka V slovenskem
jeziku, književnosti in kulturi. 1989. Str. 465^)74, R Festival Ljubljana; Filmska glasha; Funtek Let) - Rnciklopedija Slovenije. 3, 1989, J Čs Lucijan Marija Škerjane; Slavka Ostert; Iluzije; Gustav Mahler: Deveta simfonija, -
Gramofonske plošče RTV Ljubljana, [Spremna besedi I a,1 3 čs Radenci '$9 -27. festival komorne glasbe 20, stoletja 23-24. 9. - [Koncertna knjiiical
Radenci. [!0 str.] 3 Čs Koncert komornega ansambla Slovenicum 12,2- -i Koncertni listi Ljubljana. [2 str.] Čs
Jurij Snoj
Fragmenti srednjeveških koralnih rokopisov s poznogotsko notacijo v Ljubljani. Prikaz zasnove in izsledkov istoimenske raziskave. - Muzikološki zbornik, 25, 1989, str, 143-160- R
Glasbene knjižice in arhivi; Grlica. - Enciklopedija Slovenije, 3. 1989. 2 Čs Iz srednjeveških koralnih rokopisov na Slovenskem. - Gramofonska plošča RTV Ljubljana 1989- (Ars musica Sloveniae. Izbor in transkripcija fragmentov ter spremna beseda). Čs
INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEUE
Frane« Bvrnik
Glej str ¡09-110.
Metka Boge I
Nekaj misli o antropologiji nu Slovenskem. - Glasnik Antropološkog društva Jugoslavije (Beograd! 26, 1989, str. 13-18. Cz
Franca Bultolo
Rilkejev in Vodnikov simbolizem, II. - Primerjalna književnost. 12, 1989, št. I, str, 42-60. R
Motivi Vodnikovih Vigilij in evropska literarna tradicija - Razprave SAZU IL razred,
12, 1989. str. 105-118. R Einspieler Andrej (soavtor: Bogo Grafenauer.) - Enciklopedija Slovenije. 3, 1989- Cs
Marjan Dolgan
Slovenska muza pred prestolom. Antologija slovenske slavilne državniške poezije. -Ljubljana, Univerzitetna konferenca ZSMS, 1989, 272 str, (Krt 57; s študijo Gloria in terra regnantibus, sir. 261-272, ter bibliografijo, str, 215-251.) Ks+B Hudičev učenec ali Vitomil Zupan. - Seminar slovenskega jezika, literature in kulture.
25, 1989. str. 147-154. R Utelešene skrivnosti ali Majcnove legende. - Dialogi, 25, 1989, št, 1/2, str, 79-82. Čz Rdeče in čmo na senčni strani Alp. - Delo 26. 10. 1989, str. 3, (Književni listi.) tJs Filipčič Emil: Flisar Evald: Geisier Iztok; Goljevščck Alenka: Gradišnik Branko: Gratenauer Niko, Enciklopedija Slovenije, 3, 1989. 6 Čs 'Vojaku je ustvaril iz nič, prešinil jo z duhom je novim. . .* Pesniki, kralji in literarni
zgodovinarji. - Delo 25. 5. 1989, str, 3. (Književni listi,) Intervju Pesmi kraljem, cesarjem in predsednikom. Nova bralna poslastica na slovenskem knjižnem trgu. - Jana 23. 3. 1989, str. 5-7. intervju
Ud poezije do laličmh predmetov- - Mladina 17- 3. I9S9, ssr. 54—55. Intervju Samo una sv sonči v milosti mojega srca, - Delo 7. 9. 1989, sir, 4, (Književni lisi i.) Polemika
Balantič ■ nacionalna mistiBkacija? (2. 6.); Mazzinijevemu Mihcu v spominske bukvice (16. 6,); V Base)! Ampak s Kovačičeiili (30. 6.); Lepa Anka kolo vodi (7. 7,); Arr^cl.vAa čistost razvrata (21. 7,); Bomba 1'Andrea (4. 8,); Kje je mm? (18. 8.1; Amatkord enga tu varita (1.9.); Ali ljubite*.. (8.9J; Policaj v jaslicah (22, 9.); Zapeljivi vonj njihovih teles (6 10-1; Gregorjeva romboidnost (20. 10.); Politik zapeljuje nedolžne otročiče (3. II); Mih nčko vi h sonetov zreli dih (17. 11.); 12 tisoč devic?'. (8, 12.); Fantič je na raj to šel (22. 12.). — Mladina. 1989. Literarne glose
Darku Pol I tiar
Primerjalna književnost, 12, 1989, št. I. 2. (Glavni in odgovorni urednik.) Kz-u Recepcijske teorije in hermenevtika. Primerjalna književnost, II, 1989, 5t. 2,str. 1 — JR. R f'ihrltigija: G laser Karel; Glušič Helga: Gralenauer Ivan (soavtorica: Zmaga Kumer); Gspan Alfonz. — Enciklopedija Slovenije, 3. 1989. 5 Cs
Jože Faganel
Sodno skrpucalo. Izjava Jezikovnega razsodišča. - Delo 4. I. !9S9, Čs
Čeki ji i pravopis. Izjava Jezikovnega razsodišča. - Delo 10. 4. 1989, Čs
Poziv Izvršnemu svetu SRS. Izjava Jezikovnega razsodišča. - Delo 10. 7, 1989. (is
Kadar med prazniki de tuje. Izjava Jezikovnega razsodišča. - Delo 7, 8, 1989. Čs
Če zrno pade na plodna tla. Izja v a š1, 403. Jezikovno razsodišče. - Delo 23, 10. 1989, Čs
Slehernik na Slovenskem. - [Gledališki listi SSG Trsi, Hugo von Hofmannsthal,
Slehernik, [1989], str, 21-23. Čs Konstituiranje posvetne književnosti. - Slovenci v letu 1789, 1989, str, 25-30, (Razstavni katalog; Narodni muzej, Ljubljana.) Čs
Jože Munda
Juš Kozak: Zbrano delo. Druga knjiga: Proza dvajsetih let. Beli macesen, Lectov grad.
Ljubljana, Državna založba Slovenije. 1939, ^OO str, (Ureditev knjige in opombe str, 437 -500.) Kz
Juš Kozak in 'Slovenske poti". - Razprave SAZU, II. razred, 12, 1989, str. 49-69. k Brodski pri aas, - JosN' Brodski: Izbrane pesmi, 1989, str. 38S-3S9. B Bibliographies. - Jože Pogačnik; Twentieth century Slovene literature (Ljubljana) 1989,
str, 1 44-189. B Enciklopedija, Enciklopedija Slovenije, 3, 1989 Čs
VI as! a Fachcltier-Klamler
Most novih spoznanja. - Radmila Gikič; Razgovori o Indiji (Osijek) 1989, str, 123-138, (Biblioteka revija, 74). intervju
Majda Slanuvnik^Blinc
Engleska literatura nonsensa u siovenačkim prevudirna. Književna smotra (Zagreb)
21, 1988 [izšlo 1989] št- 69/72, str. 1!7 120. Cz Literarnost slovenskega biblijskega prevoda v 16. in 17. stoletju. 1: M t 14. t-12; II: Ali
25, 1-13- - Primerjalna književnost, 12, 1989, St, 1, str, 1-22; šE. 2, str. 19-^40. R Fieldingov komični roman - Henry Fielding: Torn Jones. Drugi natis, 1989, sir. 5 38.
(Sto romanov,) (/vodna študija Dr. Harry Leeming o svojih prevodih slovenskega leposlovja. Naši razgledi, 3B, 1989, št. 10. str. 300. intervju
Jola Skulj
Spacialna forma in dialoškvst. Vprašanje konceptualizacije modernističnega romana -Primerjalna književnost, 12, 1989, št. I. str, 61-74, R
Pogovor z Elizabeth Wright- - Primerjalna književnost, 12, 1989, št. t, str, 75-81, (Soavtonca) Intervju
12. kongres Mednarodne zveze za primerjalno književnost (AILCflCLA). — Primerjalna književnost, 12, 1989. št. 2. str. 69-74. P
INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Angelos Haš
Časopisi oblačilne mode na Slovenskem ob koncu fevdalne dobe. - Glasnik Ettiografskog
muzeja (Beograd) 50, 1986 (izšlo 1989], št. 50, str. 83-87. R Die Stadl Ljutomer und die Bauernpferderennen in ihrer Umgebung. - Niederästemeich und seine historischen Nachbarn. Zentrale Orte und regionale Kultur im zentral europäischen Raum (Wien) 1988 (izšlo 1989], str. 194-213, (Veröffentlich un gen der UNESCO-NÖ, 1.) Čs
Opisi oblačilnega, videza na Slovenskem v 17. in IS. stoletju. — Ljubljana SA7.U. 1989,
115 str. (Gradivo za narodopisje Slovencev.) Kz Pranju Daš: Prispevki k zgodovini seveivvzbodne Slovenije. - Maribor, Založba Obzorja.
1989. 384 str. (Urvdnik.) Kz-u Etnološki pregled = Revue d'ethnologie (Beograd) 25, 1989, 144 str. {Urednik.) Kz-u Od Maribora do Trsta leta 1798. - Tradiliones, 18, 1989, str. 167-178. Čz Poftscriptom, - Traditiones, 18, 1989, str. 189-192. Čz iz zgodovinskega spomina. - Demokracija 12, 5. 1989, str, 22. Čs Beseda o karakterologiji. - Demokracija 21.6. 1989, str, 5. Čs Ali smo Slovenci na Balkanu? - Demokracija 12,9, 1989, str. 5, Čs Srce ne ve za barve. - Jana 15, 3 , 1989, st, 19, Čs
Sergej Vilfan - sedemdesetletnik. - Tradition es, 18, 1989, str. 167-178. Čs Čarolija niti. Vještina narodnog tkanja a Jugoslaviji. Uredili J. Rad a oš - R ¡baric in D. Rihtman - Auguiii«, 278 str. - Traditiones, 18, 1989, str. 234-235, O
Tone CeVC
Traditiones. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, 18. - Ljubljana, SA ZU. 1989,
252 str. +■ priloge. (Urednik.) Kz-u Domneve o stavbnem izviru dveh tipov ptanšarskih koč na planinah na Siuvensfcem, Traditiones, 18, 1989, str, 125-130. Čz
Igor Cvetko
Funkcijo zvoka ti tradicionalnim igrama djece Slovenije. - Umjetnost i djete (Zagreb) 4.
1989, vol. 21, str. 253-259. R Etnomuzikologija, etnoorganohgija i etnokoreologijk v SR Sloveniji 1988 - Eihnomusi-cology, ethnoorganology and etbnochoreology 1988. - Informativni bilten sa biblio-grafijom = Informative Bulletin with Bibliography (Zagreb) 1989, str. 59-72. B Ljudska godala na Slovenskem. - Glasbena mladina, 19, 1989 (Tematska it. Godala) str. 2—4 Čs
Razvojni tok pri bajeslovnem godcu pred peklom. - Zbomik rado va 36. kongresa SU F J.
Sokobanja 25.-29. sept. 1989 (Beograd) 1989, str. 365-369, Čs •Piičalka-potezalka«. - Glasbena mladina, 19. 1989, št. 4, str, 20. Čp ».Vnavka-brnivka— Glasbena mladina, 19. 1989, št, 5, str. 20. Čp Študija o inštrumentalni glasbi v Reziji, J. Strajnar. Citira, - Naši razgledi, 38. 1989, str. 298. O
J Strajnar. Citira. La musica strumentale in Val di Resia - Instrumentalna glasba v
Reziji. Udine, Trst ¡988, 256 str. - Traditiones. 18. 1989, str, 228-229 O Jurij Vodovnik v slovenskem pesemskeni izničili! - Ljubljana, Filozofska fakulteta. Oddelek za muzikologijo. 1989, 158 Str. + priloge. Magistrsko delo
Jurij Fikfak
Domoznanska (etnološka) besedila med leti 1848 in 1860. Karakteristike oblikovanja.
Etnologija in domoznanstvo, 1989, str, 81-103. R J. Moser in E. Töscher (Graz), *Imajo nas za Jugoslovanet. Premisleki o identiteti v obmejnem naselju. - Traditiones, 18, 1989, str. S9-I05. Prevod
Ma rje tka Calci
17, mednarodno srečanje Komisije za raziskovanje ljuskih pesmi (balad) r okviru SIEF (Sacié té internationale d'Etlinologie et de Folklore), Rov inj ] 9.-24. avgust 1987. Traditionen, 18, 1989, str, 207-209. P i-O Podoba človeka v slovenski ljudski pripovedni pesmi - Ljubljana. Filozofska fakulteta. Oddelek za slovanske jezike in književnosti. ¡989, '80 str. Magistrska dela
Monika K rop« j
Der Zigeuner im Paradies. Balkanski wische Schwünke und lustige Streiche. Übersetzt und herausgegeben von Wolfgang Escbker. Kassel: Roth 1986. - Traditiones, 18, ¡989, str. 240-241. O
Katalog zur Volkserzählung, 1-2. Zusammengestellt von Hans—Jörg O t h er unter Mitarbeit von Elizabeth Fritsching, Elvira Seheide und Anne Willenbrock. München 1987, - Traditiones, 13, 1989, str. 245-246. O Ka reí Štrekelj in njegova narodopisna zapuščina. Ljubljana, Filozofska fakulteta. Oddelek za etnologijo. 1989, 229 str. Magistrsko delo
Zmaga Kumer
Jahresbibliographie det Volksballadenforschung = Annual Bibhography of Fol k Bailad
Research (Ljubljana) 17, 1987 (1988), 53 str. Kb-u Lepa si, roía Marija,.. Zbirka slovenskih ljudskih pesmi o Mariji, - Celje, Mohorjeva
družba, 1988, 137 str, + mel., ilustr. (Zbrala in uredila.) Kp-u + Čs Die Bailade iín Vo/As/ei>eji der Slowenen. (Zur Frage des Varhältnisses zu anderen Gattungen). - Ballads and other Genres — Balladen und aridere Gattungen (Zagreb) II. 1988, special issue, str. 21-26. Čz Odmev svetopisemskega sporočila o Mariji v slo venski ljudski pesmi. Bogoslovni
vestnik, 48, 1988, str. 261-266 Cz Ihanska balada o Marjetici. — Traditiones, 18, 1989, str. 113-117. Čz Etnomuzikologija. - Enciklopedija Slovenije, 3, 1989. Cs>~
Kralj Mat jat v jJovensJti ijudski pesmi in pripovednem izročilu. — Mohorjev koledar,
1990, str. 97-99. Čs Tončka Mami tov a (1894-1988). - Traditiones, 18, 1989, str. 197-198. Čp Marija Šuštar jeva (1904-1988). - Traditiones, 18, 1989, str. 199-200. Čp
Helena Loza r-Pod logar
Sis dt-La nd Bezieh untren an einigen Beispielen aus der slowenishen Volkskultur. -Niederösterreich und seine historischen Nachbarn. Zentrale Orte und regionale Kultur im zentraleuropäischen Raum (Wien) 1988 fizilo 1989], str. 179-194. (Veröffentlichungen der UMESCO-NO, I) Čs Niko Kure t: Praznično leto Slovencev. - Ljubljana, Družina, 1989, 2 knj.. 621 + 627 str.
(Stvarno, krajevno in imensko kazalo, 1, knj, str. 593—618; 2, knj. str. 595-624.) Ks Anton Trstenjak o ljudskem življenju v Prekmurju. — Traditiüiics, 18, I9S9, str. 147-!S7. Čz
Milko Matitetov
ytn ton von Ma Uly: Leggende del Friuli e delleAlpi Giulie, pubblicate con la collaborazione di Jobanes Bohe. Terza edizione ampliata, - Gorizia, Edi trice Goriziana. 1989. 275 str, (Ureditev knjige, avtorsko in tematsko kazalo ter spremna beseda.) Kz-u + R VenersAa pusioJovičina. - Delo 2., 9. in 16, 1!. 1989, {Književni listi.) R Lani ta. - Jezik in slovstvo, 34, 1988/89, Sr, 4/5. sir. 81-88. R
Lani ta. Un relittu lessicalc paleoslavo. Metod; e ricerche (Udine) n. v. ] 989. it, 1. sir,
94—106 + ilustr. R Luii(j). - Traditiones, IS. 1989, sir. 119-124, R Vesel epilog venetovanju. - Drlo 28. 12, 1989. (Književni listi,) Čz Še k Aaniti* - Jezik in slovstvo, 35, 1989/90, št. 1/2, sir. 35, Čz Lun(j). - Primorska srečanja, 13, 1989, str. 571-573, Čz.
O mifičeskih suščestvib u Slovencev i specialno n Kurente. - Slavjanskij i balkanski j
fol klor (Moskva) 1989, str. 88-100. Čz Nel regno dello Zlatorog - V kraljestvu Zlatoroga — tm Reich VOn Zlatorog. - Avgust 1 pa vet: Zlatorog. Mitio delle Alpi - Alpski mit se Alpenmvthos. (Gorica) 1989, str, 9-10, ¡7-18, 25-26. (Program mednarodne glasbene prireditve V Vidnu 10. 6.r v Ljubljani 11.6., na Dunaju 18. 6,) Čs Karel Strekelj, - Primorski slovenski biografski leksikon, ZV. 15- 1989- Čs
Mirko Ramovš
Etnokorecrlogija; Folklorne skupine. - Enciklopedija Sluvenije, 3, 1989. 2 Čs II ha/Jo tradizionale e la sua riproposta scenica. - Šut !a Nape (Ud i ne) 40, 1988. Št 4, str. 38-44. is
Kolanje v Sloveniji, - Zbornik radova 36. kongresa SUFJ, Sokobatda 1989 {Beograd!
1989, str. 365-369. Čs Dr. Volem Vodušek (1912-1989).- Traditiones, 18, 1989, str. 201-202- Čp
Mojca Ravnik
Fan/ovsJre in detiiifa? skupnosti. - Enciklopedija Slovenije, 3, 1989, Čs
Srednja Evropa med etnologijo in meteorologijo. - Glasnik Slovenskega etnološkega
društva, 19, 1989, Št, 1/2, str. 107-108. Čs Obnova ■>Prkičeve hiše* v vasi Podpeč v koprski občini. - Varstvo spomenikov, 31, 1989.
str. 156, (Soavtorica Eda Benčič-Mohar.) Čs Marija Stanonik, Promet na Zirovskem. Etnološki vidik, liri, Knjižnica litovskega
občasnika 1987, 1J/ str. - Traditiones, 18, 1989, str. 218-221. O D Rihtman-Avguštin, Etnologija naše svakodnevnice. Zagreb 1988. - Traditiones, 18. 1989, str. 232-234. O
Hrana v Šenčurju - od pridelkov do obredov. Razprava, razstava, video. - Naši razgledi, 38, 1989, str. 323, O
Razstava Sečoveljske soline včeraj-danes-jutri, Piran, Pomorski muzej »Sergej Mašera* 1987. - Kronika. 37, 1989, str. 157-158. P
Marija Stanonik
S/o vs t vena folklora kot znanost in umetnost, - Folklor es tradicio (Budapest) 1988. št. 5, str. 32-41. R
Kaj pa koledarji? (Zanemarjen vir za domoznanstvo in etnologijo). - Etnologija in
domoznanstvo, 1989, str, 105-126. R O razmerju med etnologijo in slovstveno folkloristiko. - Glasnik Slovenskega etnološkega
društva, 29, 1989, št, 1/2, str, 10-26, ti Simon Gregorčič in slovensko NOB pesništvo 1941-1945,^ Goriiki letnik, 15/16, 1988/89, str. 199-214, R
Blišč in beda slovenske lolkloristike, - Naši razgledi, 38, 1989. str, 652-653, R O razmerju med slovstveno lolkoro in trivialno literaturo. - Razprave SAZU II. razred,
12, 1989, str. 119-127, R Raziskovanje srednjeveške slovstvene folklore pri Slovencih, — Srednji vek v slovenskem
jeziku, književnosti in kulturi, 1989, str. 159-169. (Obdobja, 10.) R Slovenska različica primerjalne slovstvene folkloristike. - Traditiones, 18, 1989, str. 7-54. R
Jernej Lenček. Slovenski immar in Žirovski svet. - Zirovski obeasnik, 15, 1989, str. 50-63. R
Milko Ma tiče tov kotsiovst ven i folklori st Pri morska srečanja, 99,1989, str. 673-67 5. Čz
Po z&atih in I a (mrličih, na tujem in doma. Spomini Marije Logar, — Borec, 41, 1989,
str, 163—209. (Spremna heseda in opombe). Čs Borec i času in pifsloru, Ob 40-iefnici revije. - Borec, 41, str. 1006, Čs Čipkarstvo. — Enciklopedija Slovenije, 2, 1988. Cs
SipvSrrena folklora in kulturna identiteta. - Delo 13. 7. 1989. (Književni lisli.) O Opominjajoča zbirka slovstvene folklore iz PrekniUrja.— Glasnik Slovenskega etnološkega
društva, 29, 1989, SI. 1/2, str. 61-63. O Bern d Jürgen Wärrtekcn, Populäre Autobiographik. Tübinger Vereinigung für Volkskunde
E.V., Tiihutgen 1985, 156 str. - Traditiones, 18, 1989, str. 239-240. O Janez Wajkard Valvasor Slovencem in Evropi. - Demokracija 24. 10. .1989, str. S. P Ledinska in krajevna imena v slovenskem ljudskem izročilu, - Pionirski list, 41, 1989. št. 36, str. 13. P
Julljan Slra jii.ir
Godčevske vile. - Folklorist, 9. 1988, št. i/2, 88 str, (Ponatis,} K p Pvrabska pesmarica. - Budimpešta, Biblioteka Donava Si Tankönyvkiadö 1989, 123 str, + mel, (Transkripcija melodij in glasbena ureditev; soavtor Marko Tei-seglav.) Kp Lepa Ane govorila... Prvi zvočni posnetki v Beli krajini. - Folklorist, 10, št, 1/2, 1989, 100 str. + mel. Kp
Markn Terscglav
Nedos taju samo socijalrta radnica i F roj d ili motiv Lepe Vide u savrernenoj sloveuačkoj drama tiči. - Motivi narodne književnosti u modernoj i savrernenoj jugoslovenskuj drami (Novi Sad) 1988,str. 282-299. (Radovi sa tribine Sterijinog pozorja 1987.) Cz Porabska pesmarica, - Budimpešta, Biblioteka Donava & Tankönyvkiadö, l9Sy, 123 str + mel, (Izbor, redakcija besedil, ureditev in spremna beseda; soavtor Julij an St raj nur.) K
Nekaj značilnosti slovenskega ljudskega pesništva. — Putevi (Banja Luka) 34. 1989, št- 6, str. 39-40. Cz
Folklora; Folklorizem: Folkloristika, — Enciklopedija Slovenije, 3, 1989. 3 Čs Ljudsko pesniitvo Podzemlja in okolice. - Etnološki mladinski raziskovalni tabori v Beli
krajini 85-88. 1989, str. 51-60 (Knjižnica SEM. I.) Čs Ljudsko pesniitvo A d les i če v in okolice. - Etnološki mladinski raziskovalni tabori v Beli
krajini 85-88, 1989, str. 108-116, (Knjižnica SEM, I,) Čs Anmerkungen zur Feldforschung des Institutes für Volksmusikforschung (IHN, Sekcija za glasbeno narodopisje Ljubljana) bei den Kärntner Slowenen. - Jahrbuch des Österreichischen Volksliedwerks (Wien) 36/37. 19&7:8&. 1989. str. 248-254. Čs Et nos med etnologijo in filozofijo. - Migracijske teme (Zagreb) 5, 1989, št. 1/2, str. 155-164, Čs
Avtohtonost in etnični simboli - Zbornik radova 36, kongresa SUKJ, Sokobanja 1989
(Beobrad) 1989. str. 125-127. Čs Akademik proi. Boris Merhar (1907-1989). Traditiones, 18, 1989, str. 20.3-205. Jakob Volili in njegovo delo. Zbornik prispevkov in gradiva. PBzirt-Ljubljana 1988, 262
str. - Traditiones, 18, 19S9, str. 225-226. O Slovenačko narodno pesništvo, Pri red i ia dr. Zmaga Kumer Sluvenačka književnost, 28,
Matica Srpska, Novi Sad 1987, 259 str. - Traditiones, IS, 1989, str. 233-232. O Motivi narodne književnosti u modernoj i savrernenoj jugoslovenskoj drami. Radovi sa tribine Sterijinog pozor ja 1987, Novi Sad 1988, 344 str. - Traditiones, 18. 1989, str. 235-236. O
T vrt ko Ču belič, Povijest i h istori ja narodne književnosti, Zagreb 1988, 444 str. -
Traditiones, 18, 1989, str, 236^237. O Toni ¡slav Bekic, Sava Damjanov, Zoja Karanovič, Marija Klent, Jelka Redžep, Mitjana D. Stefanovič: Srpsko gradansko pesništvo, Novi Sad 1988, 444 str. - Traditiones. 18, 1989, str. 238-239. O
ü. L Dej. Ukrains'ka narodna balada. Kijev 1986, 262 str. - Traditions IS. 1989, s 1 a 244-245. O
Baladi rodinno-pobutovi sí t« un t j, Kijev 1988. 522 str. - Traditiones, J S. 1989, str, 248-249. O
INSTITUT ZA SLOVENSKO IZŠEL JENSTVO Bi-eda Cebuij-Sajko
Silva Mežnarič, Bosanci: a kvda idu Slovenci nvdcljom? Krt, Ljubljana 1986. - T rad i t iones, 18, 1989, str- 218-220, O
Marjan Urim vse k
Pi-ispevek k zgodovini izseljevanja iz Gorenjske pred prvo svetovno vojno s posebnim
poudarkom na Skofji Loki. - Kronika, 37. 1989, št 3, str. 203-2! S it Ameriško pismo rojakom leta 1903. - Slovenski koledar 1990. str. 160-i65 Cz Odmevnost Trunkove knjige Amerika in A meri kanci v letih 19 J 2-1913- - Zgodovinski
časopis, 43. 1989, št. 4, str, 324-335, Cz Glas izseljencev; Graselli Peter - E ne i k toped ij a Slovenije, 3. ¡989. 2 Cs Zbiraj mo razglednice ij o venski h izseljencev, - Glasnik Numizmatičnega društva Slovenije, 1989, it, 30. str. 5—6. Cp Miche! Dreyfus: Les sources de l'histoire ouvrière, sociale et industrielle en France SIX
eme et XX eme siecie, Parti 1987. - Arhivi, J2. 1989, št. 1.2, str. 115. O Vlado ValeniiČ, Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Partizanska knjiga. Znanstveni tisk in Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 9, 1989, 260 strani, - Kronika, 37. 1989. št, 3, str, 343-344, 0 Janez Kopač, Zgodovinski arhiv Ljubljana (1898-1988), Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Zbirka vodnikov 161, Ljubljana 19$8, - Kronika, 37. 1989. št. 3. str. 338—339. O
Foto album - izseljencev iz Benečije / degli emigranti del la Benecia. S študijami o posameznih migracijskih obdobjih / Con saggl sut periodi del fenomene migratorio. Fotografski Krotek Rečan. Trst 1986, 171 str.+ 206 fotografij, - Zgodovinski časopis, 43. !989, Št, 4. str. 324-335, O
Andrej Vovko
Podružnice So iske narodnoobramhne Družbe s t. Cirila in Metoda na Pohorju in \ njego\ i okolici do 1941.- Časopis za zgodovino in narodopisje, 60, 1989, št. 2, sir. 160-176. R Izseljensko vprašanje v Koledarjih Družbe sv. Cirila in Metoda Kronika, 37, 1989, št, 3, str, 278-286. R
The Foundation of the Yugoslav Emergency Council in .New York. - Slovene studies,
Journal of t lie Society for Slovene Studies (Edmonton) 10, 1988, št, 2. str. 191-197. R Cerkev in slovensko šolstvo v 19. stoletju. - Vloga Cerkve v slovenskem kuh urnem
razvoju 19. stoletja, 1989, str. 61-69. R Koroška izseljenska brata, ki sta *uflat Baragu. - Mohorjev koledar 1990, str, 7-73, Cz F. t bi n Kristan o boju za jugoslovanske meje na Frimenske m in Koroškem. (Iz njegove
korespondence). - Slovenski koledar 1990. str. 156-159. Č2 "Špansko pismo* Dragotina GustinCiČa Etbinu Kristanu. - Zgodovinski časopis, 42,
1988. št, 4, str, 571-574. Cz Gem i le jeva šolska reforma (soavtorica: Milica Kacin - Wohinz). - Enciklopedija Slovenije, 3. 1989. Cs Dr. Joža Lovrenčič, — Mohorjev koledar 1990, str. i22-123. Čs
Nekaj podatkov o izseljevanju iz Dolenjske = A few facts about emigration from Dolenjska. - Sporočila organizacijskega odbora - Bulletin of the organizing committee (Novo mesto) 1989, št, 2, 2 atr, Čs Vesela Šola, - Pionirski list, 41. 1988/89. Poglavja iz zgodovine: Turistična /nameni tost (št. 17/18, str, 16); Moč močnih živcev (št, 19. str. 20); Udobnosti prestolnice (št, 19,
str. 21); Tudi Francozom ni bilo lahko (it. 21, str. 21); Kaku vrniti dolgove (it, 23, Str. 20); Iznajdljivost pa laka (it. 25, Str. 21); Barbarska logika (št. 27, str. 20): Maščevanje zatiranih (št. 29, str, 21), 8 Čp Vesela šola, - Pionirski list, 42, 1969,'90. Poglavja iz. zgodovine: Za hlebec več (št. 5, str. 21); Visokorodni peki (Št. 5, Str, 21); Boji v gorah (št. 7, str. 19); Denar ne smrdi (št. 9, str. 18); Ko vreme kroji zgodovino (št. 13 str. 21). J Čp In vendar smo faAo daleč, da merimo posluh za zgodovinopisje. — Delo 6.4. 1989, str. 14. (Književni listi.) O
Knjigi z znanstveno težo in visokim esteskim videzom. - Delo 1. 6. 1989, str, 5. (Književni listi.) O
»Nemčija« na drugi obali Jadrana. — Delo 21. 12. 1989, str, 5, (Književni listi,) O Sv. Ignacij v novi luči. Candido de Dafmases, Ignacij Lojolski, Ljubljana 1989.— Družina,
39, 1989, it. 9, str. 6, O Marjan Zadnikar, Hrastovlje, Romanska arhitektura in gotske freske, Družina, Ljubljana
1988.	198 str. - Kronika, 37, 1989, št. 1/2, str 164. O Celjski zbornik 1988, - Naši razgledi, 38, 1939. str. 78. O
Matjaž Kfemenčič: Ameriški Slovenci in ¡\'OB v Jugoslaviji, (Obzorja). Maši razgledi,
38, 1989, str. 322-323. O Ljubornir Antič, Naše iseljeništvo u Južnoj Americi i stvaranje jugoslavenske države 1918, Zagreb: Skolska knjiga, 1987, 221 str, - Zgodovinski časopis, 43, 1939, št. 1, str. 148-149, O Kronika J. - Delo 23. 2. 1989. Str 20. (Književni listi.) P Zgodovinski časopis 4. - Delo 25. 5. 1989, str. 6. (Književni listi). P Zbornik za zgodovino Šolstva in pros ve te 22, - Delo 7 J 2. 1989, str. 6- (Knj iževni listi.) P Tiri in Čas L - Delo 21, 12. 1989, str, 5, (Književni listi.) P
Janja Žitnik
Neobjavljeno poglavlje Orla i korena Luja Adamiča. - Književna smotra 21, 1988 [izšlo 19891, str. 65-68,
The Fditing of Louis Adamie's Book The Eagle and the Roots. - Aota neophilologica, 22,
1989,	str. 69-87. R
Geneza Adamičeve knjige Orel in korenine. Analiza končne redafrcjje. — Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za germanske jezike in književnosti. 1989, 240 str. Magistrsko delo
FILOZOFSKI INŠTITUT Aleš Erjavec
Filozofija kritične teorije in postmodernizem = Philosophy ol Critical Theory and
Postmodernism - Arhitektov bilten, 19, I9S8 [izšlo 1989J. št. 99/100, str. 1-9. Cz Filozofija kritičke teorije i postmodernizam. — Delo (Beograd) 35. 1989, št. 4/5, str. 14S-158, Čz
Filozofi* kritičke j tedrie a postmodern izmus. - Novy život (Novi Sad) 41. 1989, št. 10,
str. 633-636; št, 11, str, 738-746, Čz Filozofija kritičke teorije i postmodernizam. - Treči program radio Sarajevo (Sarajevo)
1989, št, 61, str. 58-70. Čz Razvoj estetike na SJovertiAem v zadnjih JO letih. - Družboslovje na Slovenskem, 1989,
zv. 2. str. 280-290. (Gradivo s posveta MC C K ZKS). (.'i Filozofija, filozofije, nefilozofija. - Naši razgledi, 38, 1989, str, 24 i. 141, Čs L'mjctnost i revolucionarni umjetnici na v lasti. ■■ Ouorum (Zagreb) 5, 1989, Št. 3, str. 406-415. Čs
Filozofija danes:, marksizem sli stroka?. Beograjsko srečanje »Današnji filozofski tokovi
v Jugoslaviji*. - Delo 18. 3, 1989, str, 29. (Sobotna priloga.) Čp Estetika: filozofija lepega ali filozofija umetnosti?. - Sodobnost ,37,1989, str. 440—444. Čp Fotografije Marks. Modica. - Odjek (Sarajevo) 42, 1989, št. J7, str. 18. O
Let mrtve ptice. 40 udarcev. - Slovenska filmska publicistika v slovenskem in jugoslovanskem filmu v obdobju 1949-1988, 1988, str, 257-259. O Estetika i socialistlčka kultura - Udjek (Sarajevu) 42, 1989, St, 15/16, str, 18. P
Vojislav Likar
Problematiziranje epislemologije. - Filozofski vestnik, )0, 1989, St. 2, str. 21-33. Čz Dekonstrukcija fonocentrične logike. - Dialogi, 25, 1989, Št- 7/8/9, str. 101-102. O Epistemologija Michela Serresa, - 1989, 30 str. (Filuzofski inštitut ZRC S AZU, Ljubljana).
Ott> Luthar
Ttvpologija historičnega disku mi- - Filozofski vestnik, 10. 1989, št. 2, str, 35-51. Čz Ali Francozi verjamejo svojemu mitu?.-Filozofski vestnik. 10,1989, Št. 1, str, 59-7]. Čs
Tomaž Mas t na k
ižavdream Marion. Svoboda tiska v imploziji družbenega, - Problemi, 26. 1988 [izšlo 1989J str. 53-55. Čs
Razdvajanje društva i države- autoaonmo-diuitvena tendenclja u reformi socijahzma. - Država i društvo u savremetiosti (Beugrad) 1988 (izšlo 1989] str. 105-133, (IX naučni skup Marks i savremenust. knjiga 11 ~ Inštitut za medttnarodni radnički pokret.) Cz
Karl Marx; H kritiki politične ekonomije ¡358-1861. - Ljubljana, Marksistični center Centralnega komiteja ¿veze komunistov Slovenije. 1989,427 str. (M LT 11,9; urednik.) Kza
Kriminalna demokracija. Teze o sojenju Ludviku XVI. in njegovi dekapitadji. - Filozofski
vestnik, 10. 1989, št. 1, str. 73-90. Čz Družbeno v pravicah človeka. - Nova revija, 8. 1989, št. 85/86, str. 749-756- Čz Uneaslness in Democracy. - Filozofski vestnik, 10. 1989, št. 2, str, 157-159- Čs Uzroci represije - Puikulturc (Beograd) 1989. it. 5. str. 77-82. čs Modernization of Repression. - State and Civil Society, Relationships in Flux (Budapest) 1989, str, 89-99. Cs
The Nighl of the Long Knives. - Across Frontiers (Berkeley) 4. 1989, št. 4/5, Sir, 4-6. 47-49 Cp
Obdobje demokracije. Delo 1.4. 1989, str. 3. (SobMria priloga,) Čp »Utopično* v demokraciji, pogovor z Johnom Keanom. - Dnevnik 17-1 1989. (Zunaj/Znotraj.) Čp
Zločinski demokrati. - Dnevnik 28. 3., II. 4., IB. 4.. 25. 4. 1989. (Zu naj /Znotraj.) Čp Nelagodje V demokraciji. — Dnevnik 23. 5. 1989. (Zunaj/Znotraj.) Cp Samopreizpraševanje demokracije, pogovor z Johnom Keanom. — Katedra, 29, 1989, Št-8, str. S-9. Čp
The Grumbling Hive. - S. Dravinec [ur ]: Boj za oblast, 1989, str. 9-15. Čp \Teda Pagon
Zbrana dela Borisa Ziherla. V. - Ljubljana, S AZU. 1989, 448 str. (Urednica.) Ks-u Razmerja v družboslovju. - Anthropos, 20, I9S9, št. 3/4, str. 388-401, R Vzdušje časa. - Boris Ziherl: Zbrana dela V., 1989, str. 3-21. (Spremna beseda.) R Razmerja V družboslovju. — Družboslovje na Sluvenskem, 1989, zv, 1, Str. 126—133,
(Gradivo s posveta MC CK Z KS), ii •Domoljubje je stvar srca«. - Filozofski vestnik, 10, 1989, št. 1, str. 91-107. k Revolucija je končana. - Francis Furet: Misliti francosko revolucijo, 1989, str. 235-242.
(Studia humani tatis.) R 1989,. str. Vovelle versus Furei. - Teorija in praksa, 26, 1989, št. ¡0, str. 1367-1369, Čz Bratstvo, enakost. - Dnevnik 15. 8. 1989. (Zunaj/Znotraj.) Čs Saloni, lože, klubi, stranke. - Dnevnik 29. 8. 1989. (Zunaj/ Znotraj.) Čs Za konkretnost estetike. - Dnevnik 8. II. 1989. (Zunaj/ Znotraj.) Čs Presoja duha časa (1950-1955). - Dnevnik 18. 12. in 25, 12. 1989. (Zunaj/Znotraj.) Čs
Ženska zgodba o revoluciji 1789. - Evropa zdaj 8. ]. 1989. str. 19, Č*
Teze o družboslovju. - Družboslovje na Slovenskem. 1989, zv. I, str, 242, {Gradivu s
posveta MC CK Z KS.) Čp Vsakdanje življenje v francoski revoluciji. Teleks 14,7, 1989, Čp
Rado Riha
Kurl Marx; Kritika politične ekonomije 1861-1863. - Ljubljana, Marksistični center Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1989, 336 str, (METI I, 10. I; sourednik Pavle Zgaga.) Kz-u Argumentacijska narava demokratske invencije. - Filozofski vestnik, 10, 1989, it. 2, str. 139-143. R
Politični angaima teorije. - Filozofski vestnik, 10, 1989, it. I, str, 145-155. R Democracy Without Boundarics. - Filozofski vestnik, 10, 1989, Si. 2, str, 167-171, R
0	problemu pojma strukturo kod Marxa. - Naše teme (Zagreb) 33, 1989, št. 3, str.
413-419. R
Teror demokratične revolucije. - Problemi-Razprave, 18, 1989, št. 5, str. 81—96. R Francoska revolucija in politična refleksija. - Dnevnik 11.8. 1989. (Zunaj/Znotraj,) Cs ffjj'ri kralja ip opustiti poimenovanje po Karlu Marxu. - Delo 22. 6. 1989. (Književni listi.) Intervju
AH Cankarjev dom ali politika izrednih razmer - Dnevnik 7 - 3- 1989- (Zunaj,'Znotraj.) Čp Zs afirmacijo razlike v filozofiji. - Družboslovje na Slovenskem, 1989, rv. 3, str. 625-656,
(Soavtorica Jelica Sumič-Riha; gradivo s posveta MC CK Z KS.) Čp Jugoslawien: Formelle oder inhaltliche Demokratie. - Kommune, Forum für Politik,
Ökonomie und Kultur (Frankfurt/Main) 1989, str, 19. Čp Stanje in razvojne perspektive Filozofskega inštituta ZRC S AZU. - Družboslovje na Slovenskem, 1989, zv. 2, str, 293-296, (Gradivo s posveta MC CK Z KS.) P
Jelica Sumič Riha
Skeptikov sadizem. - Želja in krivda, 1988 [iziäo 1989] str. 103-121, (Analecta.) R »Noberio ljudstvo ni tako ljubilo svojih krni je v*. - Filozofski vestnik, 10, 1989, St, 1, str. H 5-129. R
Teror besede. - Filozofski vestnik, 10, 1989, št. 2r str. 135-139. R Rasizem v argumentaciji. - Problemi-Razprave, 18, 1989, št, 5, str. 114-120. R Za afirmacijo razlike v filozofiji. - Družboslovje na Slovenskem, 1989, zv. 3, str. 652-656. (Soavtor Rado Riha; gradivo s posveta MC CK Z KS.) Čp
Alenka Zupančič
Filozofija skozi ontološki dokaz za bivanje Boga. — Problemi-Razprave, IS, 1989, št, 2/3, str, 96-109. ft	\
1	o see or not to see. O vlogi, ki sojo v zgodovini novoveške filozofije odigra !i slepci, -
Problemi-Razprave, 18, 1989, št. 5, str, 49-63, R
GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MEHKA Matej Gabrovec
Joint Meeting on Geomorphological ffazardi. (Simpozij o geomorfoloških nesrečah). -Ujma, 3, 1989, str. 127. P
Drago Mezc
Kmetije na Šentviški planoti in v Trebuši- Geografski zbornik, 28, 1988, str. 87-128. R Hribovska pokrajina se spreminja. - Slovenija, 1989, str. 82-88. R Research. - Mountains in Slovenia (Ljubljana) 1989, str. 167-178. Čz Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU: GoJie; Gornji Grad: Grosupeljsko polje; Gncwup/je, - Enciklopedija Slovenije, 3, 1989- 5 Čs
Golnik; Colte; Gornja Savinjska dolina - Enciklopedija Jugoslavije, Izdaja v slovenskem jeziku (Zagreb) 4. 1989. J Čs
Karel Narek
Države svera 1989 - Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije 1989, 270 str.
(Soavtorja Drago Perko, Milojka Žal i k Huzjan.) Ks vloga usadov pri geontorfološkem preoblikovanju Voglajnskega gričevja. - Geografski
zbornik, 29. 1989, str. 37-78. K Erozija, - Enciklopedija Slovenije. 3. 1989, Čs Ujma ¿t. 3. - Geografski obzornik, 36, 1989, it. 1, str, 31. O j4rJas svetovne zgodovine, - Geografski obzornik. 36. 1989, 5t. l, str. 35. O 4. srečanje geomoiiologov Jugoslavije v Firotu. Geografski obzornik. 36. 1989, št. 1. str. 29-30. P
Milan Natek
Zemljiško-posestna, socialna in zgradbena sestava Vitanja vi 9. stoletju, ~ Celjski
zbornik. 1989, str. 21-44. R Kmetije kot čini te Ij in jedra gospodarske in socialne preobrazbe hribovskega sveta (na primen) porečja Hudinje). - Geografija in aktualna vprašanja prostorskega razvoja. 1989, Str, 196—207- (Dela, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze E. Kardelja, 6). R
Zemljiško-poses t na struktura in prebivalstvo SR Slovenije leta 1981. Informativni
bilten, 23. 1989, št. 12, str. 16-22. R l^and Tenure Structure- and Population of the S. R. Slovenia hi 1981. - Geographica Jugoslavia
(Zagreb), KM1, 1989, str. 139-153. R Frankolovo; Geografski vestnik; Geografsko časopisje; Gomilsko; Gotövlje; Grobelito. -
Enciklopedija Slovenije, 3, 1989, 6 Čs Slovenska mesta v Leksikonu Cankarjeve založbe. - Delo 5. 1. 1989, (Književni listi.) P Spiti prepojeni in obogateni z doseiAi Številnih ved. - Delo 23, 3. 1989. (Knjiievni listi) P Geografski zbornik 28. - Delo 30. 3. 1989. (Književni listi.) F Geografski vestnik 60. - Delo 18. 5. 1989. (Književni listi.) P
Državna odlikovanja slovenskim geografom. - Geografski obzornik, 35, 1988 (1989) št. 1, str. 75-76 in 78-81. P
Poročilo Komisije za tisk. - Geografski obzornik, 35, 1988 (1989), ät. 1, str. 93, P Poročilo Komisije za priznanja in kadrovske zadeve. - Geografski obzornik, 35, 1988 (1989) Št. 1, str. 94-95. P
Geografski zbornik 28. - Geografski obzornik, 36, 1989, ät. 1, str. 31-33. P
Fanči Sad, Občina Lendava. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlju - 20.
stoletje. - Geografski obzornik, 36, 1989. št. I, str. 33-35. P Državna odlikovanja slovenskim geografom v letu 1988. - Geografski obzornik, 36, 1989, it. I. str. 37-40, P
Milan Orožen Adamič
Urban seismic risk reduction in Slovenia, Yugoslavia - an integrated approach. -Proceedings of Ninth World Conference on Earthquake Engineering (Tokyo-Kyoto) 1988, str. VU, 643-648. Čz Pre y er Henrik (suavtor: Alei Krbs včič); lg; Horjul; Goričane. - Enciklopedija Slovenije, 3, 1989. 4 Čs
O suši in njenih posledicah v Sloveniji in Jugoslaviji. - Ujma, 3, i989, str. 14-18. Čs Informacije o naravnih nesrečah. — Ujma, 3, str. 118—120. Čs Večje naravne in druge nesreče v letu 1988.- Ujma, 3, str. 131-133. CS Večje naravne in druge nesreče v letu 1988. - RTV Ljubljana. Scenarij za oddajo, 45 minut.
Sbvenija 8S - okolje in razvoj. - Geografski obzornik, 36, 1989, št. 2, str. 38, O
Drago Perko
Države s vela- 1989, — Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije. 1989, 270 Str.
(Soavtorja Karel Natek in Milojka Zalik Huzjan.) Ks Vzhodna Krška kodina - pokrajinska sestava in prebivalstvo. - Geografski zbomik, 29. 1989, str. 79-143. R
Pokrajinski odnosi med prebivalstvom in nadmorsko višino. - Geografski obzornik, 36,
1989, št. 3/4, str. 19-23. Čs Povezanost med različnimi ničnimi nanosi in učinki suše leta 1988. - Ujma, 3, 1989, str. 18—20. Čs
Prilagoditve na Ogroženost ud poplav v Vzhodni Krški kotlini. - Ujma, 3, 1989, str. 34—37. Čs
Srečanje mladih raziskovalcev in inovatorjev Slovenije 1989. Geografski obzornik, 36, 1989, št. I, str. 5-7. P
Maja Topole
Jeremv Kingslone, David Lamberd, Kaj pomnijo ljudje, največje katastrofe in krize v zgodovini človeštva - Ujma, 3, 1989, str. 127- P
INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Leon Drame
Onesnažene in uničene jame v občini Cerknica. - Naše jame, 31. 1989, str, 49-52, Čs 400 brezen Kaminskega pogorja. - Planinski vestnik, 89, 1989, št. 10, sir, 433^434, Čp
Rado Gospodarit
Cave Sediments as Trace Indicators in the Karst Hydrogeology. - Proceedings, 5lh International Symposium on Underground Water Tracing, Institute of Geology and Mineral Exploration (Athens) 19S6, str. 51-56. Čz Karslhydrugeolugische Untersuchungen des Petzenmassivs unter Verwendung natürlicher und künstlicher Tracer. Proceedings, S1'1 International Symposium on Underground Water Tracing, Institute of Geology and Mineral Exploration (Athens) 1986, str. 377-388. (Avtorji: P. Ramspacher, H. Zojer. U. Herzog, R. Gospodariti, L S t rue 1, W. Stichler.) Čz
Geološka zgradba in nekatere hidrološke značilnosti bruhaInika Lijaka, — Acta tarsotomies, 17, 1988, str. 13-32. (Avtorja: Jože Čar, Rado Gospodarji.) R
Peter Habič
Tektonska pogojenost kraškega reliefa zahodne Suhe krajine. - Acta carsologlca, 17, 1988, str. 3 3-64, J!
V slovo prof. Pavlu Kunaverju (19,12.1889 - 19.4. 1988). - Geografski vestnik, 60, 1988,
str. 182-184. Nekrolog Slovenski kras in njegovo vodno bogastvo. - Slovenija 88, 1989, str. 89-94. Čs Pediments on Dinaric Karst. — Geoöko. Abstract of papers and posters. Second. Int. Conference on Gcomorphology V. 1, (Frankfur/MainJ 1989, str. 118. Izvleček
Martin Knez
Morsfci ježki nekoč in danes. - Življenje in tehnika, 40, 1989, št. 7/8, str. 65-69, Čs Janja Kogovšek
Fosfati in tanatomasa v sedimentih iz jame Divje babe I - Acta carsologiea, 17, 1988, str. 107-127, (Avtorji: Ivan Turk, Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Janez Dirjec,) k Opazovanje kislosti padavin v Postojni v feiiJi 1985—87. — Geografski vestnik, 60, 1988,
str. 21-29, (Avtorja: Andrej Kranjc. Janja Kogovšek.) ČS Vtsoia voda naplavila človeški ribici. - Proteus, 52, 1989, št. 2, str. 73-74, P
Andrej Kranjc
Fosfati in tanatomasa v sediment i h iz jame Divje babe I. - Acta carsologica, 17, 19 RS,
str. 107-127. (Avtorji: I. Turk, J. Kogovšek, A. Kranjc. J. Dirjec.) R Poplavni svet ob Notranjski Reki, - Geografski zbornik, 28, 1938, str. 195-218, (Avtorja:
A- Kranjc, A- Mihevc.) R Gradivo za slovensko speleoloiko biografijo z bibliografijo. - Naše jame, 30, dodatek, 1988, sir, 1-192. (Avtorji: D. Novak s sodelovanjem F. Lebna. F. Vetkovrha in A. Kranjca.) B
Opazovanje kislosti padavin v Postojni v letih 1985-87. - Geografski vestnlk, 60, 19S8,
str, 21-29, (Avtorja: J, Kogovšek, A. Kranjc.) čs Ob lOO-letnici ustanovitve Jamarskega društva Anthron. - Naše jame, 30, 1988, str. 11-17. Čs
E. A. Martei o Anthronu. - Naše jame, 30, 1988, str. 18-20. Čs
France Habc - osemdt-serierniA. - Naše jame, 30, 1988, str. 96-98. čs
Vloga Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU V povojnem slovenskem jamarstvu
(40-letnici IZRK na rob). - Naše jame, 30, 1988, str. 30-33. Čs Načrtom o izkoriščanju in spreminjanju Cerkniškega jezera na rob (Ob 300-letniei prvega Valvasorjevega opisa Cerkniškega jezera). — Primorska srečanja, 12, 1988, str. 636-637. čs
Prof. dr. Rado Gospodarič (14. J. 1933-12. 2. 1988). - Acta carsologica, 17, 1988, [brez. pag,] Nekrolog
Franci Bar (1901-1988). - Naše jame, 30, 1988, str. 100-101. Nekrolog
Rubin J. s sodel.; Atlas skalnveb, zemnieh a pudnieh tvoru. — Geografski vestnik, 60.
1988, str, 177-178. O Map of Soluble Rock Types in China. - Geografski vestnik, 60, 1968, str. 176-177. O Marko Aljančič, JCrašii svet. Cankarjeva založba.- Naše jame, 30, 1988. Str. 104-105. O Spiegier, A., Kari tleh rp fad (.Kraita učna pO t) Heilbomnerweg - Dachstein - Krippenstein (Obertraun). 62 str., 18 fotogr., 10 skic in risb, 1 karta, Landesverlag. LinZ 1988.
-	Naše jame, 30, 1968, str, 106-107. O
Ellis, Bryan. An Intrcxluction to Cave Surveying (Uvod v merjenje jam). Cave Studies Series Number 2, British Cave Research Association, 40 str., 13 fotografij, risb in grafikonov, London 1988. - Naše jame, 30, 1988, str. 107-106. O Poročilo o delu Komisije za znanstveno delo v letu 1987. - Geografski obzornik. 35, 1988. it. I, Str. 92. P
Stoletnica francoske speleologije. — Naše jame. 30, 1988, str. 71-72. P Mednarodni simpozij »Jamski turizemi (Postojna, 10.—12. 11. 1988). - Naše jame, 30, 1988, str. 93-95. P
Simpozij o ekologiji in zaščiti alpskega krasa. - Naše okolje, 12, 198B, št. 3/4, str. 79, P Predlog za izdajo .serije znamk. - Proteus anguinus, 17, 1988, št. 1, str. 9. P Mednarodni simpozij *>Jamski turizem« (Postojna, 10.-12. 11. 1988). - Proteus anguinus,
17, 1988, št. 4, str. 10. P Simpozij o ekologiji in zaščiti alpskega krasa (Bad Mitterndorf, IS-17. september 1988).
-	Raziskovalec, 18, 1988, št. 10/12, str. 230-231. P
Recent Fluvial Cave Sediments, their Origin and Role in Speleogenesis. - Ljubljana, SAZU & Znanstveno raziskovalni center SAZU. 1989, 167 str. (Dela SAZU, IV. razred, 27 = Inštitut za raziskovanje krasa, 1.) Kz Jamarstvo. - Ljubljana, Jamarska zveza Slovenije & Zveza organizacij za tehniško kulturo Slovenije. 1989, 128 str. (Avtorji: I. Gams, F. Habe, A, Kranjc, M. Kražovec, D. Novak, F. Osole, T. Planina, D. Rojšek, B. Sket.) Kp Stratigraphy of Divje babe I, results of excavations 1980-1986. - Razprave SAZU, IV. razred, 30, 1989, str. 161-207. (Avtorji: I. Turk, J. Dirjec, D. Strmoie, A. Kranjc, J. Čar.) R
Prispevek geografov Inštituta za raziskovanje krasa k reševanju prostorske problematike.
-	Dela, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 6, 1989, str, 117-126. Čs Habe France (soavtor: Jurij Kunaver.) — Enciklopedija Slovenije, 3, 1989. Čs
France Habt- - osemdeseüetnik, - Delo 11 1 1989. Čs
Slovenske besede v mednarodnem krasoshvnem imenoslovju. - Lipov list, 31. 1989, it. 2, str. 63-64, Čs
Jamarsko društvo Anthron. Ob iOO-letnici organiziranega jamarstva v Sloveniji. - Lipov
list. 31. 1969, H. 10. str. 268-269. Čp Petina naših jam je v hribih. - Planinski vestnik. 89, 1989, it, 10. str. 428-430. Cp Škocjanske jame. - Srce in oko. 1989, St. 8, str. 508-517, čp Barlangturak 8 Orszagban. - Naše jame, 31, 1989, str. 112-113. O Karst i pečine Jugoslavije fNe ven Krešič). - Naše jame, 31, 1989, str. 113-114. O Tudi jame za turizem (Ob mednarodnem simpoziju). - Lipov Ust, 31,1989, it. 1, str. 14. P Utrinki i obiska francoskih turističnih jam (ob IOO-letnici francoske speleologije). -
Proteus anguinus, 18, 1989, it. 1, str. 13. P Mednarodni simpozij * Jamski turizem• (Postojna, 10.-12. 11. J 938). — Raziskovalec, 19, 19S9, št. 1/2, str. 26-27. P
Maja Kratijc
Yougoslavie. - Bulletin BibÜographique Sp^Ieologiquc, Speleological Abstracts (Mun-chenbuchsee) 26, 1988, str. 1-240. B
Andrej Mi lie ve
Poplavni s ver ob Notranjski Reki, - Geografski zbornik. 28, 1988, str. 195-218- (Avtorja:
A, Kranjc, A, Mihevc) R Ostanki orodij prvih raziskovalcev Škocjanskih jam in Kač ne jame. - Naše jame, 31,
1989. str. 27-33. Čs Matjaževe kamre. - Naše jame, 31, 1989, str, 66-72. čs Pohod po jamah dinarskega krasa. - NaSe jame, 31, 1989, str, 102-104. P Spust v Cradišnico in Logaško jamo. - Logaške novice, 15, 1989, 5, str. 9, 11, P
Samo Morel
Povojna odkritja v Dimnicah. - Naše jame, 31. 1989, str 90-93- Čs Skalarjevo brezno na Kaninskih ptfdih, - Naše jame, 31, 1989, str. 94-99- čs Rekordna jugoslovanska globina. - planinski vestnik, 89, 1989, 10. str. 430-433, ČP
Tadej Slahe
Kondenzna korozija na skalnem obodu Komarjevega rova v Dimnicah. - Acta carsologi-ca, 17, 1988, str 79-92. R
Ivo S trud
Karsthydrogeologische Untersuchungen des Petzenmassivs unter Verwendung natürlicher und künstlicher Tracer. - Proceedings, 5* International Symposium on Underground Water Tracing, Institute of Geology and Mineral Exploration (Athens) 1986, str. 377-388. (Avtorji: P. Ramspachcr. H. Zojer. U, Herzog, R- Gospod arič, I. Struck W, Stichler) čz
France Sušteršič
Nekaj misli o obdelavi katastra ria računalniku. - Naše jame, 31, 1989, str. 80-84
(Avtorja: V. Kregar, F. Šuštcršič) Čs Informacija o geološkem kartiranju dolomitnega pasu Loškega in Babnega polja. — Ruda rs ko-mc t alu ršk i zbornik, 36, 1989, št. 2, str. 289-296. Čs
Meh ti ¡da Urleb
Cerknica (arheologijaj; Dolenja vas. — Enciklopedija Slovenije, 2, 1988. 2 čs Unec. - Varstvo spomenikov, 30, 1988, str. 256, 258. Čs Unec. - Varstvo spomenikov, 31, 1989, str. 246. Čs
Milena /In kol i ca
Kart ira nje raseda u speleoloikim objektima.- Speleo BiH (Sarajevo) 2, 19&9, St. 1/2, sir. 73-82. Čs
Nad j a Zupan
Mineraloška primerjava peščenih lutk iz okolice ¡vanj t;ga sela in rz Volčje jame, - At ta
carsologica, 17, 1988, str. 93-106. R Poročilo o ¡0. kongresu speleologov Jugoslavije. ~ Naše jame, 30, 1988, str. 91-93, P
PALEONTOLOŠKI INSTITUT IVANA RAKQVCA Katica Drobne
The Dolenja vas section, a transition from Cretaceous to Pa /eocene in the NW Dinarides. Yugoslavia. — Memorie del la Societa Geo lógica Italiana (Roma) 40, 1987, str. 73—84. (Avtorji: Katica Drobne, Bojan Dgorelec, Mario Fleničar, Filippo Ba rat tolo, Dragica Turnšek in Maria Luisa Zucchi-Stolfa.) R History of Geological Investigations of the Karst (Kras) Region and the Neighbouring Territory (Western Dinarids). - Memoria del la Societa Geologica Italiana (Roma) 40, 1987, str, 9-20. [Avtorji: Rajko Pavlovec, Mario Pleničar, Katica Drobne, Bojan Ogorelec in Franc Šušteriič). Cz Moas t rich tia n, Daman and Thanetian beds in Dolenja vas (NW O/na rides, Yugoslavia), micro fades, foraminifers, rudists and coráis. - Razprave SAZU, IV. razred, 29, 1988, str. 147—224, PI. 1—35. (Avtorji: Katica Drobne, Bojan Ogorelec, Mario Plen i čar, Maria Luisa Zucchi-S tolla in Dragica Turnšek). R Later Cretaceous Larger, Complex Miliolids (Foraminifera) Endemic in the Pyrenean Faunal Province. - Facies (Erlangen), 21, 1989, str. 99-134. Taf. 21-29. (Avtorji: Lucas Hottinger, Katica Drobne in Esmeralda Caus). R Geološka šetnja na Sokol iz Uvale Vela Luka. — Bilten društva Baščanskog područja u
Rijeci (Rijeka) 12, 1989, str. 13-14 (Soavtor: Franc Drobne.) Cp Velike foraminifere karbonatnega razvoja v paleogenu (južna Dalmacija in del Hercegovine.;- 1989, 25 str. + 15 pril. + 58 tabel slik. (INA NaFtaplin, Zagreb; soavtor Rajko Pavlovec.) E
Determinadla mikrofosilne združbe iz vrtine KATE L - 1989, 7 str. + pril. + 14 tabel slik. (INA NaFtaplin, Zagreb.) (Soavtor: Rajko Pavlovec .)£
Špela Goričan
Siliceous Deposits in Yugoslavia: Occurences, Types and Ages. - Hein, J. R. & Ob ra do Vič, J. (Eds.): Siliceous Deposits oF the Tethys and PaeiEic Regions (New York etc,) 1989, str. 51—64. (Avtorici: Jelena Obradovič in Spela Gori Can.) R Radiolarijske analize vzorcev 5212, 181, 1800, 683. - 1989, 7 str. + 10 tabel slik. (Zavod za geološka istraživanja, Beograd.) E
Dragica Turnšek
The Dolenja vas section, a transition front Cretaceous to Paleocene in the tíW Dmaridcs, Yugoslavia. - Mčmorie del la Societa Geológica Italiana (Roma) 40, 1987, str. 73—84. (Avtorji: Katica Drobne, Bojan Ogorelec, Mario Plen i čar, Filippo Bara 1 tolo, Dragica Turnšek in Luisa Maria Zucchi-S tol fa.) fí Maastrichtian, Daman and Thanetian beds in Dolenja vas- (NW Dm ar ides, Yugoslavia). Mic.rofacies, foraminifers, rudists and corals. - Razprave SAZU, IV. razred, 29, 1988, str. 147-224, PI. 1-35. (Avtorji: Katica Drubne, Bojan Ogorelec, Mario Pleničar, Maria Luisa Zucchi-Stolla in Dragica Turnšek), R The Carnian Reel Complex on the Pokljuka (NW Yugoslavia). - Razprave SAZU, IV.
razred, 30, 1989, str. 75-127, PL 1-10. (Avtorja: Dragica Turnšek in Stanko Buser). R Grebenski in drugi fosili jugozahodne Srbije: Nova vaíoí, Prijepolje. Rutoši.- 1989, 13 str. + 3 table slik. (Zavod za geološke istraživanja. Beograd.) E
Mllojka Ž ali k Huzjan
Države sveta 1989. - Ljubljana. Zveza geografskih društev Slovenije, 1989, 270 str. (Soavtorja Karel Na tek in Drago Perko.) As
BIOLOŠKI INSTITl.1T JOVANA HAD ZIJA iMarko Accetto
Opis gozdnih združb G. e. Vriie m Vremičica. -ZRC SAZU.) E
1 989. (Biološki inštitut Jovana Hadiija
Jan Cameluttl
VI. prispe vek k fevn i lepidopterov Slovenije, - Biološki vestni k. 37 1989, št- I, str, J-9. R
Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst - Macrotepidoptera (Lepidoptera), - !989, str. 55-85. (Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana.) E
Metka Cullberg
Paleolitsko najdišče Divje babe I v dolini Idrijce - zatočišče neandertalcev. - Ljubljana, zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. !989, 73 str., 30 slik + Surnmary. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov, 170; soavtorja: Janez Dirjee, Ivan Turk.) Kp
Divje babe I - Novo paleolitsko najdišče in skupinsko grobišče jamskega medveda. Poskus taforomske analize na podlagi vzorcev iz dveh sedimentnih in arheoloških koizpp/eksav, - Arheološki vesmik, 39, 1989, str, 13-60, (Soavtorja; Janez Dirjec, Ivan Turk,) Cs
Gozdovi Prekmurja v bližnji in daljnji preteklosti. - Gozdarski vesmik, 5, 1989, str, 218-223. (Soavtor Alojzij Šercelj.) Čs
Igor Dakskoblcr
Acidofilni jelovo-bukovi gozdovi predalpskega sveta Slovenije - Luzulo-Abieti-Fagetum praealpinum var. geogr. nova - Razprave SAZU, IV. razred, 29, 1988, št, 2, str. 29-67. (Soavtor: Lojze Marinček.) R
Božidar Dreveni k
Prispevek k poznavanju pokaiic (Elateridae - Coleóptera) Slovenije, - Biološki vestmk, 37, 1989. št. 2, str. 1-18, R
Eine neuc Unt erar t aus der Gaming Aphaenopidius aus dem Bereich der Savinjske Alpe ¿i Entomologisthe Zeitschrift (Stuttgart) 99, 1989, št t, str. 68-71 R
Lojze Marin ček
Considera rrón s on the phytogeographic division of Slovenia. - Biogeographia, 13, 19S7 [izšlo 1989J str, 89-98. (Soavtorji: Ivo Puncer, Andrej Seliškar, Mitja Zupančič.) Cz
Acidofilni jelovo-bukovi gozdovi predalpskega Sfera Slovenije - Luzulo-Abieti-Fagetum praealpinum var. geogr. nova. - Razprave SAZU, J V, razred, 29, 1988, št. 2, str, 29-67. (Soavtor: Igor Dakskobler.) R
Beitrag zur Kenntniss der úesellschaft Anemono-Fagetum. ■ Razprave SAZU, IV. razred. 30, 1989, št. 1, str, 3-64. (Soavtorja: Livio Poldini, Mitja Zupančič.) R
Ernest Mayer
Atlas Florae Europaeae (Distribution of vascular plants in Europe), S (Ranunculaceae). Harološka in deloma taksonomska revizija »realnih kart in teksta za 137 taksonov za Jugoslavijo. — Helsinki, The Committee tor Mapping the Flora of Europe and Societies Biological Feenica Vanamo, (Soavtorica: Darinka Trpin.) R
Narcis Mrsic
Description of the five new species of the genus Octodrilus Omodeo 1(Oligochaeta:
Lumbricidae. - Biosistematika (Beograd) 1, 1987 [izšlo 1989] 51. L, sir, 37-44. K Family Craspedosomatidae (Diplopoda) of Yugoslavia. - Glasnik Prirodoslovnog Muzeja
(Beograd) ser. B, 42, 1987, fizšlo 19891 str. 51-74 R Polydesmida (Diplopoda) of Yugoslavia, - Razprave SAZUr IV. razred, 29. 1988, str 70-112. R
Research on the Fauna and Associations of Earthworms (Lumbricidae) in Northeastern
Serbia. II. - Biološki vestnik, 37, 1989, St. 2, str. 37-60, ii Ein Beitrag z ur Herpetofauna der Quaiiier-Inseln (Jugoslawien-Croatien). - Biološki vestnik, 37, 1989, št, 1, str. 57-74. (Soavtorji: H, L. Nemeschkal, F. Potočnik, G, Schwann mer, H. Schwammer.) Čz Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrsf - Diplopoda in Myriapoda, Lumbricidae. - i989, str. 38-39, 50-54. (Zavod SR Slovenije za vajstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana.) E
I v ka—Marija Munda
F. f fee i s of Mn, Zn and Co accumulation on growth and chemical composition of Focus vesiculosus L, under different temperature and salinity conditions. - Marine Ecology (Berlin - New York) 9, J9S9, St, str, 213-225. Ji
Ivu Punter
Considers t i gits on the phytogeographic division of Slovenia. - Biogeographia, 13, 1987 L izšlo 1989] str. 89-98. (Soavtorji: Lojze Marinček, Andrej Seliškar, Mitja Zupančič.) Č*
Fitocenologija (karta potencialne naravne vegetacije Slovenije in liana fitogeografske razčlenitve Slovenije; soavtor Mitja Zupančič.) - Enciklopedija Slovenija, 3, 1989. 2 Čs
Andre) S t lis kar
Consider-a tloris un the phytogeographie division of Slovenia. - Biogeographia, 13, 1987 [izšlo 1989] str. 89-98. (Soavtorji: Lojze Marinček, Ivo Puncer, Mitja Zupančič.) Čz
Alojzij še reel j
Palvnological evidence of human impact on the forests in Slovenia. - Human influence on forest ecosystem development m Europe (ESF, Bologna) 1988 [izšlo 1989J str. 47—57.R
Najstarejši dokazni obisk Ratitovca. Arheološke najdbe na Zgornjem Puvdnu. - Loški
razgledi, 35, 1983 [izšlo 1989] str. 11-18. (Soavtor: Ivan Turk.) Čs Gozdovi Prekmutja v bližnji in daljnji preteklosti. - Gozdarski vestnik, 5, 1989, str. 218-223- (Soavtorica: Metka Culiberg.) Čs
Darinka Trpin
Atlas Florae Europaeae (Distribution of vascular plants in Europe). 8 (Ranunculaceae), Horoloika in deloma taksonotnska revizija arealnih kart in teksta za 137 taksonov za Jugoslavijo. — Helsinki, The Committee for Mapping the Flora of Europe and Societies Biological Feenica Vanamo. (Soavtor: Ernest Mayer,) R
Mitja Zupančič
Considers t ionu on the phytogeogra phic division of Slovenia. -Biogeographia, 13, 1987 [izšlo 1989] str. 89-98. (Soavtorji: Lojze Marinček, Ivo Puncer, Andrej Seliškar). Čz Beitragzur Kenntniss der GeselIschaft Anemono-Fagetum. - Razprave SAZU. fV. razred,
30, 1989, it. J, str 3-64. (Soavtorja: Lojze Marinček, Livio Poldini.) R Fitocenologija (soavtor: Tone Wrafjtr,); Fitocenologija (karta potencialne naravne vegetacije Slovenije, soavtor: Ivo Puncer.): Fitogeografija; Fitogeografija (karta fitocenolo-
ške razčlenitve Slovenije, suavtor Ivo Puncer.); Gozd (soavlorji: Dušan Mlinšek, Dušan Robič, Janez Gregori.) - Ene i klope J i} a Slovenije, 1989. 5 Čs Bela Krajina. - Zapiski s potovanja društva £x Libris in Svet knjige, 1989, str, 2-13, (Soavtorja: Vera železnik in Raj ko Pa v lovec.) Čp
AVDIO VIZUALNI LABORATORIJ
Naško Križnar
Tradition as Illusion. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 28, 198S, št. 1/4, str, 55—63. Cz
The global moment af visita/ anthropology in Zagreb - Svetovni trenutek vizualne antropologije v Zagrebu - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 28, 1988, št, 1/4, str. 5-11. Cs
Ali je mogoče streljati na strukturo' - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 29. 1989. St. 1/2, str. 195-106. Cs
Valens Vodušek. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva. 29, 1989, Št. 1/2. str, 88, Nekrolog
Nevsiljiva priča Številnih izsekov slovenskega življenja. - Delo. 14. 9. 1989. Cp
VI. Review of Ethnographic Films. - CVA Newsletter, 1989. may. str. 86-87, P
VI. Pregled etnografskih filmov. - Glasnik Slovenskega etnografskega društva, 29. 1989. št, 1/2, str. 80-81. P
Videograflja:
Dviganje sarkofaga (Mihovo). - Proizvodnja AVL ZRC. Realizacija: Naško Kriinar. 3/4 PAL, 9 min.
Klenkanje (Adiešiči). - Proizvodnja AVL ZRC. Realizacija: Naško Kriinar, Sašo Kuhar it, Julijan Strajnar. 3/4 PAL, 16 min.
Ovčarji se vračajo (Slovenska vasj, - Proizvodnja: Slovenski etnografski muzej, AVL ZRC. Realizacija: Naško Kriinar, Sašo Kuharič, Inja Smerdel. 3/4 PAL, 17 min.
Praznik sv. Antona (Mače). - Proizvodnja: AVL ZRC. Realizacija: Naško Križnar, Sašo Kuharic. 3/4 PAL, 24 min.
Pripoved Sf^rie Ležaja (Ležaje). - Proizvodnja: Republiški zavod za zaštitu spomenika kulture. Realizacija: Naško Križnar, Tomislav Vinščak. 3/4 PAL, 14 min.
Pripovedovalke (Otika). - Proizvodnja: AVL ZRC. Realizacija: Naško Križnar, Brigita Krapež, 3/4 PAL, 55 min.
Razgovor s Pekom Ležaja (Ležaje). - Proizvodnja: AVL ZRC, Republiški zavod za zaštitu spomenika kulture Zagreb, Realizacija: Naško Križnar. Tomislav Vinšiak. 3/4 PAL, 13 min.
Trikraljevsko kaledovanje (Sela pri Šentjerneju). - Proizvodnja: AVL ZRC, Realizacija; Naško Kriinar, Sašo Kuharič. 3/4 PAL, 13 min.
Val Trenta-immagini (Trenta). - Proizvodnja: Triglavski narodni park, AVL ZRC, Realizacija: Naško Kriinar, Sašo Kuharič. 3/4 PAL, 25 min.
Bibliografijo uredila Vida Slanovnik
ANNUAL REPORT
OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS RESEARCH CENTRE, 1989
Summary
In spite of the unstable financial situation, the regular activities of the Institutes went on without interruption, On the other hand, many changes were necessary: expensive field explorations and research in foreign institutions {museums, libraries etc.) had to be either substituted with less expensive ones or omitted.
Regular elections and reelect ions of the Centre's councils and committees were performed in time. Dr. Ernest Mayer, a regular member of SASA, was reelected President of the Centre's Council, Mr, Joie Munda was elected its Vice-President. A position of desktop publishing editor was opened in order to cope with high printing expenses. All the available computers in the Centre's Institutes have been in permanent use and taken full advantage of, In order to meet needs a Microwax was bought, but not yet obtained because of customs difficulties.
A number ol scientific degrees were obtained by the younger members of the Centre's Institutes (one S. D., three Ph. D,-s, and nine M. A.-s).
THE FRAN RAMOVS INSTITUTE OF SLOVENE
Editorial work on Vol. 5 (the last volume) of the Dictionary of Slovene Literary Language (DSLL) continues. Excerption from current literature continues, and the card-index is being supplemented.
The first part of the Slovene Ortography Rules is being primed,
Work on Vol. 3 of The Etymological Dictionary of the Slovene Language (P-2) and on Vol 4 (comprising the indices and supplements) continued.
Preparatory work on The Vocabulary of Slovene Protestant Writers (16th century) and the discussion of model dictionary articles continues. For The Dictionary of the Old Prckmurje Literary Language, grammatical description of the language is in preparation. A trial copy of the dictionary Was discussed in a public debate.
Work on the Slovene Linguistic Atlas (S. L. A.J, General Slavic Linguistic Atlas (O, L A.), European Linguistic Atlas (A. L E.) and The Dictionary of the Kostel Dialect continued in accordance with the previously established programme, and with international research projects for the O. L, A. and A. L. E.
The work of the Terminological Department and its committees comprised the preparation and editing of terminology from the legal, technical, natural scientific, medical, veterinary, library scienca, and artistic fields. The third volume of The Veterinary Terminological Dictionary (H-K) was prepared.
THE INSTITUTE OF ARCHAEOLOGY
The Institute continued its research projects on various sites: at the paleolithic site Divje babe, and in the fori i tied settlements in Lower Caraiola (Kincelj above Trbinc, Žempoh above Ostroinik, Gradiiče near Trebnje, Sv. Ana above Vrh peč. Vesela gora at Brezje). A monograph on Roman Nauportus is in press. Research has Con tin tied on the following themes: Late Bronze Age in the Balkans, Relative and absolute chronology of the La Tene period in Yugoslavia, History of Roman Dardania, Survey of newly published Laliil inscriptions from Yugoslavia. Early Christian architecture in Iliyricum, Karantanian Slavs.
Vol. 39-40 of Arheološki vestnik (1968-89) has been published. The members of the Institute published 33 treatises and articles.
THE MILKO KOS INSTITUTE OF HISTORY
The third part of The Historical Topography of Slovene Styria and the Yugoslav Part oi Carinthia and A Register of the Foreign Variants of the Toponyrns were published. The Trieste Naval Traffic in 1759/60 was sen I to print. Editorial work on the Correspondence of Br. Henrik Turna is nearly finished,
THE FRANCE STELE INSTITUTE OF ART HISTORY
Research continued on the following themes:
-	late 16th and 17th century architecture (particularly in a part of Gorenjska, where several monuments have been topographically recorded); influences of the Jesuit architecture; the architecture of the Protestant oratory of Govče and the so-cailcd Lutheran Cellar in Sevnica);
17th century painting in Slovenia (supplementary research has resulted in réévaluation of several paintings from the 2nd half of the century; new stylistic impulses have been discovered and several new dates proposed: artistic circle of J, W. Valvasor: the «Celje ceiling*):
-	Î7th century woodcarvings in Slovene Primorska (documentary material has been completed; research in connections with Friuli and comparisons with the material from lstria and Dalmatia);
-	architecture of the 19th and the beginning of the 20th centuries (stylistic development of the work of J. Plečnik, a monograph of whom is being prepared; research in Prague and Berlin):
-	collection and commentary on the sources for Slovene art history (manuscripts of A lei Dolničar; the record of Ihe Bishop R. Searliehi's visitation in 1631);
-	collection of documentary material for Slovene art history (including review of topographic card indices).
In spring, the Institute organised a colloquy on Slovene baroque art in Nova Gorica
THE INSTITUTE OF MUSICOLOGY
The catalogues of Slovene musical sources were supplemented with an inventory of recently discovered material in the Franciscan monastery of Novo mesto. The tents from the great medieval code from Kranj were copied, and motets by Gregorius Prenner were transcribed. Transcription of Jacobus Callus's motet collection Opus musicum is nearly finished. A number of treatises were published by the members of the institute. Preparatory works for the international symposium «Gallus and the European Musical Renaissance«, to be held in Ljubljana from 21st to 26th October, 1991, were carried on.
THE INSTITUTE OF SLOVENE LITERATURE AND LITERARY SCIENCES
Investigations into the »Moderna- period of Slovene literature (1895-1918) and into Slovene narrative prose of the period 19IS-1930 continued, Six lectures on these themes were given. Collection of materials and editorial work on the correspondence of Slovene protestant authors and on the correspondence of S Zois continued. Editorial work on Briiinski spomeniki (Slovene texts from the Freising Code*. 10th century) has begun Editorial work on the Literary Lexicon continued. Three volumes (The Essay by D. Punii, Literary Tipologies by J. Kos, Geistesgeschichte and Literary Scholarship by T, Virk} were delivered to print, A further three volumes are to be edited- Documentation (to the card indices of Slovene literary terms and of Foreign authors in Slovene periodicals) was supplemented.
Additional material for Vol. 15 of the S/ot-ene Biographical Lexicon was collected and edited. Research in libraries and archives continued, the collection of biographical and bibliographical documentation was supplemented.
THE INSTITUTE OF SLOVENE ETHNOLOGY
The research on narrative tradition in J. W. Valvasor 5 Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre des Herzogthums Cr&in) was completed. The collection of folk prose material from the last 15 years was worked upon. Gathering and studying of Folk prose material has continued.
Research work on liFe in border settlements was finished. The third part of the first book ot Slovene Styria before the March Revolution of 1848 was published- Research into the history of customs of the J9th century, customs of life and the annual cycle, and of the families and the history of settlements in Slovene Istria was carried on. Vol. 3 of the collection of Slovene Folk Songs of Carinfhia is ready for printing. The Farabian Folk Song book was published. All the preliminary work for the edition of Slovene Folk Songs and Dances has been done. Research work on chiming and of the function oF sound in customs is carried on,
A volume on Costumes in Slovenia in the 17th and 18th Century was edited Research and documentation of folk architecture and of costume in Slovenia in the 17th and 18th century is continuing.
THE INSTITUTE FOR SLOVENE EMIGRATION RESEARCH
The research oF the genesis of Louis Adamic's book The eagle and the roots was concluded; research into the last period of Adamic's literary creativeness began, and also research into Slovene secular literature in Argentina. Research into ways of life of Slovenes in Australia continues. Resarch into the connections between the old country and Slovene emigrants and organisations established to support them goes on regularly; the same is true of research into the history oF emigration from central Slovenia and of the life of Slovene i mi grants in France, Research on immigrant resocialisation started. The members of the Instutute continued scientific cooperation with similar researchers and organisations at home and abroad: published 14 treatises and minor eontribulions connected with Slovene emigration questions continued cataloguing books, periodicals and archive material; began to t'ollect data for the bibliographies of researchers of Slovene emigration problems at home and abroad, and to prepare the scientific periodical publication Two Homelands, which is meant to emphasize the the above-mentioned scientific research cooperation.
PHILOSOPHICAL INSTITUTE
The 5,h volume of The Collected Wonts of Boris Ziherl and volume L 10 I of the Basic Edition of Works of Marx and Engels in Slovene were published- Main research topics
were: premarxist social theory in Slovenia; concepts of ideology and politics in Marx; the formation of socialist ideology; theory of argumentation; ideology and modernist art; problems of the constitution of science; formalization of the system of intentionality.
THE ANTQN MEL IK INSTITUTE OF CEOGRAPHV
The Geographical Monograph of Slovenia. Most of the articles for the first volume, The General Geographical Monograph, were written, For the volume under the title The Savinja and the Sot la Regions and South-east Slovenia several mesoregions have been treated.
The Investigation of Mountain Farms in Slovenia, A further 540 farms, situated on southern Pohorje and in part of the central Slovene Dinaric area, were examined, Natural Disasters in Slovenia, The main work concentrated on research into consequences of violent storms with an extremely heavy rain in eastern Slovenia, The Geography of the Flood Areas in Slovenia, The supplementary investigations lor preparation of the synthesis continued.
Regular Annual Observations and Measuring of the Triglav and Skuta Glaciers, Because of the extremely warm and dry winter and moderately warm summer, heavy reduction of the glaciers continued.
The Geomorphological Mapping of Slovenia (on the scale of 1 :IOOOOO). For a part of the area, represented on the Sheet CeIje the relief with an emphasis on the geomorphoge-netic development from the Middle Miocene onwards, was analysed. In the area east of Celje a sample of 125 landslides in the Tertiary sediments was examined. The geomorphological mapping of the Polhov Gradec Mountains (Sheet Kranj) was completed-Volume 28 of Geografski zhomik (Acta Geographies) was published Volume 29 is in print.
THE INSTITUTE FOR KARST RESEARCH
Speleological investigations include the studies of karst hydrology with special attention paid to corrosion and water pollution, of lithological and sedimentologicai parameters of karsiification including Pb-Zn mineralisation, of speleomorphological mapping, and of detailed tectonical-lithological mapping.
Geographical investigations include the study of recent fluvial cave sediments and their transport, of tectonic elements in karst relief, of carbonate rocks alteration, of morphology and speleogenesis in contact karst, and of microforms on rocky surfaces in the caves. Cave cadastre, map collection and library were supplemented. The »Karst Museum Collection« has carried on basic museum work, archaeological topography and excavations. and exhibitions (II), Applied research particularly addressed questions of karst hidrology, including water pollution and water supply, of karst resources exploitation, of dumping-grounds, and of archaeological control following new highway construction. The Institute organized one professional meeting; its members participated in 14 professional meetings, and published 71 bibliographical units, including Acta carsoiogica and one monograph,
THE IVAN RAKOVEC PALEONTOLOGICAL INSTITUTE
The study of Large Foraminifera was directed to the Cretaceous Tertiary boundary in southwestern Sloventa, where in addition to the palaeontological analyses, the a bio logical methods of stratigraphies I daiation were carried out. Research work on foraminifera! associations on the Southern Adriatic platform established all stages from Maastrichlian to Biarriuian
Following modem systematica, the synonymy for 238 tax a of Small Adriatic Foraminifera was made. An Atlas of recent fbramimfers has been prepared.
Radiol aria ns were investigated in Dolenjsko, and in the ophiolitic complex in Western Serbia where Triassic and/or Jurassic ages were established. We also started systematic work on the radlolarians of Budva cone in Montenegro, where succession from the Lower Jurassic to Middle Cretaceous was discovered,
The study of Cnidarians was directed to Pokljuka, where the whole Carnian reef development was estimated. Reef fossils of Bohinj and Nova ValTOi show Norian, corals of Djerdap Dogger age.
IS taxa for the catalogue »Fossils of Slovenia* were written. 1590 samples Were prepared for thin sections, 190 for floating. Many graphics and drawings were made, and the data base for 1700 foraminiferai and cnidarian species was computerised. We cooperated on international projects 1GCP-262 and 286. 7 treatises were published and 3 lectures given.
THE JOVAN HAD2I INSTITUTE OF BIOLOGY
Floristic research included revisions of polymorph genera, and were concerned with other taxonomical and chorological problems. The mapping for the Atlas Florae Europeaea was continued. A lot of rare plants were found.
In vegetation research the data and new comprehensions of forest, grassland, shrubby and ruderal associations were gathered. Some new phytocoeroses were described. 420 square kilometers were remapped in the central and southern parts of Slovenia. Palynological studies centered on the history of quaternary forests, especially on the vegetation of late Glacial. Synanthropic evolution was studied with special attention. In collaboration with the Faculty of Forestry some important palynological locations were selected and proposed for protection.
Faunistic investigations comprised taxonomical, ecological and chorological problems within the groups Mollusca, Lumbricidae, Diplopoda, Tardigrada, Aranea, Coleoptera, Lepidoptera and Reptilia, Many new species, and higher or lower taxonomical units were described, Zoocoe no logical researches were undertaken succesfully, yielding interesting results.
The thematic group Ecology of marine benthic algae included taxonomical determinations, succession studies, seasonal fluctuations in polluted biotopes and floristic composition of benthic vegetation. The seasonal variation of heavy metals in various species, aminoacid composition and accumulation of zinc in some brown algae under various salinity and temperature conditions have been experimentally investigated.
THE INSTITUTE OF MEDICAL SCIENCES
Protection against ionizing irradiation in Slovenia has been the main theoretical preoccupation of the Institute A book on this issue has been prepared- A proposal for changing the Law of the ways of usage of ionizing irradiaton sources in medicine was sent to the Slovene government. A number of expert statements were delivered at their request to a group of members of the Slovene Assembly who are obliged to prepare a report on the consequences of exploiting the uranium mine at JSirovski vrh-
AUDIOVISUAL LABORATORY
The documentation of research in the SASA Research Centre's Institutes was supplemented with 26 new units recorded For the Collection of video documents, which now totals 201 units. 9 new video films were produced, One of them was made for the Triglav National Park Directory as a prelude to further interdisciplinary research on the Park to be performed by the Centre's Institutes.
Mr. Kriinar published 8 articles, reviews and dissertations, gave 2 lectures and look part in 4 scientific meetings in Yugoslavia and abroad.
VSEBINA
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOST! IN UMETNOSTI
I ORGANIZACIJA ..................... 5
Skupščina SAZLf, častni član, redni člani, dopisni član	7
Organizacija SAZU in njene delovne skupnosti t	9
Preglednica organizacije SAZU , ,................11
U ČLANI....................................................13
Častni član ................................................15
Redni, dopisni in zunanji člani	....... , , . .	15
Razred za zgodovinske in družbene vede........................I 5
Razred za filoloike in literarne vede	Ir	.	29
Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede ........	38
Razred za naravoslovne vede , . .	,	48
Razred za umetnosti......................................54
Razred za medicinske vede	............60
Novi člani..................................................69
I.	razred................................................71
Janko Pleterski ..........................................71
Branko Fučič............................................73
II.	razred ..............................................75
Franc Jakopin ...............................75
Niko Kuret . . , . .....................................7fi
Gerhard Giesemano . . . , ,............................77
Zoran Konstanti novic	............................79
Gunnar Olaf Svane........................................SO
m. razred..............................................82
Josip Globevnik..........................................82
Peter Fajfar ............................................84
Ljubo Golič ............................................85
Raj ko Tomov ič ..........................................87
John S, Waugh ..........................................88
IV. razred...................................90
Janez Marjašič ..........,....................90
Joie Maček........ . ...................92
Alojz Sercelj ............................94
Marton Pecsi ,...,.,,............................96
V.	razred ...................., , ,	98
Ciril Zlobec .................................98
JanezBemik.....................................100
Ivan Brajdic.............,,,..,...	101
VI,	razred...............................103
Vinko Kambič .............................103
Abel LajLha ..................................104
BIBLIOGRAFIJA NEKATERIH ČLANOV SAZU ZA LETO 1989 ............107
Umrli člani.................................135
I, razred
Stojan Cigoj .............................159
Vladislav Brajkovič ...........................163
Jovan Djordjevič...........................167
II razred
Janko JuranCič . .....................J71
Filip Kalan Kumbatovič........175
Boris Merhar . . . , ,......................181
IV.	razred
Roman Kenk......................187
V,	razred
BoAidarJakac............. ■ , .............[91
III POROČILO O DELU SAZU V LETU 1989.............195
Poročila razredov , , ........ , ..............197
Razred za zgodovinske lir družbene vede . .....................197
Razred za filološke in literarne vede .........................198
Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede................199
Razred za naravoslovne vede ......................199
Razred za umetnosti ..................200
Razred za medicinske vede .............., . .	200
Akademija in njena delovna skupnost . . . ...........202
Splošno, enote, jubileji ..................202
Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja ......203
Pumembnejši dogodki v zvezi z življenjem in delom SAZU.....204
Tiskovne konference ...................211
Dogodki v zvezi $ tujino..................211
Predavanja.......................213
Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ...........213
Izmenjava raziskovalcev v okviru Sveta akademij znanosti in
umetnosti SFRJ ...................216
Kabinet Josipa Vidmarja .................219
Svet za proučevanje in varstvo okolja SAZU ..........219
Medakademijski odbor za travmatoiogijo v izjemnih razmerah , . ,	220 Medakademijski odbor za proučevanje problemov mešanih gospodinjstev ..................... ...	221
Medakademijski odbor za sodelovanje pri ESF o nevladajočih etničnih
skupinah v Evropi od 1850 do 1940 .............221
Medakademijski odbor za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti	222
Medakademijski odbor ?a flono in favno Jugoslavije.........222
Medakademijski odbor za proučevanje infekcij s Str. agalactiae
pri ljudeh in živalih ................. . ,	223
Medakademijski odbor za proučevanje zoonoz........ . . ,	224
Medakademijski koordinacijski odbor za molekularne vede ......225
Medakademijski odbor za koordinacijo znanstvenoraziskovalnega dela razredov in oddelkov za matematične, fizikalne, tehnične
in naravoslovne vede...................225
Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela......225
Odbor za energetiko.....................225
Referat za tisk.......................226
Fotolaboratorij SAZU ....................226
Zaključni račun za leto 1989 ....................................227
Biblioteka.........................22 S
IV. PUBLIKACIJE SAZU...................... 235
SUMMARY..........................251
ZNANSTVENO RAZISKOVAL M CENTER SAZU
I. ORGANIZACIJA.......................266
II. POROČILO O DELU V LETU 1989................276
Samoupravni in upravni organi ................276
Zaključni račun za leto 1989 ..............................277
Osnovna organizacija Zveze sindikatov..............278
Odlikovanja, nagrade, priznanja ................278
Tiskovna dejavnost in glavne objave del .............279
Znanstvena posvetovanja...................280
Uredniki znanstvene periodike, zbirk in temeljnih monografskih del , .	281
Sodelovanje z visokimi in višjimi Šolami..................281
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.............281
Inštitut ¿a arheologijo............................286
Zgodovinski inštitut Milka Kosa .....................290
Umetnustnozgodovinski inštitut Franceta Štele ta..........293
MuzikoloSki inštitut.....................295
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ..........297
Inštitut za slovensko narodopisje....................301
Inštitut za slovensko izseljenstvo................307
Filozofski inititut......................309
Geografski inštitut Antona Meiika................314
inštitut za raziskovanje krasa .................319
Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ...............325
Biološki inštitut Jovana Hadiija ................328
Inštitut za medicinske vede...... ,........ , , .	334
Avdiovtzualni laboratorij in fotolabora torij ...............335
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1989 ......................337
AN N UAL REPO RT (Summary) .................. 363
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI [N UMETNOSTI 40 KNJIGA 1939
Glavni in odgovorni urednik akad. prof. dr. Janez Bali s
Jezikovni pregled in korektura Zvonks Leder-Mancini
Za ZkC SAZU uredila Majda Slamivnik Blinc
Izdala
Slovenska akademija znanosti in umeuiosli v Ljubljani
Natisnila Tiskarna »Jože Moikrič" v Ljubljani
Naklada 2000 izvodov
Ljubljana I9MJ
«