PoStntna plačana T gotovini
L. V., Št. JI (»Jutro" XnM 182 a)
Ljubljana, ponedeljek 10. avgusta 1951
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št 8122. 8123, 8124 8125, 8126.
Iti sera tni oddelek: Ljubljana, Seleo-burgova nL — Tel 8492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta žt 13. — Telefon št 2456.
Podružnica Celje: Kocenova ulica §1 ^ — Telefon §t 190.
Podružnic? Jesenice: pri kolodvor« St. Io0.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Bamn-garmerja.
Ponedeljska izdaja
Cena 2 Dir
Ponedeljska izdaja >Jutra< izhaja' ponedeljek zjutraj. — Naroča m posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. TelefoS št 3122, 3123, 8124, 8125 in 312®.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2562).
Celje: Kocenova uL 3 Telefon št 190
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi pa
tarifu.
PO RIMSKEM SESTANKU
Izjave Brfininga in Curtiusa pred odhodom iz Rima — Nasprotujoči si italijanski in francoski komentarji o nemškem posetu —
Rim. 9. avgusta. AA. Snoči ob 21.40 sta odpotovala v BerLin nemška državnika Bruning in Curtius. Na kolodvoru se ie poslovil italijanski minister za zunanje zadeve Grandi. nemška poslanika ori Kviri-nalu in Vatikanu, italijanski poslanik v Berlinu, poslanec Peretti, šef tiskovnega urada italijanskega predsedništva vlade ter veliko število visokih uradnikov italijanskega ministrstva za zunanje zadeve.
Rim, 9. avgusta, d. Pred odhodom iz Rma sta dr. Bruning in dr. Curtius ponovno sprejela zastopnike nemškega tiska. Državni kancelar dr. Bruning je še enkrat opozoril na izredno prijateljski in odkritosrčni značai razgovora s predsednikom italijanske vlade in italijanskim zunanjim ministrom. V tem razgovoru se ie brez pridržkov obravnaval položaj Nemčije in Evrope, kakor tudi problemi gospodarske krize, kakršne svet še ni videl in ki obremenitve vse. Kriza ni samo gospodarskega značaja, temveč se jo mora psiho-logično označiti tudi kot krizo zaupanja Samo ako bodo evropski narodi dobili pet polno zaupanje v bodočnost, se bodo zopet mogle zbuditi pobude, podjetnost in pripravljenost za nalaganje kapitala. Znaten, bistven napredek k pomirjenju. obnovi zaupanja in gospodarski obnovi se more doseči z razorožitvijo. Po nekaj besedah o ljubeznivi gostoljubnosti Italije ie izrazil državni kancelar posebno radost, ker je Mussolini sprejel povabilo k posetu v Berlin ter je izrazil upanje, da bo kmalu prišlo do tega poseta, ker si mnogo obeta od nadaljevanja razgovorov, ki so bili pričeti v Chequersu.
Zunanji minister dr. Curtius je pri sprejemu novinarjev razvijal misel, da se polagoma umika pojmovanje ravnotežja držav izpred vojne dobe spoznanju potrebe organičnega razvoja. Oblika, v kateri se kaže moderna evropska politika, kakor tudi ameriška politika, se zdi izraz za snovanje povsem nove koncepcije sodelovanja narodov. Samo po sebi tvori osnovo tega razvoja nastajanje evropskega organizma, živega telesa, ki mu ie manj za ravnotežje kakor 7,a izpopolnitev raznih udov. Tudi Zedinjene države se pritegujejo v ta organizem. Vse gre za tem, da se to sodelovanje razvije v smislu svetovne solidarnosti.
Državni kancelar dr. Bruning je podil tudi zastopnikom italijanskega tiska izjave. v katerih izraža svoje osebno zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom po italijanski vladi in vsem italijanskim narodom. Vedno je imel živo željo spoznati šefa italijanske vlade, do katerega je /e dalje časa gojil veliiko občudovanje. To občudovanje je no zadnjih razgovorih še narastlo. Dr. Bruning je še pristavil, da so rimski razgovori nadaljevanje v Chequer-su. \ Franciji in v Berlinu započetih --az-govorov s Stimsonom. Macdonaldom in Me ndersonom. Prav zato ie vedno žsiel sestanek s šefom italijanske vlade. Kakor hitro bi dovolile notranje - politične razmere v Nemci j.
Komentarji italijanskega tiska
Rim. 9. avgusta, d. Italijanski listi objavljajo dolga poročila o posetu nemških državnikov, pri čemer naelašajo važnost italijansko- nemškega sodelovanja. Obenem se pojavlja v italijanskih listih tudi nezadovoljstvo nad komentarji nekaterih francoskih listov. Tako govori i-Lavoro Fasci-sta< o francoski psihopati ji, brez katera sploh ni več mogoče misliti vsakokratnega alarma o kakršnihkoli italijansko-nemških razgovorih. List povdarja, da ne gre za osnovanje kakega bloka v Rimu, ki "bi bil naperjen proti komu drugemu ali celo proti Franciji. Bilo bi sploh nesmiselno, pravi, zavzemati se danes za mirovno sodelovanja narodov s tem, da bi se skušala povečati nasprotja. Če bodo z italijansko-nemškimi razgovori odstranjena maloštevilna sporna vprašanja, ki še obstoje mod Italijo in Nemčijo, naj bi Francozi iz tega spoznali, da vodijo obe državi višji interesi, s skupnim prizadevanjem odvrniti skupno vsej Evropi grozeče zlo. Francoski mirovni interes dobiva na ta način čimda-Ije bolj videz, kakor da bi obstojal interes samo za francoski mir, ki pa je zopet sposoben izzvati v Evropi reakcije, nevarne splošnemu miru.
Rim. 9. avgusta, s. Diplomatski sotrud-nik lista >Popolo d' Italiac beleži dejstvo, da je bilo rimsko srečanje prvo srečanje med zastopniki Nemčije in Italije po vojnj in da je imelo namen obnoviti zaupanje med narodi in poživiti medsebojne odno-5aje v Evropi. Italija hoče delati v miru in posveča največjo pozornost razorožitvi, ki bi Evropi zagotovila najmanj za 10 let mir in mirovni razvoj. List nastopa nato proti predvojni mentaliteti grupacij držav >n proti oni mentaliteti, ki hoče deliti Evropo v države zmagovalke in države, ki so bile premagane- Nemčija je važen faktor v gospodarskem razvoj^ Evrope in zato lahka mnogo pripomore k političnemu pomirjenju.
Rim, 9. avgusta, g. »Giornale dTtalia« razpravlja v uvodniku o pomenu in rezultatu poseta nemških državnikov v Rimu in pravi, da se je pri tej priliki zopet izkaza« lo, da so nemški in italijanski interesi v mnogih vprašanjih, zlasti pa v vprašanju razorožitve povsem istovetni. Razmotriva-joč položaj v Evropi so zastopniki obeh velikih narodov sklenili, da je treba pod- j rediti lastne interese interesu skupnosti in J
da bosta Italija in Nemčija v tej smeri vodili nadalljno politiko. Člankar prihaja naposled do zaključka, da je rimski sestanek zelo mnogo pripomogel k ojačenju miru in sporazumu med narodi.
Kaj pravijo Francozi
Pariz, 9. avgusta. O posetu nemških državnikov v Rimu je objavil >Temps« članek, v katerem naglasa, da ta poset ni brez pikan tn osti, ker je Bruning kot šef nemškega katoliškega centruma posetil tudi papeža, kar ni brez pomena, če se upošteva, da obstoja med Vatikanom in fašizmom huda napetost.
V ostalem je poset nemških državnikov v Rimu samo v indirektni zvezi s koraki nemške vlade na raznih krajih, da bi si zagotovila francosko finančno podporo, ki_ bi omogočila Nemčiji obvladati velike težkoče,^ s katerimi se mota boriti, ne da bi pri tem bila prisiljena nuditi politična jamstva, ki se od nje zahtevajo za uspešno finančno podporo. Fašistična vlada je vedno kazala velike simpatije do Nemčije, kadar je to bilo v skladu z italijanskimi interesi. Bril-ning se je hotel zato pokazati hvaležnega in je kljub težkočam v Nemčiji v sedanjem trenutku odpotoval v Rim. Pred svojim odhodom v Rim je smatral še za potrebno naglasiti, da so vsi politični ukrepi, ki .jib je v zadnjih letih izdala fašistična vlada, nosili obeiežje kresne zavesti odgovornosti za vse, kar se tiče pomirjenja Evrope m njene gospodarske povzdige«. »Temps-; naglasa, da bi se dalo popolnoma iskreno govoriti o tem, v kolikor so koraki italijan-ske vlade v zadnjih letih zares služili pomirjenju in gospodarski obnovi Evrope. Bile so pobude fašistične vlade, ki so zelo podpihovale nemški nacijonalizem v njegovem odporu proti mirovnim pogodbam in v njegovih provokaoijah, kar je naposled
omajalo zaupanje inozemstva v voljo Nemčije, da hoče ohraniti mir, in baš to je izzvalo sedanjo hudo krizo v Nemčiji.
V gotovih berlinskih reakcijonarnib krogih je nekaj časa celo prevladovala iluzija, da je mogoč sporazum z Italijo, toda ne v svrho konsoPdacije miru, marveč v svrho izvajanja politike, ki je bila naperjena proti drugim državam. Republikanski elementi v Nemčiji so bili vodno nezaupljivi in sicer ne brez razloga napram takim tendencam, ki bi odgovarjale gotovim interesom Italije, katerih se fašistična vlada dobro zaveda, in ki jih skuša doseči često po nerazumljivih stranpotih svoje diplomacije. Pod silo razmer in dosledno s stvarnim položajem, ki ga ni mogoče izpremeniti, se otvarjajo med Rimom in Berlinom problemi, ki onemogočajo trajno zvezo med italijanskim fašizmom in nemškim nacionalizmom, ki pa se dajo lahko rešiti s formulami splošnega značaja. V te probleme spada tudi vprašanja priključitve Avstrije k Nemčiji in položaj nemškega prebivalstva na Brennerju. Gospod Mussolini je moral že večkrat nastopiti zelo ostro, da j* prekinil pangermansko propagando v teh krajih.
»Temps<r končuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da mora priti med nemškim naei-jonaiizmom i.n italijanskim fašizmom neizogibno do spora, če si bo nemški nacijonalizem postavil za cilj povratek hegemonije pangermanizma, ker ima fašizem glavni vzrok svojega obstanka v politiki italijanskega prestiža. Do te ugotovitve bosta morala na vsak način priti tudi Mussolini in Bruning. Za ta prepir je poset nemških državnikov v Rimu dobrodošel, čeprav v trenutku, ko se vrši v Prusiji usodni plebiscit, ki lahko postavi Briiuinga ob njegovem povratku iz Rima pred povsem nov položaj.
Krvav zaključek
glasovanja v Nemčiji
Vse do večera je bil mir, zvečer pa je prišlo do krvavih spopadov med policijo in komunisti — Mnogo mrtvih in ranjenih — Udeležba pri glasovanju je bila dokaj
pičla
Berlin, 9. avsrusta. z. S toliko napetostjo pričakovana nedelja ljudskega plebiscita na Pruskem ie potekla vse do večera mirno. Rezultati glasovanja bodo objavljeni šele jutri, ker je vlada zabranila objavo vsakih podrobnih rezultatov. Udeležba pri glasovanju ie bila mnogo manjša, kakor pa se je pričakovalo. Komunisti so se udeležili glasovanja v razmeroma malem številu, ne sme pa se pozabiti, da je število volilnih upravičencev od zadnjih volitev narastlo za par stotisoč. To so večinoma mladi Uudj*e, ki so med tem dosegli voljno starost in ki se več ali manj na-
gibajo k radikalizmu.
V večernih urah je prišlo zlasti v predmestjih do krvavih spopadov med komunisti in policijo. 12.000 policajev je bilo pripravljenih za vzdrževanj*e miru. Ves dan ni bilo povoda za intervencije, zvečer pa je moralo vse na ulico. Komunisti so obstreljevali policijo tudi s streh in iz stanovanj. Po dosedanjih ugotovitvah sta bila dva policif-ska kapetana, več policajev in mnogo komunistov ubitih. Ob uri, ko to poročamo, streljanje med policijo in komunističnimi ter nacionalističnimi demonstranti še traja.
Stari duh v Bolgariji
Sistematično izigravanje mirovne pogodbe — Tajno, a trajno oboroževanje — Skriti vojni proračun — Imperializem pod krinko miroljubnosti
Solun, 9. avgusta, č. Atenski list »Etnos« objavlja članek o zadnjih komitskib napadih na jugoslovenski meji in povdarja, da je sedaj popolnoma jasno, kako zelo so se varali ona, ki so mislili, da bo novi režim v Bolgariji, vlada g. Malinova, uvedla napram makedonskim organizacijam drugačno politiko, kakor pa so jo vodile dosedanje bolgarske vlade. Pokazalo se je, da so komiti zavezniki vseh bolgarskih vlad, pa bili to agraroi, demokrati, aH socialisti. Vsi so složni v tem, da je treba vzdrževati v Bolgariji stanje, ki bo v danem trenotku omogočalo uresničenje bolgarskih pretenzij na ozemlje, ki jim nikdar ne pripada. Bolgarska se nikdar ni sprijaznila s stanjem, nastalim po svetovni vojni. To ne izhaja samo iz dejstva, da je organizacija makedonskih banditov še vedno zelo močna, četudi bi v pravno urejeni državi ne mogla obstojati niti en dan, marveč še bolj iz naslednjih dejstev:
Bolgarska notranja politika je bila vedno enaka, najsi je bila na krmilu ta ali ona stranka, nepomirljiva vsaj v eni točki, a to je vojna pripravljenost. Z vsemi sredstvi, s .pomočjo najrazličnejših trikov in kljub vsem finančnim težkočam, se Bolgarska stalno oborožuje. kar mora naposled izzvati resno skrb. Na bisoče različnih načinov se izigravajo določbe neuillske mirovne pogodbe, ki določa razorožitev Bolgarije. Osnovanje takozvanih »bataljonov dela« je prav za prav docela Izigralo določbo, ki prepoveduje Bolgariji obvezno re-krutacijo. S »šolami za rezerviste« je izigrana prepoved višjih generalštabnih šol. Civilna bolgarska avijacija v resnici ni nič drugega, kakor močna vojaška zračna flo-tilja. S pretvoritviijo armij v divizije, divizij v polke in polkov v bataljone, je Bolgarija ohranila vse prejšnje vojaške edn-riee. ki so po mirovni pogodbi zabranjene. V i%r*avRem proračunu se krediti sa -v>ja-90&oehMiii*i rt*tvajo r raznih resornih
proračunih. Cela vrsta civilnih letališč je bilo zgrajenih vzdolž jugoslovenske in grške meje in so v stvari vojaška letališča. Bolgarska vojska je opremljena z najnovejšimi puškami in strojnicami. Izvedelo se je tudi za številna tajna skladišča orožja in municije. a vojni proračun je bil dosedaj sprejet v parlamentu brez debate. Zanj so glasovali tudi socialisti. Znan je rezultat te sistematične politike, piše »Etoos*. Ta rezultat je takšen, kakršen mora biti. Z drugimi besedami: Bolgarija ima danes prav toliko vojsko, kakor jo je imela pred vojno, prav toliko armij. divizij, polkov itd., kolikor jih je imela pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Bolgarska vojna konjenica ima isto efektivno stanje, kakor ga je imela 1. 1914. Samo da je danes spremenjena v s-konjenico žandarme-rije«. Pod miroljubno masko se skriva isti imperialistični duh, kakor je vladal poprej. če tega ne bi bilo, komitske organizacije ne bi mogle obstojati in ne hi mogle izvajati t.rero^ms. ^akor to rie'<>v> sed-av Te organizacije službena Bolgarija ne samo tolerira, marveč jih podpira in vara inozemstvo.
Eksnfozi ja v nemškem vlaku
Berlin, 9. avgusta. AA. Wolfov urad poroča, da se je snoči ob 21.45 dogodila velika eksplozija v brzovlaku, ki je vozil na progi Baden — Frankfurt a. M. — Berlin. Eksplozija se je pripetila na postaji Wit-terborg. Ob tej priliki je skočilo s tira 7 potniških vagonov, vagon za prtljago in restavracijski voz. K sreči ni bilo mrtvih, pač pa so bile hudo ranjene tri osebe, 16 pa lažje. Preiskovalna komisija nemških državnih železnic je našla na mestu nesreče žico, dolgo 200 m z vžigalnikom na kraju. Komisija je ugotovila, da je bil zaradi •fetplozije poškodovan del trx*cic,	j
Počaščenje velikega
prijatelja Jugoslavije
Svečano odkritje spomenika prof. dr. Rudolfu Arhi-baldu R e i s s u v Topčideru
inozemskem nevtralnem tiskn so naravnost žgali. On je bil tisti mož, ki je v tem tisku kar najtemeljiteje pobil nesramni očitek početnikov svetovnega vojnega požara o srbski krivdi in je tako nazorno prikazal svetu vso krivico, ki so jo delali Srbiji njeni sovražniki, in grozodejstva, s katerimi so preplavljali srbsko zemljo in njen narod, da se je svet strme zgražal nad temi strahotami in se moral postaviti na stran razmrcvarjene Srbije, boreče se za svojo in vseh zatiranih Jugoslovenov svobodo.
Povsod, kjer je bil vojni metež najhuj&i, je bil dr. Reiss v prvi vrsti. Vsa srbska vojska, cela takoimenovana solunska fronta ga je poznala. Tedanji regent, sedanji naš kralj, ga je sprejemal kot najboljšega prijatelja, — njegov dom, pa naj je bila hiša vojaški šotor, mu je bil vedno na ste-žaj odprt. In tako pri vseh ostalih visokih in najvišjih poveljnikih. Ko je naša vojska, ovenčana z zmago, vkorakala v Beograd, je bil dr. Reiss peti po vrsti tistih, ki »o prv,i stopili na osvobojena beograjska tla.
Po končani vojn.i se dr. Reiss ni več vrnil v svojo švicarsko domovino. Jugoslavija.. za katero je tako radovoljno in z navdušenjem dajal vse, kar je premogel, mu je postala druga domovina, od katere se ni hotel več ločiti. A ko so se v Parizu pni zeleni mizi na vse mogoče načine hoteli skrčevati plodovi srbske zmage, je bi! zopet dr. Reiss, ki je kot naš izvedenec s svojimi neovržnimi dokazi v marsičem pripomogel k zmagi naši stvari.
Dr. Reiss se je stalno nastanil v Beogradu in je tu z nadaljevanjem svojega dela, z besedo .in pismom, pomagal pri utrjevanju in izpopolnjevanju naše narodne države, dokler nam ga ni nenadoma iztrgala sredi miru iz naše srede koščena roka smrti, katera mu je tako očitno prizanašala v največji bojni vihri. Danes, po dveh letih, kar nam ga je vzela, pa se mu je odkril spomenik tam, kjer si je zaželel večnega počitka, v zelenem Topčideru, ki ga je pač spominjal zelenih šum in livad njegove švicarske domovine. Tu, kjer se jet odigraval velik del zgodovine naroda in zemlje, ki ju je toliko vzljubil, počiva njegovo truplo, tu mu je postavljen spomenik, ki naj priča vsem in vsakomur, ki prihaja tjakaj, zlasti pa našim poznim potomcem, ki bodo nekoč v najobilnejši meni uživali sadove neizmerno krvave borbe za svobodo te zemlje, o naši srčni hvaležnosti možu, ki je bil v naših najtežjih, najmučnej-ših, najusodnejših časih naš najnesebičnej-ši, najboljši, najzvestejši prijatelj in dobrotnik.
Nevenljiva slava spominu dr. Rudolfa Arhibalda Reissa!
*
Odkritje spomenika se je Izvršilo na izredno svečan način. Nj. VeL kralja je za-stopil namestnik prvega adjutanta general Panta Pavlovič, predsednika vlade pomočnik Predrag Lukiič, razen tega pa so se udeležile odkmtja spomenika najuglednejše osebnosti beograjske družbe. Po spominski svečanosti je odkril spomenik kraljev zastopnik, nakar so govorili svečenik Bogdan Petrovič, v imenu udruženja bojevnikov Milan Radosavljevič, švicarski novinar in prijatelj pokojnega g. Poldebocher, odposlanec Poilus d' Orient Louis Hordre, v imenu rodbine dr. Reissa Alfred Sauer, V imenu Narodne odbrane pa general Solo-vid Na spomenik je bilo položeno velika število vencev.
Beograd, 9. avgusta.
Danes dopoldne ob 10.30 se je izvršilo svečano odkritje spomenika velikemu prijatelju in dobrotniku našega naroda in naše države, dT. Rudolfu Arhibaldu Reissu, ki je pred dvema letoma, 8. avgusta 1929 umrl nenadoma — zadela ga je srčna kap. Kakor je želel sam, je bilo njegovo truplo pokopano na topčiderskem pokopališču, srce pa vrb Kajmakčalana, večne priče neminljive, največje jugoslovenske bojne slave, pa tudi. največje vojne muke. Ob ogromni udeležbi občinstva, v prisotnosti kraljevega zastopnika in predstavnikov vseh oblasti, z generalskimi častmi so pokopali tedaj njegovo truplo tamkaj, kjer je želel, da spi svoj večni san v svobodni, z njegovo tvorno pomočjo osvobojeni jugoslovenski zemlji, dasi ni bil njen sin, temveč jo je, prišedši iz daljne Švice, vzljubil kot svojo lastno domovino v njenih najtežjih dneh in ji o6tal zvest do svojega zadnjega trenutka.
Dr. Reiss je bil profesor na lausannskem vseučilišču, ko ga je takoj v začetku svetovne vojne 1914 poklicala tedanja srbska vlada, da bi si kot nepristranski inozemec ogledal grozote, ki jih je zagrešila avstrijska vojska na srbskih tleh, in da bi nepristransko o vseh tedanjih dogodkih poročal vnanjemu svetu. Dr. Reiss se je nemudoma odzval pozivu in je preko Italije, Grške in Soluna prispel v Niš, kjer je bila tedaj začasno nastanjena srbska vlada z Niikolo Pašičem kot predsednikom in Sto-janom Protičem kot ministrom za zunanje stvari. Po dveh dneh je že odšel v Valjevo, da ogleda avstrijska grozodejstva v Mačvi.
Tako je potem dr. Reiss spremljal srbsko vojsko na vseh njenih krvavih, s tako strahovitimi izgubami, pa tudi s toliko slavo ovenčanih potih vse dotlej, dokler ni bila popolnoma osvobojena vsa današnja Jugoslavija. Toda videč grozote in strahote, s katerimi je označal sovražnik svoje pohode po naši zemlji, in spoznavši, kako je neizpodbitno upravičena stvar, za katero se bori Srbija, ni hotel ostati samo nepristranski opazovalec, temveč je vstopil naravnost v prvo vrsto njenih borcev za svobodo kot prostovoljec. Kot tak se je udeležil bojev srbske vojske na vseh mogočih bojiščih in njegovi dopisi in opisi v
Ruski nakupi v Franciji
V Pariz je došla ruska trgovinska delegacija za pogajanja o industrijskih dobavah Rusiji
Pariz. 9. avgusta, d. V Pariz je dospela ruska trgovinska delegacija, da se informira o pogojih, pod katerimi bi mogla Rusija nabaviti v Franciji potrebščine ra svojo industrijo. Delegacija ie pod vodstvom podpredsednika vrhovnega sveta za narodno gospodarstvo Meslavka in člana trgovinskega kolegija Oserskega.
Na francoski strani zatrjujejo, da Imajo Rusi namen prenesti na francoske tvrdke industrijske dobave ki so bile oddane prav za prav že Nemčiji, kier pa zaradi poostrene krize niso mogle biti pravočasno izvedene. Glasilo francoske težke industrije »Usine« oiše. da so imele nemške tvrdke namen oddati ruske dobave
prijateljskim tvrdkam v Inozemstva, toda nemška vlada noče za dobave, ki ne bi bile izvedene v Nemčiji sami, prevzeti običajnega jamstva za plačilo.
Na ruski strani izjavljajo nasprotno, da nikakor ni namen v Pariz došV trgovinske delegacije, prenesti naročila iz Nemčije v Francijo Gre predvsem za oddajo novih naročil tudi Franciji. Vsled konflikta zaradi dumpinga je od lanske ieseni fran-oosko - ruska trgovina popolnoma zastala, sedaj po končani trgovinski vojni pa i« samo ob sebi razumljivo, da kupuje Rusija pod primernimi pogoji tudi francosko proizvode.
Incident ameriških letalcev ia Japonskem
Newyork, 9. avgusta. Ameriška svetovna letalca Herndona in Pangborna imajo že 48 ur pod policijskim nadzorstvom v Tokiu. Letalca smeta samo noč prespati v hotelu in sta stalno pod policijskim nad-porstvom ter ne smeta z nikomur govoriti. Ameriško poslaništvo doslej ni oficijelno posredovalo toda prejelo je od japonskega državnega pravdništva obvestilo, da se bo danes odločila« nadaljna usoda letalcev. Letalca so aretirali po nalogu japonskega generalnega štaba, ki se boji. da sta letalca delala fotografične posnetke vojaških objektov, ko sta brez dovoljenja japonskih oblastev letela nad Japonsko. Ukre» pi proti ameriškim letalcem so izzvali v N"ewyorku mučno pozornost
Hmeliski trg
žatec, 9. avguta. h. Tendenca na hmelj* skem trgu mirna., nakupi majhni. Hmeljski sindikat je nadaljeval razprodajo po 121) do 250 Kč. Do danes je bilo v Žatcu javno žigosanih 170.685 stotov žateškega hmelja lanske letine. Novi hmelj gre že v glavice in obeta bogato letino. Nekateri hmeljski nasadi bodo predčasno porumeneli. Obiranje hmelja se bo pričelo prve dni prihodnjega tedna.
Vremenska napoved
Nov! Sad, 9. avgusta. AA. Vremenska prognoza za 10. t m. V severnem in za-padnem delu kraljevine: povečanje oblačnosti. v ostalih delih kraljevine bo prevladalo vedro vreme s krajevnimi nevihtami, Pričakuje se padec temperature.
Vilharjevo slavje na Planini
Ob številni udeležbi predstavnikov in prebivalstva se je izvršilo odkritje spomenika
Planina, 9. avguste.
V kratkem času štirinajstih dni smo proslavljali spomin in delo dveh za zgodovino našega naroda pomembnih mož. Prva je Dolenjska proslavila svojega nesmrtnega Franca Levstika, sinoči in danes pa je No» tranjska proslavljala svojega Miroslava Vrl barja, svojega buditelja in klicarja, čigar delo in življenje je bilo tako tesno združeno z ideali Levstika. Za obmejno Planino sta bila oba dneva prava praznika ne le po zunanjosti prazničnega kinča, s katerim so bile okrašene prijazne planinske hše, temveč po presrčnem razpoloženju, ki je dihalo vsepovsod in bo vsemu tamkajšnjemu prebivalstvu najlepša spodbuda v težkem obmejnem življenju. V ponos in trdno vero v slovenski rod pa jim bo predvsem danes odkriti spomenik moža, ki je bil in bo Notranjcem svetal kažipot v njihovo bodočnost.
Z odkritjem združena proslava se je pričela snoči z bakljado pred Vilharjevo rojstno hišo in akademijo v sokolski dvorani, ki so jo napolnili do zadnjega kotička. Po pozdravnem nagovoru predsednika prireditvenega odbora g. Josipa Blažona je domači pevski zbor zapel par pesmi, nato pa je tajnik odbora šol. upr. Alojzij Urban« čič v daljšem govoru opisal delo in življenje slavljcnca. Sledile so deklamacije Vil-harjevih pesmi, akademijo pa je zaključil pevski zbor s »Po jezeru«.
Danes ob 5. zjutraj je godba cerkniških gasilcev z budnico po ulicah zdramila ljudi k proslavi. V ranih urah že so privažali avtobusi od vseh smeri goste, veliko se jih pripeVe na vozovih, z avtomobili in kolesi. Vse hiše so v zastavah in okrašene z brš-lianom in smrečjem, povsod so postavljeni mlaji, povezani z debelimi kitami zelenja. Okoli zavitega spomenika stoji več mlajev, rojstna hiša Vilharjeva je vsa v zastavah in cvetju.
Po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane sc zbero gostje v povorko, ki krene izpred rojstne hiše skozi Gorenjo proti Dolenji Planini. Na čelu so jezdili Sokoli v krojih, za njimi izvrstna godba cerkniških gasilcev, sokoli zastavonoše s prapori društev Planina, Cerknica in Logatec, člani, članice in naraščaj v krojih, za njimi nosilci vencev gorenjske in belokranjske narodne no« še, prapori gasilnih društev iz Hotederšči-ce. Dolenjega Logatca. Gor. Logatca in Planine. Sledili so gasilci iz Planine. Gor. in Spodniega Logatca, Hotederščice. Rakeka. Laze-Kovce in Begunj, prapora Prosvetne zveze, zidarske skupine NDO, zastopniki oblasti in korporacij ter številno občinstvo. Povorka je krenila skozi Sp. Planino nazaj v podružnično cerkev, kjer je bila ob 11. maša. pri kateri je pel pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice.
Nekaj pred poldnem pa so sc gostje zbrali na Vilhartjcvcm trgu pred spomeni* kom. kjer je bil postavljen govorniški oder ob kraju pa tribuna, ki so jo zasedli častni gostje. Številni prapori in narodne noše !«o se postavili krog spomenika, ves prostor na dokaj obširnem trgu na je natrpalo občinstvo, sokoli in gasilci.
Navzoče ie pozdravil predsednik g. Bla-žon, za njim pa se je za poset zahvalil
tajnik g. Urbančič. Med drugimi je pozdravil zastopnika bana sreskega poglavarja iz Logatca g. Tekavčiča, zastopnike votjske kapetana Iliča, por. čoliča in ppor. Vaso Krstamida, ljubljanskega župana dr. Dinka Puca. rektorja dr. A. Serka., bivšega ministra Ivana Hribarja, zastopnika Sokolske župe br. Luce Strausa in dr. Kandareja, zastopnike Narodno obrambnega društva Soče, Narodne strok, zveze, Prosvetne zveze, logaških društev, Glasbene Matice iid. Slavnosti so se udeležili tudi skladatelj La-jovic, prof. dr. Kozina, Petruška, ravnatelj Mahkota, prof. S. Šantel in Bačič, nadzornik Bezeljak, občinski odbor z županom Ziherlom na čelu, dekan Jos. Juvanc in številni drugi.
Za slavnostnega govornika je bil določen prof. dr. Puntar. Solznih oči je pričel: Slo* venci, gostije! Najprej mi oprostite, da ne morem povedati tega. kar bi rad. Težko je govoriti v bližini meje. Res stoje mejniki, ampak ena reč, ki stoji še trdnejše in v katero je Vilhar veroval poleg našega materinskega jezika: vera v našo bodočnost. Ideje, ki ogrevajo danes nas, so ogrevale* tudi Vilharja in ker ni prenesel ponižanja, je sedel 4 mesece v zaporu. Ni kultura dva ali tritisoč let, naša kultura in naša moi niso kanoni, pač pa naša lepa pesem. In kjer |jie ta, tam je tudi naša moč. Mlada je ta naša kultura in to je njena vrednost, stari je zapisana smrt. In danes, ko se borimo za duhovno prenovljenje sveta, za našo novo bodočnost, imamo priliko, da se zopet poprimemo idej Miroslava Vilharja: misli slovenske in jugoslovenske.
Matični zbor je zapel pod vodstvom pe-vovodje g. Juvanca Jenkovo »Molitev«, z logaškim pevskim zborom pa »V spomin M. Vilharju«, »Po jezeru«, »Slovenec, Srb, Hrvat« in »Jadransko morje«. V imenu bana ije pozdravil zbrane sreski poglavar g. Tekavčič, tajnik g. Urbančič pa je govoril o Vilharjevem življenju in delu.
Pred spomenik so položili vence: občina Planina, društvo »Soča:. Logaško pevsko društvo, JUU sekcija Ljubljana, Narodna strok, zveza. Prosvetna zveza. Primorska mladina, Pevsko društvo Planina in odbor za postavitev spomenika. Z govorniškega odra se je poklonil Vilharjevemu spominu v imenu bojevnikov pisatelj Matičič, iz Amerike pa je prinesla pozdrave ga. Marija Jančeva. Po odkritju ie sprejel spomenik v varstvo podžunan g. Blažon kot zastopnik podobčine Gorenia Planina, izjavljajoč. da ga bo Planina čuvala kot ponos ro-jat-ov. Notranjjcev, .Tu gosi oven ov.
Brzojavno so slavnost pozdravili nro-svetni šef g. Miazi. dr. Tominšek iz Mari« bora. ki ie bil pred 25 leti pri odkritju Vilharjevega spomenika v Postojni slavnostni govornik, in g. Lavrenčič.
Po odkritju je priredil odbor za povabljene goste banket v gostilni ge. Pelicono-ve. Popoldne ije bila velika sokolska prireditev na vrtu g. Milavca, bivši lastnini Miroslava Vilharia. Rojstna hiša Miroslava Vilharja, pred katero stoji spomenik, pa ijie sedaj last občine Planina. Pod krovom tega Vilharjevega doma imata svoje prostore Sokol in Gasilno društvo.
Nacionalna manifestacija v Hotinji vasi
Slavnostna otvoritev strelišča hotinjske Strelske družine, prvega v Jugoslaviji
Maribor, 9. avgusta.
Današnja nedelja ic potekla v najlepšem razpoloženju. Večina Mariborčanov se jc odpeljala v okolico in posebno številno so bih zasedeni vlaki proti Pohorju, kjer je bil poset planinskih postojank nadvse obilen. Mnogo jih jc še ostalo seveda v Mariboru, kjer so prisostvovali koncertu železničarske godbe Dod vodstvom g. kapelnika Schonherrja v mestnem oar-ku. Znaten je bil tudi obisk razstave ženskih ročnih del na meščanski šoli v Krekovi ulici, ki jo je otvoril g, ravnatelj Hume k po zakliučitvi tečaja za rokotvorni pouk, katerega so sc udeleževali uč"te'ji v velikem številu.
Opoldne ie pohitelo mnogo nacionalno čutečih Mariborčanov v Hotinjo vas, kier je bila slovesna otvoritev novega strelišča Strelske družine, združena z razvitjem prvega prapora Strelske družine v Jugoslaviji. Mariborčane je vodil neumorni nacionalni delavec, predsednik mariborskega oblastnega odbora Strelskih družin g. potkvonik Putnikovič. Bilo iih je nad sto, med njimi zlasti mnogo častnikov mariborske garniziie. Po prihodu na kolo-
dvor v Slivnico je sprejela goste večsto-glava množica, med katero so bili Dostavljeni sokolski naraščaj Sokoli. Sokolice, Strelska družina s puškami in gasilci. V imenu občine je pozdravil goste župan g. Kolman, ki jc s posebno iskrenimi besedami nagovoril še posebej zastopnika bana g. sreskega glavarja Hacina, predsednika Strelske družine polkovnika Putnlkovl-ča, zastopnika rezervnih častnikov Per-havca in zastopnika Narodne odbrane ministra v p. dr. Vekoslava Kukovca.
Po pozdravu se je razvila lepa povorka. ki je korakala med svitanjem vojaške godbe med travniki in polji in skozi Ho- j tinjo vas ter Orehovo vas, ki sta bili odeti v zastave in v katerih so bili Dostavljeni slavoloki z raznimi patriotskimi napisi. Končno je dospela povorka med pritekanjem žarečega solnca na strelišče, ki je zgrajeno v bivši občinski eram izniči, katero je dala občina brezplačno na razpolago. Zgradili so ga vaščani in strelci iz Hotlnie vasi sami ter ie nar:ivno;t vzorno urejeno. Bilo je treba mnogo prostovoljnega dela in napora, preden je bilo to vzorno strelišče, ki je prvo v Jugoslaviji.
zgrajeno. Pri . tem so vsi člani tekmovali
med seboj. Posebno požrtvovalna je OLJii družina Šnuderlov, kjer je vseh sedem sinov nacionalistov in Sokolov. Med njimi se je posebno odlikoval na Jezerskem ob priliki spopada z morilcem carinskega blagajnika uvozdanoviča ranjeni Šnudert.
Na strelišču se je zbrala velika množioa občinstva. Okoli govorniškega odra in zasilnega oltarja sc jc postavila četa Strelske družine pod vodstvom preizkušenega nacionalista Ljube Plambergerja.
Slovesnost je otvoril g. nadučiteli Me-ievšček, ki je pozdravil došle goste ter v krasnem govoru obrazložil narodni pomen današnje svečanosti. Hotinja vas, bivališče ktnetov in malih ljudi, je pokazala, da razume kraljevske besede in evangelij jugoslovenstva.
FV) govoru, ki ie bil cesto prekinjen r glasnim odobravanjem, je zaigrala vojaška godba »Bože pravde«. Nato je stopil v ospredje govorniškega odra zastopnik bana dravske banovine sreski načelnik dr. Hacin, ki je izrazil svoje veselje, da more otvoriti prvo strelišče Strelske družine v Jugoslaviji ter je čestital vsem nacionalistom. ki so v patriotski Hotinji vasi pripomogli k temu velikemu delu. V jedrnatih besedah je očrtal program Strelskih družin, ki so vznilkniV že pred voino v junaški Srbiji ter nemalo doprinesle k osvobo.ienju in ziedinjenju vseh Jugoslo-slovenov.
Za njim ie pozdravil strelce in narod g. polkovnik Putnikovič. Jugoslovenstvo stremi samo po okrepitvi države. Sestavni del njegov jc tudi strelski pokret. Delo Motinje vasi ie primer, kako naj se izvaja jugoslovenstvo in nacionalizem v praksi. V znak priznanja tega dela. ki mu do danes ni para v Jugoslaviji, je sklenil mariborski oblastni odbor Strelskrti družin pokloniti Strelski družini v Hotinji vasi srebra pokal.
Za tem jc pozdravil zbrano množico v imenu Narodne odbrane bivši minister dr. Kukovec. Po zaključnih govorih je vstopil v ospredje med največjo tišino k zasilnemu altarju sivolasi slivniški župnik goso. Mihelčič, star borec in prijatelj našega ljudstva.
Po obredu je v kratkih besedah pozdravil novo razviti prapor Strelske družine ter blagoslovil novo strelišče.
Za njim je poklonila novemu prapor« spominski trak kumica ga. Anica Marčiu-kova. soproga krojaškega mojstra iz Maribora. Med sviranjem vojaške godbe so oddali vrli hotinjski strelci salvo. Nato se je razvila narodna zabava.
Preporodaši so se vrnili z morja
Ljubljana, 9. avgusta.
Mesec dni je minilo in spet amo v beli Ljubljani. Kar prekmalu je potefkel čas v lepi Jelši na Hvaru. Letovanje je v vsa« kom oziru izpadlo najimenitnejše in vsi kolonisti, bilo jih je 26, so se zdravi, za« goreli in zadovoljni vrnili na svoje do« move.
Stanovali smo v hotelu »Jadran«, čigar šefinja je Slovenka. Tudi vse osobje s kuharico vred je slovensko, tako da smo se žc tudi zaradi tega počutili čisto kakor doma. Postrežba, hrana, stanovanje, — vse je bilo v najlepšem redu
Jclsa je za letovanje imeniten kraj. Vročina je tam dosti znosnejša kot v Ljub« ljani. Omembe vredno je, da izvira v kraju dober studenec, ker z vodo je v otoških krajih povsod težava. Deževalo je v celem dvakrat. Prvič pol, drugič pa eno uro. Do takrat pa že 3 mesece in po1! ni padla niti kaplja. Domačini so zelo prijazni jn po« 9trežljivi ljudje. Žive se po večini od ri« holova in vinogradov in so precej siro« mašni. Saj so ribe skoraj zastonj, vino pa je pod vejo 2 do 3 Din liter.
Po 15. avguHtu so prišli tja letovat tudi ferijalci iz Zagreba. Beograda, Sarajeva in drugih krajev. Hitro smo se spoznali in jeli prirejati razna tekmovanja. Šah, wol-ley=bal, nogomet. Razen pri eni nogometni tekmi smo zmagali povsod. Najbolje smo se držali v šahu, kjer so 9e naši fantje iz« kazali prave mojstre. Tako eo n .pr. S<i« rajevčane potolkli s 5 : 0.
Napravili smo tudj več izletov. V Vr« bosko, Stari grad in okoliške kraje. Sem bi laluko še prišteli razne manjše izletiče in pohode na grozdje, fige in rožiče.
Pretežni del dneva in sploh vsega letovanja smo preživeli v vodi, kar se itak razume. Neprilik zaradi bolezni, nezgod in podobnega nismo imeli nobenih. Za manj* še praske pa nam je prav dobro služila ročna lekarna, ki nam jo je oskrbela šol« ska poliklinika.
Kot uspeh je treba beležiti tudi to, da smo prinesli nazaj še nekaj denarja, ki naj bo nekak zarodek za prihodnje Pre« porodovo letovanje.
Kajkrat smo 6e v veselem razpoloženju spominjati tudi vsega tistega prizadeva«
nja, ki je bOo potrebno, da •© Je ta kolonija uresničila in tako dobro uspela. Hva* ležui smo vsem, ki so nas podpirali pri tej organizaciji in želimo, da nam osta« nejo še nadalje naklonjeni. Poleg že pri odhodu omenjenim 6e moramo zahvaliti šc advokatski komori in Mestni hranilnici
za znaten denarni prispevek in prof. Jera*
nu za fungiranje .vodstva.
Upajmo, da ta prva Preporodova kolo« nija ne bo zadnja in da bo strarešinska organizacija Preporoda za drugo leto pripra« vila našim srednješolcem zopet tako leto« vanje.	fič.
Krasen planinski praznik na Sv, Gori
K otvoritvi novega planinskega doma so se zbrali tisoči prijateljev najlepše zasavske postojanke
Sv. Gora, 9. avgusta.
Današnja nedelja bo v zgodovini turisti-ke v Zasavju zapisana z zlatimi črkami. Sv. Gora je dobila moderen planinski dom. Oba jutranja vlaka sta vsula številno množico izletnikov.
S postaje Save se je vlekla navzgor dolga procesija ljudi. Ko so okrog 8. prispele prve skupine na goro, so zadoneli v pozdrav streli planinske »artiljerije«, ki se je postirala na sosednjem vršičku, za Zagaž-novo kočo. Ko pa so prihajale k svetogor-ski osnovni šoli prve večje družbe, je udarila zagorska rudniška godba pozdravno koračnico. Dva, tri streljaje dolga pot, ki vodi od glavne poti do odmaknjene nove planinske koče, je bila kmalu vsa živa. Tik pod sedelcem se je bočil nad potjo slavolok.
V gaju okrog koče so bile izletniške družbe iz Save, Litije, Zagorja, Trbovelj, Ljubljane in drugod kmalu razigrane volje. Postrežba je na veseličnem prostoru po zaslugi novega restavraterja g. Obidiča delovala v splošno zadovoljstvo.
Ob 10. je čital domači župnik g. Zgajnar na prostem pred farno cerkvijo sv. mašo, pri evangeliju pa je uporabil zanimivo primero o turistiki in največjem turistu Jezusu Kristusu. Po opravilu se je z godbo na čelu razvil dolg sprevod, v katerem je korakalo nad 1000 turistov, ostali pa so tvorili špalir. Dom je blagoslovil g. župnik, ki je imel tudi prvi nagovor. Predsednik litijske SPD g. Tomazin je pozdravil množico prijateljev Sv. Gore (vseh je bilo več tisoč) imenoma pa: predsednika osrednjega odbora SPD g. dr. Josipa Pretnarja, dr.
Senijorja iz Maribora in g. Pučnika iz Ljubljane (oba nadzornika planinskih podružnic), zastopnika HPD prof. Botheja, -•Sljemena« g. Jakšiča, pisatelja g. Badiu-ro, ki ga je šaljivo nazval »novodobnega Valvasorja«, župnika g. žgajnarja ter toplo tudi novinarje, ki so veliko pripomogli k lepemu obisku in popularnosti Sv. Gore. G. Tomazin je nato napil Jugoslaviji in kralju Aleksandru, kar je množica sprejela z velikim odobravanem. Nadalje je omenil, da so bili ravno planinarji prvi narodni bojevniki, ki so že pred 40 leti kakor vedete čuvali naše gore pred grabežljivimi tujcu Končal je s pozivom k sožitju med mestnimi planinarji in hribovskim prebivalstvom.
Navdušeno pozdravljen je spregovoril predsednik g. dr. Pretnar. Čestital je litijski SPD, ki je postavila prvo moderno planinsko oporišče v Zasavju. Litijski SPD pa gre tudi zasluga, da veže slovenske in hrvatske turiste. Zahvalil se je gg. Tomazinu, glavarju Podboju in notarju dr, Krevlu. Nadalje so še spregovorili dr. Se-nijor iz Maribora, prof. Bothe in g. Jakšič iz Zagreba, nadzornik Pučnik iz Ljubljane, načelnik trboveljske SPD g. Havk ter g, Tomazin, ki je izročil novo kočo planinar-jem v uporabo.
Množice so si nato ogledale vso stavbo, ki je zidana zelo praktično in je na idealnem prostorčku.
Ob zvokih Godinove muzike se je razvilo planinsko rajanje. V paviljonih so imeli ves čas dovolj posla. Sv. Gora se je obnesla sijajno, vrste svojih prijateljev je ša razširila. To pa s svojo novo kočo tudi zar-služt
Za francosko-nemški sporazum
Poziv francoskih in nemških organizacij k sporazumu — Poset La-vala in Brianda v Berlinu odvisen od plebiscita v Prusijt
Pariz, 9. avgusta d. »Pariš Sodr« poroda, da bosta ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand zelo kmalu vrnila poset nemških državnikov v Pari-zu, ako bo ljudsko glasovanje v Prusiji danes ostalo brez uspeha. Laval si prizadeva, da bi pospešil nemško-francosko zbllžanje, in hoče uporabiti pomiirjenje, ki bi nastalo s pričakovanim neuspehom ljudskega glasovanja, da vnovič zagotovi voljo Francije za sodelovanje z vsemi držaTami pri gospodarski obnovi sveta Ministrskega predsed-
Parte, 9. avgusta Francoska »veza za Društvo narodov, organizacija naprednih francoskih frontnih bojevnikov in vojnih invalidov, liga za človeške pravice in liga francoskih katoličanov za mir in mednarodno pravičnost so poslale nemškii organizaciji »Reichsbanner« brzojavko, v kateri izražajo pripravljenost demokratične Francije za lojalno sodelovanje z Nemčijo na političnem in gospodarskem polju v interesu svetovnega miru, brez vsakega stremljenja po premoči in revanžmi misli.
Delegacija zveze bivših francoskih frontnih bojevnikov ter invalidov je včeraj popoldne izročila ministrskemu predsedniku Lavalu resolucijo, ki jo je ta organizacija sprejela soglasno na svoji zadnji redni seji An na kateri se povdarja nujna potreba raci jonalne organizacije mednarodnega miru na področju gospodarskih dejstev ln na podlagi nemško - francoskega sporazuma. Zveza francoskih bojevnikov 4n invalidov šteje 3.5 milijona članov.
Nadalje sta francoska in nemška liga za človeške pravice sklenili, da naslovita na vlade, parlamente in narobe Nemčije in Francije poziv k nemško-francoskemu sporazumu. Francoska liiga za človeške pravice zahteva od svoje vlade, svojega parlamenta in svojega naroda takojšnjo in dale-kosežno gospodarsko pomoč za Nemčijo, nemška liga pa zahteva od nemške vlade, naj se odpove novim oborožitvenim izdatkom in naj ne vznemirja Evrope z neprimernimi manifestacijami.
»Danclng« v hotelu »Tivoli« vsak večer! Ples, mednarodni artisti! Cene običajne!
Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
KIS
za vlaganje sočivja v zalogi drogerija KANC, Židovska ulica.	10039
nika Lavala in zunanjega ministra Brianda bo bržkone spremljal na potovanju v Nemčijo državni podtajnik Francois Poncet, čegar imenovanje za francoskega poslanika v Berlinu bo šele po tem potovanju ofi-cijelno objavljeno.
Račlio
Ponedeljek 10. avgusta
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. Nato plošče. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Predavanje o vrtnarstvu. — 20.: Salonski kvintet. — 22.: Čas, dnevne vesti.
BEOGRAD 11.35: Reproducirana glasba, 12.45: Radio orkester. — 19.: Orkestralen koncert. — 20.: Predavanje. — 20.30: Opera »Faust« na plošče. — ZAGREB 12.20: Plošče. — 20.: Predavanje. — 20.30 Popularen koncert. — 22.10: Prenos tujih postaj. — PRAGA 18 15: Plošče. — 19.05: Prenos iz Brna. — 20.35: Pevske točke. — 21.: Prenos iz Brna. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.15: Plesna glasba. — BRNO 12.05: Kabaret. — 12.35: Kvintet na pihala. — 21.30: Prenos iz Prage. — 22.15 Godba za ples. — VARŠAVA 20.30: >Ca-valeria Rusticana«, opera na plošče. —1 22.30: Lahka glasba. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 19.30: Baladni večer. — 20.: Orkester (Iz Lipskega). — BERLIN 20.30 Mešan večer. — 22.30: Plesna godba. — KONIGSBERG 19.05: Plošče. —21.10: Zabaven večer. — MUHLACKER 17.: Koncert. — 19.45: Lahka glasba. — 21.15; Komična opereta. — 22.10: Plesni komadi. — BUDIMPEŠTA 19.45: Ciganska kapela. — 21.: Koncert opernega orkestra, 22.30: Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen večer. — 19.40; Plošče. — 21.: Lahka glasba.
SOKOLIl DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU!
Francevit:
Samec
Moj junak, kolar Karlo Kloar, še sam ni vedel, kakšna izredna ubranost tiči v njegovi osebi. Poklic, ime in priimek so pc> nenavadnem naključju imeli iste črke v sebi in v enakem številu.
Razen s kolarstvom se je bavil tudi s kmetovanjem, saj je imel nekaj polja in gozda. Potakem ni bil ne lačen ne slabo-hlačen. Prav z ljudmi pa le ni bil, držal se je nekam sam zase; obziren je bil s sosedi, tujega poveljevanja pa kar ni mogel prenašatL Delal je po svoji glavi, ne meneč se za ljudske nasvete. Hitro je vselej ukrenil, kakor se je njemu zazdelo.
>čuden svet,« je premleval včasi sam s seboj, »če se rodiš, če umreš, če se hočeš poročiti, se v tvoje početje vmešava toliko abotnosti, ki jih ne moreš umeti, zakaj so in čemu so, kdo jih je spočel, od kod so se vzele. Po kaj naj bi si naprtil vse te glume, ki so si jih kdo ve kdaj izmislili praznoverni ljudje ? Kako da mora moški biti v cerkvi gologlav, ženska pa se sme pokriti z ruto ali klobukom? Premislite: vidra, ki žre samo ribe in rake, povodne podgane in ptice, žabe in jajca, velja za postno jed, krava, ki se krmi s travo, pa ne.«
Kloar je čutil nekam tako kot filozof P. VaWry, ki je zapisal: »Ni« ni narav-nejše nego to, da se ne razumemo med seboj; nasprotna reč je vselej presenetlji-
va. V ničemer se menda ne strinjamo drugače ko ponevedoma in sleherna skladnost med nami je bi£-žen sad pomote.«
Kdor ne ve glumiti glas, naj ne hodi k ljudem v vas. Tako se Kloar ni rad štulil v družbo. Tako je bil še vedno brezženec in samosvojnik, akoprav je na hrbtu imel že tri križe in četrtega pol. Samoval je in kot samovnjak pridno delal, kolikor so mu dale moči. Prihrankov se je lahko iz-nebival: zdaj za cerkvene zvonove, zdaj za selsko čitalnico ali za telovadnico, potlej za hiralnico, ki so jo občinarji postavili za siromake iz srenje Velike Doline, da ni bilo treba ostarelim in oslabelim ne-maničem »po numarah« hoditi. Delil je podpore, ker je bil občutljiv za človeško bedo, toda zase je bil trd: rajši si je pri-trgal razvedrilo, nego si ga privoščil.
Pripetilo se je, da je v avtomobilu prl-drdrala iz trga Rakovnika komisija na ogled. Dva mejaša sta se pravdala za neki prehod in je bilo treba položaj na mestu razbistriti. Odboru je načeloval sodnik Zakrajšek, Kloarjev rojak in vrstnik. Mimogrede sta se zbogosprljela ter izgovorila nekaj običajnih besed. Ko je sodnik že stopal v samodrč, da bi odhrumel iz Velike Doline, je ob slovesu pogrozil svojemu sobesedniku:
»Karlo, poslej se pa le pazi. Slišim, da se pripravlja davek na samce. Vlada iih misli močno obremeniti.«
»Kam je neki meril sodnik?« je razmišljal Karlo, stopaje proti Sumi, kjer si je hotel pripraviti lekaj lesa. »Narod >9
že dovolj obdačen. NaSi kraji tako in tako obilo prispevajo v državne blagajne. Skrbeti bo treba, da ostane kaj za domače potrebe.«
Med zelenim bukovjem Je korakal za-dolben sam vase, da niti slišal ni krilatega samca, ki je žgolel: »Ptičica, ptičica, ptičica,« niti samičice, ki se je urno odzivala: »Te vidim, te vidim! Vidim te, vidim te!« Ne glede na ljubavne pogovore oper-jenih drobljancev je pobiral stopinje in ugibal, kdo so tisti zlosrečni samci, ki jih ima gosposka na umu. Najprej si je izbil iz glave grič Samec, ki se dviga v območju domače župnije.
»Ne ivera ne cepera nimam na nJem svojega,« je sklenil, »naj se zgodi z njim. kakor je usojeno.«
Potem se je spomnil, da rabi za Junce vprego, pol jarma ki se v Veliki Dolini imenuje samec, ker se vsako živinče posebej okomota z njim.
»Volovskih samcev ne morem dati od hiše,« je odločil.
»Ko bi bili to enovprežni vozovi — ba-grleta —, potem me ne hi skrbelo. Takega nisem ne podedoval, ne sam naredil. Zato si ne bom zavoljo njih glave belil.« mu je šinilo v možgane.
»Ampak stole imam, ki se jim pravi samci ali ponekod ženslji. Na samcih sedi gospoda, se je slišalo njega dni, kmet pa se klopi oklepa, vsaj nekdaj se Je je držal kot klop kože. A danes so že v splošni rabi celo po vaseh. Brez stolov ne pre-Mje r\oben dom, zakaj po turško na tleh
sedeti nismo vajeni. Potakem tukaj ni pomoči. če jih oštibrajo, pa Bog pomagaj.«
Karlo je še lovil po svojih spominih, kaj bi utegnila sodnikova napoved pomeniti. Na pamet mu je smuknilo, da se reče samec nekakemu zaptneu, ki mu podrugod velijo dedec ali pripona.
»To je otročarija. Takih drobnjav mestna gospoda še ne poznajo. S tem ne bo nič.«
Lotil se je dela. Drvnica je preglušila ptičji spev in zadušila vse razglabljanje v njegovi notrini. Odmev je begal s pobočja na pobočje, dokler se ni zvečerilo. Karlo se je vrnil domov in skoraj legel spat. Ali oči se niso hotele stisniti. Prejšnje vprašanje se mu je znova posililo. Noč prinaša pomoč, to se pravi, ponoči se naj-laglje domisliš pravega izhoda, ker te v postelji okolica ne moti. To je dognal i kolar Karlo Kloar.
»Zdaj pa jo imam,« se Je oveselil, »ti preklicani samci ne morejo biti nič drugega kakor kozelci. Samčasti kozelci z eno vrsto bran. Kako da se nisem poprej spomnil, ko pa je stvar tako jasna! Ampak zakaj ne bi davek zadeval vezanikov? Bržkone jih bo, samo sodnik se je preveč na kratko izrazil.«
In naš modrijan, ne bodi nemaren, je takoj drugo jutro počel razdirati svoj ko-zelc, češ: »Saj ga lahko pogrešam. Ako bo treba sušiti žito, ga bomo pa zdevali v ostrvi.«
Sosedje so se zavzemali in se čudili, zakaj je razdejal poslopje, ki je bilo še do-
bro pri sebi. »Samouk je samouh«, so si dejali, »samoglavca ne kaže nadlegovati e očitki.«
Očital in oponašal pa si je Karlo avo-je početje sam, ko je v nedeljo iz svojega tednika razbral, da se davek na samce tiče neoženjenih moških, a to zgolj po mestih in trgih.
Toliko pa je njegova zaletelost vendarle zalegla, da si je k srcu vzel svetopisemske besede: človeku ni dobro biti samemu, naredimo mu družico... In preuda-ril je, da bi morda le ne bilo napek, ako bi se dal vpreči v zakonski jarem. Usoda pa je hotela, da se je njegova izvoljenka samčica imenovala Rozalija Samec. Rada je pristala na to, da zamenja samski priimek s Kloarjevim. Ko je minila zakonita doba, je dobila sinka, ki ga je oče — kolikor toliko poučen o naši preteklosti — dal krstiti na ime Samo. župnik, ki je svojčas novo mašo pel v Jeruzalemu, je bil mož dovolj širokega obzorja in se ni protivil kolarjevi želji, četudi je skraja predlagal za nadomestilo svetopisemski naziv Samuel. Otrok pa je ostal samčič, kajti mama se mu je po kratki bolezni preselila k očakom. Ker je imel dete, naš Kloar ni bil »sam samičičev«, kakor govori Slovenci na skrajnem zapadu. Mogoče je bilo za vdovca bolje tako, saj o pokojni njegovi pridrugi je 8el glas, da je precej samosvoja in da se utegne v kratkem izprevreči v mater Režalijo, ki bo venomer režala na samosevskega ko-larja Karla Kloarja.
Mogočno gasilsko slavje
v Krškem
Krško društvo je svečano proslavilo 40letnico in blago«
slovitev motorne brizgalne
Krško, 9. avgusta.
Požrtvovalni gasilci v Krškem so praznovali včeraj dn danes velik praznik 60-letnega požrtvovalnega dela, na katerega lahko zro s polnim zadoščenjem in zadovoljstvom. Ob tej priliki so slovesno blagoslovili novo motorno brizgalno. Slavje se je pričelo v soboto ob 20. z bakljado. Sprevod se je vil skozi mesto z godbo in lampijoni na čelu in se je ustavil pred hišo knmice ge. baronice Lazarinijeve, hčerke-ustanovitelja društva. Priredili so ji pod-oknico. Bakljada je šla še po mestu, nato pa je sledil prijateljski sestanek na Jer-manovem vrtu.
Nedeljsko slavje se je pričelo z budnico ob 5. zjutraj. Mesto je dobilo slavnostno sliko. Vse je bilo okrašeno z zastavami, okna s cvetlicami, po mestu pa so stali mlaji že v prvih jutranjih urah so prihajala v mesto okoliška gasilska društva. Glavne trume gasilcev in zastopnikov društev pa so se zlile s prihodom vlakov ob 9. Ln 10., ki so jih domači gasilci sprejeli na kolodvoru, nakar so skupno odkorakali v mesto pred župno cerkev k blagoslovitvi motorne brizgalne. Sprevod je nudil im-pozantno sliko. Spredaj so stopali zastavonoše s prapora I. prostovoljnega gasilnega društva Ljubljana-mesto, Trbovlje I. in Rajhenburga, za njimi odlični funkcionarji gasilskih društev in zastopniki žup, nato pa nad 300 uniformiranih gasilcev. Poleg domačega so bila zastopana naslednja društva: Ljubljana-mesto, Trbovlje I., 3>eskovec, Radeče, Rajhenburg, Blanca, Videm, Dolenja vas, Laduč, Raka, Veliki potok, Boštanj in Sevnica.
Ob 10. je deputacija, v kateri so bili župni načelnik Rihard Engelsberger, župni blagajnik Vanič, poveljnik Mesesnel iin po-Teljnik I. gasilnega društva iz Ljubljane Ižanc, položila venec na grob blagopokojne dobrotnice ge. Hočevarjeve.
Sprevod je odšel v župno cerkev, kjer fs je vršila slovesna maša, pri kateri je ovirala krška gasilska godba pod vodstvom strokovnega učitelja Josipa žabkarja. Po maši so se čete zbrale na prostornem trgu pred župno cerkvijo, kjer se je v solncu 5vefcila nova motorna brizgalna. Pred blagoslovom je imel na zbrane gasilce nagovor domači župnik č. g. Filipič, nakar je blagoslovil motorko. Po krasni deklamaciji je deklica Vodopivčeva izročila šopek ku-mici ge. baronici Lazarmijevi. Na slavnostnem prostora je povzel besedo dru-£tvf»ni načelnik T^ovro Logovšek, čegar priv: pozdrav je veljal Nj. Vel. kralju, ki so
mu vsi prisotni zaklicali trikrat »živio!«, dočim je godba internirala himno. Zatem je pozdravil zastopnike oblastev dn kumico, ki se ji je zahvalil za požrtvovalno sodelovanje. Dalje se je spominjal ustanovitelja društva Stanka Gregoriča in zaslužnih sodelavcev gg. Vilka Pfeiferja, Ivana Pfei-ferja, dolgoletnega pokojnega načelnika Antona Rupreta in nepozabne pokojnice ge. Josipine Hočevarjeve. Zahvalil se je vsem za prispevke, ki so omogočili nabavo motorke, v prvi vrsti Občinski hranilnici.
Nato je govoril župni načelnik Rikard Engelsberger, ki je povdarjal, da vzdržujejo državo trije čnnitelji, -in sicer: 1. Sokoli, ki vzgajajo mladiino s krepitvijo telesa .in uma v vzorne narodne delavce, 2. vojska, ki brani državne meje, in 3. gasilstvo, ki ščiti narodno premoženje. Govor je bil sprejet z navdušenjem. V imenu ljubljanskih gasilcev je čestital k jubileju poveljnik g. Maks Ižanc, nato pa je načelnik pozval povabljence na slavnostno zborovanje, ki se je vršilo ob 11. v telovadnici meščanske šole.
Otvonil ga je načelnik g. Glogovšek, ki je izrazil upanje, da bo pomenil današnji dan dmpozanten mejnik v delu krškega gasiilskega društva. Odposlala se je kraljevskemu domu pozdravna brzojavka z zagotovilom udanosti. Govornik je pozdravil navzoče in v zanosnem govoru opisal zgodovino in razvoj krškega društva. Za pridobljene zasluge je izročil častne diplome kumici baronici Lazzaninnjevi ter odboru Občinske hranilnice. V vznešenih besedah je povdarjal zaslužno delo funkcionarjev, zlasti načelnika Rikarda Engelsberger j a.
Sledil je pred sreskim načelstvom slavnostni mimohod dn ob 13. banket v sokolski dvorani, kjer je sviral sokolski orkester pod vodstvom neumornega g. Pfeiferja. Izrečene so bile od strani nekaterih odličnih funkcionarjev dn delavnih mož pre-srčne napitnice.
Popoldanski spored je otvoril a Izredno posrečena gasilska vaja z novo motorko, .ki so ji prisostvovale poleg krških meščanov velike množice okoliškega občinstva in gasiilcev. Po kratkem odmora se je pričela .izredno uspela gasilska veselica. Izredno je povzdignila prireditev tudi navzočnost hrvatskih gasilcev, kakor tudi mnogo civilnega občinstva od drugod, kar je dokaz, kolik ugled uživa posavska gasilska župa. Zabava je trajala v noč ter je prinesla krškim gasilcem tudi lep gmoten uspeh.
obrtnih zadrugah kakor to predpisa}« obrtni zakon.
Pri raznoterostih je še govoril g. Bre-skvar, pozivajoč čevljarje, da se trdno oklenejo svoje zadruge, nakar je načelnik Perdan zaključil zborovanje.
Zakaj se je Ivan Jošt smrtno ponesrečil na Ježici
K poročilu o nesreči z motornim kolesom na Ježici dne 4. t. m- nas je naprosil brat smrtno ponesrečenega Frana Jo št) a, g. Martin J a š t iz Gotovelj pri Žalcu, da objavimo naslednje njegovo pojasnilo:
»S pokojnim bratom Ivanom sva se vozila dne 4. avgusta po opravkih v Ljubljano. Brat ie vozil vseskoz previdno, imel je motor popolnoma v oblasti v tempu od 40 do 50 km na uro na odprti pregledni cesti. Pri prehodu čez most pri Ježici je zmanjšal brzino na kakih 30 km na uro. Čez vso cesto sva imela obadva popoln pregled in na njej nisva niti jaz in gotovo tudi ne moj brat zapazila ničesar sumljivega. Kakšnih 10 korakov pred železniško progo pa zapazim jaz in sigurno tudi moj brat železniškega čuvaja, "ki ie zamahnil z zastavo, istočasno pa je privozil že tudi vlak na
Ptuj, 9. avgusta.
Neznosna vročina ie v Dreteklem tednu vladala v Halozah. Osobito v petek, ko me je pot vodila skozi Zavrč, je bilo za popotnika naravnost mučno. Toplomer je kazal v senoi 38 stopinj Celzija. Ob tej hudi suši je bil žalosten pogled oo polju: koruza je upognila dolge liste, da je vse viselo oroti zemlji. Omahnila je v preveliki vročini vsa zelen i ad. Ze itak slabo razvita ajda je poleria, ker še ni dobila od razsušene grude nobene vlage. Popotniku, stopajočemu med goricami, pa je bil razveseljiv en sam pogled: namreč na bogato obložene trte. Celi kupi grozdja so se kopičili na posameznih trsih. Vse je kazalo. da bo pridelek letos izredno obilen «n kapljica prvovrstna. Toda vsi upi in nade so bili še ta dan par ur pozneje uničeni ...
Kmalu po poldnevu so se pripodilii nre-ko Slovenskih goric, in od Hrvatskega Zagorja temni, grozeči oblaki.
•»Nič dobrega ni pričakovati — dal Bog dežja in obvaTuj nas toče,« tako se ie glasil pogovor vseh, ki so opazovali bližajočo se nevihto. In so nosili blagoslovljeni les na ogenj...
Okrog četrte popoldanske ure le nastal strašen vihar. S cest so se dvigati oblaki prahu in težko so začele padati prve Ae-
Lfubljana, 9. avgusta.
Vroča avgusfeova nedelja, čeprav smo imeli v petek obilen dež. Vremenarji so nam tudi za nedeljo napovedovali malo deževno zmešnjavo, ki je pa v Ljubljani do večera ni bilo, pač pa se je vsul pozno popoldne dež na Gorenjskem. S severa so se pripodili okrog 16. težki temni oblaki, nakar je pričelo močno deževati, kar je popolnoma prav, saj je zemlja navzlic petkovim ploham še vedno žejna. Izletniki, ki so odhajali na Gorenjsko že na vse zgodaj zjutraj, so bili tedaj že pod streho, po ve* čini v vagonih vlakov, na povratku proti Ljubljani.
V Ljubljani je zgodaj zjutraj prevladovala zopet enkrat gosta megla, ki se ni hotela dvigniti do precej poznih dopoldanskih ur. Oni, ki so se odločili (in ti so bili v večini), da prebijejo nedeljo zunaj na deželi, so gledali nekam zaskrbljeni skozi okna. Pri večini pa je zmagala dobra volja in je vladal zjutraj na glavnem in gorenjskem kolodvoru silen živžav. Ogromno je bilo izletnikov, ki so se namenili v planine ali vsaj ob vznož[je: v Mojstrano, Kranjsko goro ali Bohinj. Prav lepo število je bilo tudi izletnikov, ki so se namenili k pikniku v Planici in je ta (po pripovedovanju udeležencev) sijajno uspel. Igral je celo šramebkvartet in so se zabavali fantje in dekleta prav po »gorenjšče«.
Mladine, ki se rada prekucuje v vodi, tudi to nedeljo ni manjkalo niktier. Seveda pa so se navduševali za vse dobrote, ki jih nudi toplo poletje, tudi že umirjenci in celo prav stare korenine obojega spola. Kopalni vlaki iz Ljubljane so odhajala in pa prihajali nazaj dobesedno natrpani in j« prišlo mnogim ljudem zaradi soparice v vagonu slabo. Kopališče Ilirije pa je zaradi
cesto. Hipoma je pritisnil brat zavore ter
je deloma okrenil motor na desno, toda razdalja je bila prekratka, da bi bil lahko od vozil. Pa je lokomotiva zagrabila od strani motorno kolo in brata, medtem ko sem jaz v zadnjem hipu odletel z motorja ter takoj nato priskočil bratu na pomoč.
Da bi bil moj brat poprej opazil kakšen signal službujočega čuvaja, je nemogoče, ker tudi jaz, ki sem budno motril cesto, nisem videl nobenega znamenja, da se bliža vlak. Vrbutega sva ravno v Domžalah srečala osebni vlak, a tu so bile zatvornlce na cesti zaprte. Jaz sera bil mnenja, da gotovo ne pride takoj drugi za njim. Nesreča bi bila gotovo preprečena, če bi bile na cesti pri Ježici zatvornice. Kolikor lahko trdim kot star motorni vozač in spremljevalec, ni moj brat v tem kritičnem^ primeru zgubil prisotnosti duha. Da je šel prezgodaj v grob, je krivda samo na tem, ker na Ježici ni zatvornic. Plačujemo prispevke za ceste itd., toda na najbolj prometnih državnih, takorekoč mednarodnih cestah ni dovolj poskrbljeno za našo varnost, pa ne na takem mestu kakor na Ježici, kjer se zaradi ovinka ne more od daleč videti prihaiajoči vlak. Poudarjam še enkrat, da se je moj brat smrtno oonesrečil samo zato, ker na Ježici ni zatvornic«.
bele deževne kaplje. A že hip nato se ie vsula popodnoma suha toča, ki je udarjala ob silnem viharju neusmiljeno v debelosti najdebelejših orehov ali kurjih jajc... — Stehtali smo nekatera zrna in niso imela manj kakor 8 dkg... Toča se je vsipala dobrih pet minut .ter je zbila vso aidio. razcefrala koruzo, sesekala vršičke dreves in »klestila polovico Jabolk z ve]. Naravnost obupep pa Je po toči pogled po vinskih goricah. Odsekani so letošnji poganjki in listie. po tleh je vse polno jagod in grozdov... Kair pa je ostalo na trti, so ledena zrna nasekala, da bi še plesen in gniToba lahko opravfa svoje.
Toča se ie vsipala s tako sflo. da je razbila po strehah mnogo ooeke. Po nevihti je vse hitelo v vinograde, saj so ti v teh krajih edini vir dohodkov. Vsi vinogradniki so se vračali domov žalostni in potrti, z majajoč z glavo: »Kaj bo, kaj bo?«
Dobro uro zatem ph je že sledite draga nevihta, ki je uničila še tisto, kar je ostalo predhodnica. Nad četrt ure je trajal močni naliv in zopet je padala gosta debela toča. da jo je bito po tleh vse belo. Haloze so strahovito prizadete. Zdaj srečuješ samo sključene postave posestnikov, a tuga in skrb je v njih tako bridka, da moraš iskreno verjeti njihovim tožbam.
tekmovanj bilo tudi ves dan poftno.
V Retcčah, kjer je ob Sori mrgolelo ljudstva. po večini Ljubljančanov, pa tudi Škofjeločanov in celo Kranjčanov, se j« okoristil z nepazljivostjo dveh kopalk pre-vejan tat. Mogoče je bila tudi tatica... Gdč. I. M. ter P. V. sta spravili obleko namesto v kabino pod neko grmovje na prostem. Ko sta bili v vodi, je tat pobral vso obleko, aktovko in čevlje ter razne malenkosti z denarjem vred. Obema pa je pustil vrhnjo obleko in jima tako ustregel vsaj toliko, da sta se mogli opraviti in vrniti — čeprav bosi — v Ljubljano...
Na policiji so imeli dopoldne posla s par malimi tatiči in pa nekaterimi izgubljenimi ženskami. Vmes je bilo tudi pa? razgrajačev, ki so se odlikovali ponoči in vpili po ulicah. V splošnem pa to niso bili kaki nevarni Ijudiic in so jih po prespa« nem mačku odpravili s prav čednimi globami. ki jim bodo menda v bodoče jemale vese'je do nerodnih izgredov.
Na Dolenjski cesti se je dopoldne pripetila težja nezgoda. Zasebnica 70-letna Neža šteblajeva, stanujoča na Ižanski cesti 18, je šla od maše, na cesti pa jo je podrl voz peka T. Šteblaijeva si je pri padcu zlomila desno nogo. zaradi česar so (jo takoj odpel iali v bolnico.
Terezija Škuljčeva, stanujoča v barakah na Resljevi cesti, je popoldne kuhala na travniku po'eg barake, pri tem pa ji j6 veter prevrnil lonec. Vrela tekočina se je zlila škuljčevi po levi nogi in jo močno oparila.
Z Gorenjskega so opoldne oripeljaK v ljubljansko bolnico Antona Tomšiča b Dravelj. Tomšič se ie peljal z motocikVjm na Gorenjsko. Pri Dolski vasi pa mu je odpovedala zavora in je zdrvel naravnost
W A N D E R E R
Automobili
6/30 PS	^ 10/50 PS
ekon o m ič n i zanesljivi zelo sposobni za gorske kraje Wa n d e rer-We rk e Akt.-Ges.
S c h o n a u bei Chcmnitz
Generalno zastopstvo:
Dolenc & Tdnnies, Autoprodajna Družba i o. z., Ljubljana, Dvorakova ulica 3
v neko drevo. Pri zaletu se je Tomšič hudo pobil in dobil težke notranje poškodbe.
Na peronu glavnega kolodvora je okrog 19. ure postalo slabo 70 letni knjigarnar-jevi soprogi Jelki Datlerjevi iz Zagreba. Stara gospa in njen soprog sta izrabila lepo nedeljo za enodnevni izlet v Slo ven i« jo, zvečer pa sta se nameravala vrniti nazaj v Zagreb. Gospa, ki že dalje časa boleha na srčni hibi, se je na peronu nenadoma zgrudila. Na pomoč je takoj priskočil soprog, nakar so jo prenesli v kolodvorsko restavracijo in pozvali zdravnika, Ob» veščena je bila nemudoma tudi reševalna postaja, nakar so nameravali Datlerjevo prepeljati v bolnico. Bila pa je zaman vsa« k pomoč, kajti Datlerjeva je bila tedaj že mrtva. Zadela jo je srčna kap. Truplo pokojnice so po komisijskem ogledu pred reševalno postajo odpeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
Nasvetovnem kongresu esperantistovvKrakovu
Krakov. 8. avgusta.
Te dn5 živi staro slavno zgodovinsko mesto Krakow. nekdanja prestolica poljskega kraljestva, v znamenju esperant-skega pokreta. Okrog 1000 ljudi različnih narodnosti in plemen, med katerimi ne manjka eksotičnih obrazov z daljnega vzhoda, kakor tudi ne srečnih prebivalcev z daljnega zapada, se je zbralo v tem znamenitem kraju, da manifestira za vzvišeno ideio in nalogo, ki si jo je nadel ustva-riteij mednarodnega jezika dr. Ludovik Zamenhof.
NiavzJic pregovora: Nemo propbeta in patria sua — je končno primnano delo tega velike moža v njegovi lastni domovini, v svobodni Poljski. Vladi in mestnemu načelstvu gre vse priznanje za uvidevnost in pažnjo, ji jo je deležen esperantski pokret osobito za časa kongresa. Med zaščitniki «*i častnifrt odborniki kongresa čitamo med dragim ime predsednika poljske republike prof. Ignaca Moscickega ter prvega maršala, slavnega heroja Jožefa Pil-sudskega, Imena raznih ministrov, vojvod Ud.
Kongres sam ie otvoTil v veliki dvorani katoffiškega doma predsednik lanskega kongresa v Oxfordu g. Bernhard Lone.
Ro izvršenih volitvah predsedstva in po nagovoru predsednika g. J. Merchanta, !<i je poudarjal1, da je baš Poljska zibslka esperantskega gibanja, je pozdravil kongres v imenu vlade pod vojvoda dr. Bilek in v imenu načelstva mesta Krakowa g. Klimecki. želeč čim hitrejše zmage esoe-rantskemu pokretu. Zatem so govorili diplomatski zastopniki raznih vlad. kakor Avstrije. Ncmčiie. Nizozemske. Norveške in drugih. V itnenu MUD pri Društvu narodov ie pozdravil kongres gosp. He-diger iz Ženeve. Globok vtis je napravil na zborovatee nagovor brata pokojnega genija dr. Leona Zamenhofa. Po običajnin pozdravnih govorih raznih organizacij ši-rom sveta je bila slavnost zaključena s petjem mednarodne himne.
Takoj drugi dan se je vršil obhod no mestu do ulice Niecala, kjer je bila odkrita plošča v spomin na dr. Zamenhofa. Ulico so ob tej priliki prekrstili v uldco d rja. Ludovika Zamenhofa, kar dovoli priča o razumevanju velik« ideje s strani poljskih oblasti.
Vse mesto ima te dni povsem drugačno lice kakor običajno. Poleg raznih slavolokov skoro ne vidiš prodajalne ali restavracije. kier ne bi visela esoerantska zastava, večinoma povsod dobiš v restavracijah jedilne liste v mednarodnem jeziku. natakarji v nekaterih prvovrstnih re-stavraoijah govore v esperantu. ravnotako tudi policijski stražniki, tramvajski sprevodniki iid. Če si še tako tuj. se v tem mestu počutiš kakor doma v rodnem kraju. Krakow. letošnja prestolica esperantskega gibanja, se je izkazal vreden tega imena.	Jernej Jelenič.
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
zelo ngodno. — Tudi na obroke!
A.PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c.14
ZA KOPIRANJE NAČRTOV se priporoča vsem Interesentom tvrdka Iv. Bonač, ki kopira na najmodernejšem Sinumbra stroju — Ozalid — v petih barvah na papir, transparentni papir, čisto platno, pavzno platno, zrnčast papir za fagade, folijo (prozorno kot steblo) in s cellophanom prevlečen Ozalid. Cene nizke, izdelava lepa, jasna in čitljiva. Na izvršitev se lahko počaka oziroma se kopije vračajo z obratno pošto. Naročila se sprejemajo v trgovini v šelen-
burgovi ulici.
IV. BONAČ, samozastopstvo za Ozalid za Slovenijo
čevljarji za svoj obstoj
živahno zborovanje za zaščito čevljarske in usnjarske stroke pred inozemsko produkcijo
Ljubljana, 9. avgusta.
Hude čase preživljajo naši čevljarji, trgovcu industrijci usnjarske stroke. V drugih banovinah so se čevljarji dvignili že prej zoper poplavo inozemskih čevljarskih izdelkov, toda brez posebnih uspehov. 19. julija so zborovali v Beogradu beograjski, zemunski in pančevski čevljarji, opan-čarji in obrtniki sorodnih strok ter so sklenili v sporazumu z usnjarji in industrijci čevljarskih izdelkov, da se skliče za 16. t. m. v Beogradu velik kongres obrtnikov, trgovcev in industrijcev omenjenih strok, kjer se bo razpravljalo, kako zaščititi njih interese spričo poplave inozemskega blaga. Akcijski odbor obrtnikov, trgovcev in industrijcev v Beogradu je na svoji seji 20. julija soglasno sklenil, da se v smislu splošne želje udeležencev omenjenega zbora ustanovi Zveza obrtnikov, trgovcev in industrijcev ko-žarske stroke za vso državo. Ta odbor je nedavno razposlal vsem interesiranim zadrugam navodila, da podpro njegovo ak-eijo ter sestavijo za kongres konkretne predloge odnosno resolucije in da pošljejo na kongres svoje delegate.
V to svrho je tudi sklicala Zadruga čevljarjev Ljubljana za danes dopoldne pri »Lloydu« sestanek svojih članov, povabila je pa tudi nanj zastopnike trgovcev in industrijcev čevljarske stroke. Prav tako so zborovali danes tudi mariborski čevljarji v Maribon. V smislu navodil omenjenega akcijskega odbora je Zadruga ljubljanskih čevljarjev pripravila letake, ki jih je razpečavala danes med ljudi po mestu in s katerimi poziva meščane, da naj kupujejo le domače čevljarske izdelke ter podpirajo domače obrtnike, ker s tem pomagajo neposredno i sami sebi.
Sestanka so se udeležili naši čevljarji polnošteviino, bilo je pa tudi precej trgovcev in industrijcev. ZTOI je zastopal namesto odsotnega zborničnega tajnika dr. Pretnarja g. dr. Koče, Zvezo obrtnih zadrug pa njen tajnik g. Vlado Pfeifer. Zastopniki obrtnikov in trgovcev so prispeli iz škofje Loke, Kranja, Tržiča, Radovljice, Novega mesta, Domžal, Kamnika, Kočevja, Ribnice in Višnje gore.
Sestanek je otvoril načelnik Zadruge ljubljanskih čevljarjev g. Perdan s pozdravom, nakar je pojasnil pomen sestanka in preči tal dnevni red, potem so pa zborovale! poverili g. Perdanu predsedstvo zborovanja.
K besedi se je priglasil tajnik ZOZ g. Pfeifer. Dejal je, da tako številna udeležba dokazuje, kako važnega življenske-ga pomena je boj čevljarjev za njih pravice. Posebno Bata je naletel v vseh državah, kjer je ustanavljal svoje podružnice, na močan odpor. Pri nas se ne moremo uspešno upirati zidanju inozemskih tovarn ter ustanavljanju podružnic, ker naš obrtni red, ki je še izza predvojnih časov, ne zabranjuje ustanavljanja tujih podružnic in gradnje tovarn. Kmalu bo pa sprejet novi obrtni red, v katerega bi se naj vstavila klavzula, da se vsaj prepove ustanavljati tujim tvrdkam poprav-Ijalnice, ker se sicer odteguje našim 3900 obrtnikom še tisti borni zaslužek. Zveza obrtnih zadrug je storila vse, kar se je moglo storiti, vendar pa se ji nI posrečilo doseči, da bi se odpravile vsaj Batine po-
gnali iz države, se bo treba zavzeti za
komprosimno stališče, da se odpravijo vsaj popravljalnice, treba je pa tudi potrkati na nacijonalno zavest, da bo javnost podpirala predvsem domača podjetja ter čevljarske obrtnike.
Drugi je govoril zastopnik ZTOI dr. Koce. Naglašal je, da je Zbornica vedno podpirala težnje obrtnikov, čevljarjev pa še tembolj, ker so v težkem položaju. Zbornica bo storila vse, da pridejo čevljarski obrtniki do svojih pravic. Sklepe zborovanja naj pošlje zadruga Zbornici, da bo i ona stavila zadevne predloge.
Predsednik zborovanja se Je zahvalil govorniku ter Zbornici za vsestransko pomoč, posebej pa še za denarno podporo, ki jo je nakazala Zadrugi, da se bo lahko udeležilo kongresa čim več delegatov. Potem se je prijavilo k besedi več zboroval-cev. G. Lajovic iz Kranja je poudarjal, da čevljarji nočejo nobenih kompromisov, nego samo kruha.
Najbolj se je pa razvnel čevljarski mojster g. Breskvar. iz Ljubljane, ki je z dolgim govorom žigosal Batine izdelke. Poleg tega se je pa znašal tudi nad ZTOI ter jo napadel s povsem neosnovanimi očitki, in prav tako nad časopisjem.
Na ta napad je odgovoril ogorčen dr. Koce ter z vso odločnostjo ovrgel neosno-vane trditve in poudaril pravi namen sestanka: — da se pomaga iz krize našim čevljarjem, najde rešitev tega vprašanja, ne pa da se zborovalci brezpredmetno prerekajo in ne, da se blati naša Zbornica, ki ^je bila vedno na braniku za obrtniške interese.
Načelnik Perdan je tudi zavračal Bre-
skvarjeve trditve, nakar se je zopet oglasil g. Breskvar, češ da »Jutro« in »Slov. Narod« nista hotela priobčiti nekega njegovega članka. Načelnik Perdan je pojasnil, da sta oba omenjena lista priobčila članek, ki ga je poslala Zadruga čevljarjev, dočim Breskvarjev zasebni članek nikakor ni bil primeren za objavo!
Govoril je še g. štefe iz Kranja za tvor-nico »Jadran«, čevljarski mojster g. Rozman iz Ljubljane, gg. Sajovic, Potočnik, Breskvar in drugi. Vsi so naglašali, v kakšnih neznosnih težkočah so čevljarski obrtniki. Ko je slednjič g. Perdan preči-tal resolucijo, ki jo predložijo v Beogradu na kongresu, so zborovalci zahtevali, da se dostavi še zahteva: »Naj se Bata povsem izžene iz države!« — Resolucija navaja, da je kriza v čevljarski industriji zadnja 4 leta čedalje hujša ln je zlasti čevljarska stroka prizadeta zaradi neomejenega uvoza inozemskih izdelkov. Zato predlaga: Neomejeni uvoz tujih izdelkov se naj omeji na izvestno določeno količino, kakor je to urejeno v nekaterih drugih državah za razno blago; ustanovitev Batine tovarne v naši državi se naj za-brani, ker bi sicer propadla naša industrija in obrt in bi bilo s tem uničenih 100 tisoč družin; izdajanje obrtnih pravic za delavnice in popravljalnice se naj ustavi, ker se sicer onemogoči obstoj malim obrtnikom; obrtne pravice, izdane v naši banovini Bati za popravljalnice, so nezakonite, ker so te delavnice opremljene s stroji na električni pogon, dočim je bilo izdano dovoljenje le za tako zvano »rokodelsko čevljarsko obrt«. Te delavnice niso
pr&vljalnice. Ker je nemogoče se postaviti | članice obrtnih zadrug, niti nimajo pri-Bati tako po robu, da bi ga povsem pre-javijenega svojega pomožnega osobja pri
Za razbit liter vina - razbita glava
Tragičen gostilniški spopad pri Cmurekn
Gornja Radgona, 8. avgusta.
Orožništvo iz Gornjega Cm uroka je ponoči pripeljalo s tovornim avtomobilom na tukajšnjo orožniško stanico troje mož iz ptujskega okraja, ki so bili zaposleni pri regulaciji Mure v gornji Apački kotlini. Bili so to 28 letni Tomaž Bradač iz Pobrežja pri Ptuje, 31 letni Janez Štumberger ter 36 letni France Kostanjevec, slednja oba iz Nove vasi pri Ptuju. Vsi trije nekoliko ogrebljeni po obrazu ter ostrih pogledov so pričali o ostri fantovski bitki, ki se je odigrala v gostilni Jožefa Režonje na Vratjem vrhu pri Cmureku.
Ko je navedena trojica sedela v gostilni Jožefa Režonje, sjer so stanovali ter zvečer po večerjali, so ostali v gostilniški sobi še nekaj časa.ter si naročili liter vina. Med tem časom pa je prišel tjakaj nekoliko vinjen Štefan Režonja, oče gostilničarja, ter z njim tudi niegov hlapec France Lorber. V gostilni je prisedel Štefan Režonja za mizo. kjer je sedel njegov sin Jožef in med njima je prišlo do nekega medsebojnega družinskega nesporazuma. Srditi očka je pograbil kozarec ter ga vrgel proti svojemu 6inu. ki pa se je lučaju pravočasno umaknil. Nato je pograbil Štefan
Režonja »olnik ter vrgel proti mizi, kjer je sedela gori navedena trojica; šolnik je zadel ob polno steklenico vina na mizi ter jo razbil To je bil povod za hudo bitko, ki se je takoj nato razvila.
Berdač, štumberger in Kostanjeve« na eni ter Štefan Režonja in Lorber na drugi strani so se oborožili s stolieami in padali so udarci vse križem, dokler nista Lorber in- Režonja zbežala. Med tem, ko jo je Lorber pobrisal skozi glavna vrata na cesto in po cesti proti domu, je Štefan Režonja krenil skozi stransko sobo na dvorišče in od tamkaj na cesto. Ker ie Štefan Režonja že okroj 56 let star, seveda pri begu ni bil tako urnih korakov, kakor ostali mlajši fantje, ki so ga dohiteli in začeli so padali po njem neusmiljeni udarci, dokler se ni zgrudil nezavesten na tla. Prvo zdravniško pomoč mu je nudil na lice mesta poklicani zdravnik iz Murecka v Avstriji dr. Krautgasser, ki je odredil takojšnji prevoz v bolnišnico. Prepeljali so torej - Štefana Režonjo v bolnico v Maribor, kjer je bilo ugotovljeno, da ima ponesrečenec raz počeno lobanjo in močno poškodovano hrbtenico. Je še sicer malo upanja, da bo okreval. a če tudi okreva, bo trpel hude posledice.
Ljubljanska nedelja
Izredno veliko število izletnikov in kopalcev — Dve okradeni kopalki — Nezgode — Smrt stare gospe na
kolodvoru
Skozi uničene vinograde v Halozah
Po strahovitem neurju prizadeta vsa pokrajina
Doma in po okroglem svetu
Leteči avtomobil
Počitnice zdravja potrebnih otrok
»Letoviščarjl« v Medvodah se kopljejo v Sort.
Pred odhodom na Rakitno, kamor jih prepelje avtomobil Higijenskega zavoda.
Ljnbljana, 8. avgusta.
Č> bf hoteli pregledati napredek zdravstvene preskrbe naših otrok n. pr. v dobrih desetih letih bi morali pregledati delovanje oblasti m institucij v bivši Av-ptro-ogrski, katerim je bila poverjena ta naloga. Nu, s tem preeledom pa smo kmalu pni krajn. Pred vojno so sicer imeli nekaj počitniških kolonij, predvsem ob morju v Gradežu, sprejeti pa so bili le otroci ^Schulvereinarjevc in članov pro-slule sSfldmarkec. Kolikor se spominjam, je pred vojno le mestna občina ljubljanska vzdrževala eno počitniško kolonijo za slovenske otroke v gradu »Zatišje* pri Cerkljah nad Kranjem. V io kolonijo so se sprejemali otroci nižjih razredov ljubljanskih ljudskih šol v d voh skupinah po i tedne. In to je bilo menda vse!
Danes pa je že lepo število institucij, ki oskrbujejo počitniške kolonije. Večina iriih sprejema le zdrave otroke, razen tistih ob morju, ki jih ie ciosertaj organiziralo »Jutro« in onih Protituberkulozne liga. Šolske poliklinike, odnosno Higije.i-skesa zavoda. Kakor so prve hvalevredne ustanove za razvedrila potrebno zdravo šolsko mladino, nd mocoče prezreti velike naloge in dela, ki ga vršijo zadnje imenovane za zdravje naših bolehnih otrok.
Te kolonije bi lahko imenovali preventivne bobniče, kajti sprejmejo se le slabotni, podhranjeni. slabokrvni in tako prav tuberkulozi nastavljeni otroci, ki bi slej ali prej morali končati v bolnici. Namen takih higijenskih ustanov pa ni, da skrbe le za obolele otroke, temveč je še važnejša naloga ta, da se otroka, nagnjenega k bolezni, še pravočasno okrepi in mu reši zdravje. Tn to nalogo vrši Higi-jenski zavod oz. Šolska poliklinika, ki je njegova ustanova, z najlepšim uspehom-
Letošnje počitnice je Šolska poliklinika organizirala šest počitniških kolonij po 4 tedne. Otroci so bili določeni že med šolskim letom pri zdravniških pregledih. Večinoma so iz tuberkuloznih rodbin, vendar takn, ki sami še ne bolehajo na tuberkulozi.
Razdeljeni so otroci na kolonije v Lu-kovici, Medvodah in na Rakitni pod Krimom, 800 m nad morjem. Prvi dve sta v zdravstvenih domovih, tretja pa ima je-dalnioo in kuhinjo v tamkajšnjem prosvetnem domu, spalnice v dveh Deckerjevih barakah- Vendar se tudi tu namerava v kratkem postaviti dve zidani stavbi za stalno kolonijo.
Prvega julija je odšlo na letovanje v
Rakitno 40 dečkov, ,v Medvode 20 deklic in dečkov in v Lukovico 20 deklic in sicer na Rakitno otroci iz ljubljanskih srednjih šol in 9 otrok osnovne šole na Viču; v Medvode srednješolci iz Novega mesta, Trbovelj. Kočevja in Cerkelj; v Lukovico pa deklice iz srednjih šol
Pred odhodom na letovanje izvrše na otrocih poleg strogega zdravniškega pregleda tudi razna merjenja za točno statistiko uspehov enomesečnega letovanja. Med drugim se točno zmeri teža, višina moč pritiska z desno, levo in obema rokama in vitalna kapaciteta. To merijo s pripravo,, ki kaže, koliko zraka morejo vdihati pljuča otroka. Zanimali bodo podatki takega merjena pri podhranjeni, slabotni 16 letni deklici, učenki I. razreda trgovske šole, ki je bila v koloniji v Lukovici. Pri odhodu je bila teža 43.70 kg, višina 165.6 m, moč rok desna 31, leva 27. obe 58. Pri povratku pa teža 48.10 kg, višina 166.2 m, moč rok pa 39, 37, 76. Vitalna kapaciteta pa se je dvignila od 2.25 1 na 3.3 1.
Prav tako lepi rezultati so se dosegli pri dečkih na Rakitni. Poljuben primer 9 letnega dečka iz Kranja: na teži je pridobil 2.30 kg, zrasel je za 1.9 cm, moč obeh rok se je dvignila od 33 na 40.
V pričetku avgusta so odšle na letovanje druge skupine- Na Rakitno je poslala Protituberkulozna liga 30 otrok iz Zagorja, Logatca, Hrastnika, SI. Bistrice, Zgornje š;ške, Most. Viča, Ljubljane, Kranja, Novega mesta, Krškega, Tržiča in Podli-pe in 9 otrok iz področja šolske poliklinike v Ljubljani. V Lukovico je odšlo 20 deklic iz meščanske in osnovne šole na Viču, iz Kranja in Tržiča, v Medvode pa dečki in deklice osnovnih šol v Mostah in na Viču, skupaj 20.
Uspehi, doseženi pri kolonistih, so pa mogoči le v razmerah, kakor preži ve ti otroci 4 tedne letovanja. Pred dnevi a?ra obiskal kolonijo v Medvodah, ki je nastanjena v tamkajšnjem Zdravstvenem dotnu. Bilo je pied 14. V treh svetlih in zračnih spalnicah so spali na posteljah kot v najboljših penzijonatih. To je po kosilu obli-gaten počitek, ki vsakega zaziblje v dve uri sladkega spanja. Potem pa zopet na delo, namreč nad malico, katere se vsak poljubno poslužL Servirali so jim jabolčno marmelado s kruhom. Vsi so dobri jedci. Pet kosov kruha z marmelado, to je pri njih običajno, kdor jih zmaga osem, se sam glasno pohvali. Po malici so odšli ,pod nadzorstvom zaščitne sestre v toplo
V 40 urah iz Skadra v Prago
Med tem je več gospodov Avtokluba na vso brzino računalo, .kalko sva vozila. Drugi so naju radovedno ogledovali in iz-praševali, kako je šlo.
—	Ampak nista niti tako hudo zdelana! je nagovoril g. R060 star znanec.
—	Kaj zdelana! Saj še niti zaspana nisva, četudi že dva dni nisva videla po* stetlje. Če bi imela družbo, bi jo še mahnila v kaik bar! Saj spodobilo hi se, da zmago primerno proslaviva, se odreže g. Rosa.
Jaz sem se bil sicer že popolnoma pre« dramil iin mi nihče ni mogel videti, da sem se šele tik pred praško mestno mejo — zbudil. Zato sem taikoj pritrdil in se delal silno korajžnega, dasi sem komaj čakal, da pridem k počitku.
Medtem so v drugem koncu sobane že izračunali, da sva vozila prav odlično.
—	Neverjetno, gospoda, ie razlagal neki gospod, funkcijomar Avtoiklufea. V manj ko 40. urah sta z malo Škodovko, ki je komaj močnejša od večjega motocikla, pr?« valila 1620 km dolgo pot. Pa še ob takem vremenu! To je naravnost sijajen rezultat in Škodovi zavodi so lahko ponosni' na svoja vozila. Če se še upoštevajo slabe ce« ste, ki se niti ne dajo z daleka primerjati z našimi asfaltiranimi, potem je to tako odličen rezultat, da sploh ne bo imel nobene konkurence.
—	Čestitamo, čestitamo, so tedaj pribi« teli zastopniki škodovk. Nocoj le spat, jutri dopoldne pa se bomo že še pogovorili,
kako je bilo. Ob 11. dopoldne bo na jv« tomobilski razstavi pri pavijanu za zvezd« no dirko oficijelni sprejem in tam vas bomo tudi filmali. Saj se ne zgodi vsak dan, da dosežemo tako odlične rezultate.
—	Prav, gospoda, pa Lahiko noč!
Poslovila sva se in šla.
—	Torej, gospod Rosa, kam sedaj? Dol« go ne sme več trajati. Ura gre na polnoč in jezik se mi že kar prijema. Vrček plzenskega se bo prav pošteno prilegel.
—	Odpeljala se bova naravnost v hotel Beranek. Tam imajo tudi garažo in nama ne bo treba dolgo iskati oikrog. Mislim, da bova tam tudi še kay dobila za pod zob.
—	Prav, le kar pojdiva!
Zunaj je že zopet lilo. Gospod Rosa je pognal, kar se je dalo in v par minutah sva se že ustavila pred velikim hotedom na Kralovsikih Vinohradih. Par besed por« tirju je zadostovalo, da je bilo vse v redu. Goapoda Roso že dobro poznajo in so ta« koj vedeli, kaj je treba. Videč, da imajo opravlka z dvema pošteno utrujenima pot« nikoma, so nama nakazali krasino 6obo s kopalnico, a ne na glavno fronto, kjer |je skoro vso noč velik ropot zaradi živahnega veldlkomestnega prometa, marveč na stranski fronti, kjer je bolj mirno. Avto pa je romal v velikansko garažo, kjer jih je bilo že kakih 50. Gospod Rosa pa ima slabe izfkušnje. Zato ni zaupal garažerju, marveč se je sam prepričal, da je avto dobro spravljen. Osebno je zaklenil odde-
leik in spravil ključ. Meni} se je to početje zdelo vseeno malo pretirano, pa gopod Rosa mi je hitro pojasnil:
—	V Pragi so tudi lunnpi. Če bi vedeli, da je to dirtkalni avto, bi iz same razposa* jenosti strgali plombo. Nekoč so mi ukrad« li na gflavmi cesti pri belem dnevu z av* tomobila dva kovčega z obleko. Zato pa sem sedaj bolj previden in jim nikoli več ne nastavljam.
Čas je imed tem miraul talko naglo, da niti nisva opazila, da je že čez polmoč. Vsa zadovoljna sva se vrnila v hotel in gospod Rosa mi je še vzbujal skomine na iziborno plzemslko pivo, ki ga poznam sa* mo še ii predvojne dobe. Saj imamo sedaj pri nas talko pivno politiko, da dobrega piva sploh ne sinemo piti. Toda čakalo na* ju je hudo razočaranje.
—	Gospod portir! Midva sva žejma kot žolne. Za vsakega tri poštene vrčke plzen-skega! Pa kar gori v sobo! je vpil gospod Rosa že od daleč.
—	Mi je jaiko žal, gospod Rosa, pa ne vem ka/ko bo. Pivnica je že zaprta. Saj vi« dite, da je že čez polnoč, a pri nas so zelo strogi.
— Če ne dobiva piva, še spala ne bova pri vas! Iz Albanije se pripeljeva v Prago in vso pot delam gospodu 6/komine po plzenSkem pivu, sedaj pa naj greva žejna, in jaz še oeramočen spat! Če ne dobiva piva, tudi sobo imejte sami, pa taikoj greva drugam! se razhudi gospod Rosa.
Ves preplašen je prihitel hotelski rav» natelj-
—	Kaj pa se je »godilo, da je talk kra« val? je osorao vprašal portirja.
—	Gospoda prideta rz Albanije na plzem* afeo pivo, pa je že vse zaprto, pojasni portir.
V tem jo prisopiha Se gospod plačilni hotelske restavraci je, ki se je pravikflr od-ravijal. Ko je slišal, zakaj gre, pristopi
gospodu Rosi in ga potolaži:
—	Gospod Rosa! Saj vas poznem. Vi bi na vse zadnje še res odili drugam. Dal sem si zase rezervirati par vrčkov, pa vam jih rad odstopim. Kar pojdite v sobo, takoj vam pošljem!
—	No, dobro, naj bo, se potolaži gospod Rosa in portir naju zadovoljen spremi v sobo.
Nisem se še dobro ogledal po moderno opremljeni 9obi, ko se že prikaže natakar, v vsaki roki po tri napolnjene vrSke.
—	No, vendar enkrat! zakličeva oba hkrati iin že seževa po vrčkih. Natakar niti ni imel časa, da bj ostalo postavili na mizo, ko sva vsak svoj vrčeik v eni dušiki spraznila. Reči morami, da mi ni še niikdar taiko dišal požirdk piva, kakor ob tisti poz« ni nočni uri. Povrh pa še plzensko! Tudi ostali vrčflci niso dolgo čakali na odreše« nje. Nataikar je kar^ debelo gledal, kako sva jih praiznile. Ta diva sta pa res od 6i» le, si je menda mislil, relkel pa ni nič.
—	Ali imate še kaj? vpraša gospod Ro« sa strmečega natakarja. To je namreč bilo kar tako za začetek!
—	Poslednji! Niti kapfljice ga ni več. Vse je že zaprto. Vino v steklenici bi še lahiko postregel, ali pa kak liker.
—	Vino imamo pri nas boljše kot pri vas. Nisva prišla piti brozge, marveč pi-
vo. Samo plzensko! Za eiio še kako dru« go znamko. Če tega ni, pa nič!
—	Jako mi je žal, gospoda, se je opra* vičeval natakar in odšel, zadovoljen z mastno napitnino.
—	Kaj bo zdaj. Piva ni več. kuhinja že spi, za bar pa res tudi nisva baš primer« na. Pa še preoblačit bi se bilo treba, moreš šli v bar! se začudim.
druje gospod Rosa.
—	Zdi se mi, da bi vi na vse zadnje še
—	Jaz že, pravi, vi ste pa preveč za« span, četudi ste vso cesto spali!
—	Spal že, pa še vse premalo. Jaz no grem nikamor več! Katero posteljo ho« čete?
—	No, če ste vi taka mevža, pa še jaz ne grem nSkamor. Kar tu, kjer 6ean, o6ta* nem.
—	Saj je tudi najbolj pametno, pritrdim in se začnem slačiti.
Tu imava tudi kopalnico, če se hočete okopati, me opozori gospod Rosa.
—	Saj to res ne bi bilo napačno po ta* kile vožnji! Že sem zimetal s 6ebe vso obleko in odhitel v kopatlnico.
—	Pa še danes se vrnite! je klical za mano gospod Rosa.
No, kopel je bila res sijajna. Tople in mrzle vode, kolikor človek hoče. Tako je biJo ugodno, da sem skoro pozabil, da čaka tudi gospod Rosa. Ko sem se čez dobre pol ure vrnil v sobo, je gospod Rosa med čakanjem že — zaspal Nisem ga ho* tel bluditi, kajti spanec je bil tudi njemu že hudo potreben. Tiho sem legel in za* dremal, predno bi človek zimolil očenaš.
(Nadaljevanje 17. avgusta.)
Soro, kjer SO 86 dve urf veselo kobacali, nato pa zopet k delu — k večerji. Po večerji se okopljejo pod tuši. ob H21. pa mora biti vse tiho po spalnicab do pol 7. zjutraj, ko vstanejo in prično delo znova s prostimi in dihalnimi vajami ter tečnim zajtrkom.
Letoviščarfi imajo približno ta-ie jedilni list: n pr. v petek zjutraj kakao in kruh, dopoldne malinova marmelada s kruhom, opoldne fižolova juha, prisiljeno zelje, krompir in jabolčni zavitek; popoldne jabolčna marmelada s kruhom; za večerjo pa praženec in jabolčni kompot. C»b nedeljah im praznikih pa tako-le: zjutraj kava in kruh; dopoldne češpljeva marmelada s kruhom; opoldne zelenjadna juha, pečenka, solata, krompir in snežni žličnita; popoldne sir ali slanina s kruhom; za večerjo pa rozinova potica in kakao. Seveda kolikor si kdo želi. In tek imajo, da pospravijo nekateri več, kot marsikak težak-__
Otroci so pod nadzorstvom dveh zaščitnih sester, vsak tedern jih obišče zdravnica ga. dr. Kristanova od Šolske poliklinike. Takrat je okoli cospe živo in vsak hoče priti do besede. Gospa pa j:m daje tudi same lepe nauke in ima za vsakega prijazno besedo. Pa še v Soro gre z njimi.
Tako jim minejo štirje tednd, v katerih se okrepčajo, opomorejo in rešijo zdravje morda za vse življenje. Statistični podatki Šolske poliklinike so pač najzgovornejši
uspeh.	_, .
V zdravstvenih domovih namerava mgi jemski zavod ustanoviti stalne kolonije, po-leg dela, ki ga že sedaj vrše. Kako potrebni so bili ti domovi, pa je zgled v Medvodah. Dvakrat, tedensko prihaja zdravnik is Dečjega doma v Ljubljani in ordiniira od 14. do 18.30 ali 19. Prvi dan 18. maja j« bilo 12 bolnikov, naslednje dni pa že 38, 52, 62, tako, da znaša povprečno število pa cijentov 50. Brezizjemno se zdravniškega posvetovanja poslužd vsakdo brezplačno, kdor se pa izkaže i ubožnim spričevalom, ima pa zastonj zdravniški pregled in še zdravila. Ni čuda torej, da so postali Zdravstveni domovi prebivalstvu nuina_ potreba. Le s takim delom je mogoče na deželi zbolj-šati zdravstvene razmere in higijeno med ljudstvom, s tem marsikoga obvarovati bolezni in tako zmanjšati naval v nase iavne bolnice.
Na Broocklandskem dirkališču pri Londonu se vršijo avtomobilske vežbe, ki zahtevajo časih od dirkačev v resnici jeklene živce. Na posebno ostrih ovinkih se često primeri, da se vozilo samo z enim kolesom dotika tal, kar napravlja vtis, kakor da
leti po zraku
Nemška mladina na grobovih zapadne fronte
Nemški dijaki, ki uživajo svoje počitnice v Franciji, so skupno s svojimi francoskimi tovariši položili vence na grobove padlih francoskih vojakov
Oglas! v „JUTRU" imajo siguren uspeh!
Po peklenskem stroju prizadeta družina Kakor smo poročali, so bili v Beogradu ob ogromni udeležbi občinstva izročeni materi zemlji posmrtni ostanki gospe DANICE in sina MIROSLAVA BRUNETTIJA, žrtev eksplozije peklenskega stroja pri Zemunu. Ob grobu je bil tudi rektor univerze z velikim številom univerzitetnih profesorjev ter mnogo javnih in prosvetnih delavcev. Kapelica na novem pokopališču je bila v črno zavita. Profesor Brunetti, ki je sam ranjen, se še nahaja v bolnici. — Večja slika predočuje nesrečno družino, manjša pa pogreb obeh žrtev.
Izredna nesreča
Premožni pariški meščan Charles N. (listi iz usmiljenja zamolčujejo njegovo ime) je šele 34 let star a tehta 190 kg. Pred kratkim se je preselil v novo samsko stanovanje in je povabljenim prijateljem ponosno razkazoval udobnosti. Odstranil se je na to, da bi služinčadi dal zadnja navodila za pojedino o priliki preselitve. Izostal ije izredno dolgo. Gostje in sluge so ga naposled pričeli iskati, pogledali v vse kote in se slednjič ustavili pred zaprtim straniščem, ker je odtod tekla kri. Pokli« cali so ključavničarja in našli nesrečnega debeluharja brez zavesti na tleh. Drobci porcelana so ga tako hudo poškodovali, da je moral naravnost v bolnišnico, kjer je bil operiran. Charles N. je zdaj tožil hišnega posestnika in zahteva odškodnino za zdravljenje in za bolečine. Hišni lastnik ugovarja, da ne bi bila nobena školjka kos naijemnikovi dvojni teži. Sodišče je preložilo razpravo, da poprej zasliši izvedence.
---m-----T—I---— _lU
Jadran In Jug — dva državna prvaka
Jadran (Split) je izvojeval z 370 točkami prvenstvo države v seniorskem plavanju, Jug (Dubrovnik) pa enak naslov v waterpolu — Na tekmovanjih so bili postavljeni štirje novi jugoslovenski rekordi — Ljubljanska Ilirija zasedla nadvse častno drugo, oziroma tretje mesto — Velika državno - prvenstvena nogometna nedelja
Ljubljana, 9. avgusta. Tekmovanja za državno prvenstvo t seniorskem plavanju in waterpolu so dosegla danes višek. Na programu so bila številna finalna tekmovanja in najvažnejše waterpolo-tekme, kar je naravno zelo stopnjevalo razpoloženje med tekmovalci in tudi — občinstvou. Kopališče SK Ilirije, ki je nudilo pestro sliko zagorelih teles naše plavalne elite, se je že v dopoldanskih urah napolnilo s številnim občinstvom — v kostumih in civilu — ki je kljub hudi vročini živahno spremljalo potek posameznih točk. Program se je razvijal hitro in gladko in tudi sicer je organizacija v vseh ozirih prav dobra.
Malo po 8. uri se je otvoril končnove-1 javni boj za najdragocenejše točke v državnem plavalnem prvenstvu.
Dopoldanski program. 1500 m seniorji, prosto: Izmed 10 prijavljenih je nastopilo 6 tekmovalcev. Rezultati so bili naslednji:
1. Bibiča Marko (Jug) 22:51.9 (nov ju-gosl. rekord!). — Stari rekord je branil Jadranaš Senjanovič Ante s časom 23:14.
2.	Bulat Gajo (vesl. ki. Beograd) 23:37.2;
3.	Bonačič Filip (Jadran) 24:21; 4. Jesih Jule (Ilirija) 24:36.6; 5. Bradanč Adolf (Jug) 27:49; 6. Hartl Stjepan (Jadran) 28:47.8. Bibiča je vso progo vodil sigurno.
Točke: Jug 15, Vesl kt Beograd 8, Jadran 6, Ilirija 3.
400 m seniorke, prosto: Jzmed 7 prijavljenih so nastopile 4 tekmovalke. Rezultati:
1. Roje Olga (Jadran) 6:35.8 (nov ju-gosl. rekord!). — Stari rekord je branila sama s časom 6:38.4. — 2. Godina Neven-ka (Jadran) 7:19.3; 3. šuljič Mira (Jadran) 7:58.4; 4. Wohlfart Iva (Ilirija)-8:32.6 (Časi na progi: 100 m 1:24.2, 200 metrov 3:09.1, 300 m 4:55.) Rojetova je bila sigurna na vodstvu od starta do
cilja.	, , , _
Točke: Jadran 32, Jug 15, Vesl. ki. Beograd 8, Ilirija 6.
200 m seniorji, prsno: 1. Sever Igor (Ilirija) 3:16.4 (100 m 1-314!); 2. Ferček Tomislav (Gradjanski, Karlovac) 3:17.6; 3. Frankovič Stjepan (Gradjanski, Karlovac) 3:17.9; 4. Birimi-ša Vjeran (Jadran) 3:19; 5. Midžor Slavko (Jadran) 3:19.1; 6. Nikolajevič R. (Vesl. ki. Beograd) 3:26.8. Lepa zmaga Severja po trdem boju s Ferčkom in Frank ovičem. '	^
Točke: Jadran 37, Ilirija 19, Jug 15, Gradjanski 13, Vesl. ki. Beograd 9. j00 m seniorke, hrbtno:
1 Kaliterna Dolina (Jadran) 1:44.6; 2. Wohlfart Iva (Ilirija) 1:45; 3. šuljič Mira (Jadran) 1:50.9; 4. Paumgartner Ada (Ilirija) 2:00. Ostra borba za prvo mesto, ki ga v finishu odloči Kaliternova.
Točke: Jadran 55, Ilirija 30, Jug 15, Gradjanski 13, Vesl. ki. Beograd 9. 100 m seniorji, prosto: 1. Senjanovič Ante (Jadran) 1:03.8, 2. Matič Ante (Jug) 1:06.2; 3. Brainovič Alfred (Jadran) 1:06.2; 4. Gazzari Tonko (Jadran) 1:08.8; 5. Fritsch Ervin (Ilirija) 1:10.7; 6. Turnšek Viktor (Ilirija).
Senjanovič brez prave konkurence; Matič in Brainovič do konca v ostri borbi za drugo mesto.
Točke: Jadran 76, Ilirija 33, Jug 23, Gradjanski 13, Vesl. ki. Beograd 9.
4	X 100 m seniorke, prosto:
1. Jadran L (Culič, Senjanovič, Godina, Roje) 6:13.8; 2. Ilirija I. (Sever Zlata, Paumgartner, Wohlfarth, Fetih) 6:42.2; 3. Jadran II. (Paumgarten, Mrkušič, Kar-getič, Kaliterna) 7:26.
Sigurna zmaga štafete Jadrana L; Ilirija zasede drugo mesto po zaslugi .zadnjih dveh plavačic, posebno Wohlfartove.
Točke: Jadran 112, Ilirija 51, Jug 22, Gradjanski 13, Vesl. ki. Beograd 9.
5	X 100 m seniorji, mešano:
1. Jadran L (Birimiša, Gazzari, Senjanovič) 3:52.4; 2. Jug I. (Samardžič, Gr-bič, Matič )3:59.8; 3. Ilirija I. (Sever Igor; Žirovnik, Fritsch) 4:00.8; (vsi trije boljši od jugoslovenskega rekorda!) 4. Jadran n. (Midžor, Nadali, Brainovič) 4:05, 5. Jug n., 6. Ilirija H. 4:19.7.
Prva štafeta Jadrana je vodi-a kmalu po startu sigurno; boj za drugo mesto je bil najostrejši med Matičem m Fritscbem, ki ga je tik pred ciljem odločil Matič. Doseženi rezultati so iz borni.
Točke: Jadran 144, Ilirija 33, Jug 41, Gradjanski 13, Vesl. ki. Beograd S.
Zaključek dopoldanskega programa »rta tvorila dve vaterpolo tekmi:
Jng (Dnbrornik) : Ilirija (Ljnbljana) 7:0
(5:0.)
Moštvi sta nastopili v postavah: Jug: Fabris Dinko, Cvjetkoviž Vinko, Samardžič Bratko. Dabrovič Ivica, Dabrovič Jožo, Sandineer Zelko. Bettner Drago.
Ilirija: Ilovar" Stane, Turnšek Viktor, Sever Igor, Frič Ervin. Jesih Jule, Jamnik Anton, Otruba Stane.
Moštvo državnega prvaka Juga je domi-niralo v taktiki, tehniki in pozicijski borbi, dočim je Ilirija poslala v boj hitrejše plava če, ki se pa v borbi za žogo niso znašli. Kljub temu so nudili odločen odpor državnemu prvaku. Za visoki rezultat nosi krivdo vratar Ilirije, ki je netočno oddajal žoge iz gola. Koncem tekme je plavač de-iansko napadel sodnika Šeriča, nakar se je med splošnim prerekanjem razvil pretep, ki se je k sreči končal bre^ hujših posledic. Grajati je treba take incidente, ki zelo škodujejo, ugledu našega plavalnega športa.
Sodnik g. Šeri6 je v sojenju imel prvo polovico zelo dobro, dočim je v drugi polovici mnogo grešil v presoji foulov ln razsojal ravno nasprotno.
Kot drugi par 9ta nastopili moštvi: Jadran (Split) : Primorje 14:2 (7:0). Moštvi sta nastopili v postavah: Jadran: Majdič, Kuzmanič, Culič, Birimiša Zdravko. Roje, Bonačič Filip.
ASK Primorje: Trampuš, Erbeznik, Ko-vačič Oskar, Kolar Milan,, Sodnak Evgen,
Sketelj Janko, Justin Joža. (S štirimi rezervami).
V	prvem polčasu je Jadran absolutno prevladoval in so igralci Primorja le dvakrat prišli do strela na gol. V drugem j>ol-času so se domači znašli in zabili po Ko-larju dva efektna gola. Kolar je imel v streljanju smojo, ker sta dva ostra strela obsedela na vratnicah. Sodil ie g. Kramar-šič objektivno; presojanje foulov pa mu dela še preglavice.
Popoldanski program.
V	popoldanskih tekmovanjih je bila borba napeta in .zanimiva samo v dveh disciplinah. ker so v vseh drugih disciplinah zmagali favoriti z velikim naskokom. V treh" disciplinah so bili postavljeni novi državni rekordi, tako da je bil s tem zaključek tekmovanj prav efekten.
400 m seniorji, prosto:
1. Senjanovič Ante (Jadran) 5:34.5. Nov državni rekord, ki ga je branil -Bulat Gajo (s časom 5:44). Dosedanji rekord Bulat Gaio (VK Beograd) se je z rezultatom 5:39.7 plasiral kot drugi pod starim rekordom- 3. Bonačič Filip (Jadran) 5:44 (izenačil rekord). 4. Bibiča Marko (Jug) 5.48.8; 5. Jesih Juie (Ilirija) 6:01.8; 6. Dabrovič Jožo (Jug) 6:8. Turnšek (Ilirija) je izstopil na progi.
Senjanovič je včeraj v predtekmovanju plaval za 7/10 sek. boljše od svojega današnjega rekorda, toda rezultat ni verificiran kot novi rekord, ker ni nastopil v predpisanem tekmovalnem dresu.
Točke: Jadran 162. Ilirija 65, Jug 45, VK Beograd 17, Gradjanski 13.
100 m seniorke, prosto:
Od prijavljenih sta nastopili samo po dve plavačici Jadrana in Ilirije. Rezultati: 1. Roje Olga (Jadran) 1:20.4, 2. Godina Ne-venka (Jadran) 1:27.4, 3. Fettich Majda (Ilirija) 1:28, 4. Wohlfart Iva (Ilirija) 1:37.6.	, J
Rojetova je preplavala progo v rekordnem času, ker je njen stari rekord 1:22. Pripomniti je treba, da je Lampretova (Ilirija) na letošnjem podsaveznem prvenstvu postavila novi rekord z rezultatom 1:17.8, toda rezultat še ni verificiran kot novi rekord. Rojetova je preplavala prvih 50 m v 36 sek.	, .
Točke: Jadran 183, Ilirija 73, Jug 4o, VSK Beograd 17. Gradjanski 13.
Po tej disciplini je Lampretova poskusila zrušiti lastni rekord na 100 m dame prosto, toda poskus se ni posrečil, kajti preplavala je progo v 1:19.8- Spremljala stajo dva plavača v "štafeti 2 krat 50 m.
100 m seniorji, hrbtno:
V	tej disciplini -se je vršila ljuta borba za prvo mesto med Gazzarijeni (Jadran) in Žirovnikom (Ilirija). Žirovnik je imel 10 m pred ciljem sigurno zmago v rokah, toda zapletel se je v progo in s tem izgubil udarec. Rezultati: 1: Gazzari Tonko (Jadran) 1:20.8, 2. Žirovnik Boris (Ilirija) 1:21, 3. Grbič Marij (Jug) 1.25.9, 4. Medved Tone (Ilirija) 1:34.4, 5. Fabris Dinko (Jug) 1:34.7, 6. Pajer Polde (Ilirija) 1:41.5-Zelo dober je rezultat Zirovnika, ker je preplaval progo v »Germania« stilu.
Točke: Jadran 196, Ilirija 85, Jug 52, VSK Beograd 17, Gradjanski 13.
200 m seniorke, prsno:
Od 7 prijavljenih tekmovalk so nastopile samo štiri. Sigurno je zmagala Pre-kuh Vika (Primorje) s 3:45; 2. Sever Zlata (Ilirija) 3:47.7, 3. Mrkušič Gorka (Jadran) 3:48.4, 4. Kaliterna Dolina (Jadran) 3:49.2. Izborno se je odrezala Se-verjeva Zlata, ki je bila do 170 m nekaj metrov za dvema Spličankama, nakar jih je v izrednem finischu sigurno premagala.
Togce: Jadran 204, Ilirija 93, Jug 52, VK Beograd 17, Primorje in Gradjanski 13 točk.
4 X 200 seniorji- prosto:
Od 6 prijavljenih je nastopilo 5 štafet; ta disciplina je prinesla nov državni rekord v času 10:29 (Jadran, Split). (Stari državni rekord Jadran 10:50.) Moštva so nastopila v sledečih postavah: Jadran I.: Brainovič, Senjanovič, Bonačič, Maro-vič Uroš; Jug I.: Dabrovič Jožo, Cvjetko-vič, Matič, Bibiča. Ilirija: Žirovnik, Otruba, Turnšek, Fritsch; Jug n.: Bettner, Stantinger, Samardžič, Bradarič; Jadran n.: Hartl, Ivanko, Mateljan, Pazenovič. 1. Jadran I. 10:29, 2. Jug I. 11:04.2, 3. Ilirija 11:09- 4. Jug H. 12:07.2, 5. Jadran n. 12:23.9.
V	prvi progi preda Brainovič s precejšnjim naskokom pred Dabrovičem (Jug I.), žirovnikom (Ilirija) in Hartlom (Jadran). Na drugi progi poveča Senjanovič (Jadran I.) naskok na ca 25 m, dočim Jesih (Ilirija) prehiti drugega plavača štafete Juga II. in pride za Cvjetkovičem (Jug I.) na predajo z zaostankom 2 m. Na tretji progi poveča Bonačič (Jadran I.) naskok na ca 40 m, dočim pride Turnšek (Ilirija) po krasni borbi z Matičem (Jug I.) istočasno na predajo. V zadnji predaji poveča Marovič naskok pred Jugom I. skoro na 50 m, dočim se zadnji plavač slednje štafete Bibiča odtrga od Fritscha (Ilirija) in pride drugi na cilj z naskokom ca 6 metrov.
Točke: Jadran 234, Ilirija 103, Jug 74, VK Beograd 17, ASK Primorje in Gradjanski 13.
3 X 100 seniorke, mešano:
(Državni rekord Viktorija Sušak 4:42.3.) Od 5 prijavljenih štafet so nastopile samo štiri. Štafete so nastopile v postavah: Jadran I.: Mrkušič, Dolinar, Roje. Ilirija: Sever Zlata, Wohlfart Iva, Fettich Majda, Jadran n.: Karbotič, šuljič, Godina. ASK Primorje: Erbežnik, Jenko, Prekuh. Zmagala je sigurno štafeta Jadrana z rezultatom 4:51.1. 2. Ilirija 5:01.2. 3. Jadran H. 5:14.2. Štafeta Primorja je prišla kot zadnja na cilj, vendar je bila zaradi nepravilnega hrbtnega obrata Jenkove diskvalificirana.
Končno stanje točk; Jadran (Split) 270, Ilirija (Ljubljana) 119, Jug (Dubrovnik) 74, VSK (Beograd) 17, ASK Primorje (Ljubljana) in Gradjanskj (Karlovac) 13. S tem si je Jadran Iz Splita izvojeval se-
niorsko državno prvenstvo v plavanj« za
leto 193L
Tekmovanje se je zaključilo z dvema waterpolo tekmama. Tu sta nastopili moštvi Jadran : Ilirija 4 : 2 (S : 0), ki sta kandidirali za drugo ozir. tretje mesto. Moštvi sta nastopili v postavah:
Jadran: Majič, Culič, Kuzmanič, Birimiša, Bonačič, Senjanovič, Roje.
Ilirija; Ilovar, Žirovnik, Jamnik, Turnšek, Jesih .Otruba, Fritsch.
Moštvo Jadrana je v tej tekmi diktiralo tempo samo v začetku prvega polčasa, dočim mu je bila Ilirija pozneje enakovreden nasprotnik. Le nesigurnosti napada Ilirije se mora Jadran zahvaliti, da ni bil rezultat še pičlejši. Otruba je v prvem polčasu pri stanju 3 : 0 za Jadran zastreljal sigurno šanso, takoj nato pa
Fritsch diktirano štirimetrovko. Jadranje mnogo streljal, toda netočno. Sodnik g. Esapovič je bil zelo dober in Je zelo ostro igro preprečil že v kali. Ilirija Je dala svojo daleko najboljšo igro, odkar goji to disciplino.
Jng : Primorje 6 : 0 (S : 0).
V končni tekmi sta nastopili moštvi državnega prvaka Juga v postavi: Fabris, Cvjetkovič- Samardžič, Bibiča Marko, Dabrovič Jožo, Stantinger, Bettner) in ASK Primorja: Trampuš, Kovačič, Sketelj, Erbežnik, Kolar, Justin, Sondak. Domači so nastopili v svoji najslabši rezervni postavi. Jug je predvedel pravo ekshibicijsko igro in podal moštvu Primorja in publiki vzorno sliko, kako je treba igrati vaterpolo. Sodnik g. Fazekaš je sodil ležemo, ker ni imel težkega posla. S to tekmo se je zaključil waterpolo turnir za državno prvenstvo, v katerem si je dosedanji državni prvak Jug (Dubrovnik) sigurno in ponovno izvojeval častni naslov prvaka v waterpolu za leto 1931. Kot drugi se je plasiral splitski Jadran, tretja Ilirija iz Ljubljane, ki je pokazala lep napredek, in nato: 4. ASK Primorje, 5. Bob Beograd, 6. KSU Karlovec.
Popoldansko tekmovanje Je doživelo še večji poset, kar je samo v interesu našega plavalnega športa, ki se od tekme do tekme lepše razvija. Grajati je treba sodniški zbor, ki je popoldne začel s programom z enourno zamudo in delal nepotrebno velike odmore med poedinimi disciplinami.
Ljubljana izgubila na dveh frontah
Dočim je Gradjanski v LJubljani po srečnejšem startu odnesel dve točki Primorju, je Ilirija pustila svoji dve z visoko razliko zagrebškemu Hašku — BSK in Concordija dobila lekcijo
Ljubljana, 9. avgusta 1931.
Današnja nedelja je bila vsa v znamenju ligaških borb. Tekmoval oje vseh dvajset klubov, naša dva kluba sta se borila z Zagrebom. V Ljubljani je imel Gradjanski! zopet izrazito srečo in dosegel svojo doslej najmočnejšo zmago. Hašk je ponovno obračunal z Ilirijo, ne sicer več tako izrazito kot zadnjič, vendar še vedno dovolj prepričevalno. Hajduk je obesil Concordiji že skoraj običajno petico in se povzpel na drugo mesto; priplaval je v varno zavetje preko 11 točk. Tablica je sedaj taka: Gradjanski 9 6 2 1 14:6 14 Hajduk 9 5 1 2 37:11 12 Concordija 9 5 1 3 23:23 11 Hašk	9 4 1 4 36:19 9
Primorje 9 2 0 7 16:38 4 Ilirija	9 1 2 6 13:42 4
Gradjanski: Primorje
3:0 (3:0)
Po dveh predtekmab, v katerih je Svoboda Vič premagala domžalskega Diska 5 : 0 (3 : 0) in rezerva Gradjanskega rezervo Primorja 2 : 0 (1 : 0), je par minut po polšesti nastopilo moštvo Gradjanskega.
Mihelčič—Rajkovič, Bivec—Vldrih, Pi-kič, Hilgl—Stankovič, Dtikovič, Pafinek, Gumhalter, Kokotovič.
Takoj za njimi so se pojavili PrlmorjaSi v tej postavi:
Jančigaj—Svetle, Jug H.—Sočan, Sla-mič, Pišek I.—Jug I., Sla.par, Cebohin, Vrhovnik, Uršič.
Za vsemi sodnik g. Mikullcič i* Zagreba.
Iz Zagreba je prispel poseben vlak privržencev Gradjanskega, ki so že v pred-tekmi, ko so na igrišču prevladovali, delali živahno razpoloženje, ki se je po možnosti še stopnjevalo tekom prvega polčasa glavne tekme, ko si je gostujoče moštvo priborilo zmago. Pozdravili so burno svoje moštvo, dočim so domačini ob nastopu črno-belih naklonjenost do svojega moštva izražali s še potenciranim aplavzom. Pojavila se je napetost, ki je trajala vse do konca, ko si je dala duška v nepotrebnih prizorih, kakršnih nismo vajeni na naših igriščih.
Igra
ni bila na posebni športni višini.
Začela se je z nenavadno ostrim tempom, ki je moštvi proti koncu polčasa izčrpal. Prvih petnajst minut je bila povsem odprta in je ob obojestranski nervoznosti potekala v bliskovito se menjajočib napadih, ki so se ustavljali ob obeh obrambah. Na-slednjh petnajst minut je iniciativno prevladoval Gradjanski in uspel zabiti tri gole. Potem se je igra zopet razbila v menjajoče se napadne in obrambne akcije in je koncem polčasa prevladovalo domače moštvo.
Drugi polčas pripada v pretežnem de-hi domačemu moštvu, ki je valilo napad za napadom do kazenskega prostora, kjer se je obligatno nehala umetnost domačega napada. Gradjanski je prehajal spo-radično v nasprotno polje, napadal včasih nevarno, še večkrat brez vsake nevarnosti, ne da bi bil mogel spremeniti rezultat. Psihološko je bil ta dri tekme zelo zanimiv ,v kolikor je domače občinstvo vsak čas pričakovalo nagrado za napore svojega moštva v obliki uspeha. Ker je uspeh izostal, je poslužil prav običajen dogodek za izbruh čuvstev, ki so prekipela.
Gostje niso mogli zapustiti prepričevalnega vtisa, zlasti po igri v drugem polčasu. Najboljši del so imeli v ožji obrambi, kjer ni bil Mihelčič prav za prav nič zaposlen, posegal je v dogodke samo s svojimi posrečenimi intervencijami, ki so bile vedno na mestu. V toliko je v dobrem delu njegova zasluga za uspeh moštva. To zaslugo delita tudi branilca, ki jima je bila glavna naloga, ne pustiti nasprotnega napada do strela. V razdiralnem delu sta se svoje naloge iznebila brezhibno. V srednji vrsti sta bila oba stranska halfa močnejša od Pikiča napadi Primorja so šli povečini po sredi dočim sta krili bili dobro zastraženi. V jx>dpori napadu so halfi zadovoljili samo prvi polčas. Napad je vodil »nekdanji« Pasinek, ki je sicer dal drugi gol, sicer pa ni bil niti najmanje opasen ali škodljiv. Tako je razpadel napad v dve polovici, ki sta si samostojno morali pomagati. Od kril je bil v polju boljši Kokotovič, pred golom pa nevarnejši Stankovič.
Primorje je moralo tudi nastopiti z dvema rezervama. Tekmo je v prvem polčasu izgubila obramba, v drugem pa napad. Halfi so sredi "prvega polčasa pustili situacijo iz rok in to je bilo, ker sta bila tudi branilca bolj- šibka kot običajno, fa-
talno za moštvo. Jančigaj je lovil sicer dobro, toda prvi gol bi bil moral brezpogojno ubraniti. Halfi so zadovoljili povsem šele v drugem polčasu, ko so dali dobro konstruktivno igro. Napad je bolehal na dveh hibah: igral je bolj po desni strani in zanemarjal levo, in kombiniral je po sredi, mesto da bi bolj pritegnil k poslu obe krili. Zlasti je bil Uršič z večine brez posla. Slaba taktika, ki ji je zoperstavil Gradjanski primernejšo, vsaj v onem delu igre, ki je njemu pripadala.
V	ostalem sta igrali obe moštvi zelo požrtvovalno, razmeroma fair, čeprav ostro, vse do pred konec igre, ko je sodnik izgubil oblast in se je pojavila nesimpatična ostra nota v igri.
Dogodki so se, v par potezah, vrstili tako: Prvih petnajst minut povsem odprta igra s forsiranim tempom. Par šans na obeh straneh, pa brez nesreče. Halfi Primorja popuščajo. V 21. min. prosti strel proti P., nesporazum med igrači P., Jančigaj nesi-gurno lovi in Stankovič potisne v mrežo, 1:0. V 26. min. krasno izveden napad G., Kokotovič centrira, Pasinek nastavi nogo in že je žoga neubranljivo pod prečko, 2:0. V 32. min. rezultira iz prostega strela tretji gol, 3:0 in končni rezultat! — Napad P- izsili do konca polčasa 2 kota, sod« .nšk.odpiska v 46. min.
V	drugem polčasu siloviti napadi P. Do 8. min. štiri koti za P., brez koristi. P. še dalje napada, G. prihaja le poredkoma čez polovico. Zlasti se trudi v napadu Slapar, prebava v halfe, na desno in levo stran in izčrpava. Pogreška, ker mu je potem manjkalo moči za realiziran je. Igra postaja počasi mlačna, vendar poteka v stalni premoči domačih. V 42. min. edini kot za G. Nas'ednje min. je G. v fronti. V 46. min. zruši Rajkovioa v kaz. prostoru, sodnik ne da 11-metrovke. Občinstvo vdere na igrišče, pride do prask in medsebojnega obra» čunavanja in šele po šestih minutah je igrišče toliko izpraznjeno, da se lahko igra nadaljuje. Sodnik da še tri minute igre, ki se razvije v kaz. prostoru G. V 55. min. konec.
Sodnik ima nekoliko na vesti nevšečne prizore. Zakaj j« oba polčasa podaljšal? Zakaj ni dal upravičene 11-metrovke? Sicer je sodil dokaj objektivno, premalo je bil energičen in grešil v presoji foulov, zlasti ofsidov. V glavnem pa je bil žrtev napetega *azpoloženja.
Hašk : Ilirija 6:1 (2:1)
Zagreb, 9. avgusta.
Pred samo 1500 gledalci je bila danes od» igrana revanžna prvenstvena tekma med Haškom in ljubljansko Ilirijo. Gostje kl)jub nekaterim lepim uspehom zadnjih nedelj niso bili na Haškovem terenu dorasli nasprotniku. V ostalem je bila igra z obeh strani slaba, kar je občinstvo razočaralo. Haškovci se niso posebno trudili, toda tudi Iliriji ni bilo videti posebne želje po zmagi.
V	15. rmn. daje Jeren Kralju, ki iz bližine zabije ob vratarju, 1:0 za H. V 21. min. daje Jeren Hitrecu, ki »driblac In strelja; Malic drži, toda že za golovo črto in sodnik prizna gol, 2:0 za H. Tik pred koncem igre strelja levo krilo Ilirije visoko žogo pred gol, ki pade Starcu iz rok in jo nato Košak iz bližine pošlje v mrežo 2:1 za H.
Po odmoru je Ilirija nekoliko v formi, toda Starec rešuje vse. V 26. min. dribla Hitrec in strelja iz 20 m bombo v desni kot, 3:1 za H. V 31. minuti prodre Jeren in streli;a iz of sidea 4:1 za H. Igra se vrši vedno bolj v premoči H. V 26. minuti do-seže Slivak iz 11-metrovke peti gol za svo» je barve V zadnji minuti je gneča pred vrati, iz katere doseže Cindrič končni rezultat.
Sodnik g. Goranič iz Zagreba jc bil zelo slab.
Hajduk : Concordija 5 : 1 (4 : 0)
Split, 9. avgusti.
Ob ogromnem zanimanju občinstva ic danes Hajduk izvojeval visoko zmago nad lanskim državnim or/akom na lastnem igrišču. Že v 12. minuti je Hajduk otvori' serijo golov oo Žulju 1 : 0 za H. V 30. minuti ie rezultira! iz leoe kombinacije Žulj - Kragič drugi gol za H. Občinstvo poie. H. ie stalno v napadu. V 35. min. zabije Kragič tretji gol neubranljivo. Ze minuto oozneje je zonet isti igralec na strelu in zviša na 4 : 0.
Po odmoru je igra ravnotako živahna kot v orvem polčasu. Obojestranski napadi se meniavajo r veliko naelico. V 4 minuti uide zopet Kragič in ooviša na 5 : 0. V 24. minuti prisodi sodnik kazen-
ski stre! proti H., ki ea ftvkovie te da!> --ve 16 m neubranljivo spremeni v sro! in daje obenem edini gol za Zagrebčane.
Sodnik z. Jokšič iz Beograda je bil zelo strog.	_ .
Ostale tekme v figah
Beograd: Jugoslavija : Slavka (Sarajevo) 5:1 (0:0). Revanžna tekma med Jugoslavijo in sarajevsko Slavijo se je končala z visokim porazom za Sarajevčane. Slavija je v prvem polčasu nudila lepo igro. dočim so domačini igrali slabo. V drugem polčasu je Jugoslavija prevzela iniciativo in vodila igro z uspehom, tako, da je zabila pet golov in se hudo revanžirala za poraz v Sarajevu. Jugoslaviji s to zmago še ni zagotovljen vstop v finalno borbo za državno prvenstvo, vendar pa so se ntjene šanse znatno popravile.
Sitrarje\'o: Sašk : BSK (Beograd) 2:0 (2:0). Senzacija današnjega dneva in prvi poraz BSK v liginem tekmovanju. Saškovci so zmagali v glavnem zaradi izredne požrtvovalnosti. Oba gola je zabil Gotz. Tekmo je sodil Živanovič zelo dobro.
Osijek: Slavia : PSK (Pančevo'* 10:0 (4:0).
Novi Sad: Mačva. (Šabac) : Sand 1:0 (0:0).
Subotica: Vojvodina (Novi Sad) : Bačka 2:0 (2:0).
Skoplje: Soko (Beograd) : Jug 4:2 (3:0).
Jumorske pokalne tekme SK Ilirije
V soboto in nedeljo se je pričel na igrišču SK Ilirije mladinski pokalni turnir, v katerem sodeluje večje število naših najmlajših nogometnih enajstoric. Zanimanje za te tekme zaradi drugih važnejših dogodkov ni ravno veliko, toda vrednost teh iger je morda mnogo večja kot bi sodili površno. Iz teh mladih nogometašev bodo zrastle naše nove moči, ki bodo pozneje enkrat lahko zastopale barve naših klubov pred zunanjimi nasprotniki.
Podrobni rezultati tekem so bili naslednji:
Ilirija H. : Korotan H. 6 : 0.
Korotan se je v prvem polčasu uspešno branil. Ilirija je v lepih kombinacijah in s lahkoto preigravala nasprotnika ter zabila 6 zasluženih golov. Sodil je g. Cim-perman.
Slovan : Korotan L 4 : S
Borba dveh enakomočnih nasprotnikov. Slovan je bil slabši v skupni igri, toda bolj borben. Korotan je bil nekoliko v premoči, vendar je zastreljal nekaj sigurnih pozicij. Sodil je g. Betetto.
Reka : Istra 6 : 0
Istra se je branila, dokler je mogla. Potem je Reka dobila besedo in brez večjega napora zabila serijo golov. Sodil je gosp. Mahkovec.
Na igrišču Ilirije se je za temi tekmami odigrala
vojaška prijateljska tekma med vojaškim moštvom Triglavom in 16. art. polkom, ki je končala z visoko zmago 9 : 0 (.4 : 0) »pešadijcev«. V zmagovalnem moštvu sta bila zelo dobra Jakšič in Pavlica. 20 minut pred koncem so »artiljerci« zapustili igrišče zaradi nesporazuma s sodnikom. Meei vojsko je bilo za srečanje dveh različnih vrst orožja na zelenem polju mnogo zanimanja.
ASK Primorje (nogometna sekcija). .Danes ob 20. seja sckcijskega odbora .v. hotelu Miklič.
Omejitev izvoza valut iz Madžarske
Budimpešta, 9. avgusta AA. Vlada je izdala naredbo o kontroli in regulaciji plačil, ki izvirajo iz trgovinskih odaošajev z inozemstvom. Brez dovoljenja Narodne banke Je prepovedano: 1. ponujanje in pošiljanje madžarskega penga v tujino; 2. sprejetje odstopov in podaljšanj kreditov na račun ljudi iz tujih trgovskih podjetij, izjema je dovoljena samo glede obresti in deviz ter vrednostnih papirjev. Brez odo britve madžarske Narodne banke je prepovedano izvažati v inozemstvo srebro, zlato in platino. Potniki imajo pravico, da nesejo s seboj v tujino največ do 300 pen gov. Kdor prinese tz inozemstva vrednost, večjo od 300 pengov, sme ponovno izvoziti isto vrednost Potniki, ki izvozijo nad 300 pengov, morajo prebitek zamenjati pri madžarski Narodni banki v čeke ali devize, glaseče se na razne valute, ali pa morajo dotičnl prebitek zamenjati v tujo valuto in ga obdrže. Podružnice Inozemskih trgovskih podjetij se smatrajo kot domače in se z njimi ravna kakor z madžarskimi trgovskimi podjetji
Madžarska Narodna banka ima pooblastilo, da vse omejitve v zvezi z gornjimi določbami izpremeni, če se jI zdd potrebno. Borzni promet z valutami in devizami se začasno ustavi Vlada določa tudi kazni za prestopke, in sicer do 2 mesecem zapora ali do 8000 pengov globe in zaplembo.
Preosnova dunajske Kreditanstalt
Dunaja 9. avgusta. AA. Ministrski svet je odredil tole sestavo rekonstrukcijskega odbora avstrijske Kreditanstalt: Predsed« nik odbora bivši ministrski svetnik in univ. prof. dr. Gurkler, prvi namestnik predsednika viš. fin. svetnik v p. doktor Mossing, drugi namestnik predsednika svet« .ik dr. Štem. Za-nove člane rekon akcije odbora so izbrani državni ta mik v p. dr. Lowenfeld. prof. dr. Charles Riiet, za podpredsednike Schutter, Vivian?Schmidt, mi» n istrski svetnik Schilder. Sporazumno z direktorjem van Hengenom je zvezna vlada prosila, da bi Hengen smel prisostvo« vati sejam upravnega odbora in sejam re« konstrukcijskega odbora. Naposled so za kooperativne člane upravnega odbora Kre» ditanetalit predlagane tele osebe: predsed» nik zavarovalnice za avstrijske zvezme de« žele dr. H-lflinger. generalni konzul Mar-ky, predsednik banke ra Gornjo Avstrijo v' Salzburgu dr. Stepdkv, odvetnik zveze nemških hranilnic v Avstriji dr. Stiglitner in bankir dr. Torsch.
Nesreča ameriškega parnih a
Newyork, 9. avgusta, g. Po brzojavki iz Rio de Janeira je ameriški parnik >Western World« zavozil pri Santosu na pečino. Nemški parnik »General Ozorio«, ki je slišal klice SOS ponesrečenega parnika, je prihitel na pomoč in rešil kljub viharju 87 potnikov in vso posadko ponesrečenega parnika.
žena v sodobnem svetu
Milica Stojadinoviceva, prva srbska pesnica
Takrat, v drugi polovici sedemdesetih tet, Beograd še ni bil mogočno se razvijajoče mesto kakor je sedaj, temveč majh-oo, stisnjeno gnezdo z majhnimi hišami. Vsakdo je poznal vsakogar, patrijarhalič-no družinsko življenje je bilo še v polnem razmahu, in tako so se obračale vse glave, kadar se je ta propa,dla, revna, uvela žena, očividno v oblasti žganja, opotekala po ulicah. Kramarji so grajajoče zmajevali z glavami in otroci so se norčevali iz nje, toda kogar je zadel obupan pogled iz teh še vedno lepih, temnih oči, tega je zmrazila slutnja, da se tu končava nenavadna usoda na najnavadnejši način.
Ni še dolgo od časa, ko je bila Milica Stojadinoviceva, ker se je prva svojega rodu pokazala v rimah in stihih, najbolj slavljena srbska žena. črnogorski knez Peter II. Petrovič Njegoš je obžaloval, da je kot duhovni knez ni mogel poročiti, da bi jo s tem napravil za kneginjo črne gore. Mihajlo Obrenovič, srbski knez, ji je bil odkrito prijateljsko naklonjen, Vuk štefanovič Karadžič, veliki obnovitelj srbske literature, jo je ljubil kakor hčerko in mladi romantični pesniki njene generacije so ji v prekipevajočem navdušenju vpletli lovor v kostanjeve lase. Tudi z Boženo Nemcovo je Milica izmenjala nekaj prijateljskih pisem; prav tako z avstrijskim pesnikom Avgustom Franklom. Johann Gabriel Seidl pa ji je podaril svoje pesmi s posvetilom. Tako slavna je bila muza srbske romantike, da sta nekega dne nalašč zaradi nje prišli dve Angležinji v njeno od sveta oddaljeno sremsko vas, da bi jo videle.
Manj kakor njeni stihi je razgibalo duhove dejstvo, da jih je spravila na papir ženska. Bitje v krilu, ki pesnikuje — stari in mnogi mladi so zmajevali z glavami. Kajti stihotvorstvo je bilo javno opravilo, žena je bila strogo odmaknjena javnosti v najglobljo notranjost doma. Dosi-tej Obradovič ,genialni nositelj zapadne kulture Srbom, je 1. 1784. v Angliji skrajno začuden opazoval Angležinje, ki so hodile okrog samozavestno in prosto ter gledale možu odkrito in prostodušno v obraz. — Tudi šest in štirideset let pozneje, ko se je rodila Milica, je še vedno veljala za vzor tista srbska mladenka, ki je pobožno, ponižno in marljivo opravljala domače posle na domu svojih staršev in v nedeljskem kolu s tovarišicami sramežljivo upirala pogled v tla. Tudi Milica, popova hči iz Vrdnika, niti zdaleč ni bila emancipiranka, tudi ona je priznavala ta ideal, a je svobodneje razvila svoja do-mo rodna čustva.
V Petrovaradinu, kjer je bila nekaj let nemško vzgojena, je njeno občutljivo dušo prevzela strast za literaturo; poleg Goetheja, ki je bil zanjo »evangelist stoletja«, in Schillerja, so jo navdušili Her-der, Klopstock in Gessner — s temi zvezdami pred očmi je pričela pisati verze, ki so se kmalu pojavili v vseh domoljubnih časopisih in so 1. 1850., 1855. in 1869. izšli v zbirki. Ljubezen do domovine — to so bili temeljni glasi teh kitic. Dogodki 1. 1848., ko so se avstrijski Srbi uprli madžarski nadvladi, so kot ognjeni zublji segli v Miličino dušo in kakor junaško orleansko dekle bi bila najraje pohitela v tabor, nad katerim so plapolale rdeče-modro-bele zastave, da bi, ženski Tirtej, podžigala svoje brate k uporu do zadnjega. Tudi ko se je upor izjalovil in jfe vedno vzhi-čeno dekle spet objela sedanjost, je naprej ubirala strune za srbski rod, srbstvo, srbsko slavo, srbske junake, srbske zastave ln prostost Srbov. Njena lira je imela samo to struno. Takrat je veljalo za žensko načelo, da naj bo skrajno zadržana v svojih čustvih in predvsem v kazanju svojih "čustev — tako je zahtevala spodobnost. To mišljenje je tudi Milico tako močno obvladalo, da ji je sram udušil besede, kadar je hotela peti o osebnih čustvih
svojega srca; te je zaupala komaj svojemu dnevniku, iz katerega so še za časa njenega življenja priobčili tri zvezke, ki so privlačen dokument njene dobe.
Milica je bila lepa. Tisti, ki so jo poznali v njeni mladosti, so hvalili njene vitke ude in lepo oblikovano, srednjeveliko postavo. Marsikaterega moža je omamil blesk »nezemskih oči« v bledem madon-skem obrazu in topli zvok glasu. Toda o Miličinih srčnih doživetjih, ki so se najbrž pričela sentimentalno in končala melanholično, ne vemo skoro ničesar — to uganko rešujemo lahko samo z domnevami.
Takrat je predstavljala vsaka hiša zaključeno gospodarsko skupnost. Milica je bila ponosna, da je šivala srajce, pletla nogavice, pekla kruh, predla, prala in na ljubo domačim opravilom vsak čas vrgla iz roke Byronove pesmi. Ko pa je po materini smrti morala streči bolnemu očetu, je vedno težje dihala pod težo vsakdanjosti. Trud in skrbi so izbrisali cvetni prah z njene duše in po smrti očetovi je zmr-zovala revna in osamela v mrzkem svetu. Ko se ji je streha domače hiše skoro zrušila nad glavo, se je preselila v Beograd. Toda cvetje v vencu njene slave se je bilo že zdavnaj usulo, njen mali kapital talenta je bil izčrpan, njena lepota uvela, zdravje zrahljano in v skrajni bedi je gla-dovala, navezana le na redko miloščino maloštevilnih zadnjih prijateljev. L. 1878. jo je smrt rešila bivanja na zemlji. Da plačajo stroške pogreba, so morali prodati nakit, ki edini še ni bil romal k starinar-ju — bil je darilo kneza Mihajla in spomin na boljše čase. Njen žalostni konec je vzbudil vendar še toliko sočutja in zanimanja, da so ji na starem beograjskem pokopališču sv. Marka postavili nagrobno ploščo. Ko pa so 1. 1905. na željo njene rodbine izkopali njene zemske ostanke in jih prepeljali v Požarevac, se je to zgodilo brez hrupa ljudi in brez spominskih člankov, brez vencev in počastitev.
Ko je grobarjeva lopata segla v zemljo, so na udrtem grobu nekoč slavljene pesnice stali nebrižnih obrazov samo oddaljeni sorodniki, občinski uradnik, policijski komisar in orožnik.
Žena v sovjetski Rusiji
Zaana Je resnica, da Je ruska žena posebno svojevrstna. Za časa cesarjev se je borila rame ob ramenu z možem. Zgodovina teh bojev je pisana s krvjo mož in žena. V Moskvi so pred nekaj leti ustanovili »Zvezo bivših političnih jetnikov« s podružnicami v drugih mestih in občinah. Muzej te zveze, ki je spojen z revolucionarnim muzejem v Moskvi, prikazuje razvoj revolucije od časov Stenke Razina do 1. 1918. V tem muzeju je na tisoče dokumentov o ženah, ki so jih zaprli ali poslali v pregnanstvo in smrt za časa bojev proti carstvu. Poleg teh so še fotografije žena .političnih ujetnikov, ki so sledile svojim možem v pregnanstvo, ne da bi se razumele na politiko, le da bi jim lajšale življenje. Muzej nudi ob vsakem koraku dokaze brezprimernega junaštva. Nobena dežela nima nnčesar sličnega. V tem muzeju so zastopane žene vseh stanov, od najvišje aristokratke do tovarmiške delavke in kmetice. Kakor v časih pred revolucijo, stoji tudi danes Rusinja ob strani moža. .Prav tako težka dela opravlja kakor on, včasih še težja in včasih vestneje od njega. Na vladii in v upravi so žene sicer še v manjšini, v rdeči armadi pa jih je že več na odločilnih mestih. Udejstvujejo se kot sodnice, komisarke, zdravnice, torej na zelo odgovornih mestih. Alexandra Kolontaj je bila poslanka pri norveški vladi v Mehiki, pred kratkim pa je bila imenovana na odgovorno mesto poslanke v Parizu, kjer bo zastopala sovjete pri pogajanjih med Francijo in Rusijo. Toda tudi kot delavka, uradnica, cestna pometačica in tramvajska kon-dukterka je žena na svojem mestu, število v poklicih zaposlenih žena rapidno raste.
Iz statistike izvemo, da j ©^Število v apravl zaposlenih žena narastlo od leta 1920 do 1927 od 5.7 odstotkov na 19.5 odstotkov, število tovarniških deiavk pa se je zadnja leta povečala za pet odstotkov — 34 odstotkov deklet dobi poklicno izobrazbo.
V	Rusiji prav za prav ni ženskega gibanja kakor v Evropi ali Ameriki. Sovjeti priznavajo dejstvo, da so žene delale tudi že pod starim režimom, četudi v posebno težkih okoliščinah. Današnji problem obstoja v tem, kako odstraniti te težkoče — in ta problem bodo najlažje rešile žene same. Iz tega vzroka se vrše mnogoštevilni ženski kongresi. Tam obravnavajo različne propagandne metode, posebej propagando za kmetske žene, azijske rodove ln mo-hamedanske predele. Imajo primitivne plakate, ki v stilu Masereelovih lesorezov, na enem samem listu, v barvastem tisku prikazujejo zgodovdno ženinega razvoja. Na prvi izmed takih slik vidimo ženo v hlapčevskem položaju preteklosti. Mož v.ihtl korobač nad njeno glavo. Slede slike, ki osvetljujejo borbo za žensko enakopravnost in na zadnji sliki stoji žena enakovredna in priznana poleg moža. Nekatere slike celo prikazujejo ženo, kako objestno prekaša moža s svojim novim znanjem.
V	mestih je seveda propaganda drugačna kakor na deželi, ker tu so žene že bolj napredne in izobražene. Tn obravnavajo predvsem vprašanje vzgoje, materinstva, higijene in omejitve rojstev. S temi problemi se pečajo tudi očicijelne institucije; Komite za seksualno posvetovanje, materinski domi, institut za javno zdravstvo in klinike za nadzorstvo rojstev, kjer dobijo žene nasvete za preprečenje spočetja. Razen tega veliko store, za osvetlitev teh problemov tudi gledališča, radio dn film.
To delo vrše skupno možje in žene, pogosto baš delavske žene, ki so včasih sposobnejše, kot pripadnice prejšnje inteligence. Med njimi je veliko deklet, ki podnevi delajo v službi, ponoči pa končujejo svoje univerzitetne študije. Današnja Rusija je baje zelo delavna, v pogovoru stvarna, vljudna in prostodušna.
Večina izmed njih ima samo dve obleki, eno za delo, eno za ure počitka, oboje pa je iz najpreprostejšega blaga. Njih oči se morda ustavijo za hip na pestrem šalu inozemke, toda dobro vedo, da luksuzni predmeti v tem času niso zanje.
Z znakom oficirja častne legije je bila odlikovana sestra Leonida, prej gdč. La-tenligue, nadzornica jetnic in predstojnica sester v jetnišnici St. Lazare v Parizu, šef-zdravnik jetnišnice je bil objavil v »Matinu« članek, kjer jo je glede na njene velike zasluge predlagal za to visoko odlikovanje. Od L 1876., torej pet in petdeset let je sestra Leonida nadzornica obsojenk. To nalogo je vršila z ganljivo dobroto in veliko požrtvovalnostjo. Šestnajst ur dnevno je posvetila svojim varovankam, ki jim je bila pravi angel varuh. Vsa francoska javnost je z zadovoljstvom sprejela vest o odlikovanju te visoko zaslužne žene.	.:
Centralna posvetovalnica študentov. Strahotna gmotna kriza in brezposelnost v Nemčiji je hudo zadela tudi Študente, ki že tudi prej niso imeli rožnatih izgledov za bodočnost, ker so vsi intelektualni poklici prenapolnjeni. Večim bi bilo onemogočeno nadaljevanje študija v prihodnjem letu zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje. Da odpomorejo v tej stiski, so v Berlinu otvorili centralno posvetovalnico študentov, kjer poskrbe študentom zaposlenje in zaslužek za čas počitnic. Posvetovalnica in pomoč velja študentom in študentkam. Večina Študentov dobi delo izveu mesta in na deželi, kjer so zaposleni kot poljski delavci, vrtnarski pomočniki, pobiralci sadja itd. študentke pa zaslužijo s prevajanjem trgovskih pisem, prepisovanjem aktov, kot strojepiske itd. študenti sprejemajo vsakršno delo, četudi dobijo nameščenje v še tako oddaljenih krajih. Vožnjo jim plača posvetovalnica.	?'
Statistika o izberi poklica nagih deklet. Velike važnosti je izbera poklica naše mla-
dine, predvsem važna za bodoči gospodarski in družabni ustroj države, žena je s svojim vstopom v poklicno in javno življenje postala ravno tako važen gospodarski činitelj kakor mož. Zato bi nas tudi predvsem pri njej zanimala izbera pokli-
ca. Merodajni činitelji, ljudje, ki so ▼ to poklicani in ki se zanimajo za stvar, naj bi poskrbeli, da bi ob vseh zaključnih izpitih (na gimnazijah, meščanskih šolah itd.) napravili statistiko, za. katere poklice se odločajo fantje in dekleta.
Tehnični del rubrike arejuje avtotuhničm oddelek Vacaum 011 Companr. 4 i
Safety first!
V avtom ob ilistiki je iskati vzroke ne« sreč mnogokrat v konstrukciji avtomobila samega. Načini, kako nastajajo nesreče, so: trčenje dveh vozili ali zalet v zapreko, polzenje in zanašanje vozila (osobito na ovinkih), slabo zaviranje in drsanje pnevmatike z zavrtimi kolesj po cesti, defekti na pnevmatikah in ogenj vsled kratkega stika električnega toka. Ker vozač ne ob« vlada voza v kritičnem momentu, mora bi« ti avto sam tako konstruiran, da se izog« ne nezgodi in prepreči poškodbe ljudi in vozila.
Da se avtomobilu odvzame možnost tr« čenja z drugim avtomobilom, s© napravi prednjj in zadnji odbijač,. katerega sedanja oblika je ravna, koničasta, v obiiki črke V, torej take oblike, kakršno ima plug za oranje snega v podolžnem prerezu. Ce sta opremljena dva avtomobila z odbijači take oblike in sta odbijača v isti višini, se pri trčenju odrine en voz od dru« gega v stran, ker delmje sila vozečega voza na poševno ravnino odbijača. S tako preureditvijo se prepreči trčenje voza 6 pred« njo in zadnjo 6tran.
Odpraviti zanašanje avtomobila na ovinkih pri polzki cesti je mogoče najeno» stavnejše na ta način, če se cesta na zu« nanji stranj ovinka nasuje in dvigne tako, da visi na znotraj. Vozeč voz vzame nagi njen ovinek v poševni legi brez nevarno« sti z večjo hitrostjo, pa tudi občutek sre« dobežne sile, katerega imajo ljudje 6edeči v vozu, se nevtralizira.
Avto sam se pa da prekonstruirati za odpravo zanašanja na 6ledeč način. Zadnji dve kolesi, ki sta sedaj pri vseh avtomobi« lih nepregibljivi za ridanje, se napravita pregibljiva, vendar pa ne s tako velikim okretom, kot sta prvi kolesi. Ta pregib« ljivost zadnjih koles se krmari z istim vo« lanom kakor prvi dve in sicer na ta na« čin, da se volan nagiba na desno ali na levo stran, na katero stran bi se vsled tega pregiba zaridali tudi zadnji kolesi.
Prednosti, katere bi zadobilo vozilo s to preureditvijo, so sledeče: Če sredobežna sila med vožnjo zanese vozilo, se s sunkom na krmilu v nasprotno 6tran zada zadnjima kolesoma nasprotno smer vožnje, vsled česar 6e uniči nastopajoča škodljiva sila zanašanja. Voz 6e spravj s tem v rav« ni tok, ker ima vozač kritičen položaj v oblasti in je v stanu preprečiti nesreče na ovinkih. Avto s pregibijivimi zadnjimi ko« lesi ima pa še to prednost, da je bolj gib« čen in se izogiba ter kreta na vse mogoče načine med vožnjo in pri prehitevanju," kakor tudi pri obračanju in parkiranju.
Kar se tiče zaviranja, se to lahko doseže na krajši poti, kakor je s sedanjimi zavorami mogoče. Zavore, ki so sedaj v rabi učinkujejo z zaviranjem koles in je maiksi« malno dosegljiv moment zaviranja dose« žen takrat, predno 6e zavrto kolo podrsa po t3eh. Če hočemo doseči večji zavorni efekt, moramo pritegniti za zaviranje še drugo možnost, kakor samo trenje. Ta po« goj je dan, ako pustimo delovati težo voza na strmino. S tem, da napravi teža voza postopno pot navzgor poleg trenia, »e mora voz ustaviti na krajši poti. Ta kombinacija dveh zavornih možnosti bo pripomogla avtomobilu do sigurnejše vož« nje.
Ako se hoče upoštevati rek »Prvo varnost« mora biti avto spopolnjen s predla« ganimi preureditvami zato. da sp poveča nie^ova varnost z ozirom na nesreče.
A. Kunstler.
Zanimivosti z alpske vožnje
Velike avtomobilske prireditve A- v. D, ki so se pričele 31. julija, so prinesle mnk-ge senzacije. Pot je vodila iz Monakove»« preko Inomosta dalje skozi St. Moritz, Tu-rin, Nico, Ženevo in v Bern. Športno vodstvo A. v. D. je zahtevalo vrhunske preizkušnje do 40 km na uro na težavnih alpskih cestah, z velikimi dolgimi vzpetinami, ozkimi zavoii, alpskimi sedli in obrati. V petih dneh je bilo treba prevoziti 2405 km po določeni natančno predpisani razdelitvi časa.
Za tekmo se ie prijavilo 70, od tega '24 nemških vozačev. Nagrado za tovarniški team, določeno za najboljši rezultat treil vozov iste znamke, je izmed šestih kompe-tentov dobila edina tekmujoča nemška tovarna in sicer »Wandcrer - Werke« ▼ Chemnitzu, ki je prejela mednarodni alpski pokaL
Američani se zanimajo za evropske dirke. V Ameriki, kjer je avtomobil tako rekoč doma, so dirke precej redke. Posebno redke so velike avtomobilske dirke in tudi te so le nacijonalne. Za zunanje privatne vozače so pač stroški previsoki in evropske tovarne tudi nočejo finansirati tekmovanje svojih vozačev, ker imajo premalo izgleda, da bi jim sodelovanje pomagalo v poslovnem oziru. Amerikanske prireditve so na vsak način zelo zanimive, posebno kar se tiče doseženih hitrosti, ki presegajo 160 km na uro. Zmagovalcem na teh dirkah pa najbrže ni dovolj uspehov na domačih tleh, ker se je sedaj pojavil znan ame-rikanski dirkač Phil Shafer na veliki dirki za nemški Grand Prix in namerava sodelovati še na nekaterih drugih pomembnejših prireditvah v Evropi.
Na Angleškem se vozi hitro. Novi prometni zakon, ki je pred par meseci stopil na Angleškem v veljavo, ne omejuje hitrost vožnje po cesti. Nekateri vplivni možje, ki hočejo biti posebno previdni, so tedaj rekli, da bodo prometne nesreče gotovo še mnogo bolj pogoste, kakor pa doslej, že po treh mesecih so državne statistike dokazale nasprotno. Odkar lahko Tožijo avtomobili hitreje, je število prometnih nesreč postalo manjše, in sicer za celih 10 odstotkov. To pomeni, da je lastno disci-pMniranje vozačev in pešcev mnogo boljše, kakor pa najstrožji zakoni.
Davki na ceste. Kakor znano, imajo t Nemčiji poseben davek na pogonsko sredstvo. Nemški strokovni časopis je izračunal, da plača omnibus, ki prevozi na leto okrog 50.000 km za davke okrog 5000 mark. Od tega zneska se porabi za popravilo cest 1000 mark, vse drugo pa porabijo državne blagajne za druge svrhe.
Na Dunaju vozijo' avtomobili po lerl strani. Ker se v večini držav vozi po desni strani, so hoteli uvesti tudi na Dunaju tak red vožnje. Težkoča pa leži v tem, da bi stala sama premestitev tramvajskih prog nad 20 milijonov šilingov ali 160 milijonov dinarjev.
MALI OGLASI
tti&4 aZiJti
Učenca
ki ima vsaj 2 razreda me-šran3ke šole, z oskrbo v h:ši sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«.
35060-1
Kuharico
zmofcno dobre kuhe, ki je pripravljena delati tudi ostala hišna dela m sploh ■voditi gospodinjstvo — sprejmem v boljšo hišo Izven Ljubljane, k dvema osebama. Plara dobra. Nastopiti je takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« rod »Zelo poštena in marljiva c.	35061-1
Gospodično
* znanjem nemščine in nekoliko šivanja, sprejmem k 2 leti staremu otroku. — Reflektrra se samo na popolnoma zanesljivo osebo, ki je že bila v slični službi. — Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na naslov: P. Hutter, soproga fcova-naria, Maribor, Radl-nova ulica 2. 33288-1
Gospodično
pridno in pošteno, staro 30 let, sprejmem k otrokom. Znati mora malo šivati, in ki bi pomagala tudi pri pospravljanju sob Pnniidbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Dobra stalna služba«.	34826-1
Šiviljo pomočnico
spret.no, z daljšo prakso, sprejmem takoj. Istotam se sorejme vajenka. - Sv. Petra' cesta 38, I. nadstr. Fani Srebot.	35242-1
Trgov, učenca
.primerne šolske izobrazbe, spretnega in zgovornega, sprejme Postržin, Krško.
34948-1
J
Vajenca
sprejmem v manufakturno trgovino. Naslov T ogla«, oddelku »Jutra«. 35024-1
Vajenca
s -potrebno šolsko izobrazbo sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.	35218-1
Krepkega učenca
za eedlarsko obrt sprejme takoj M. Jereb, Sodraf.ica.
35186-1
Kroj. vajenca
ali vajenko s stanovanjem in hrano v hiši sprejme takoj Fr. Balon, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 9.
35172-1
Pošteno dekle
z lepim vedenjem. Iščem za novo ustanovljeno zajtrkovalnico. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stroga 1 služba«.	35373-1
Vajenca
s potrebno šolsko izobrazbo sprejmem v manufakturno trgovino v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	352804
Prodajalko
staro 25—35 let, sprejmem s 15. avgustom v trgovino mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
35297-1
Učenko
za strojno pl»tenie sprejmem pod ugodnimi pogoji v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35358-1
Kavarn, vajenca
s hrano in stanovanjem sprejme »Narodna kavarna« 35406-1
»TMffgfm
Mlinar
vajen vsega mlinarskega dela in motornih popravil, išče službo v umetnem mlinu. — Naslon v oglasnem oddelka »Jutra«. 35043-2
Prodajalka
z osemletno prakso v trgovini mešanega blaga — želi službo kjerkoli v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Urna« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani.
35293-»
Mlado dekle
šMTja, vajena vseh hišnih del, išče mesto za takoj — ■najraje v Ljubljftni. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 35176-2
Vrtnar
z dobrimi in večletnimi spričevali, išče službo z nastopom po dogovoru. Ponudbe na naslov: Josip Navratil, vrtnar, Zagreb, Palmatičeva 18. 35190-2
Šofer-mehanik
trezen in zanesljiv, išče službo za takoj. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Abstinente. 35330-3
Šivilja
išče službo za tako}, ali gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
35329-2
r4£
Camern tkeva šoferska šola
LJubljana, Dunajska e. M (Jogo • Aoto) telefon 2236. Prva oblast, koneesijonirana Prospekt 15 zastonj — pi-Site ponj!	851

Stelažo
s 130 kartonastimt predali, primerno za kako galanterijsko trgovino na deželi, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35384-6
Vrtne zaklop. stole
prodaja pisarna Tribnž na Glincah. — Telefon 9605.
34892-6
»Ica« kamero
10 .X 16 Ttuti 1j6.S »Compar«, dv. izteg, ali zamenjam za aparat —®Xl'A leča 1.4.5. Even-tuelno ga tudi kupim. — Ponudbe z opisom na fvn Kordan, Trebnje na Dni.
34947-6
Otroški voziček
dobro ohranjen naprodaj v Rožni dolini, cesta IV/4.
85379-»
Predelno steno
leseno (ustekleno) z vrati, v izmeri 220 X 320 cm. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35383-6
Kupim,
Trgovino
z meSanim blagom kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na podruž. »Jutrac v Mariboru pod »Vpeljana«.	34936-19
ln
Lepo posestvo
s travnikom in njivami, za trgovino primerno, v Apačah na Dravskem poljn takoj ngodno proda J. Slana, Ptuj, Sveh svetnikova nI. št. 16.	35057-20
Hišo v mestu
knpim. Ponndbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Miljon«.	35007-20
Nova hiša
trietauovanjska, t lokalom in vrtom po ngodni ceni naprodaj radi preselitve. Poizve se v gcntilni Troba — Kodeljevo. 35025-20
Hišo z vrtom
vrsokopritliiSno, dvostano-vanjsko, na periferiji Ljubljane prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35083-20
Hišo al! gostilno
v bližini Ljubljane kuptm. Pismene ponndbe na oglas. oJdclek »Jutra« pod šifro »Gostilna«.	35261-20
Parcela
bliža sokolskega telovadišča ob Dunajski cesti naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 35222-20

Motorno kolo
200 cm*, 3 mesece vozečo, za 6500 Din proda Lam-pret, Ljnbljana, šelenburgova 4.	35206-10
Motor BSA
250 ccm, dobro ohranjen na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35372-10
Pekarno
vzamem v najem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča 103«.
35102-17
Manjši lokal
v Kopitarjevi ulici oddamo s 1. septembrom. Ioforma-cije pri Slovenski banki.
35263-19
tUmevanju
Dvosob. stanovanje
takoj oddam. Poizve se na Vodovodni cesti štev. 26.
35224-21
Sobo in kuhinjo
l novembrom išče odrasla gospa z odraslo hčerko. — Ponudbe na naslov: S. Zupančič, Ljubljana, poštni predal 304. 34905-21/a
Enosob. stanovanje
išče tričlanska rodbina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dušan« 35180-21/a

Pri profesorju
iščem oskrbo za četrtošolca Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Strogost«.
35125-22
<2 4
Majhno sobico
prijazno, s posebnim vbodom oddam mirnemu gospoda v Hrenovi nlici 5.
35138-23
Opremljeno sobo
lepo, koncem Miklošičeve ceste oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35050-23
Opremljeno sobo
na Bleiweisovi cesti takoj oddam 1 ali 2 gospodom*. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35219-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam 2 gospodoma v Rožni ulici št. 27, dvorišče. 35335-23
Opremljeno sobo
čisto, z električno razsvetljavo takoj oddam solidni osebi na Žabjaku štev. 11.
35346-23
Dve lepi sobi
z veem komfortom, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34717-23
Sobo
prazno ali opremljen«, ev. tudi s souporabo kopalnice oddam boljšemn solidnema gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S5286-23
Dve prazni sobi
na Miklošičevi cesti, v prvem nadstropju, oddam za ordinacijo ali pisarno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
35382-23
Sobo
oddam takoj na Kodelje-vem — Šlepaaija vas 106.
S5179-23
Sobo
▼ sredini mesta oddam s 1. septembrom . Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
35332-23
2 prazni sobi
v centru mesta iščem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35327-23/a
Sostanovalca
sprejmem Da stanovanje. Costova al. 8. 35252-23
m
Pletflni stroj
štev. 10/90, še popolnoma nov, po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 34039-29

Ženitve in poroke
posreduje najbolj vestno ia diskretno koncesijoni-rani Zavod s» sklepanj« zakonov »Rezor«, Zagreb, pošta S. — Tnforaarije in prospekte pošilja proti vpo-snni rvostni znamki za 10 Din.	313-34
Maline
sveže ia zrele, garantiram*
čiste po Din 3 kg postaja Kočevje, v vsaki množini razpošilja F. Tschinkel, Kočevje.	3J901-33
Telefon 2059
** Premog ^V suha drva
Pogačnik, Bohoričeva It. S
CAS VKUHAVANJA SE JE PRIČEL!
Dobra gospodinja uporablja najpo-lv polnejše WECKove priprave za vku-\ ha vanje. Pri nakupu pazite na znam-EWECKJ ko. Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FRUCTTJS. Ljubljana, Krekov trg 10. Krajevni prodajalci: Celje: 1. Jagodift, Maribor: Čari Lotz ln Pinter & Lenard. Ptuj: P. Vogel, Brežice: V. Petan. Kranj: »Merkur«, Kočevje: P. Huber, Sevnica: A. Kastellc in P. Setina, Slovenjgradec I. Rojnlk in K. Rojnik.
227
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJAJVA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopja)
Obratovanje vlog, nakup la prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz tn valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tn- in inozemstvo safe - deposita
itd. Itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon št 2040. 2457. 2548. Interorban 2706, 2806.