Bolnikov delež k zdravljenju
Zaupanje boljše kot zdravilo
Uporabnikom zdravstvenih storitev je dobro poznana že dokaj zakoreninjena in nepotrebna tujka »participacija«, sai oosega naravnost v njihov žep. Mi pa želimo spregovoriti o povsem drugi »parti-cipaciji«, o tlsti soudeležbi bolnikov, ki je nujno potrebna za uspešno zdravljenje. Bolnik mora namreč prispevati svoj delež k zdravljenju in to z zaupanjem do zdravnika, ki si ga je izorai, s sodelovanjem pri odkrivanju bolezni in pri doslednem izvajanju navodil za zdravljenje; tako glede načina življenja kakor tudi glede uživanja zdravil v točno določenih odmerkih ter ob pravem času.
Zaupanje mora blti obojestransko, bolnik mora zaupati zdravniku in obratno, zdravnik bolniku. Da bo bolnik lahko zaupal zdravniku. mora misliti takrat, ko si izbira »svojega zdravnika«. Presojati ga mora po njegovi strokovni plati. po njegovih strokovnih uspehih, ne pa po njegovih šibkih točkah. ki so v nje-govi strokovni neosnovani radodarnosti do bolni-škega dopusta in še kje drugje. Prav isto velja tudi za zdravnika. bolniku mora zaupati, ker je ta prišel k njemu po pomoč zaradi težav. ki mu grenijo življenje. Prava nesreča se lahko zgodi, če zdravnik izgubi zaupanje dq bolnika.
Niso redki primeri. ko bolezni ni možno ugotoviti na prvi pogled. Zdravnik bo v takih primerih napravil program dodatnih preiskav. bolnik pa jih bo kar se da hitro opravil. Marsikdo bo imel ob tem pomislek, kaj pačakalna doba? Na srečo je tako. da vse preiskave niso enako nujne. življenjskopomembne. Tiste. ki so jih strokovnjaki uvrstili med nujne, lahko bolnik opravi vsak dan. celo v nočnih urah. Inše več, ena in ista preiskava je pri določeni bolezni zares nujna. pri drugi bolezni pa prav nič ne škoduje, če je odložimo za določen čas. Velja torej pravilo, naj bolnik opravi takoj tiste preiskave, kjer ni čakalne dobe, zelo ver-jetno je, da bodo tudi te v marsičem pripomogle k hi-trejšemu odkritju bolezni.
Ko je bolezen ugotovljena, je povsem odvisno od bolnika. če bo upošteval in se držal navodil. med ka-terimi so večkrat ludi takšna. ki niso prijetna. Zvišan krvni tlak je bolezen, kjer je ždravljenje neuspešno, kljubjemanjuzdravil, če bolniksam ne prispeva svo-jega deleža. Stradati mora, da bo dosegel normalno telesno težo, uživati mora manj soljeno, torej manj »okusno« hrano in še kajenju se mora povsem od-povedati. Mnogi bolniki teh navodil ne upoštevajo. kerse ne zavedajo posledic, ki jih sproži zvišan krvni tiak. Enako debeli kot prej se vračajo v zdravniške ordinacije z izgovorom: »Zdravila niso prijela«. Več-krat se zdravnikom vsiljuje misel: »Škoda. ker zviša-nega krvnega tlaka ne spremlja tudi bolečina«. V takem primeru bi bolniki bolj upoštevali navodila. Kar poglejmo. kako disciplinirani so bolniki z razjedo (rano) na dvanajsterniku ali pa tisti z žolčnimi kamni. Zavedajo se, da bo vsaka pregreha v dieti izzvala bolečino.
Naj sklenemo z naslednjo resnico: velikokrat redno jemanje zdravil ni vse. primakniti je potrebno naš lastni delež, izvajati navodila, pa čeprav niso pri-jetna.
Dr. Milena Vrenk-Jerše Zdravstveni dom Ljubljana