lihaj* vatki četrtek in vel} s s poštumo vred iav Mitriboru 9 poSiljanjem na dom dil telo leto . S ||. , pol leta . 1 ti. 60 k. i. -fl.BOk. poiiljanj* on dom za ctlo letu . i it. S" t. , po! leta . 1 fi^SO k. , g . — fl.THk. pMimezui listi se dobijo pri knjigarn Novaku na velikem trgu ¡¡a .1 k. SLOVENSKI Podnciven list za slovensko ljudstvo. Naročnino sprejema vred-n Litvo v Mariboru. Iîokopiti na ne vraDajft, neplačani lin t i ne prijemajo. Oznnniln îo prijemajo, plučs t& vr.'tieù j« 10 k. in za kolek 30 k. „Fou&uk v gospodarstvu bogati doicla." Štv. 49. V Mariboru 3. decembra 1868, Tečaj H. Slovenski tabor pri Sempas-u na Goriâkem. (Konec.l Za ti. točk» sc oglasi za govornika g. K i vit-, posestnik na Skopem. Kakor poprej g. Klavžar-ja, jc ljudstvo /.daj tudi g. Živiča pozdravljalo a živahnimi živio klici. G. Zivie pa je govoril : ^Slovenci! Le-ta točka je prav važaa, a mislim, da ni treba veliko o njej govoriti in jo obširno razlagati. Navdušenost, s ktero ste glasovali, bratje mi doniorodni, »a zetlinjenje .Slovenije naše prekasne ali ljuto raztrgane, za veliko šolo ali akademijo v Ljubljani, navdušilo me je, ker sem spoznal veliko potrebo po al o vaških glavnih šolali ua slovenskem Goriškem, da spregovorim nekoliko kratkih besedi o tej stvari. Imamo sicer ljudske šote, ktere mnogo basnijo ali kakoršue so zdaj, ne zadostujejo tirjalvam sedaj-nega časa. Otroke pa ua velike stroške v mesto pošiljali, je le nekterirn boj j premožnim kmetom mogoče. Da pa moreni" z drugimi omikanimi narodi v toku sedanje ljudske izobraženosti napredovati, sila potreba nam je sredstev in pripomočkov, ktere le dosežemo, ako si nsctyem© dobrih glavnih šol po deželi. Veliko penezov »epotirja za deželne naprave iz kmečkega žepa, sploh smem trditi, da ¡/.dr/nje kmet celo državo, zakaj bi se «ou Im a j ne napravili zavodi, v kh-rili bi se učil potrebnih vednosti, da bi si potem svoj st^n izboljšal in sebe ter svoje srečne storil, Da je dosegel saksonski kmet stopinjo jemu zadostujoče omike, komu drugemu ima on to zahvaliti nego glavnim Šolam Ï Da je on izveden v vseh svojih opravilih, ne izvira mar to iz tega, da je vlada v njegovi mladosti skrbela za poduk in mu v srcc vtisuola hrepenenje do omiko m do večega ter vetegaizobraževanja samega Sebe? Zato j>a ludi vidimo, da priprosto ljudstvo tam v vsakem obziru napreduje, bodi si v kmetijstvu alt v obrtni ji. Srečna tudi država, kjer kmetijstvo cvete, in obrtuija pospešuje. Tudi v kronovinah naše države imajo glavnih Sol ne le po mestih, ampak tudi po trgih: naj se modele tudi tinm, ki jih neohlmdno potrebujemo posebno na Tominskem in v Ajdovskem okraju ua Krasu, Take šole so nam temholj potrebne, ker bi morale zraven drugih v glavnih šolah navadnih predmetov posehuo obzir jemati na kmetijstvo tako kakor pri Francozih iu dragih v tem obziru na visoki stopinji stoječih narodov povzdigucnib, to za ueobboduo potrebno spoznamo, to tir j a tudi čas, ki je čas napredka in omike. Tabor soglasno sprejme f>. resolucijo. Zdaj je bilo končano posvetovanje. G. dr. Lavrič se zahvaljuje zbranemu ljudstvu za lepi red, ki ga je zdrževalo, in pravi: Kedar smo bili še na vseučiliščih, brali smo o narodnih shodih na Angleškem, in čudili smo se Angležem, jaz pa sem živo želel, da bi nuj enkrat videl kak Meeting ali tabor. Videl sem ga, ia na Slovenskem! Zagotavljam Vas, da je la uaj lepši da d mojega življenja, (Živio.) Radostno nazna-njum tedaj konec tabora, in navdušeno kličem: Živela Avstrija, živela Slovenija in svoboda J (gromovîti : iivio.J Tudi g, dr. Tonkli še spregovori nekoliko besedi : — Mi nismo puntarji, mi tirjamo naše pravice po postavnem potu in ni nas treba v stran dovati s kauouami in bajoueli. Potem bere doSle telegrame : iz Celja (čitavniea), iz L j niti j a n e (dr. lîlehveis m Costa), iz barko le (čitavniea), u. Ljubljane (društvu za hrambo narodnih pravic), iz Dunaja (slovenski pravni kij, iz Gradca (slovanska beseda), iz Muribora (štavmea), i* Ljubljane (Sokol), iu Pivke (43 rodoljubov, ki obetajo, prihodnji tabor sklicati na Pivki). In tako je bil tabor končan. Večidel ljudstva se je zdaj odpravilo na pot, vse sopet v naj lepšem redu, kakor so prišli, propevaje slov. pesmi. Sploh seje ljudstvo tako zmerno in lepo obnašalo, da so žandarmi prav po nepotrebnem poslani bili ua taborišče. Tudi politični komisar jc hvalo izrekel osnova-tel j eni tabora za vseskozui lepi red; mi naj pa jo tu javno Izrekamo g. dr. Lavriču in E. Klavžarju, deželnemu vradniku, kterili neutnidljivi delavnosti se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da se jc osnoval 3. ki bor na Goriškem. Zvečer je bilo razsvetljeno taborišče s baklami, ume-talni ogenj je razveseljeval še zbrano ljudstvo, to minski in razdiški pevci so prepevali lepe in krepko slovanske pesmi : kresi pa, ki s» okoli po gorah plamtoli, naznanjevali še daljnemu svetu, da praznuje Slovenec na slovenski zemlji vstajenje svojega naroda. „Živi-lu Slovenija!" ta klic me je razveselil Se poïno ponoôi, ko smo se vozili^ z razdrškiini rodoljubi po ijiavski dolini: Živeli Slovenci! Živela Slovonijal nam je nasproti donelo iz vsake hiše, ker so počivali in se krepčali naši vrli taboriti. Živela Slovenija ! v n> ime potnozi nam Hog in sreča junaška. Gospodarske stvari. Go gra-hice, trte na brajdah so pokrijejo. Pri ribnikih, Trslje sc mora poželi in v led na več krajih luknje napraviti. Pri ulnjaku. Mora se večkrat pogledati ali je vse v redu. Log in lov. Drva se morajo sekati, smrekovi češarki pobirali. — Veliki lov, kakor meseca novembra Se se mirom lahko nadalj(ye. Stlačeno seno. Med vsemi kmetijskimi pridelki jo seno naj lahkeje, zato jo velik kup sena, pa vendar malo v«ga. Prevažanje njegovo tedaj prizadene precej stroškov; zato za navadno no vidimo, da bi seuo dalječ po Bvetu na prodaj vozili. Zato pa tudi seneuu cena o slabih letinah jakokviško poskoči, in Tzh^j* vatki £otr1ek in vel} s h poštnino vred iqv Mitriboru 9 poSilja njem na dom lin telo leto . S fl. , pol lete . 1 fl. 60 k. :. -fl.BOk. Ure* ¡mšiljaiija on dom za celo letu . i it. B" t. , po! leta . 1 fi^SO , V, g . — fl.TOk. PoMmeEiii listi se do bij a pri knjigarn Novaku na velikem trgu ¡a k. SLOVENSKI Podnciven list za slovensko ljudstvo. Naročnino sprejema vred-nLitvo v Mariboru. Iîiik opiti ne ne sraiajo, »eplAčnni lin t i ne prijemajo. Oznanila îo prijemajo, plučs t& vntico j« 10 k. in za kolek 30 k. „l'O-dul v gDspndarptvu bogati doicla." Štv. 49. V Mariboru 3. decembra 1868, Tečaj H. Slovenski tabor pri Sem p as-u na Goriâkem. (Konec.) Za ti. točko sc uglasi za govornika g. K i vif, posestnik na Skopem. Kakor poprej g. Klavžar-ja, jc Ijmlsivo /.daj tndi g. Živiča pozdravljalo a živahnimi živio klici. G. Zivie pa je govoril: -Sloveuei! Le-ta točka je prav važna, a mislim, da ni treba veliko o ujej govoriti in jo obširno razlagati. Navdušenost, s ktero ste glasovali, bratje mi domorodni, »a zedinjenje Slovenije naše prekasne ali ljuto raztrgane, za veliko šolo ali akademijo v Ljubljani, navdušilo me je, ker sem spoznal veliko potrebo po slovnskili glavnih šolali na slovenskem Goriškem, da spregovorim nekoliko kratkih besedi o tej stvari. Imamo sicer ljudske šote, klere mnogo basnijo ali kakoršne so zdaj, ne zadostujejo tirjalvam sedaj-nega časa. Otroke pa na velike stroške v mesto pošiljati, je le nek te rim boj j premožnim kmetom mogoče. Da pa moremo z drugimi omikanimi narodi v toku sedanje ljudske izobraženosti napredovati, sila potreba nam je sredstev in pripomočkov, klere le dosežemo, ako si osntyem© dobrih glavnihŽol po deželi. Veliko penezov »epotirja za deželne naprave iz kmečkega žepa, splob smem trditi, da izdržuje kmet celo državo, zakaj bi se «au Ima j nc napravili zavodi, v kiL-rib bi sc učil potrebnih vednosti, da bi si potem svoj st*in izboljšal in sebe ter svoje srečne storil, Da je dosegel saksonski kmet stopinjo jemu zadostujoče omike, komu drugemu ima on to zaLvaliti nego glavnim Šolam Ï Da je on izveden v vseh svojih opravilih, ne izvira mar to iz tega, da jc vlada v njegovi mladosti skrbela za poduk in mu v srce vtisuola hrepenenje do omike in d i večega ter vetega izobraževanja samega Sebe? Zato pu ludi vidimo, da priprosto ljudstvo tam v vsakem obziru napreduje, bodi si v kmetijstvu ali v obrtni ¡i. Srečna tudi država, kjer kmetijstvo eveic, in obriuija pospešuje. Tudi v kronovinah naše države imajo glavnih Sol ne le po meslih, ampak tudi po trgih: naj sc podele ludi tinm, ki jih neohliodno potrebtsjemo posebno na To minskem in v Ajdovskem okraju ua Krasu, Take šole so nam tembolj potrebne, ker bi morale zraven drugih v glavnih šolah navadnih predmetov posebuo obzir jeuiati na kmetijstvo tako kakor pri Francozih iu dragih v tem obziru na visoki stopinji stoječih narodov povzdigucnih, to za neobhodno potrebno spoznamo, to tir j a tudi čas, ki je čas napredka in omike. Tabor soglasno s prej in o 9. resolucijo. Zdaj je bilo končano posvetovanje. O. dr. Lavrič se zahvaljuje zbranemu ljudstvu za lepi red, ki ga je zdrževnlo, in pravi: Kedar smo bili še na vseučiliščih, brali smo o narodnih shodih na Angleškem, in čudili smo se Angležem, jaz pa sem živo želel, da bi nuj enkrat videl kak Meeting ali tabor. Videl som ga, in na Slovenskem! Zagotavljam Vas, da je la naj lepši dan mojega življenja. (Živio.) Radostno naznanjam tedaj konec tabora, in navdušeno kličem: Živela Avstrija, živela Slovenija in svoboda J (gromoviti : živio.J Tudi g. dr. Tonkli še spregovori nekoliko besedi : — Mi nismo puntarji, mi tirjamo naše pravice po postavnem potu in ni nas treba v strah dovati s kanouami in bajoueli. Potem bere došlc telegrame : iz Celja (čitavniea), iz L j ti b 1 j a n c (dr. lîlehveis m Costa), iz barko le (čitavniea), u. Ljubljane (društvu za brani bo narodnih pravic), iz Dunaja ielovcnski pravni bij, iz Gradca (slovanska beseda), iz M a rib c r a (čitavnieaJ, i* Ljubljane (Sokol), iu Pivke (43 rodoljubov, ki o listajo, prihodnji tabor sklicati n.* Pivki). In tako je bil tabor končan. Večidel ljudstva se je zdaj odpravilo na pot, vse sopet v naj lepšem redu, kakor so prišli, prepevaje slov. pesmi. Sploh seje ljudstvo tako zmerno in lopo obnašalo, da so žandarmi prav po nepotrebnem poslani bili ua taborišče. Tudi politični komisar jc hvalo izrekel osnova-tel j eni tabora za vseskozni lepi red; mi ti a j pa jo tu javno izrekamo g. dr. Lavriču iu E. Klavžarju, deželnemu vradniku, kterili nctitrtidljivi delaviiosli se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da se je osnoval 3. tabor na Goriškem. Zvečer je bilo razsvetljeno taborišče s baklami, ume-talni ogenj je razveseljeval še zbrano ljudstvo, tominski in rnzdiški pevci so prepevali lepe în krepke slovanske pesmi : kresi pa, ki s» okoli po gorah plamtoli, naznanjcvali še daljnemu svetu, da praznuje Slovenec na slovenski zemlji vstajenje svojega naroda. ^Živela Slovenija !" ta klic me je razveselil še poïno ponoôi, k« smo se vozili^ z rnzdrškian rodoljubi po ipavski dolini: Živeli Slovenci! Živela Sluvonijal nam je nasproti donelo iz vsake hiše, ker »o počivali iu se brepčali naši vrli taboriti. Živela Slovenija ! v ti ime pomozi nam Hog in sreča junaška. Gospodarske stvari. Gotipniliirjdin dela meseca decembra, V hiši in ilvoTU. Podstrešja iu kleli se morajo dobro zadelali, da sneg ne moro notri letati. Žito se mora prerne-tnti in žiiinca večkrat dobro prevetriti iu sicer pri mirnem in suhem VTemenu; kleti, v kteri se htanujc repa,krompir itd. se tndi naj prav etre in gojila repa, krompir itd. izbere, V hlevih. Skrbeli sc mora posebno za snago in dobro klajo. Pri suhem vremunn so ovce lahko pasejo po veliki setvi, prej se jiui vendar mora suba klaja dali. V vrt 11 in sadovnjaku. Drevesa, ktera nočejo roditi se naj izkopajo, gosenična gnjezda naj poberejo in splob drevesa lepo HCsnažijo. Semenj e se mora izlušiti, kesna sa-lafa, redkva iu petersilija se seja v tople grede. V vinogradih in hmeljnikib. Hmelj se mora večkrat pregledati. V vinograde se voai gnoj in se trebijo grabite, trte ua brajdab so pokrijejo. Pri ribnikih, Trslje sc mora poželi in v led nn več krajih luknje napraviti. Pri ulnjaku. Mora se večkrat pogledati ali je vse v redti- Log in lov. Drva se morajo sekati, smrekovi češarki pobirali. — Veliki lov, kakor meseca novembra Se se mirom lahko nadaljtye. Stlačeno seno. Med vsemi kmetijskimi pridelki jo seno naj lahkeje, zato jo velik kup sena, pa vendar malo v«ga. Prevažanje njegovo tedaj prizadene precej stroškov; zato za navadno ne vidimo, da bi scuo dalječ po svetu na prodaj vozili. Zato pa tudi seneua cena o slabih letiaah jakokviško poskoči, in sc v eni deželi nikdar poravnati oe more, ker se ¡i ene dežele v drugo lahko, posebno ¿e je dalje, pošiljati uc man. Kaj ao ceste še tako «holjšujejo in po mn ožilje j o, zelema cesta še tako daljša in razprostira, ima seuo tako majhno ecuo, da se nikakor nc izplača, ga po omenjenih puiih sem ter tje prevažati, Zato tmJi sena, slame, gnoja m enakih reči po železnici ne prc pel ju jejo, če daljava več od 100 milj preseže. Naj cenejše iu naj ziožniše se po vodi iz kraja v kraj p išilja, na pr. po reki iu sicer po vodi duli; pMi vodi seno voziti, hi bili tudi pri nizki brodnim potrešfci še vedno prehudi. Kakor sc tedaj seno v svojem navadnem rahlem stanu težko v druge kraje prepeljati da, ravno tako lahko se «tla čeno »li prešano dalje spravi. Že davnej iuiyte vlada francoska in angleška v navadi, da ob vojskah v tujih deželah konjištvo, še cele tje t ez morje, z domaČim senom preskrbujete. Ob vojski v Morcji, Algeriii iu v Krimu seje neizrečeno veliko prešanega Sina v "barkah za armadami pošiljalo in v dobrem stanu na odločeni kraj pripeljalo, da so konji in mezgi imeli obilo in dobre krme. Le škoda, da se kmetijski gospodarji te koristne navado sploh ne ¿¿primejo, da bi ob čaau potrebe obilnest sena po francoski in angleški šegi pravnic vali v tiste kraje, kjer jim ga primanjkuje. (J suhih letinah bi posestniki t/ takih travnikov, na litere se da voda uapeljati in is a kteri b vedno obilo sena nakosijo, vse seno, ki ga je preobilo za rabo domačo, lahko v druge kraje, ker jim ga primanjkuje, prav drago spečali, ako hi stlačeno tje pošiljali. Miuisterstvo francoskega vojaštva je dalo nedavno maš i no napraviti, sktern se seuo tako spieša, da jc trdo kakor 1 e s. Po tem takem se da tudi po železnicah v velike daljave pošiljati jo ne prizadene v sprešanem stanu več stroškov kakor drago blago. Stroški preSaoja, obresti od denarja, ki sc jc za maši no dal, so le 1 frank (¡i 4 starih kraje.) za 200 funtov sprešnuega sena. Kazim lega, se da sprešano seno lahko sem ter je po svetu prepeijuje, ima tudi še droga predstva, ki se nc smejo prezreti, Tako stlačeno seno ec ne more pod robi ti, ne uorašiti, ne premočiti, ne populiti, ne pogubi semena iu se nikdar slabega okusa uc navzame. „li-* Veliki ki-omplrjcvre. V Ceski je neki gospodarski uradnik knjeza Liebteusteina tako velik krompir pridelal, da je kromjurjevec četi rt šolnje visok vzrastel, na lijem nahajajoči se krompir, pa je bil debel kakor p o Učna steklenica in nek vagal više od jed-nega funta. Ta veliki krompir je bi! izrajen po nekem novem umetnem nnčinu krompir rediti, kteri se jc na kuje-zovem posestvu prvikrat poskusil iu teduj tudi potrdil, Jabellio ua trti Na vrtu Davida Mooroa v Eloksintouti v Vnginiji jo letos izrastlo prvo lepo jabelko ua trti: na eni strani jabelka se je videl grozdni cm* Misli se, da se je ta čudna prikazen naredila tako, da j c pal jabelčln cvet pO naključbi v grozdni cvet in po tem ž njim skupaj rnstel. \avodi U iiarodneiiiii gospodarstvu, [Dalje.) IV. del« 0 bankah. 39. Osnova pa jc sledeča: ko se ima valauoviti banka z kapitalom n. p. en milijon goldinarjev posoditi, se ta vsoti na razdeli n. p, v 10.000 ra/.dclov po luo goldinarjev; kdor si koli, vzemc potem teh 100 gld. razdelkov ali delnic -akcij — (sharesj kolikor mu drago, t. j. kolikor ima denara in ga na ta način v barant želi, postane tim delničar — akcionarj — (share holder). Ko «o se vse delnice poprodale in so delničarji svoj denar vložili, se je priredilo en milijon denara za posojivanje, komurkol, kisi želi in je sposoben si od tega denara izposoditi. Ob določeaih obrokih so razmerno obrestini dobiček porazdeliva med delničarje (share-holdcr). Porazdeljeni dobiček se imenuje „rastdeIjninaw ali „di-videnda"; delnice ali akcije čiuijo tukaj gmoto ali vložbino (sioek). Ako kdo želi izvzeti tega denara, ki ga je tako v banko založil najde koga, ki mu odkupi fegove delnice — akcije — ali atoek iu s tim postane ta delničar — ak-cijonar — stock — holder); ta vloži v družno zalogo ali fond kolikor oni nvzeme. Takšno medsobno prenašanje alt barant z vložbino (stoekom) se čini vsuk dan, krfer so banke; naj znameriitije mesto pa je za takšen barant Londonska Stoc k — Kseehauge. 40. Mislimo si zdaj, da imamo po gori omenjonem na-i in n vstati ovij ei) o banko: nekdo si želi izposoditi 1000 gld.; banka Iu m a dala 10'O gld, ali v kovini (zlatem in sreber-nem denarja) ali v svojih notah (bankovcih) kteri papir se vsak čas zahteva ju popolnoma za kovino zamnoiti mora. Ako so Imukinc note povsodi jednako veljavne se za zlat., in srebro zameni vati morejo, hi mnogim, ec že iie vsakemu, z a volj lohkoče, prostora in obče priležoosti ljubše bile mjgo kovina. Po takem pa bi banka v kratticm spravila v kroženje toliko papirja, kolikor ima v svoji zalogi zlata in srebra, t. j. na mesto zlatega in sraberuega denarja krožil bi papir, i linije prihodnjič.) * --»-«j-J*--■ Igtič pri županu. Igliii (utopi e aobo). Dober dan, slavno srenj^ku pred' stojmštvo. Zupan. Scrvus ighe. Kaj prinesete novega. Iglič. Celo nič posebnega. Deicgacije so Iti. novembra v Pesti skupaj stopile. Župan. Kako pa je to, da v Pešti, meseca januarja in februarja so na Dunaju skupaj bile, Iglič, Zdaj pa so v Pešti in drago leto dojdejo spet na Dunaju skupaj. Župan. To je zastran za — za — Iglič. Ne morete prave besede najti. Zupan. Tako je. Kako se že pa pravi, če imata dva samo j eden plajšč in vsak hi si ga rad oginolY iglič. To sc jiravi nadloga. Ž n p a u. Tegu jaz ne mislita. Iglic. (Je imata dva samo jeden plajšč in če še jc ta celo raztrgan, je vsikdai nadloga. ¿up ¿in. Kako se pravi o dveh, ki hi drug drugega rad odrinol ? Iglič. Da sta soljubaika. Ž u ji a u. Snj jVi ne govorim o ljubezni lemoč o politiki. Iglič, Tudi v politiki so nahajajo aoljubnikt. Župan. Jaz pa še nisem nikdar čul, ,,Bismark in Napoleon sla soljuhuika". — Iglič. Tu se navadno pravi, da sta rt vala. Župan. To besedo sem hotel povedati. Iglič, liivala se pravita oua, ki se potegujeta za prednost.^— Župan. Soljubaika pa hočeta drug drugega odrinoti. Da se delegacije menjavajo med Dunajem in Pešto se stori tastran r i v a i s t v a. Iglič. Da, in da ne bi nobena pred drugo imela prednosti. Župan. In to izvira iz dualizma-Igiič. Tako je. Župan, Dnalizem bi tedaj bil to, da noben pred drugim nc bi imel prednosti, l glič. Tako pravijo, alt — (Urša županova dekla nastopi.) Župan (itsKo), Kaj hočeš tukaj ? Urša. llotela sem vas vprašati, kaj bomo danas kuhali Župan. Zakaj pa mene vprašaš! Urša. Koga pa bi drugega vprašala, saj hote vi jedli. Igli 5. Urša ima celo prav. Zupan. Kuhaj, kar hočeš. L' r š a. Jaz hi rada svinjetiuo jedla. Župan. Kuhaj jo. Urša. Nimamo več svinjetine. Iglič (se smeje). To pa je res prav smešno. Urša. Jaz hi rada kuhala turšične žginke. Župan. Skuhaj je. Urša. Tur&ične moke tudi nimamo pri hiši. Župan (sata m: zlo jezna). Kaj me hočeš za norca imeti. — Iglič. To celo nc. Urša ima samo to napako, da bi to rada imela, kar nima. Urša. 0 je, kašo moramo hraniti za postne dni. Župan. Te pa skuhaj zelja. sc v eni deželi nikdar poravnati nc more, ker se ¡i ene dežele v drugo lahko, posebno ¿e je dalje, pošiljati ue mo». Kaj ae cesto Še tako «boljšujejo iu pomuožiijcjo, zelema cesta še tako daljša in raz pn ¡s lira, ima seno tuko majhno ecuo, da se nikakor ne izplača, ga pu omenjenih putih sem ter ije prevniat». Zalo tmJi sena, slame, gnoja in enakih reči po železnici ae prc pel ju jejo, če daljava več od 100 milj preseže. Naj eenejše iu naj ziožniše se po vodi iz kraja v kroj p išilja, na pr. no reki iu sicer po vodi duli; pMi vodi seno vo štiri, hi bili tudi pri nizki hrodniui potres ti še vedno prehudi. Kakor sc tedaj seno v svojem navadnem rahlem stanu težko v druge kraje prepeljati da, ravno tako lahko su «tla čeno »li prešano dalje spravi. Že davnej imate vlada francoska in angleška v navadi, da oh vojskah v tuji h deželah konjištvo, še cele tje čez morje, z domačim senom preskrbujete. Oh vojski v Morcji, AJgeriii in v Krimu seje neizrečeno veliko prcšancga Sina v barkah za armadami pošiljalo in v dobrem stanu na odločeni kraj pripeljalo, da so konji in mezgi imeli obilo in dobre krme. Le škoda, da sc kmetijski gospodarji te koristne navado sploh ne poprimejo, da hi ob čiisu potrebe obilnost sena po francoski in angleški šegi ptevažcruli v tiste kraje, kjer jim ga primanjkuje. (J suhih letinah bi posestniki iz takih travnikov, na ktere se da voda uapeljati in na kteri b vedno obilo sena nakosijo, vse seno, ki ga je prcobtlo zu rabo domačo, lahko v druge kraje, ker jim ga primanjkuje, prav drago spečali, ako tri stlačeno tje pošiljali. Ministerstvo francoskega vojaštvu je dalo nedavno maš i no napraviti, a ktero se seno tako spreša, da jc trdo kakor les. Po tem takem se da tudi po železnicah v velike daljave pošiljati jo ue prizadene v sprešanem stanu več stroškov kakor drugo blago. Stroški prešanja, obresti od denarja, ki se je za maši no dat, so le 1 frank (34 starih kraje.) za 200 funtov sprešnuega sena. Razun loga, se da sprešano seno lahko sem ter je po svetu piepelju je, ioia tudi še druga predi-1va, ki se ne smejo prezreti, Tako stlačeno seno ec ne more podi obiti, ne u mašiti, ne premočiti, ne populiti, ne pogubi semena in se nikdar slabega okusa ne navzamc. „li-* Veliki kromplrjevre. V Ceski jo neki gospodarski uradnik knjeza Liebten-steina tako velik krompir pridelal, da je krompirjevee četi rt šolnje visok vzrastel, na njem nahajajoči se krompir, pa je bil deliL-l kakor p o Učna steklenica in nek vagal više ud jed-nega funta. Ta veliki krompir je bil ¡zrejen po nekem novem umetnem nnčinu krompir rediti, kteri se jc ua lioje-zovem posestva prvikrat poskusil iu teduj tudi potrdil, Jabellio ua trti Na vrtu Davida Mooroa v Eioksintouti v Vngimji jo letos izrastlo prvo lepo jabelko ua trti: na eni strani jabelka se je videl grozdni cm* Misli se, da se je ta čudna prikazen naredila tako, da je pal iabelčir. cvet pO naktjučbi v grozdni cvet in po tem ž ujmi skupaj rastel. \avodi L iiarodneiiiii gospodarstvu, (Dalje.) IV. del« O bankah. 39, Osnova pa jc sledeča: ko se ima vslauoviti banka z kapitalom n. p. en milijon goldinarjev posoditi, se ta vsoti na razdeli n. p, v 10.000 razdelov po luo goldinarjev; kdor si koli, vzemc potem teh 100 gld. razdelkov ali delnic -akcij — (sbaresj kolikor mu drago. t. j. kolikor ima deuara in ga na ta način v barant želi, postane tim delničar — akcionarj — (share bolder). Ko so se vse delnice poprodale in so delničarji svoj denar vložili, se je priredilo en milijon denura zn posojivanje, komurkol, kisi želi in je sposoben si od tega denara izposoditi. Ob določenih obrokih so razmerno ohrestini dobiček porazdeliva med delničarje (share-bolder). Porazdeljeni dobiček se imenuje „rascdeljninn" ali „di-videnda"; delnico ali akcije činijo tukaj gmoto ali vložbino (stoek). Ako kdo želi izvzeti tega d en ara, ki ga je tako v banko založil najde koga, ki mu odkupi jegove delnice — akcije — ali stoek iu s tim postane ta delničar — ak-cijouar — stoek — bolder); ta vloži v družno zalogo ali fond kolikor oni iivzeute. Takšno medsobno prenašanje alt ha-rant z vložbino (stoekom) se čini vsak dan, kder so banke; nuj znameriitije mesto pa je za taksen barant Londonska Stoek — Kseebauge. 40. Mislimo si zdaj, da imamo po gori omenjonem načinu vstanovljeno banko: nekdo si želi izposoditi 1000 gld.; banka bi mu dala 10'O gld, ali v kovini (zlatem iu sreber-nem denarja) ali v svojih notah (bankovcih) kteri papir se vsafc čas zahtevajo popolnoma kovino zamuniti more. Ako so Imnkine notepovsodi jodnako veljavne se za zlat., in srebro zainenivati morejo, bi mnogim, če že he vsakemu, z a volj lohkoic, prostora iu obče priložnosti ljubše bile nego kovina. Po takem pa bi banka v kratkem spravila v kroženje toliko papirja, kolikor ima v svoji zalogi zlata in srebra, t. j. na mesto zlatega in sreberuega denarja krožil bi papir. tl>nlje prilioilajič.J * --»-«j»-■ Igtič pri županu. Iglič \ntopi e aobo). Dober dan, slavno srenjsko pred' stojmštvo. Zupan. Scrvus Ighč. Kaj prinesete novega. Iglič. Celo nič posebnega. Delegacijo so Iti. novembra v Pesti skupaj stopile. Župan. Kako pa je to, da v Pesti, meseca januarja in februarja so na Dunaju skupaj bile, Iglič, Zdaj pa so v Pešti in drugo leto dojdejo spet na Dunaju skupaj. Župan. To je zastran za — za — Iglič. Ne morete prave besede najti. Župan. Tako je. Kako sc že pa pravi, če imata dva samo jeden phijšč in vsak bi si ga rad ogrnolY iglič. To se pravi nadloga. Ž n p a u. Tega jaz no mislim. Iglič. Ue imata dva samo jeden plajšč in če še jc ta celo raztrgan, je vsikdai nadloga. Zupaifc Kako se pravi o dveh, ki bi drug drugega rad odrinol ? Iglič. Da sta soljubaika. Župan. Saj j tii ne govorim o ljubezni tenioč o politiki. Iglič, Tndi v politiki so nahajajo soljubniki. Župan. Jaz pa še nisem nikdar eni, ,,Iiistuark in Napoleon sta soljubuika". — Iglič. Tu se navadno pravi, da sta r i vala. Župan- To besedo sem hotel povedati. Iglič, liivala se pravita ona, ki se potegujeta za prednost.^— Ž u p a n. Soljulmika pa hočeta drug drugega odrinoti. Da sc delegacije menjavajo med Dunajem in Pešto se stori zastran r i v a i s t v a. Iglič. Da, In da ne bi nobena pred drugo imela prednosti.^ Župan. In to izvira iz dttaliz,m a. Iglič. Tako je. Župan. Dualizem bi tedaj bil to, da noben pred drugim ne bi imel prednosti, l glič. Tako pravijo, ali — (Urša županovo dekla nattopi.) Župan (jezno). Kaj hočeš tukaj ? Urša. Hotela sem vas vprašati, kaj bomo daoas kuhali ? Ž n p a o. Zakaj pa mene vprašaš! Urša. Koga pa bi dragega vprašala, saj hote vi jedli. Iglič. Urša ima celo prav. Zupan. Kuhaj, kar hočeš. I' r š a. Jaz bi rada svinjetiuo jedla. Župan. Kuhaj jo. Urša. Nimamo več svinjetine. Iglič (se smeje). To pa je res prav smešno. Urša. Jaz hi rada kuhala turšične žgsnke. Župan. Skuhaj je. Urša. Tur&ične moke tudi nimamo pri hjši. Župan (vstaiM zlo jezna). Kaj me hočeš za norca imeti. — Iglič. To celo ne. Urša ima samo to napako, da bi to rada imela, kar nima. Urša. 0 je, kašo moramo hraniti za postne dni. Župan. Te pa skuhaj zelja. sc v eni deželi nikdar poravnati ne morfij ker se ¡i ene dežele v drugo lahko, posebno če je dalje, pošiljati nc more, Naj ao Cflite še tako z bolj š njej o in pomuožiijcjo, zelezna cesta šc tako daljša in razprostira, lina seno tako majhno ceno, da se nikakor nc izplača, ga po omenjenih puiib sem ter tje prevažati, Zalo tudi sena, slame, gnoja in enakih reči po železnici ne pre pel ju jejo, če daljava več od 100 milj preseže. Naj eenejše iu naj zložtiiše se po vodi iz kraja v kraj p išilja, na pr. po reki iu sicer po vodi duli; pMi vodi seno voziti, bi bili tudi pri nizki brodniui potrošfci šc vedno prehudi. Kakor sc tedaj seno v svojem navadnem rahlem stanu težko v druge kraje prepeljati da, ravno tako lahko se «tla čcuo »li prešano dalje spravi. Že davnej iun>te vlada francoska in angleška v navadi, da ob vojskah v tujih deželah konji&tvo, šc cele tje t ez morje, z domačim senom preskrbujete. Ob vojski v Slor n p a n. Te pa zastran mene kuhaj stare ž r c b l j e, I g I i i smeje). Župan, tega Urši ae smete dvakrat povedati, drugače bi vaio res žrcblje skuhala. Urša. Ce bi le mehki postali. Tako je vsakdan, kar jaz hočem, Lega nočejo g. župan, in kar g. župan hočejo, tega nočem jaz. Iglič. Temu sc lahko v okoin pride. Ž u p a u. Kako neki. IgliČ. Morata tudi napraviti d a a I i i e m. Danas naj kuha Uria po svoji volji, jutro pa po vaši. U r š u- To ue bi bilo po norcu. Župan (iaaao). Denar pa veudar jaz moram dati. Iglič. To tudi spada k dualizmu, da mora eden globe jc v žep segnoti, kakor drugi. Urša, Meni pa je nekaj celo drugega došlo na misel. Župan faotft" z rokama). Za iioga, zdaj je Urši tudi nekaj na misel doSl", no to bo kaj lepega. Urša. Jaz mislim, če bi skupaj djala. ž up a n. Tega pa ue zatopim, Urša (razlagajo). G. župan Id dnu as hoteli z e l j e jaz pa repo, da se vsakemu po volji skulia, bom zelje iu repo skupaj i' jednem loncu kuhala. (Ž u p a n glada Uršo prae debelo, I g l i č pa »e «a glas smeje.) Iglič. To je centralizem v celo sirovi podobi. Urša. Če bi g. župan hoteli jesti ajdinsko kašo, jaz pa fižol, skuham skupaj H če t. Župan, Se vc, da bi se jaz tedaj kašo še le moral izbirati, kci' fižola nočem. Urša. Jaz rada jem sir ua pogačah, župan pa jabelka. Župan (ji negite o besedo). Toda j lmče£ sir iu jabelka na pogače deti Î lglič. Jaz pa rad jem zeljo na pogačah, če tedaj mene k obedu pozo veta, mora Urša, sir, jabelka in zelje na jiogače deti. Urša. Če bi se moralo vsakemu po volji kuhati, bi morala dvajseti jedi na mizo prinesti. Iglič. Urša trna prav iu to hi bil federalizem. — Župau. Da, to bi bil federalizem kakor si ga morebiti vi tu dualisti mislijo; jaz pa rečem tako. Če kdo več ljudi k obedu vabi, mora kuhati take jedi, kakoršne vsi,ali veči del povabljenih uaj rajši jc, iu tako si jaz mislim federalizem. Če pa bi na primer 5J0 ljudi denar skupaj dalo in bi vam reklo, da pri p ravi te za vso skupaj pojedino, še bi morali ti m več ua to gledati, da bi skuhali take jedi, ktere vsi radi jedo, to bi po mijcm bilo tod era lističa o, če pa hi vi tedaj pripravili samo dve jedi, postavim za vas š p c ho v e k n e-delne, ker je naj rajše jeste, r.a vašega prijatelja pa g u-Ijaš in prav obilno paprike v njem, ker on to naj rajše je, to bi bilo do ali stično in s tem drugi, ki so ravno tako svoj denar po razmeri prinesli, kakor vidva, gotovo ne bi mogli zadovoljui hiti — (k Urši) Urša, skuhaj danas kue-delne in mlečni hren. Urša. Jaz rajša jem hreu z očetom, lglič. Vlji malo očeta v mleko iu bosta imela vsak svojo ljubljeno jed. C rs n. Se potrebujem očeta, laliko vzemern kiselega mleka. — Iglifi (m smeje). To pa ho res kaj prav novega, hren v kiselem mleku kuhan. Župan. Ostani pri tem, kar sem rekel in če Urša noče jesti mlečnega hrena, uaj ga pusti. Iglič. Tako je, to je a bsol nt i z em, Urša. Prej, ko bi mlečui hren jedla, bom rajši gla-dovala- lglič. To je pasivni upor. Urša. Jaz si skrivoma napravim hren s očetom. Iglič, To je zarota, velika izdaja. Župan. Jaz bom dobro pazil in ocet skril, lglič. To je začasno vstavljenje osnovnih postav, obsedni stan. Župan. In če to vse ue bi zadostovalo, bom še drugače ,pokazal, kdo je gospod pri hiši, lglič. To je vojaška sodba. (Urša odide mrmraje.) Zupan. Ta ženska ima vendar pesebue muhe v glavi kaj drugega Se nisem opazil. Iglič. Verjetnem, verjetnem, drugda Vi vsikdar rečete da! kedar kaj hoče. — Ko nol ima vse svoje vzroke, Zupan (mah smeje). Zdaj pa glejte, da skoraj odidete. — Iglič. Z Bogom. Dober tek k hrenu ua kiselem. m l o k ti kuhanem. (Odide.) MazaČi. Naj povem „Sluv. Gospodarju*1 kaj naši inazači zuajo. Imela je v nekem kraju krava vreči; ko se pa mlado tele ue prikaže, gre kmet pomoči iskat. Ima blizo soseda, kteri slovi, da si pri porodu dobro ume. Gre po njega. Ta se kmalu k svojemu poslu pripravi, pa se prepriča, da je mlado v uapaf ui legi iu da so spolovila za porod preozka. Misli si: zdaj vidim, da z lep.i ne pojde, trebalo bo sile. — Dobf še pet poinagačev, zi**adi v mladiča ostni kavelj, ua kterega je bila precej debela vrv navezana. Zučuo vsili šest dobro močno vleči, —■ le vlečejo iu ua zadnje vendar potegnejo iz starke — prazen kavelj. Mladega so strgali 1 Nasledek tega ravnanja je bil, da je krava čez nektero ure potem pogiuola. Š.e eno ne kmalu slišano. Imel je kmet lepeg a mladega konja, veljal je nekaj čuj 100 ior-; pa zboli mu. Pošlje po konjederea in ko ta kmalu pride, namefia iu skuha uekukašno „meueštro^ zdravilo; pravi tla bn treba konja zaliti. Zakaj ne, če vi »a dobro spoinate misli kmet. Prienn ga zalivati, in kmalo je bil konj brez — jezika. Nevcm pa vendar, kteri ¡e bil tako neroden ali konje-dcrec ali kteri pomagačev, pa sajjojedno ali vem ali nevem; konj je bil brez jezika, koža jegova, konjederčeva, škoda pa kmttova. Grozovito mučenje živali! Bodo naši ljudje kedaj pa motni? —i — Dopis. Veliki« ueilelja, 16. listopada 1838. F. G. Nikdo, tudi naši naj veči nasprotniki ne morejo te resnice skriti niti tajiti, da «e je v napredek našega slov, naroda v kratkem času storil velik korak, ker duh naroda se veduo bolj iu bolj vzbuja, od dne do dne se holj svoje cene zaveda, iu kdo ima zato naj več zaslug V —Po pravici moramo reči: v prvi vrsti naši časniki ne vstrašljivi branitelji slov. naroda, kterih vroduiki trpijo, kot krščanski manteruiki, za temi tabori in v obče naši rodoljubi. — Odkadar se nam dače zatiraj holj in bolj potunožavajo, jc nam Siva potreba, da si tudi dohodke '¿boljšamo, da pa znamo umno kmctovatl, moramo citati marljivo nase kmetijske knjige ia časnike, posebno je našim kmetom „Slov. Gospodar^ priporočati, iz njega se naučimo raznoterih stvari, kak rošni G nam je v sedaj nem čaati uaj bolj potrebno; posebno da se zholjša poljedol&tvo, živino-, viuo- in sadjereja, z eno besedo, da se podigne kmetijstvo, ktero jo prva podpora dežele. — Hvaležni moramo biti našim pisateljem iu drugim rodoljubom, kteri nam priskrbijo lepih podukov v kmetijstvu, v knjigah in v časnikih. Zraven tega tudi naši duhovni pastirji ue spijo, ker bo nam zdaj v kratkih letih priskrbeli toliko duhovne hrane, to jc knjig, da je veselje, — Kdcr bistra j c glava, I a žlahtno srce Tam sreča je prava, Po noči po dne! Med vsemi doidaj na svetlo danimi knjigami v duhovnem obziru pa nam „Gelzemanc ia Golgata" naj bolj do srca sega, in jo zatoni j vsem hrumnim dušam živo priporočamo, v zalogi so pri M. Gerberju v Ljubljani. K slednjemu še vi Veseljem naznanjam, da se je vOrmužu vstauovilu Čitalnica, ktere nam je živo treba, in želimo j: tudi naj boljši vspeh; pravila so se za potrdbo na si, na mestni« tTo odposlala, upamo, da bodo dovoljena. Politični ogled. Gosposka zbornica na Dunaju je potrdila hram-bovsko postavo brez preraembe, kakor jo jc predložila iboraiea poslancev. — Ni bilo dvomhe. — Zdaj še dojde ta postava v ogerski zbor, ker ho gotovo tudi potrjena. Urša. To ti spot moramo hrauiti, kcdar bomo imeli «vinjelino. ž ti p a n. Te pa zastran mono kuhaj stare ž r e b l j e, I g I i i sm&jt). Ž up a ti, tega Urši no smete dvakrat povedati, drugače bi vaiu res žrcblje skuhala. Urša. Ce bi le mehki postali. Tako je vsakdan, kar jaz hočem, tega nočejo g. župan, in kar g. župan hočejo, tega »očem jaz. Iglič. Temu se lahko v okom pride. Ž u [> a u. Kako neki. IgliČ. Morata tudi napraviti d u a i i z e m. Danas naj kuha Uria po svoji volji, jutro pa po vaši. U r š u- To ue bi bilo po norcu. Župan ('[Dano), Denar pa vendar jaz moram dati. Iglič. To tudi spada k dualizmu, da mora eden globe jc v žep seguoti, kakor drugi. Urša. Meni pa je nekaj celo drugega došlo na misel. Župan faotft" z rokama). Za Boga, zdaj je LTrši tudi nekaj na misel došbi, no to bo kaj lepega. Urša. Ju/, mislim, če bi skupaj djala. Ž n |t u n. Tega pa ne zatopim, Urša (raxlagajt). G. župan bi d an as hoteli z e l j e jaz pa repo, da se vsakemu po volji skuh a, bom zelje iu repo skupaj v jednem loncu kuhala. (Ž u p a ti glada Uršo prae debelo, I g l i c pa se «a glas smejti.) Iglič. To je centralizem v celo sirovi podobi. Urša. Če bi g. župan hoteli jesti ajdinsko kašo, jaz pa fižol, skuham skupaj ri če t. Župan. Se ve, da bi se jaz tedaj kašo še le moral izbirati, ker fižola nočem. Urša. Jaz rada jem sir ua pogačah, župan pa jabolka. Župan (ji negite o besedo). Toda j hočeš sir iu jabelka na pogače deti Î Iglič. Jaz pa rad jem zeljo na pogačah, čc tedaj mene k obedu pozo veta, mora Urša, sir, jabelka in zelje na pogače deti. Ur sa. Ce bi se moralo vsakemu po volji kuhati, bi morala dvajseti jedi na mizo prinesti. Iglič. Urša trna prav in to bi bil federalizem. — Zupan, Da, to bi bil federalizem kakor si ga morebiti vi iu dualisti mislijo; jaz pa rečem tako. Ce kdo več ljudi k obedu vabi, mora kuhati take jedi, kakoršne vsi,ali veči del povabljenih naj rajši jc, iu tako si jaz mislim federalizem. Če pa bi na primer 5J0 ljudi denar skupaj dalo in bi vam reklo, da pri p ravi te za vso skupaj pojedino, še hi morali ti m več na to gledati, da bi skuhal) take jedi, ktero vsi radi jedo, to bi po mi>jcm bilo t cd era lističu o, če pa bi vi ie-daj pripravili samo dve jedi, postavim za vas š p c bo v c k n e-delne, ker je naj rajše jeste, za vašega prijatelja pa g u-Ijaš iu prav obilno paprike v njem, ker on to naj rajše je, to ht bilo du ali stično in s tem drugi, ki so ravno tako svoj denar po razmeri prinesli, kakor vidva, gotovo ne bi mogli zadovoljni biti — (k Urši) Urša, skuhaj danas kue-delnc in mlečni hren. Urša. Jaz rajša jem hren z očetom. Iglič. Vlji malo očeta v mleko iu bosta imela vsak svojo ljubljeno jed. C rs n. Se potrebujem očeta, lahko vzemem kiselega mleka. — Iglifi (se. sme/a). To pa bo res kaj prav novega, hren v kiselem mleku kuhan. Zupan. Ostani pri tem, kar sem rekel in če Urša noče jesti mlečnega hrena, naj ga pusti. Iglič- Tako je, to je a bsol nt i z em, O r i a. Prej, ko bi mlečni hren jedla, bom rajši gla-dovala. Iglič. To je pasivni upor. Urša. Jaz si skrivoma napravim hren s očetom. Iglič. To je zarota, velika izdaja. Župan. Jaz bom dobro pazil io ocet skril. iglič. To je začasno vstavljenje osnovnih postav, obsedni stan. Župan. Iu če to vse ne bi zadostovalo, bom se drugače ,pokazal, kdo je gospod pri hiši. Iglič. To je vojaška sodba. (Urša odide mrmraje.) Zupan. Ta ženska ima vendar posebne muhe v glavi kaj drugega še nisem opazil. Iglič. Verjetnem, verjemem, drugda Vi vsikdar rečete da! kedar kaj hoče. — Ko no I Ima vse svoje vzroke, Zupan (malo maje). Zdaj pa glejte, da skoraj odidete. — Iglič. Z liugorn. Dober tek k hrenu ua kiselem. m l o k ti kuhanem. (Odide.) MazaČi. Naj povem pSlov. Gospodarju'1 kaj naši inazači zuajo. Imela je v nekem kraju krava vreči; ko se pa mlado tele ne prikaže, gre kmet pomoči iskat. Ima blizu soseda, kterj slovi, da si pri porodu dobro ume. Gre po njega. Ta se kmalu k svojemu poslu pripravi, pa se prepriča, da je mlado v napačni legi iu da so spolovila za porod preozka. Misli si: zdaj vidim, da z lep.i ne pojde, trebalo bo sile. — Dobf še pet pomagačov, zi**udi v mladiča ostni kavelj, na kterega jc bila precej debela vrv navezana. Začno vsili šesf dobro močno vleči, —■ le vlečejo in na zadnje vendar potegnejo iz starke — prazen kavelj. Mladega so strgali l Nasledek tega ravnanja je bil, da je krava čez nektero uro potem pogiuola. Š.e c n o ne kmalu slišano. Imel je kmet lepega mladega konja, veljal je nekaj čuz 100 ior-; pa zboli mm Pošlje po konjcderca in ko ta kmalu pride, tiamcša iu skuha uekakašno „meueštro^ zdravilo; pravi da ho treba konja zaliti. Zakaj ne, čo vi za dobro spoznate misli kmet. Prično ga zalivati, in kiualo je bil konj brez — jezika. Nevcm pa vendar, kteri ¡e bil tako neroden ali konje-dcrec ali kteri pomagačov, pa sajjejedno ali vem ali nevem; konj je bil brez jezika, koža jegova, konjederčeva, škoda pa kmetova. Grozovito mučenje živali J Bodo naši ijudje kedaj pa motni? —i — Dopis. Veliki« nedelja, 16. listopada 1838. F. G. Ni kdo, tudi naši naj veči nasprotniki ne morejo te resnice skrili niti tajiti, da «e je v napredek našega slov, naroda v kratkem času storil velik korak, ker duh naroda se vedno bolj iu bolj vzbuja, od dne do dne se holj svoje cene zaveda, in kdo ima zato uaj več zaslug V —Po pravici moramo reči: v prvi vrsli naši časniki nc vprašljivi branitelji slov- naroda, kterib vroduiki trpijo, kot krščanski manteruiki, za temi tabori in v občo naši rodoljubi. — Odkadar se nam dače zrni raj bolj in bo i j pomnožavajo, je nam Siva potreba, da si tudi dohodke '¿boljšamo, da pa znamo umno kmetovati, moramo citati marljivo nase kmetijske knjigo in časnike, posebno je našim kmetom „Slov. Gospodar^ priporočati, iz njega se naučimo raznoteri 11 stvari, kak ročnih nam je v sedaj nem eaau naj bolj potrebno; posebno da se zboljša poljedolstvo, živino-, viuo- in sadjereja, z eno besedo, da se podigne kmetijstvo, ktero jo prva podpora dežele. — Hvaležni moramo biti nagim pisateljem in drugim rodoljubom, kteri nam priskrbijo lepih podukov v kmetijstvu, v knjigah in v časnikih. Zraven tega tudi naši duhovni pastirji ne spijo, ker so nam zdaj v kratkih letih priskrbeli toliko duhovno hrane, to jc knjig, da je veselje, — Kdcr bistra j c glava, I a žlahtno srce Tam sreča je prava, Po noči po dne 1 Med vsemi dozdaj na svetlo danimi knjigami v duhovnem obziru pa nam „Getzemanc in Golgata" naj bolj do srca sega, in jo zatoraj vsem bruurnim dušam živo priporočamo, v zalogi so pri M. Gerbcrju v Ljubljani. K slednjemu še z Veseljem naznanjam, da se je vOrmužu vstane vila Čitalnica, ktcrc nam jo živo treba, in želimo j: tudi naj boljši vspeh; pravila so sc v.a potrdbo na si. na mestni» tT o odposlala, upamo, da bodo dovoljena. Politični ugled. Gosposka zbornica na Dunaju je potrdila hram-bovsko postavo brez preraembe, kakor jo je predložila zbornica poslancev. — Ni bito dvombe. — Zdaj še dojde ta postava v ogerski zbor, ker bo gotovo tudi potrjena. Urša. To ti spot moramo hrauiti, kedar bomo imeli «vinjelino. Ž u p a n. Te pa zastran meuc kuhaj stare ž r e b l j e. Iglič #m?ji). Župan, tega Urši do smete dvakrat povedati, drugače bi vam res žrcblje skuhala. Urša. Ce bi le mehki postali. Tako je vsakdan, kar jaz hočem, Lega nočejo g. župan, in kar g. župan hočejo, tega nočem jaz. Iglič. Temu sc lahko v okoin pride. Ž u [> a u. Kako neki. IgliČ. Morata tudi napraviti d u a t i z e m. Danas naj knbn Uria po svoji volji, jutro pa po vaši. U r š u. To ue hi bilo po norcu. Župan (jnano). Denar pa vendar jaz moram dati. Iglič. To tudi spada k duaiizmu, da mora eden globe je v žep segnoti, kakor drugi. Urša, Meni pa je nekaj eelo drugega došlo na misel. Župan faotft" z rokama). Za Iloga, zdaj je Urši tudi nekaj na misel došh>, uo to bo kaj lepega. Urša. Jaz mislim, če bi skupaj djala. Ž u p u n. Tega pa ne zatopim, Urša (raxlagajt). G. župan bi d an as hoteli z e l j e jaz pa repo, da se vsakemu po volji skuli a, bom zelje iu repo skupaj v jednem loncu kuhala. (Ž u p a n glada Uršo prae debelo, I g l i c pa »e «a glas smejti.) Iglič. To je centralizem v celo sirovi podobi. Urša. Če bi g. župan hoteli jesti ajdinsko kašo, jaz pa fižol, skuham skupaj ričei. Župan, Se ve, da bi se jaz tedaj kašo še le moral izbirati, ker fižola nočem. Urša. Jaz rada jem sir ua pogačah, župan pa jabelka. Župan (ji segite o besedo). Tedaj hoče£ sir iu jabelka na pogače deti Î Iglič. Jaz pa rad jem zeljo na pogačah, čc tedaj mene k obedu pozo veta, mora Urša, sir, jabelka in zelje na pogače deti. Urša. Če bi se moralo vsakemu po volji kuhati, hi morala dvajseti jedi na mizo prinesti. Iglič. Urša trna prav in to bi hil federalizem. — Župan. Da, to bi bil federalizem kakor si ga morebiti vi tu dualisti mislijo; jaz pa rečem tako. Če kdo več ljudi k obedu vabi, mora kuhati take jedi, kakoršne vsi, al i več! del povabljenih naj rajši jc, iu tako si jaz mislim federalizem. Če pa bi na primer 5J0 ljudi denar skupaj dalo in bi vam reklo, da pri p ravi te za vso skupaj pojedino, še bi morali tim več ua to gledati, da hi skuhali take jedi, ktere vsi radi jede, to bi po miijcm bilo tederalialieno, če pa bi vi tedaj pripravili samo dve jedi, postavim za vas š p c ho v e k n e-delne, ker je naj rajše jeste, za vašega prijatelja pa g u-I j as iu prav obilno paprike v njeni, ker on to naj rajše je, to bi hilo du ali stično in s tem drugi, ki so ravno tako svoj denar po razmeri prinesli, kakor vidva, gotovo nc hi mogli zadovoljni hiti — (k Urši) Urša, skuhaj danas kue-delne in mlečni hren. Urša. Jaz rajša jem hreu z očetom. Iglič. Vlji malo očeta v mleko iu bosta imela vsak svojo ljubljeno jed. C rs n. Se |>otrebujem očeta, lahko nemem kiselega mleka. — Iglifi (se. sme/a). To pa ho res kaj prav novega, hren v kiselem mleku kuhan. Župan. Ostani pri tem, kar sem rekel in če Urša noče jesti mlečnega hrena, naj ga pusti. Iglič- Tako je, to je a bsol nt i z em, Urša. Prej, ko bi mlečni hren jedla, bom rajši gla-dovala. Iglič. To je pasivni upor. Urša. Jaz si skrivoma napravim hren s očetom. Iglič, To je zarota, velika izdaja. Župan. Jaz bom dobro pazil in ocet skril. iglič. To je začasno vstavljenje osnovnih postav, obsedni stan. Župan. Iu če to vse ue bi zadostovalo, bom še drugače ,pokazal, kdo je gospod pri hiši. Iglič. To je vojaška sodba. (Urša odide mrmraje.) Zupan. Ta ženska ima veudar posebne muhe v glavi kaj drugega še nisem opazil. Iglič. Verjetnem, ver jemo m, drugda Vi vstkdar rečete da! kedar kaj hoče. — Kg nol ima vse svoje vzroke. Župan (malo maje). Zdaj pa glejte, da skoraj odidete. — Iglič. Z Bogom. Dober tek k hrenu ua kiselem. m l o k ti kuhanem. (Odide.) MazaČi. Naj povem „Slov. Gospodarju*1 kaj naši mazači zuajo. Imela je v nekem kraju krava vreči; ko se pa mlado tele ne prikaže, gre kmet pomoči iskat. Ima blizo soseda, kteri slovi, da si pri porodu dobro ume. Gre po njega. Ta se kmalu k svojemu poslu pripravi, pa se prepriča, da je mlado v uapaf ai legi tu da so spolovila i a porod preoika. Misli si: zdaj vidim, da z lep.i oe pojite, trcbnlo bo sile. — Dobf še pet pomagačev, i^mli v mladiča osmi kavelj, ua kterega jc bila precej debela vrv navezana. Začno vsili šest dobro močno vleči, —■ le vlečejo iu ua zadnje vendar potegnejo i/, starke — prazen kavelj. Mladega so strgali 1 Nasledek tega ravnanja je hil, da je krava čez nektere ure potem pogiuola. Š.e c n o ne k m a L p slišano. Imel je kmet lepega mladega konja, veljal je nekaj ¿42 100 ior-; pa zboli mm Pošlje po konjederea in ko ta kmalu pride, mnocša iu skuha nekakašno „meueštro^ zdravilo; pravi tla bo treba konja zaliti. Zakaj ne, če vi za dobro spoznate misli kmet. Prično ga zalivati, in kmalo je bil konj brez — jezika. Severu pa vendar, kteri ¡e bil tako neroden ali konje-dcrec ali kteri pomagačev, pa sajjojedno ali vem ali uevein; konj je hil brez jezika, koža jegova, konjederčeva, škoda pa kmetova. Grozovito mučenje živali J Bodo naši ljudje kedaj pa motni? —i — Dopis. Veliki« uedelja, 16. listopada 1838. F. G. Ntkdo, tudi naši naj veči nasprotniki ne morejo te resnice skrili niti tajiti, da so je v napredek našega slov, naroda v kratkem času storil velik korak, ker duh naroda se veduo bolj iu bolj vzbuja, od dne do dne se holj svoje cene zaveda, iu kdo ima zato uaj več zaslug V —Po pravici moramo reči: v prvi vrsti naši časniki ne vstrašljivi branitelji slov. naroda, kterib vroduiki trpijo, kot krleanski manterniki, za temi tabori in v obče naši rodoljubi. — Odkadar se nam dače z m i raj holj in holj pouinožavajo, jc nam Siva potreba, da si tudi dohodke '¿boljšamo, da pa znamo umno kmetovati, moramo citati marljivo nase kmetijske knjigo in časnike, posebno je našim kmetom „Slov. Gospodar^ priporočati, iz njega se naučimo raznoterih stvari, kak rošni h nam je v sedaj nem eaau uaj bolj potrebno; posebno da se zboljša poljedol&tvo, živino-, vino- in sadjereja, z eno besedo, da se podigne kmetijstvo, ktero jo prva podpora dežele. — Hvaležni moramo biti nagim pisateljem iu drugim rodoljubom, kteri nam priskrbijo lepih podukov v kmetijstvu, v knjigah in v časnikih. Zraven tega tudi naši duhovni pastirji ne spijo, ker bo onm zdaj v kratkih letih priskrbeli toliko duhovne hrane, to jc kujig, da je veselje, — Kdcr bistra j c glava, In žlahtno srce Tam sreča je prava, Po noči po dne! Med vsemi dozdaj na svetlo danimi knjigami v duhovnem obziru pa nam „Getzemanc iu Golgata" naj bolj do srca sega, in jo zatoraj vsem brumnim dušam živo priporočamo, v zalogi so pri M. Gerberju v Ljubljani. K slednjemu še z Veseljem naznanjam, da ae je vOrmužu vstane vila Čitalnica, ktere nam je živo treba, in želimo j: tudi naj boljši vspek; pravila so se v.a potrdbo na si. na mestni» tv o odposlala, tipamo, da bodo dovoljena. Politični ugled. Gosposka zbornica na Dunaju je potrdila hram-bovsko postavo brez premenihe, kakor jo jc predložila zbornica poslancev. — Ni bilo dvombe. — Zdaj še dojele ta postava v ogerski zbor, ker ho gotovo tudi potrjena. V c islaj ta n s k i h de lega e i j a h je baron Benst predloži) osnovne postave, po kterib se imajo v pokoj ¡¡(puščali državni poročniki, poslanci na tujili dvorih in drugi diplo* matični uradniki. Dr. Rcclibaner je uasvctoval naj bi se di-spozicionalui zakladi namesto tirjanih 550.000 gld, dovolilo samo a50.000 gld, On bi sicer po principu ne bil za to, da bi se kaj dov «lilo; vendar bo za to manjšo številko glasoval, ker Avstrija ima zvtinajne sovražnike. — Dalje jeReeh-baucr uasvetovai, naj bi se zarud prevelikih stroškov odpravila poslanstva na ttaksunskem, v Wttrtembergu in v Por-tugalu, in naj bi se nadomestila z ceuejemi opravnišlri. Pri glasovanju ne obvelja Rechbauerjev, temoč odborov ali oziroma vladin nasvet, Za popravo poslanske palače v Rimu se dovoli 20.000 gld. Ogerski minister Eiitvos je v zboru, ko se je posvetovalo o narodnostni postavi rekel takole: ^Trdi se, da je narodnostno vprašanje samo nastopek podpibovanja in umetne agitacije, Jaz mislim, da ne. Narodnostno vprašanje je samo veja velikega svobodnega gibanja v zdajuosti, ktero gibanje vodi do svobode in jednaknpravnosti vseb individualnosti iu ver. Le h ko je kazati na Švicarsko in Belgijo, ker so jednuke narodnostne razmere. Ali s tem se dela velika napska, Takih razmer med narodnosti mi, kakor so pri nas, tam danns ni, temoc so bde pred tisoč leti. Ne more se določiti, kuko bi se te razmere dan as razvile". — Ogerska postava o narodnostih pre ne bo dobila naj vi sega potrjenja. Pravi se, da je zarad stroškov za penzijo, ktere mini-sterstvo lirjn, nastal razdvoj med Deakovo sLranko, ki bi le vtegnol ministersko krizo za seboj poleguoli. Deak se zlo trndi, da bi stranke spet pomiril. Erdcljski listi javljajo k Romunske, daje tam d došlo pred kratkim 6000 pruskih delavcev in je bilo rečeno, da se potrebujejo pri državni železnici, bili so veudar brž vrineni v armado in posebno kot častniki in neki prav visoki. Zdi se, da se na Romunskem res nekaj prav važnega in kamere so padle. Prijel se je vendar predlog, da se naj izpolni občna želja in se vojaki naj pustijo na odpust, ko tuj dalje posebno ob času žetve. Slovenski Prijatelj vabi k naročbi zo prihodnje leto. Izhajal bode kakor dozdaj in donašal: J. Popolnoma izdelane pridige za vse nedelje in praznike celega leta. 2, Kratko pa dubro osnovane pridige za vse nedelje in praznike. 3. Pridige za druge erk vene priložnosti; post! pri novih mešah, porokah itd, 4, Keršttnske nauke od sv. sakramentov naprej. 5. Vse oglase o druibi sv. Mohora. 6. Prestave čč. gg. duhovnikov po vseh bIo venskih skoti j ah. Ker se jo „Slovenski Prijatelj" povečal za celo tiskano [>olo in tedaj prinaša tri pole tesno tiskane velja za celo cto 4 gld. 30 kr. Priporočbe dalje ni potrebno, če rečemo, da ga vreduje g. A, Einspieler v Celovcu. Drugega, decembra so napravili slovenski in hrvaški dijaki dunajskega vseučilišča o S. uri zvečer v spomin 09. rojstnega dneva slovenskega pesnika P run četa Prešerna slovesno besedo. Staro slovanski denar so našli v Bernu, ko so popravljali palačo Kan niče vo, V Velički na Poljskem, kder kameno sol kopajo, je prodrla votla v šalite, ktero z mirom več prihaj e, če se ravno vse moči napenjajo, da bi to zabrauile. pripravlja. Iz JU m a rom imenoval se piše, da bo sv. Ote pred 10 tiovib kardinalov. vaeobenim zbo- \o vitar. Državno vojaško ministerstvo je telégrafovalo pred krotkim v Gradec, da se mu nuj taki naznani, koliko se v ta-moSnem magazinn nahaja vojaške obleke iu če bi se nošena še mogla nosili v vojski. Ali je to morebiti znamenje mira ? V nedeljo, t. j. 22 t. m. je bila v Ljubljanski čitalnici beseda v namen, da se nabere nekoliko denarja, s kterim se naj kupi zimska obleka ubogim šolarjem. Beseda je sijajno dosegla dvojni namen, nabralo se je namreč za dober namen 223 gld. ill zabava jc bila prav izvrstna. Novi Avstrijski poročnik za Rim grot Tfauttnaunsdorf, je že odšel na svoje mesto. Iz Peste se čnjejo neki glasi, da se hoče vlada s Cehi spraviti. Ker je Hrvaška sprava z Ogri ze dognati», jšo tudi hrvaški poslanci prišli v ogerski zbor. V Ljubljani je čitalniško pevsko društvo pretekli teden napravilo veselo serenado g. dr. Janezu Bleiweisu k njegovemu godu. Pri zboru kmetijske družbe v Ljubljani je bilo više 100 udov zbranih. Predsedoval je dr, E. Cost a, ker g. Fidali Te rp i ne c se je odpovedal predsedništvu za volj starosti. Grof Potočki, minister kmetijstva, je bil imenovan za častnega uda. — V Lljnbljani si neki gospodje zlo prizadevajo, da bi se napravilo „Katoliku č i t a t i š č e". Iz K oii i g s war ta (v Ccski) se piše, daje tamo že pal sneg na sežen visoko, tuda zvirjadi, iti ne morejo nlkder najti brane, dojdejocelo do hiš, in da celo nični uevadnega gledati jerebice na strehah sedeti. Gospodarski kongres na Duuaju je pretresoval vprašanje-, ali je potrebno, dn se napravijo gospodarsko kamere, kakoršue imajo trgovci. Proti temu se je naj bolj upiral krajnski poslanec dr. Costa; podpirali pa so ga gornjo-avstrijaki, tirolski, vorarlberski in bukuvinski poslanci Slovstvo. „Novi svet" tako se mislovuje šal na igra, ktero j c kot izvirnik spisal Anton Jvlodič v Gorici. Igra je v vsakem obziru i ¡i vrstno izpeljana tako, da smo knjižico prebravši jo zadovoljni iz rok položili in jo vsem, ki kuj izvirnega in jc-dernatega na tem polju brali želijo, prav vroče priporočamo. Notrajni vrednosti se stavi dostojno na stran zvuuajna oprava iu ludi ceua je knjižici prihčua. Velja pri gosp. pisatelju 50 kr. „flervaP1 pod tem naslovom je prišel ravnokar na sviti o prvi vezek dolgo naznanjenega in mnogo za vi ranega časnika, ki ga vreduje dr. Mata k v Zagrebu. Zadržsj jc mnogovrsten iu naročnina mu iznaša m evuuajne naročnike 1 ga Id. 20 kr. Drugi vezek pride okoli 7. dec. t. I. „Mladika" prinaša na 14 polah male osmerke mnogo slovstvene t vari ne, I. dvajsot pesmi. II. „Mvetinova Metka" izvirna povesi. IU. „Zorin1* odlomek izvirnega še natiskanega romana. IV. „Ako bi človek vse videl tn vedel", llumorističuo-satiričen spisek. V, „Na Gorenjskem", baladn. VI. „Pomlad in jesen", sedem pesmi. VII. Popotne pesmi. VIII. „Izgubljeni sin", balada. IX. „Oresf, odlomek izvirno tragedije. Š. „Sosedov shr, izvirna povest. Tržna cona pretekli teden. PSenice vncflii (¿reven luO . Rži , .... Jsčtntun „ .... Ovsa „ .... Toriice tkumzel vngnn Ajda » , . . Prosa „ Krompirja „ Govedine funt , Tdetiue „ , Svinje lili e čratve lun t Drv 30" trdih seionj lEIdtor) " 'i..." * „ 315" mehkih „ , ■I t®" , Mh ■ i» ■ Ogleija ii trdota Icaa vng&n „ „ mehkega „ „ . . Sena cont .... Slamo ccnt v i op k h „ „ ia fiteljo Slanine (ipeta) cent Jajec, pet ¿a OesaTski zlat velja 5 A. 57 kr, A/.iJo srebra 117—. Xarodilo drž. posojilo 01.2o 4 h E 3 £ s P--S > — i.-S 5» jf * S a. k. fl.i k. d.|k. a.ik. 4 TO 4 1)0 4 80 s ao a -1' 3 — S|20 — •2 _ J SO. 1 70 8 10 3 00 2 70 tm ■A DU 3 _ 2 70 JS 3 — •2 SO 2 •8 1 j 1:20 1 — C — 30 — 24 — a _ 2ÍI iti S3 _ 38 ae — 2S 11 60 0 — 10 i — _ _ _ Q — V _ e EO ti 3 SO _ „i _ _ 1 SO — 4 S _ eo £-r _ ■ji. S5 — 70 1 - 85 j _ 1 _! _ 70 — 00 — — 00 — 70 « -A 40 _ 39 — — 10. 12 10 a. v. Loterij ne §reike. V Trstu 25. novembra 1868: 3H 4 SO Prihodnjo srečkanjo ja 0. decembra 1&6B. V c isl a j ta n s k i h de lega ci j ah je baron Beust predloži) osnovne postave, po kterib se imajo v pokoj izpoščali državni poročniki, poslanci na tujih dvorih iti drugi diplo* matični nradniki. Dr. Reolibaner je nasvctoval naj bi se di-spozicionalui zakladi namesto tirjanih a50.000 gld, dovolilo samo a50.000 gld, On bi sicer po principu ne bil za to, da hi se kaj do> oliio; vendar bo za to manjšo številko glasoval, ker Avstrija ima zvunajne sovražnike. — Dalje jeReeh-baucr nasvctoval, naj bi se zamd prevelikih stroškov odpravila poslanstva na Saksunskcm, v \Vltrtemhcigu in v Por-tngalu, in naj bi se nadomestila z ccuejemi opravništvi. Pri glasovanju ne obvelja Rechbauerjev, temne odborov ali oziroma v Ud in nasvet, Za popravo poslanske palače v Rimu se dovoli 20.000 gld. Ogcrski minister Eutvos je v zboru, ko se je posvetovalo o Bar odnos to i postavi rekel takole: ^Trdi se, da je narodnostno vprašanje samo nastopek podpihovanja in umetne agitacije, Jaz mislim, da no. Narodnostno vprašanje je samo veja velikega svobodnega gibanja v zdajuosli, kiero gibanje vodi do svobode in jednakopravnosti vseh individualnosti in ver. Le h ko je kazati na Švicarsko in Belgijo, ker so jednake narodnostne razmere. Ali s tem se dela velika napaka, Takih razmer med narodnosti mi, kakor so pri nas, tam danas ni, temne so bde pred tisoč leti. Ne more se določiti, kuko hi se te razmere danas razvile". — Ogerska postava o narodnostih pre ne bo dobila naj vi sega potrjenja. Pravi se, da je zarad stroškov za penzijo, ktere miui-sterstvo lirjn, nastal razdvoj med Deakovo sLranko, ki bi le vtegnol miuistetoko krizo za seboj poleguoti. Dcak se zlo trudi, da bi stranke spet pomiril. Erdeljski listi javljajo k Romunske, dajo tam o došlo pred kratkim 6000 pruskih delavcev in je bilo rečeno, da se potrebujejo pri državni železnici, bili so veodar brž vrineni v armado in posebuo kot častniki in neki prav visoki. Zdi se, da se na Romunskem res nekaj prav važnega in kamere so padle. Prijel se je vendar predlog, da se naj izpolni občna želja in se vojaki naj pustijo na odpust, ko naj dalje posebno ob času žetve. Slovenski Prijatelj vab j k naročbi za prihodnje leto. Izhajal bode kakor dozdaj in donašal: J. Popolnoma izdelano pridige za vse nedelje in praznike celega letu. Kratko pa duhro osnovane pridige za vse nedelje in praznike. 3. Pridige za druge erk vene priložnosti; post! pri novih mešah, porokah itd, 4. Kerš&nske nauke od sv. sakramentov uaprej. o. Vse oglase o družbi sv. Mohora. 6. Prestave čč. gg. duhovnikov po vseh bIovenskih škofijah. Ker se jo „Slovenski Prijatelj" po večal za celo tiskano [>olo in tedaj prinaša tri pole tesuo tiskane velja za celo eto 4 gld. 30 kr. Priporočbe daljo ni potrebno, če rečemo, da ga vreduje g. A, Einspieler v Celovcu. Drugega decembra so napravili slovenski in hrvaški dijaki dunajskega vseučilišča o S. uri zvečer v spomin 09. rojstnega dneva slovenskega pesnika P run četa Prešerna slovesno besedo. Staro slovanski denar so našli v Bernn, ko so popravljali palačo Kanničevo. V Velički mi Poljskem, kder kameno sol kopajo, je prodrla voda v šalite, ktero z odrom več prihaj e, če se ravno vse moči napenjajo, da bi to »abranile. pripravlja. Iz JUm a rom imenoval se piše, da bo sv. Oče pred 10 tiovib kardinalov. vseobčnim zbo- \o vitar. Državno vojaško ministerstvo je telegrafavalo pred kratkim v Gradec, da se mu naj taki naznani, koliko se v ta-moSnem magazinn nahaja vojaške obleke in če bi se nošena še mogla nosili v vojski. Ali je to morebiti znamenje miru ? V nedeljo, t. j. 22 t. m. je bila v Ljubljanski čitalnici beseda F namen, da se nabere nekoliko denarja, s kteritu ae naj kupi zimska obleka ubogim šolarjem. Beseda je sijajno dosegla dvojni namen, nabralo se je namreč za dober namen 223 gld. iti zabava jc bila prav izvrstna. Novi Avstrijski poročnik za Rim groi Tfautmannsdorf, je že odšel na svoje mesto. Iz Peste se čnjejo neki glasi, da se hoče vlada s Cehi spraviti. Ker je Hrvaška sprava z Ogri že dog na na, so tudi hrvaški poslanci prišli v ogerski zbor. V Ljubljaui je čitaluiško pevsko društvo pretekli teden napravilo veselo serenado g. dr. Janezu Bleiweisu k njegovemu godu. Pri zboru kmetijsko družbe v Ljubljani je bilo vite 100 udov zbranih. Predsedoval je dr. E. Gosta, ker g. Fidali Te rp i ne c se je odpovedal predsedništvu za volj staroBli. Grof Potočki, minister kmetijstva, je bil imenovan za častnega uda. — V Lljuhljani si neki gospodje zlo prizadevajo, da bi se napravilo „Katoliku č i t a t i š č e". Iz K oii i g s war ta (v Ceski) se piše, daje tamo že pal sneg na sežen visoko, inda zvirjadi, ki ne morejo nikder najti hrane, dojdejocelo do hiš, in da celo nični nevadnega glodati jerebice na strehah sedeti. Gospodarski kongres na Dnu a j ti je prctreeoval vprašanjeali je potrebno, dn se napravijo gospodarsko kamere, kakoršue imajo trgovci. Proti temu se je naj bolj upiral krajnski poslanec dr. Costa; podpirali pa so ga gornjo-avstrijaki, tirolski, vorarlberski in bukuvinski poslanci Slovstvo. „Novi svet" tako se našlo vujo šal na igra, ktero j c kot izvirnik spisal Aatou Jviodič v Gorici. Igra je v vsakem obziru i ¡i vrstno izpeljana tako, da smo knjižico prebravši jo zadovoljni iz rok položili in jo vsem, ki kuj ž/.virnega in jc-dcrnntega na tem polju bruii želijo, prav vroče priporočamo. Notrajni vrednosti se stavi dostojno na atrau zvuuajua oprava in tudi ceua je knjižici prihčua. Velja pri gosp. pisatelj« oU kr. „flervaP1 pod tem naslovom je prišel ravnokar na svili o prvi vezek dolgo naznanjenega in mnogo za vi ranega časnika, ki ga vreduje dr. Matok v Zagrebu. Zadržaj je mnogovrsten in naročnina mu imaša za evunajne naročnike 1 ga Id. 20 kr. Drugi vosek pride okoli 7. dec. t. I. „Mladik a" prinaša na 14 polah male osmerke mnogo slovstvene t vari ne. I. dvajsot pesmi. II. „Svetinova Metka" izvirna povesi. III. „Zorin1* odlomek izvirnega še netiskauega romana. IV. „Ako bi človek vse videl in vedel", llumorističuo-satiričen spisek, V. „Na Gorenjskem", balada. VI. „Pomlad in jesen", sedem pesmi, VII. Popotne pesmi. VIH. „izgubljeni sin", balada. IX. „Orest", odlomek izvirno tragedije. Š. „Sosedov sin", izvirna povest. Tržna cona pretekli teden. PSenice vnce.ii (¿revenka) . Rži , .... Jsčtntun „ .... Ovsa „ .... Turiice ikuruzel vngnn Ajda » . . . Prosa Krompirja „ Govedine funt .... Tdetine „ , Sviujeliue čratve fant Drv 30" trdih seionj iEIdt»r) " 'i..." * „ 30" mehkih „ , ■ i t®" Ogleija ii trdota Icaa vng&n „ „ mehte^« „ „ . Senu oent .... Slamo ccnt v i op k h „ „ ia fiteljo Slanine (ipota) cent Jajtjc, pet /a OesaTski zlat velja 5 11. 57 kr. A/.iJo srebra 117—. Xarodno drž. posojilo 01.2o 4 h £ E 3 £ s P--S > — i.' S 5» jf * S a. k. it.! k. d.|t. 4 Tt) 4 1)0 4 80 s ao a -Oi 3 — S|20 — 2 _ leo; 1 70 8 to 3 00 2 70 tm ■2 DÜ 3 _ 2 70 JS 3 — •2 S0 2 •8 1 j 1:20 1 — C — 30 — 24 — a _ 2ÍI iti S3 .3 _ 38 ae — 2S 11 SU 0 — 10 i — _ _ _ Q — V _ e E0 ti 3 SO _ „i _ _ 1 SO — 4 S _ eo £-f _ S5 — 70 1 - 85 j _ 1 _! _ 70 — 00 — — OD — 70 « -A 40 _ 39 — — 10. 12 10 a. v. Loterij ne sročlie. V Trstu 2i>. novembra 1868: 3H 4 SO Prihodnjo srečkanjo ja 0. decembra 1&6B. V c islaj ta n s k i h de lega ci j ab je baron Beust predloži) osnovne postave, po kterib se imajo v pokoj izpuščali državni poročniki, poslanci na tujili dvorih iti drugi diplo* matični uradniki. Dr. Rcclibauer je uasvctoval naj bi se di-spozicionalui zakladi namesto tirjanib a50.000 gld, dovolilo samo a50.000 gld. On bi sicer po principa ne bil za to, da hi se kaj do* oliio; vendar bo za to manjšo številko glasoval, ker Avstrija ima zvttnajne sovražnike. — Dalje jeReeh-bauer uasvctoval, naj bi se zarud prevelikih stroškov odpravila poslanstva na Saksunskcm, v Wttrtembergu in v Por-tngalu, tu uaj bi se nadomestila z ccuejeuii opravništvi. Pri glasovanju ne obvelja Rechbauerjev, imnoč odborov ali oziroma vladin nasvet, Za popravo poslanske palače v Rimu se dovoli 20.000 gld. Ogerski minister Etftvoa je v zboru, ko se je posvetovalo o narodnostni postavi rekel takole: ^Trdi se, da je narodnostno vprašanje samo nastopek potlpibovanja in umetne agitacije, Jaz mislim, da no. Narodnostno vprašanje je samo veja velikega svobodnega gibanja v zdajuosli, kiero gibanje vodi do svobode in jednnknpravnosti vseh individualnosti in ver. Le h ko je kazati na Švicarsko in Belgijo, ker so jednake narodnostne razmere. Ali s tem se dola velika napska, Takih razmer med narodnosti mi, kakor so pri nas, tam danns ni, temoč so bde pred tisoč leti. Ne more se določiti, kako bi se te razmere dan as razvile". — Ogerska postava o narodnostih pre ne bo dobila naj vi šega potrjenja. Pravi se, da je zarad stroškov za penzijo, ktere miui-sterstvo litja, nastal razdvoj ined Deakovo sLranko, ki bi le vtegnol mmistersko krizo za seboj poleguoti. Dcak se zlo trudi, da bi stranke spet pomiril. Erdeljski listi javljajo k Romunske, daje farno došlo pred kratkim 6000 pruskih delavcev i a je bilo rečeno, tla se potrebujejo pri državni železnici, bili so veudar brž vrlneiiT v armado in posebno kot častniki in neki prav visoki. Zdi se, da se na Romunskem res nekaj prav važnega in kamere so padle. Prijel se je vendar predlog, da se naj izpolni občna želja in se vojaki naj pustijo na odpust, ko naj dalje posebno ob času žetve. Slovenski Prijatelj vabi k naročbi za prihodnje leto. Izhajal bode kakor dozdaj in donašal: J. Popolnoma izdelano pridige za vse nedelje in praznike celega letu. 2, Kratko pa dubro osnovane pridige za vse nedelje in praznike. 3. Pridige za druge erkveoe priložnosti ; posL pri novih mešah, porokah itd, 4, Keršttnske nauke od sv. sakrameniov uaprej. o. Vse oglase o družbi sv. Mohora. 6. Prestave čč. gg. duhovnikov po vseh bIovenskih škofij ab. Ker se jo „Slovenski Prijatelj" povečal za celo tiskano [>olo in tedaj prinaša tri pole tesuo tiskane velja za celo cto 4 gld. 30 kr. Priporočbe dalje ni potrebno, če rečemo, da ga vreduje g. A, Einspieler v Celovcu. Drugega, decembra so napravili slovenski in hrvaški dijaki dunajskega vseučilišča o S. uri zvečer v spomin 09. rojstnega dneva slovenskega pesnika P run četa Prešerna slovesno besedo. Staro slovanski denar so našli v Bernu, ko so popravljali palačo Kauničevo, V Velički na Poljskem, kder kameno aol kopajo, je prodrla votla v šalite, ktero z mirom več prihaj e, če se ravno vse moči napenjajo, da bi to z a bran i le. pripravlia. Iz Ri m a rom imenoval se piše, da ho sv. Oče pred 10 novia kardinalov. vseobčnim zbo- \o vitar. Državno vojaško ministerstvo je telegrafavalo pred krotkim v Gradec, da se mu naj taki uazuam, koliko se v- ta-moSnem magazinn nahaja vojaške obleke in če bi se nošena še mogla nosili v vojski. Ali je 10 morebiti znamenje mirti ? V nedeljo, t. j. 22 t. m. je bila v Ljubljanski čitalnici beseda v namen, da se nabere nekoliko denarja, s kterim se naj kupi zimska obleka ubogim šolarjem, Beseda je sijajno dosegla dvojni namen, nabralo se je namreč za dober namen 223 gld. in zabava je bila prav izvrstna. Novi Avstrijski poročnik za Rim groi Traultnaiinsdorf je že odšel na svoje mesto. Iz Peste se čnjejo neki glasi, da se hoče vlada s Cehi spraviti. Ker je Hrvaška sprava z Ogri že dog na na, jšo tudi hrvaški poslanci prišli v ogerski zbor. V Ljubljani je čitaluiško pevsko društvo pretekli teden napravilo veselo serenado g. dr. Janezu Bleiweisa k njegovemu godu. Pri zboru kmetijsko družbe v Ljubljani je bilo više 100 udov zbranih. Predsedoval je dr. E. Costa, ker g. Fidali Te rp i ne c se je od po veti al predsedništvu za volj staroBli. Grof Potočki, minister kmetijstva, je bil imenovan za častnega uda. — V Lljnbljani si neki gospodje zlo prizadevajo, da bi se napravilo „Katoliku č i t a I i š č e". Iz K oii Ig s war ta (v Ceski) se piše, daje tamo že pal sneg na sežen visoko, inda zvirjadi, Iti ne morejo nikder najti hrane, dojdejocelo do hiš, in da celo nični uevadnega gledati jerebice na strehah sedeti. Gospodarski kongres na Dnuaju je prctresoval vprašanje■„ ali je potrebno, dn se napravijo gospodarsko kamere, knkoršue imajo trgovci. Proti temu se je naj bolj upiral krajnski poslanec dr. Costa; podpirali pa so ga go rnjo-av atrijski, tirolski, vorarlberski in h uk o vin ski poslanci Slovstvo. „Novi svet" tako se našlo vtijo šal na igra, ktero je kot izvirnik spisa) Aatou Klodifi v Gorici. Igra je v vsakem obztru i ¡i vrstno izpeljana tako, da smo knjižico prebravši jo zadovoljni iz rok položili in jo vsem, ki kaj izvirnega in jc-dcrnntega na tem polju brali želijo, prav vroče priporočamo. Nutrajai vrednosti se stavi dostojno na stran zvuuajmi oprava in tudi ceua je knjižici priličua. Velja pri gosp. pisatelju oU kr. „flervaP1 pod tem naslovom je prišel ravnokar na svili o prvi vezek dolgo naznanjenega in mnogo za vi ranega časnika, ki gavreduje dr. Matok v Zngrcbu. Zadržaj je mnogovrsten in naročnina mu imaša za evunajne naročnike 1 gold. 20 kr. Drugi vezek pride okoli 7. dec. t. 1. „Mladika" prinaša na 14 polab male osmerke mnogo slovstvene t vari ne. 1. dvajsot pesmi. II. „Svctinova Metka" izvirna povesi. 111. „Zorin1* odlomek izvirnega §e natiskanega romana. IV. „Ako bi človek vse videl tn vedel", Humcrističuo-satiričcn spisek. V, „Na Gorenjskem", balada. VI. „Pomlad in jesen", sedem pesmi. VII. Popotne pesmi. VIH. „Izgubljeni sin", balada. IX. „Oresf, odlomek izvirno tragedije. Š. „Sosedov sin4, izvirna povest. Tržna cona pretekli teden. PSenice vagan (dre ven ko) . Rži , .... Jsčtntun „ , Ovsa , .... Torti ca ikumze) vngnn Ajde » , . . Prosa ,, Krompirja „ Govedine funt , Teletine „ , Svinj sline čratve funt Drv 3U" trdih seionj iEIdt»r) " 'i..." * „ 3ti" muLkdi „ , ■ i 18" Ogleija ii trdega lesa vng&n „ „ mehkega „ „ . Sena oerat .... Slame cent V i op k h „ „ ia fitr.-ljo Slanine (ipeta) cent Jajec, pet ¿a Cesarski zlat velja 5 il. 57 kr, A/.iJo srebra 117—. Narodno drž. posojilo 04.2o 4 h E 3 & s P--S > — i.-s 5* jf * S a. k. fl.i k. d.|b. a.ik. 4 Tt) 4 1)0 4 80 s ao a -H' 3 — S|20 — •2 _ leo; 1 70 8 10 300 2 70 tn* ■A Dt) 3 _ 2 70 JS 3 — •2 SO 2 •8 1 j 1:20 1 — C — 3G — 24 — ¡8 a _ 2ÍI 2ti S3 .s _ i'* 28 — iS 11 SU 0 — 10 i — _ _ _ Q — V _ e E0 ti 3 30 _ „1 _ _ 1 SO — _ eo £-r _ Sfi — 70 1 - 85 j _ 1 _! __ 70 — 00 — — OD — 70 « -A 40 _ 39 — — 10. 12 10 a. v. Loterij ne srečke* V Trstu 25. novembra 1868: 3H 4 SO Prihodnje srečkanjo ja 0. decembra IS6S. V c islaj ta j: s k i h de lega o i j a h je baron Beus! predloži) osnovne postave, po kterib se imajo v pokoj ¡¡(puščali državni poročniki, poslanci na tujili dvorih in drugi diplo* matični uradniki. Dr. Rcclihaiter je uasvctoval naj bi se di-spozicionulni zakladi namesto tirjanih a50.000 gld, dovolilo samo a50.000 gld. On bi sicer po principu ne bil za to, da hi se kaj do* oliio; vendar bo za to manjšo številko glasoval, ker Avstrija ima zvunajne sovražnike. — Dalje jeReeh-baucr nas veto val, naj bi se zar&d prevelikih stroškov odpravila poslanstva na Saksonskem, v Wttrtembergu in v Por-tngalu, in naj bi se nadomestila z ccuejemi opravništvi. Pri glasovanju ne obvelja Rechbauerjev, temoč odborov ali oziroma vladiu nasvet, Za popravo poslanske palače v Rimu se dovoli 20.000 gld. Ogerski minister Etftvoa je v zboru, ko se je posvetovalo o nar odnos to i po a ta vi rekel takole: ,,Trdi se, tla je narodnostno vprašanje samo nastopek podpibovanja in umetno agitacije, Jaz mislim, da no. Narodnostno vprašanje je samo veja velikega svobodnega gibanja v zdajuosli, ktero gibanje vodi do svobode in jeduaknpravnosti vseh individualnosti in ver. Le h ko je kazati na Švicarsko in Belgijo, ker so jednuke narodnostne razmere. Ali s tem se dela velika napaka, Takih razmer med narodnosti mi, kakor so pri nas, tana danas ni, lemoč so bde pred tisoč leti. Ne more se določiti, kuko bi se te razmere danas razvile". — Ogerska postava o narodnostih pre ne bo dobila naj vi sega pottjenja- Pravi se, da je zarad stroškov za penzijo, ktere miui-sterstvo tiija, nastal razdvoj med peakovo sLranko, ki bi le vtegnol m minersko krizo za seboj poleguoli. Dcak se zlo trudi, da bi stranke spet pomiril. Erdeljski listi javljajo k Romunske, daje farno došlo pred kratkim 6000 pruskih delavcev in je bilo rečeno, da se potrebujejo pri državni železnici, bili so vendar brž vrineni v armado in posebno kot častniki in neki prav visoki. Zdi se, da se na Romunskem res nekaj prav važnega in kamere so padle. Prijel se je vendar predlog, da se naj izpolni občna želja in se vojaki naj pustijo na odpust, ko naj dalje pose lino ob času žetve. Slovenski Prijatelj vabi k naročbi za prihodnje leto. Izhajal bode kakor dozdaj in donašal: J. Popolnoma izdelane pridige za vse nedelje in praznike celega letu. 2, Kralko pa dubro osnovane pridige za vse nedelje in praznike. 3. Pridige za druge erk vene priložnosti; post! pri novih mešah, porokah itd, 4, Keršanske nauke od sv. sakramentov naprej, o. Vse oglase o družbi sv. Mohora. 6. Prestave čč. gg. duhovnikov po vseh bIovenskih škotijuh. Ker se jo „Slovenski Prijatelj" povečal za celo tiskano [>olo in tedaj prinaša tri pole tesuo tiskane velja za celo eto 4 gld. 30 kr. Priporočbe daljo ni potrebno, če rečemo, da ga vreduje g. A, Einepieler v Celovcu. Drugega, decembra so napravili slovenski in hrvaški dijaki dunajskega vseučilišča o S. uri zvečer v spomin 09. rojstnega dneva slovenskega pesnika Franceta Prešerna slovesno besedo. Si aro slovanski denar so našli v Bernn, ko ao popravljali palačo Kan niče vo. V Velički na Poljskem, kder kameno ao! kopajo, je prodrla votla v šalite, ktero z mirom več prihaj e, če se ravno vse moči napenjajo, da bi to »ahranile. pripravlja. Iz JUm a rom imenoval se piše, da ho sv. Ote pred 10 novih kardinalov. vseobčnim zbo- \o vitar. Državno vojaško ministerstvo je telegrafavalo pred kratkim v Gradec, da se mu naj taki naznani, koliko se v ta-mošnem magazinu nahaja vojaške obleke in če bi se nošena še mogla nosili v vojski. Ali je to morebiti znamenje mirn ? V nedeljo, t. j. 22 t. m. je bila V Ljubljanski čitalnici beseda v namen, da se nabere nekoliko denarja, s kterim se naj kupi zimska obleka ubogim šolarjem, Beseda je sijajno dosegla dvojni namen, nabralo se je namreč za dober namen 223 gld. iu zabava je bila prav izvrstna. Novi Avstrijski poročnik za Rim grot Trantmannsdorf je že odšel na svoje mesto. Iz Peste se čnjejo neki glasi, da se hoče vlada s Cehi spraviti. Ker je Hrvaška sprava z Ogli že dog na na, so tudi hrvaški poslanci prišli v ogerski zbor. V Ljubljaui je čitaluiško pevsko društvo pretekli teden napravilo veselo serenado g. dr. Janezu Bleiweisa k njegovemu godu. Pri zboru kmetijske družbe v Ljubljani je bilo vite 100 udov zbranih. Predsedoval je dr, E. Costa, ker g. Fidali Te rp i ne c se je odpovedal predsedništvu za volj starosti. Grof Potočki, minister kmetijstva, je bil imenovan za častnega uda. — V Lljnbljani si neki gospodje zlo prizadevajo, da bi se napravilo „Katoliku č i t a 1 i š č e". Iz K oii i g s war ta (v Ceski) se piše, daje tamo že pai sneg na sežen visoko, inda zvirjadi, iti ne morejo níkder najti hrane, dojdejocelo do hiš, in da celo nični nevadnega gledati jerebice na strehah sedeti. Gospodarski kongres na Dunaju je pretresoval vprašanje; ali je potrebno, da se napravijo gospodarsko kamere, kakoršne imajo trgovci. Proti temu se je naj bolj upiral krajnaki poslanec dr. Costa; podpirali pa so ga go rnjo-av atrijski, tirolski, vorarlberski in bukuvinski poslanci Slovstvo. „Novi svet" tako se našlo vnje šal na igra, ktero j c kot izviruik spisal Anton Jvlodič v Gorici. Igra je v vsakem obziru i ¡i vrstno izpeljana tako, da smo knjižico prebravši jo zadovoljni iz rok položili in jo vsem, ki kuj izvirnega in jc-dernntega na tem polju brnti želijo, prav vroče priporočamo. Notrajni vrednosti se stavi dostojno na stran zvuuajna oprava iu tudi ceua je knjižici prihčua. Velja pri gosp. pisatelja oU kr. „HervaP1 pod tem naslovom je prišel ravnokar na svili o prvi vezek dolgo naznanjenega in mnogo za vi ranega časnika, ki ga vreduje dr. Matok v Zagrebu. Zadržaj je mnogovrsten iu naročnina mu iznaša za zvuuajne naročnike 1 gold, 20 kr. Drugi vezek pride okoli 7. dec. t. I. „Mladik a" prinaša na 14 polah male osmerke mnogo slovstvene tvarine. I. dvajsot pesmi. II. „Mvctinova Metka" izvirna povesi. III. „Zorin1- odlomek izvirnega še netiš kan ega romana. IV. „Ako bi človek vse videl in vedel", Humcmtičuo-satiričen spi«ek, V. „Na Gorenjskem", baladn. VI. „Pomlad in jesen", sedem pesmi, VIL Popotne pesmi. ViH. „Izgubljeni sin", balada. IX. „Oresf, odlomek izvirno tragedije. Š. „Sosedov sin", izvirna povest. Tržna cona pretekli teden. PSenice vagflil (dre ven ko) . Rži , .... Ječmtun „ .... Ovsa „ .... TurKca ikuruzel vngnn Ajda » , . . Prosa „ Krompirja „ Govedine funt .... Taletine „ , S\iujeline čratve fant Drv 30" trdih seionj lEhlter) " 'i..." * „ 31," mehkih „ , ■ i 18" Ogleija ii trdota Icaa vng&n „ „ mehkega „ „ . Sena cont .... Slamo ccnt v iopfth „ „ ia fiteljo Slanine (Spefca) cent Jajuc, pet ¿a OesaTski zlat velja 5 il. 57 kr, A/.iJo srebra 117—. Xarodilo drž. posojilo GL2o 4 h E 3 £ s p-S > ¡4 — i.-s 5* jf * s a. k. it.! k. d.|t. 4 Tt) 4 1)0 4 80 s ao a -1' i1 3 — S|20 — •2 _ leo; l 70 8 10 3 00 2 70 tm Ü DÜ 3 _ 2 70 JS 3 — S SO 2 •8 1 j 1:20 1 — C — 3G — 24 — ¡8 a _ Sil iti S3 .s _ 38 28 — 2S 11 su 0 — 10 i ñ 60 — _ _ _ Q e — 1 _ e E0 ti 3 30 _ „1 _ _ 1 so — _ eo £-f _ Sfi — 70 1 - 85 j _ 1 _! __ 70 — 00 — — OD — 70 « -A 40 _ 39 — — 10. 12 10 a. v. Loterij ne §reike. V Trstu 25. novembra 1868: 3H 4 SO Prihodnjo srečkanjo ja 0. decembra Í&6B.