■ P - ■" ' — ■ ■______________ • ' . * ,V- ^.^'V ;v'» jjr^ ■ '■ ■',■'./>■ '."v i JL Republiški svet sindikatov, republiški odbori, Delavska enotnost in izdajateljski svet čestitajo delovnim ljudem Slovenije ob 20. obletnici vstaje! Petek, 21. Julija 1961 štev. 29, leto XIX ^aKsiiiiniiiiiHiiiiii^^ L ETO 1941: v borih nekaj dneh je razpadla kraljeva jugoslovanska vojska pod udarci motoriziranih hitlerjevskih divizij. ISTO LETO 1941: v drobovju nacistične »trdnjave Evrope«, v njenem občutljivem, mehkem jugovzhodu je v borih nekaj dneh vzplamtel upor po vsej bivši kraljevini. AH je bilo to ISTO LJUDSTVO, ki je v uniformah kraljeve vojske izgubilo vojno — pa je začelo nekaj dni Pozneje znova, tokrat goloroko, aprila nebojevito, julija junaško, aprila kapitulantsko, julija uporno? Upornost cele skupine narodov ne izgine in se ne rodi kar tako v mesecu dni, kot lunine mene. Ali je POZIV JUGOSLOVANSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE spremenil ljudstvo iz nebojevitega v bojevito, te kapitulantskega v uporno? En sam proglas ne dvigne v upor milijonov ljudi, ne utore, še nikoli ni. PA VENDAR se je isto ljudstvo, ki je aprila v nekaj dneh izgubilo armado, potem borilo štiri leta v krvavem, neenakem boju! ZAKAJt KAKO JE TO MOGOČE? Najprej: ni izgubilo ljudstvo svoje armade, ker nikoli njegova ni bila. Izgubili so jo drugi, ljudstvo ne. Potem: prav v tem aprilskem polomu je. ljudstvo do kraja spoznalo, kdo je krivec poloma in mnogih polomov tn nasilja in teptanja človekovih nacionalnih in socialnih Pravic poprej. Nazadnje: bojevite in uporniške tradicije jugoslovanskih narodov so bile aprila prav take kot julija 1941 — |r V J AMPAK smotri julijskega upora so bili jasni, oprijemlji-ljudstvu po volji, z eno besedo: ljudski. Komunistična partija je mogla dvigniti jugoslovanske harode v upor zato, ker jih ni uvrstila v odrede, brigade 171 divizije z namenom, da bi se borili za ohranitev izko-rtsčanja, narodne neenakopravnosti, socialnega tlačan-stva, AMPAK, ker so se ti odredi, brigade in divizije urili za svoj prav, za svojo prostost, nacionalno in so-clalno, za svojo popolno človeško prostost. , . V tem je resnična in globoka ČLOVEČNOST VSTAJE, Je bila hkrati kruta, krvava, neusmiljena: človek se je Pignil v revolucijo, se kruto, krvavo in neusmiljeno bo-j’:" 2a svojo človeško podobo zoper vse, ki so mu jo mali-di stoletja in so mu jo hoteli zdaj vzeti za zme¥om. . Y luko vstgjo pa je mOgel dvigniti ljudstvo edino tisti, .} je bil popolnoma z njim in brez zadrikov njegov, del lU-dstva samega, njegov najboljši del, glava in srce. Notni drugi partiji jugoslovanski narodi ne bi verjeli po tstem aprilskem polomu, nobena druga partija jih ne 1 ^ogla potegniti za seboj v zmagoviti boj. In jih tudi ni. . KOLESA ZGODOVINE ni moč zavrteti nazaj. Vendar it v njegovem vrtenju tudi vztrajnostna sila prejšnih let. n stoletij. Zunaj za mejami in znotraj med nami pa v as samih je ta usedlina. \ Zato se REVOLUCIJA ni končala leta petinštirideseta. Globoka ČLOVEČNOST, ki je bila v njej od prvega Pornega dne, ji je dala moč, da je premagala v sebi in *r°9 sebe dogmo, ki je hotela vkovati njeno' ustvarjalno rstl in jo spremeniti v okamenino. ■ n ta ČLOVEČNOST ji je dala moč, da se je lotila tv°BAJANJA DELA, ki je osnovno tkivo človeške Dof2*56’ ’n da e osvobajajočemu se delu najjasnejše tl k njegovi popolni svobodi. Cejfta, ČLOVEČNOST namreč, ki je vodila vstajo: čla-■ -°v boj za svojo človeško podobo zoper vse, kar mu 30 maliči Takih je teh naših dvajset let. Zato teh dvajset let ne bo živelo in ne bo ostalo zgolj , Pr*znikih, nuzeiih. kajti TEH DVAJSET LET pom ni ttčtj&.tt?!*'" ‘ • * ’ •• • C~' -- '• - - »Kdo pa so ti mladi fantje, ki korakajo skoz vas? To so mladi partizani, borci neuklonljivega duha.., Praznikih, v proslavah, v jubilejnih zbornikih, v spo-ivntkih in muzejih, kajti TEH DVAJSET LET pomeni kolxdesettji ustvarjalnega dela ljudstva, ki se še ni nčalo, ker se ni moglo in ker se nikoli ne bo. ločif0r zna na?ti v besedi njeno pravo vsebino, kdor na.* • 020 °d besed z ustvarjalnim pomenom,, ta ve, kakš-p. Y Pri nas vsebina tistih mnogokrat po pravem in krivem izrečenih besed: VERA LJUDSTVO. Namreč: p01~- teta 1941 je izhajala jasna smer, ki jo je uporu • azala Komunistična partija, iz vere v. ljudstvo; zato uP°r zmagal; Sni" vseh teh dvajset let je iskala Komunistična partija istjer Ustvarjalnim naporom jugoslovanskih narodov z tehcdiičem: z vero v ljudstvo. to n°r 2na nfljt* v besedi njeno pravo vsebino, ve, kaj P^eni, če danes, lahko mirno rečemo: zmagoviti duh (ja r ki je morala hkrati ure- js Petero različnih zadev, me ja T10^3 skromnost komandir-Sateške partizanske skupine. dov-raV .sem mu Postregel z zgo-s){UpItskimi podatki o obstoju te ^-t-me, ki ji je on poveljeval, arn zamahnil z roko. Pravi vojaški enoti nas Se* caPov govorimo šele, ko smo 1^. vPriclružili I. pohorski četi. bii®. Poprejšnje akcije niso tako pomembne ...« lfa 'Lc|da iz poznejšega pomen-sodnSem razbral, da so Nemci pa t1 drugače o akcijah šaleške biiQ.12anske skupine. Takole je tfaj^ornai dan po razglasu Cen-Pfor §a komiteja KPJ o boju ijd ! okupatorjem in domačim -^Icem so zavedni Šalečani glaacoli uresničevati načela raz-s0 a' Od 5. na 6. julij zvečer krav6 razP°redili od Celja do stah ?grada in raztrosili po \ce-toM, letake o boju proti okupa-Potg' ftazbijali so nemške kaži-6rtii oznadbe krajev. Med 3e k:i so opravljali ta posel, S.11 tudi Kristl. ^orr!al Pa sta minili ura, dve, bij!.. Začeli nemški policisti raz-še * na vrata upornikov, ki se lllrihT0 vrnili domov. Tone ^.'Kristl se je pravi čas stoM1.nil v bližnji gozd. Tako so ‘tis-/1 ^udl drugi, celo tisti, ki aitei^odelovali pri tej napisni lipa ' v' Ležnu, gozdu sredi do-veig’ .v kraju blizu sedanjega 'Wo,ke.ga jaška, je bilo prvo sitHpj^anie partizanske šaleške s0 ' ns. Domačinom Šalečanom špai:®.Pridružiti še trije bivši HeEa ti borci, Drobnič iz Šmart-tja Paki, Mlakar iz Sošta-kivap,- ^^a Pintar-Toledo. Pre-tbshr'1 °b robu gozda so borce fireflttjavali, jih onozarjali SubliavVarnostio, ti pa niso iz-'li časa, zbirali so orožje tlalog iotevali še pomembnejših iurju0stavili so zasedo v Šent-Velenju, kjer so mislili Sa VQ.ati Pomembnega nemške-ta se na' kaga funkcionarja. Toda fa« _ 1 Pripeljal z avtomobilom, 'So jih obkolili policisti — po izdajstvu seveda — toda prvi šaleški partizani so se prebili iz obroča. Prebivalstvo je zahtevalo, naj kaznujejo šoštanj-skega župana Šmona. Izmaknil se jim je iz rok, ker se je čutil ponoči bolj varnega na občini, njegovo hišo pa je obliznil plamen. V tisti čas spada tudi politično delo na tem področju: snovanje organizacije Osvobodilne fronte, organizacij med rudarji. Nemcem so bili Šalečani trn v peti. Takoj po prvi napisni akciji so Nemci zapeljali »črne marice« pred vrata velenjskega rudnika in nanje naložili tiste, ki so se jim zdeli sumljivi. To so bile prve žrtve Mathausena. Šaleška dolina je takrat spadala v mariborsko vojno okrožje in zato je bilo Šalečanom naročeno, da se pridružijo I. pohorski četi. Z njo so se sešli pri razglednem stolpu na Roglji. In potlej so sodelovali v četi, v spopadih na Klopnem vrhu, pri požigu koče na Pesku, bili so »oči in ušesa« pri napadu na Šoštanj, se bili pri Greti, Dobrovljah in drugod. Ko so se vrnili z brežiškega pohoda, so revirci odšli na politično delo v revirje, Šalečani, med njimi tudi Tone Ulrih-Kristl pa ostali na političnem delu v Šaleški dolini. Cankarjevci so branili Titovo Užice Mogoče ne boste verjeli naslovu, toda res je, Cankarjevci so branili Titovo Užice, branili so užiško republiko. Prav v žarišču užiške republike, v mestu samem, je bila namreč 6. novembra 1941. leta osnovana slovenska partizanska četa »Ivana Cankarja«. Tovariš Albin Pibernik je bil njen komandant in tovariš ing. Pavle Žavcar-Matjaž komisar. Komisarja slovenske partizanske čete »Ivana Cankarja« smo naprosili, naj razloži našim bralcem razloge za PAVLE ŽAVCAR- MATJAŽ ustanovitev te samostojne čete. Takole je odgovoril: »Kot je znano, so Nemci začeli kaj kmalu izseljevati delavce in intelektualce iz štajerske. Prvi transporti so bili usmerjeni v Srbijo. Kljub temu, da je bilo v tem času v Srbiji zelo dosti izseljencev — nekateri naši ljudje pa so pribežali sami tudi s Hrvatske in Banata v šumadijo — so jih tamkajšnji domačini zelo skrbno in gostoljubno sprejeli. Za vse to, za pomoč in gostoljubnost jim je treba izreči vso pohvalo. Julija 1941. leta se je v Srbiji začel oborožen boj proti okupatorju. In prav v srcu Šumadije: okoli Kragujevca, Užica in drugih krajev se je boj najbolj razmahnil in prešel na ostale predele Srbije. Slovenci, ki so-živeli v teh krajih, so se morali opredeliti. Mnogi smo odšli v srbske partizanske enote. Zelo malo je bilo srbskih partizanskih enot, kjer ne bi bili v njih tudi Slovenci. Pozneje, ko so bile osvobojene Užice in velik del Srbije, so se začeli Slovenci še šte-vilneje vključevati v partizanske enote. Toda tudi četniki niso držali križem rok. Zelo sistematično so se zavzemali za to, da bi se Slovenci opredeljevali za četnike. Zagotavljali so jim: kdor se prijavi za četnike, dobi legitimacijo, da je član njihove enote. Lahko pa ostane doma »na dopustu« in skrbi za svojo družino. S tem so hoteli preprečiti, da bi se Slovenci vključevali v partizane. Oktobra meseca se je na pobudo tovariša Edvarda Kardelja-Bevca in Ivana Mačka-Matije — ta dva sta bila takrat v vrhovnem štabu — začela formirati slovenska partizanska četa v Užicah. Iz raznih partizanskih enot, na primer iz Arilske čete in drugih, ki so operirale okoli Užica, so poklicali Slovence v mesto, še poprej, ko je bila ta četa formalno osnovana, to je okoli 1. novembra, so njeni borci že posegli v boj. Odbijali so prvi napad četnikov na Užičko Požego. Prve dni nas je bilo v četi okoli 25 tovarišic in tovarišev. Bili smo v gimnaziji v Užicah. Med 5. in 6. novembrom' je prišlo do formalne ustanovitve slovenske čete »Ivana Cankarja«. Takrat je četa štela okoli 60 ljudi. Seveda nekateri, ki so bili v njej na spisku, 'So delovali tudi drugod. Tovariš Oskar Šavli na primer v Agitpropu v Užicu, tovarišice kot bolničarke so 'opravljale svojci dolžnost v bolnišnicah, drugi so bili v delavnicah in podobno. Naša četa je bila osnovana ob navzočnosti tovariša Edvarda Kardelj a-Bevca in Ivana Mačka-Matije. Tovariš Maček je pojasnil razloge za ustanovitev čete. Ti so bili: — četa naj zbere vse Slovence, ki so še v raznih enotah v Srbiji, predvsem pa na osvobojenem ozemlju; — pridobiva naj še nove borce iz vrst izseljencev in Slovencev, ki žive v tamkajšnjih krajih; — enota naj se v akcijah po Srbiji vojaško izuri in oboroži, ob primernem času pa naj odide z orožjem prek Bosne in Hrvatske v Slovenijo in se pridruži tamkajšnjim enotam. Neposredno po formalni ustanovitvi je četa v vojaški formaciji sodelovala na proslavi Oktobrske revolucije v Užicu na večer pred 7. novembrom! Naslednji dan, to je na dan Oktobrske revolucije, pa je bila že poklicana v boj za obrambo Užica pred napadom četnikov. Bojevala se je okoli Karana, Kosjeriča, Cm gore in Cm Kose, Pranjanja in drugih krajih. V teh bojih, v prvem ognjenem krstu slovenske čete, so se njeni borci zelo dobro izkazali. Zaplenili smo puškomitraljez, ujeli več četnikov. Toda tudi sami smo imeli izgube. Padli so štirje naši tovariši, nekaj pa jih je bilo hudo ranjenih. Po teh bojih je bila četa v težkem položaju.« »Kakšen je bil delež čete v obdobju I. sovražne ofenzive? Razen tega še, ali se je četa pozneje priključila. kakšni drugi enoti?« »Potem ko so partizanske enote zožile obroč okoli Ravne gore, in je bila naša četa v teh bojih hudo okrnjena, jo je vodstvo poklicalo v Užice. Tu naj bi se ponovno okrepila. Nekaj tovarišev je odšlo na teren, da privabi vanjo nove borce. Toda kmalu po našem prihodu je sledila I. sovražna ofenziva in v njej je naša četa utrpela še hujše izgube. Bojevali smo se pri čajetini, Dragi, neposredno pred Užicem, na meji Srbija—Sandžak pa je bila četa v spopadu z Nemci razbita in skupno z glavnino partizanskih srbskih enot smo prišli v Sandžak. Ob osnovanju I. Proletarske brigade je bil osnovan samostojen slovenski vod iz borcev čete »Ivana Cankarja« in je bil v sestavu I. šumadijskega bataljona. Bojevali smo se v Sandžaku in vzhodni Bosni, toda najhujši udarec je zadel naš vod in šumadijski bataljon januarja 1942. leta v bojih pri železniški postaji Pjenovac. Nemci so z ustaši začeli prodirati proti osvobojenem ozemlju maršu čez Igman planino, in ko smo prišli v Fočo, je našo brigado in naš bataljon obiskal tovariš Tito. Vsem skupaj je izrekel priznanje za požrtvovalnost v bojih. Odločeno je bilo, da smo preostali Slovenci prešli v zaščitno četo Vrhovnega štaba. š!i smo z njim prek vzhodne Bosne in se kmalu nato pri Cincar planini pridružili prvim kurirjem Glavnega štaba Slovenije.« Glavni štab Slovenije je komisarja nekdanje čete »Ivana Cankarja« takoj nato poslal na novo dolžnost, na koroško področje. Tovariš Pavle Žavcar je poprejšnje ilegalno ime Kobanec zamenjal za Matjaž in pod tem imenom ga poznajo prebivalci in borci to in onstran koroške meje. Zanj se S seboj je povabil partizana, Id je bil iz teh krajev doma, da v jesenski megli ne bi izgubil orientacije. Bil je predzadnji novembrski dan 1941. Že med vrati jima je Dušan Kveder, komandir čete, zaklical, da pojde z njima. Bil je kosmat in se je hotel pri kmetu, h kateremu so bili namenjeni, obriti. V viničariji je ostalo kakih deset partizanov in jim naročalo, naj se kmalu vrnejo, da čimprej krenejo v Senovo. V po! ure so prišli h kmetu in ravno dobro sedli, ko so na cesti, ki je peljala pod »njihovo« vini-čarijo, zaregljale strojnice. Gospodarjeva žena, ki je po prihodu partizanov oprezala zunaj, je planila v hišo: »Nemci!« Ive Šubic: Kolona, dvobarvni lesorez, 1958 vzhodne Bosne v smeri od Zvor-nika, Srebrnice in Viasenice. I. šumadijski bataljon, ki je bil takrat pripravljen na položajih pred Hanpjeskom, se je moral zaradi prevelike premoči Nemcev in izdajstva četnikov, ki so vodili Nemce za hrbet našim položajem, umakniti na progo Olovo—Han-pjesak. In tu je znova prišlo do izdajstva četnikov. Četniki so vodili nemške smučarske enote po gozdovih in nas iznenadili na železniški postaji Pjenovac. Vnel se je hud hoj in tu je padlo deset naših tovarišev, trije pa so bili ranjeni. Ostali smo le posamezniki iz poprejšnje čete in poznejšega voda. Prav je, da povem, kdo je sestavljal slovensko partizansko četo »Ivana Cankarja«. Sestavljali so jo predvsem delavci, kpmunisti in simpatizerji. Četi in pozneje vodu je načeloval tovariš Albin Pibernik, prav posebej pa velja omeniti narodnega heroja Viktorja Zevnika, znanega po svojih junaštvih v srbski Arilski četi, ki je pozneje hrabro padel na Gorenjskem. On je bil eden izmed najbolj vidnih borcev, ki jih je dala prva slovenska partizanska četa v Srbiji. Z borbo na Pjenovcu, ki je razredčila naše vrste, preneha delovanje slovenskega partizanskega partizanskega voda v sestavu I. Proletarske brigade. Ko smo se preostali člani tega voda vrnili s I. proletarsko brigado po znanem je začel osvobodilni boj leta 1941 na »vratih« Kragujevca, zaključil pa se je leta 1945 ha »vratih« Celovca. Izdaja Ves dan so poležavali v zapuščeni viničariji, kajti imeli so naporno noč za seboj. Minirali so mostova v Rajhenburgu in Zidanem mostu. Videti je bilo, da naslednja noč ne bo nič bolj mirna, zakaj odpravljali so se nad senov-ski premogovnik. Pozno popoldne se je Rudi, komisar čete odločil, da stopi h kme- RUDI JANHUBA tu, pri katerem o, in se z njim še enkrat pomeni, kako bi prišli najbolj neopazno do rudnika in od kod naj bi ga napadli, da bi uničili več naprav. Trojka je zgrabila za orožje in izginila med grmovjem. Od viničarije se je razlegalo oglušujoče streljanje. Cesta je bila daleč na obe strani blokirana s kamioni. »Nekdo nas je izdal,« je skozi zobe zasikal Dušan. »Če niso pravočasno pobegnili. ..« »Megla je, dobrega zaveznika imajo,« je bolj sebe kakor tovariša bodril Rudi. »Mogoče se rešijo.« Pol ure je trajal ognjeni vihar. Borci, ki so se po golem naključju izognili nemškemu obroču, so krenili v bazo nad Brežicami z upanjem, da pridejo drugi za njimi. Vso noč so prisluškovali v temo. Ob močnejšem šumu in pokanju suhih vej se jim je zdelo, da se bodo zdaj zdaj prikazali izmučenih, vendar nasmejanih obrazov in jim pravili o svojem begu pred Švabi. Toda fantov ni bilo. In nikdar več jih niso videli. Z napadom na Senovski rudnik, drugo njihovo večjo akcijo, ni bilo nič. Preden pa sta Rudi in Dušan odšla v, Ljubljano poročat 6 izdaji in pretresljivem koncu prve brežiške čete, sta zvedela, da jih je Nemcem izda! neki kmet. Iz zapuščene viničarije je slišal neznane glasove in je novico še toplo odnesel v Kozje. (Po pripovedovanju Rudija Janhube, komisarja 1. brežiške čete) Streli iz škarpe Pred pečino na Suhem vrhu na Veliki gori, skrito med debli in gostim rastlinjem, je - skromen, brezdimni plamen od olupljenih bukovih debel osvetljeval obraze mož, ki so živahno razpravljali med seboj. Samo tišina mračnega gozda je prisluškovala besedam, katerih pomen se je strnil v en sam zaključek: Jutri gremo na akcijo! V tej noči sredi avgusta pred dvajsetimi leti se je . tako prva skupina partizanov iz okolice Ribnice dokončno odločila za svoj prvi spopad z Italijani. Vse kaj drugega kot lahka in preprosta je bila ta odločitev. Že dolgo so govorili o tem. Od takrat, od tistega skromnega začetka, ko si je pet Ribničanov 13. julija 1941 izbralo to samotno pečino za svoj novi dom in ko so ustanovili Ribniško četo, izbrali komandanta in polit-ko-misarja, začeli z zbiranjem zakopanega orožja, iskanjem veze s terenom, pritegovanjem novih ljudi, se je vse vrtelo okrog tega, kako pokazati Italijanom, da niso neomejeni 'gospodarji na tuji zemlji. Čeprav neizkušeni, maloštevilni, oboroženi samo s puškami in revolverji, kljub začetnemu, malo romantičnemu zanešenjaštvu ljudi, ki so imeli toliko poguma in volje, da so se vsemu navkljub odločili za odpor, so se resno lotili priprav za akcijo. Nekaj manjših sabotaž in veliko besed ter misli, kako bi začeli, s kom in kdaj se spoprijeli, je končno privedlo do odločitve. Po cesti Ljubljana—Kočevje so Italijani vsak dan pošiljali kurirje z- motorji. Brzostrelke, ki so jih ti kurirji imeli, so bile glavni vzrok, da so prav napad na nje izbrali za svojo prvo akcijo, čeprav so v svojem navdušenju pomislili, da ne bi bilo napak imeti tudi motorje (na to, kaj bi z njimi v gozdu, so seveda pozabili). Ob prvem svitu nekega dne v avgustu 1941 se je skupina štirih mož z zavihanimi rokavi, v dolgih hlačah in s puškami v rokah pripravila na pot. Skupino so sestavljali komandant Filip Tekavec-Gašper ter trije prostovoljci, ki so se javili od 25 partizanov, kolikor jih je takrat bilo v četi: Janez Lovšin, Janez Hočevar in Frakcij Benedikt. Dobro opravite! Glej, da ne boš zgrešil! in še kup nasvetov in opominov za slovo od tovarišev, ki so ostali v taboru, in skupina seje odpravila svojemu prvemu ognjenemu krstu naproti. Razburljiv pohod je bil to. Prvič na akcijo — to ni malo. Tiho, previdno so se pomikali skozi gozdove, ob vsakem poku suhe veje so se zdrznili: Tišina! Tišina! Vznemirjenost je rasla, ko so se približevali ovinku ceste Ljubljana—Kočevje, kraju, ki se imenuje Jasenica. Bomo uspeli? Bom dobro meril? Visoke strategije niso poznali, da bi si znali poiskati res dobro zavetje. Kar v škarpo, tik ob cesti so se spustili, nametali nekaj vej pred sebe in, vsi nervozni, čakali. Komanda je bila: najprej strelja komandant, potem ostali. Motorji treh Italijanov, ki so pridrveli tik ob njihovih glavah — eden bi skoraj oplazil komandanta s puško — so čakanju napravili konec. Se dvajset metrov so jih pustili mimo sebe in prvi strel. Zadet! Drugemu poči samo guma. Više, više streljaj! V hrbet! je zakričal komandant. Tudi drugi pade. Tretji je ranjen, prekobali se v jarek in okrog ušes četverice zažvižgajo prve svinčenke. Ujeti ga moramo! je prva in edina misel napadalcev in že stečejo po ovinkih na greben nad cesto. V globeli pod njimi pa takrat zagrmi. Granata! Kaj je to? Preplašen pogled nazaj jim odkrije dolgo vrsto kamionov in topov. Prevalili so se. Motoristi to pot niso bili kurirji, ampak samo predhodnica večje kolone. Edini izhod: umik. Med grmenjem topov se vzpnejo na bližnji hrib. Veselje nad doseženim uspehom pa jim je pregnalo strah in niso si mogli kaj, da si ne bi ogledali vrvež pod seboj. Smeh je premagal razburjenost in drhteče roke, ko so gledali množico Italijanov, ki so hiteli obračati svoja vozila in se ob topovskih salvah umikali pred njimi — pred štirimi proti stotim in več! fPozneje so Italijani govorili o 800 Srbih na Jasenici in po mrtve so prišli šele drugi dan). Še so se okrepčali s skromno malico, ki so jo imeli s seboj pa se odpravili nazaj v tabor. Pripeli in privri-skali so do svojih tovarišev. Spraševanja ni bilo ne konca ne kraja in opogumljena od prvega uspeha, polna novega zaleta, je četa sklenila: Zdaj pa gremo nad Sodražico! In kmalu po tej prvi akciji so tudi res\šli. Napisano po pripovedovanju FILIPA TEKAVCA-GAŠPERJA Prvi streli Nekaj požigov in rekvizicij na posestvih nemšutarjev je vse junaštvo začetnih šestih tednov I. pohorske čete. Za rojake, ki jih Nemci še niso izselili ali pozaprli, veliko, za partizane premalo. S Toledovim prihodom 12. septembra 1941 je borcem, med katerimi so bili večinoma partijci in skojevci iz Maribora, Ruš in Šaleške doline, zrasel pogum. Toledo je bil oficir v španski vojski. Ure in ure jim je pripovedoval spomine na špansko revolucijo in jih z njimi podžigal. Njegova bojna vnema je neopazno prešla na vso četo, ki je štela okoli dvajset ljudi. Tri dni je bil Toledo v četi, ko so se odpravili na prvo resnejšo akcijo. Po bojnem načrtu so poslali v Ribnico na Pohorju, kjer je bila takrat žandamerij-sk postaja, tri tovariše. Z narejenim pijanskim kričanjem naj bi zvabili Nemce iz kasarne, obračunavanje z njimi pa naj bi prepustili drugim partizanom. Ob mraku se je v Ribnici troje ljudi drlo, kakor bi jih kdo iz kože deval: »Kaj nam pa morejo, kaj nam pa morejo .. Njihovi tovariši, ki so nedaleč v stran čakali, da se začne prepir z nemškimi žandarji, pa so namesto tega zaslišali strel. Pognali so se v vas, kjer se je pred žandamerijsko postajo opotekal s krvjo obliti Don, eden izmed treh »pijancev«. »Streljal je vame, ne da bi odprl gobec.« Medtem ko se je Don vlekel na varno, so drugi že streljali skozi okna švabskega gnezda. Zavzeti ga pa niso mogli, kajti Nemci so bili do zob oboroženi, oni pa so komaj pred nekaj dnevi dobili iz Ptuja dve lahki strojnici.- Dotlej je bilo vse njihovo orožje šest pušk različnega tipa, nekaj samokresov in ročnih bomb. Ruda in Blisk sta imela več sreče. Prvi je skozi razsvetljeno gostilniško okno opazil nemškega žandarja, ko se je na pragu hitlerjevsko poslavljal. Stekel je okrog hiše k vratom, medtem pa je že počil strel. Blisk, Rudijev brat, je opravil z njim. Nekaj borcev je poiskalo izdajalskega župana in za zmeraj končalo njegovo nečastno živ-Ijensko pot pred občinsko oglasno desko sredi vasi. Akcija ni potekla tako, kakor si jo je I. pohorska četa zamislila, vendar je bolje uspela, kakor so mislili partizani. Nemci so proglasili Pohorje za Spergebiet in prenehali govoriti, da je Štajerska sestavni del Hitlrejevega raj ha, Štajerci pa so začeli verjeti, da je na Pohorju več tisoč partizanov in so zato strpneje prenašali okupacijo v upanju, da ne bo trajala dolgo, ter iskali zveze s partizani. Patrulja dvanajstih partizanov se je 17. septembra 1941 odpravila na Klopni vrh, da bi v tamkajšnji planinski koči napekli kruha za pohod v šaleško dolino. V načrtu je bila namreč združitev pohorske. Celjske in revirske čete v prvi štajerski bataljon. Toda iz moke, ki jo je odnesla patrulja s seboj, na Klopnem vrhu ni bilo kruha. Politkomisar Bor in vodnik Ruda, ki sta odšla v izvidnico, sta se že bližala koči, ko je tišino pretrgal rezek »Halt!« in takoj za njim strel. Bliskovito sta se zmaknila za drevje in Nemcem vrnila nepričakovani pozdrav iz puškinih cevi. Toledo, ki je z drugimi partizani dotlej v gosjem redu koračil navkreber, je s spretnostjo španskih veteranov obkolil kočo in poiskal najprimernejši položaj za mitraljezca. Eno uro je trajal boj, preden se je Nemcem posrečilo prebiti partizanski obroč. Nekaj jih je padlo, več pa jih je bilo ranjenih. Toda partizanom je samo eden prišel v roke. In ta jim je povedal, da jih je bilo okrog trideset v koči. . Zmagoslavje partizanov je bilo tem večje, ker so Nemcem zaplenili celotno opremo. Toda ta zmaga je bila združena z veliko žrtvijo. Patrulja se je skrčila na enajst ljudi. V spopadu je padel Brko, delavec iz Šaleške doline in prvi partizan, ki ga je na Štajerskem smrtno zadela nemška krogla. Preden so se spustili s Klopnega vrha, je zagorel mogočen kres. Koča, kjer so doživeli prvo zmago in utrpeli prvo žrtev,, je izginila v ognjenih zubljih; Po pripovedovanju MARTINA GREIFA-RUDE Ognjeni krst Gorenjskega bataljona Na Pogrošarjevi plani v Kro- parski gori na Jelovici je bil 5. avgusta 1941. ustanovljen Gorenjski bataljon. Štel je okoli 120 mož, sestavljali pa sta ga jeseniška in jelovška četa. Prva večja akcija, v kateri naj bi bataljon sodeloval, bi bila — skupaj z drugimi partizanskimi enotami — napad na Begunje. Zavoljo nemških zased pri mostovih in narasle vode se bataljon ni mogel prebiti na drugo stran Save. Tako je njegovo poveljstvo sklenilo, da se bo bataljon premaknil na Lipniško planino, kjer naj bi se organizacij-sko-politično ter borbeno-prak-tično konsolidiral. Kako je v tistih dneh potekalo življenje v bataljonu in kako so se borci tega bataljona, kasnejši »Cankarjevci«, spoprijeli z nadmočnimi Nemci, pripoveduje Ivan Bertoncelj-Johan, tistikrat politkomisar Gorenjskega bataljona, »Proti Lipniški planini smo se odpravili 7. avgusta popoldne. Ko smo prispeli, smo morali urediti taborišče. Razpeli smo tistih nekaj šotorskih kril, ki smo jih imeli; olupili pa smo tudi okoli 50 smrek, da smo iz lubja naredili šotore. Tako smo bili vsi pod streho. Naslednjega dne smo še naprej urejali naš tabor, razen tega pa so se borci urili z orožjem. Mnogi med njimi dotlej pušk ali česa podobnega sploh niso imeli v rokah. Vrh tega pa smo imeli okoli 20 vrst različnih pušk in samokresov, kar je položaj še oteževalo. Kasneje smo ugotovili, da nas je tistega dne zasledil g°* zdar Košmrlj, ki je skupaj s sinom živel na Martinčku v postojanki gozdne uprave. Neizku- šeni kot smo bili, nismo prekinili telefonske linije med to postojanko in dolino. Tako je Košmrlj po telefonu obvestil Nemce, da se na Lipniški planini zadržujejo »banditi«. Dokaj natančno je sporočil tudi številčno stanje našega bataljona. Prve naše patrulje, ki so se 9. avgusta okoli sedmih zjutraj vrnile v taborišče, niso zasledile ničesar sumljivega. Okoli desetih pa je komandir straže prisopihal v bataljon in povedal, da je ena patrulj opazila kolono Nemcev, ki je počasi napredovala od Radovljiške planine v smeri proti Rženovem robu. Kasneje smo zvedeli, da je bil to policijski bataljon iz Radovljice, ki je štel okoli 400 mož. Poveljstvo* bataljona — komandir je bil pokojni Jože Gregorčič — je sklenilo, da bo bataljon sprejel borbo. Borci so takoj zavzeli položaje. Dobrih deset minut po tistem, ko je poveljstvo bataljona zvedelo za napredovanje Nemcev, so počili prvi streli. Streljali so stražarji Gorenjskega bataljona, ki so dobili na muho prve Nemce. Prav v naše taborišče smo slišali, kako so okupatorski vojaki klicali svoje šanitejce. Sledilo je nekaj minut popolne tišine. Potem je zaropotalo vseh pet naših mitraljezov. Nemci so se naglo razvili v strelce. Skozi gozdnat teren, poln skalovja, so odjeknili odsekani klici: »Vorvarts, vor- varts...« Našim borcem smo povedali, naj pazijo na municijo, naj pu- IV AN BERTONCELJ- JOHAN ste Nemce toliko blizu, da bi jih laže zadeli. In potem je pokalo. Nemci so navalili z vso silo, naši so odgovarjali. Na tistem , sektorju,, ki ga' je, branila Jeseniška četa, so Nemci najbolj.pritisnili. Jeseničanom se je kmalu pokvaril mitraljez, vendar so Nemcem navzlic temu kljubovali. Ko okupatorski vojaki z direktnim napadom niso uspeli, so začeli s širokim obkoljevalnim manevrom. Naši opazovalci tega niso spregledali. Vžgali so po njih in jih pregnali. Tako so se Nemci odločili za nov manever: umaknili so se nazaj in začeli ustvarjati širši obroč. Takrat je poveljstvo bataljona sklenilo, da še bomo umaknili. Del bataljona je odšel proti Dražgoški gori, del pa proti Vodiški planini. Pred Nemci smo se umaknili brez težav. V borbi sta padla dva naša tovariša, medtem ko so Nemci imeli okoli 40 mrtvih in ranjenih. To je bil ognjeni krst Gorenjskega bataljona, pa tudi prva velika borba gorenjskih partizanov. Po tem spopadu, ki Nemcev ni samo presenetil, ampak tudi prestrašil, se je priliv novih borcev v vrste gorenjskih partizanov zelo povečal.« V noči vstaje Kakih petnajst se jih je ob pol dvanajstih ponoči zbralo pri dupliškem mostu. Slaba Polovica tistih, ki so jih povabili organizatorji vstaje. Vsi skupaj pa so imeli tri puške in eno pištolo. ^Ljudji in orožja je bilo bore malo za nočno akcijo, ki so jo imeli v načrtu za dan vstaje v kamniškem koncu. Telefonske žice med Duplico in Kamnikom so hitro porezali, da ne bi Nemce v Kamniku kdo obvestil o drugih akcijah, ki so bile zamudnejše. Do Duplice je komaj dobra dva kilometra, z avtomobili bi bili v nekaj minutah pri njih. Do zore je manjkalo samo še nekaj ur. Morali so pohiteti. Razdelili so se v dve skupini: ena se je spravila nad železniško progo, druga pa nad leseni dupliški most. Oboje so sklenili porušiti. Toda naj so si še tako prizadevali, s francozi, ki so jih prinesli s seboj, niso mogli odviti vijakov na tračnicah. Drugega primernejšega orodja Pa- niso imeli. Druga skupina je imela večjo srečo. V tovarni stolov, kakih sto metrov od mostu, jim je nočni čuvaj poslušno izročil ključe od skladišča, kjer so hra- nili tudi bencin. Iz previdnosti, ki se jim je kasneje, ko so čuvaja bolje spoznali, zdela odveč, so mu zabičali, da se mu bodo maščevali, če jih bo izdal. Možakar je namreč zelo dobro govoril nemško in če ne bi bil zaveden, bi Nemcem lahko več povedal, kakor marsikdo drug. Za vsak primer pa so ga zaščitili tudi pred njimi. Zvezali so ga, mu zamašili usta in mu svetovali, naj leži, dokler ne pridejo Švabi. V skladišču so našli velik sod bencina in ga zvalili na most. Jerman, eden izmed organizatorjev vstajnikov v Duplici in Šmarci, je zamahnil s cepinom in vnetljiva tekočina se je v debelem curku vlila na hrastove deske in bruna. Ves most so polili z bencinom, da bi hitreje zgorel. Ko je zapresketala vžigalica, se je v trenutku vnel, kakih pet sto metrov daleč pa so plameni zajeli tudi reko pod njim. Bencin je skozi špranje odtekal v vodo. Enajst vstajnikov je z zanosom opazovalo goreči most, uspeh svoje prve partizanske akcije. Veselje pa je bilo kratkotrajno. Bencin je pogorel, ko se je leseni most komajda osmodil. »Pojdimo pogledat, če je še kaj bencina,« je nekdo polglasno svetoval in zraven debelo zakleL »Tudi nafta bo dobra.- V skadišu niso ničesar našli, pač pa je stal .na dvorišču voz s šestimi polnimi sodi. Pretežak je bil, da bi ga nekaj ljudi odvleklo po lahno vzpeti cesti na mOst. Štiri sode so radi ali neradi pustili tam, ostala dva pa so odpeljali, da ne bi izgubljali dragocenega časa. Cepin je predrl pločevinasti sod, toda namesto bencina se je vlila na most črnikasta tekočina. V sodu je bila telečja kri, ki so jo v .tovarni uporabljali za barvanje stolov. »Pojdimo v Duplico k poveljniku gasilcev,« so se prvi znašli Dupličani, »v motorki je gotovo kaj bencina. Naj nam da ključe.« Nasvet ni bil od muh. Nekaj goriva so res dobili. Tisti, ki niso šli ponj, so s krampi trgali latnice na mostu in jih metali v deročo vodo. Do štirih zjutraj, ko se je pričelo daniti, je ostalo samo. še pol mostu. Utrujeni od prečute noči in dela so se prvi partizanski prostovoljci odpravili na Kratno, zborno mesto Kamničanov in Dupličanov. Toda iz Kamnika ni bilo nikogar tja. Izdajalec Beč je po svojem sinu, ki' je sodeloval v pripravah za vstajo, zvedel za predvidene akcije 'in obvestil gestapovce. Skupina, ki je hotela vdreti v skladišče bencina, je padla v nemško zasedo. Ob streljanju so so drugi 'kamniški vstajniki, ki naj bi zažgali gestapovske garaže in bencinsko črpalko, razbežali domov. Samo skojevca Miklavčič in Mlakar sta odšla proti dogovorjenemu zbornemu mestu. Na mostu pri Perovem pa sta padla v nemško zasedo in tam obležala kot prvi žrtvi vstaje v kamniškem okrožju. Nemci so pobesneli. Po vsej kamniški in domžalski kotlini so zapirali ljudi, toda kakor v porog so 27. junija partizani organizirali kamniško četo. Po pripovedovanju polkovnika JLA MIRKA JERMANA, komandirja prve kamniške čete »Podrli smo prvega Nemca na Gorenjskem« O ustanovitvi II. kranj»'t čete in njeni prvi akciji veduje politkomisar te «e Stanko Toplak: »Štirinajstega junija enai”: štiridesetega sem se še Pra g čas umaknil v ilegalo. Nemci s me že začenjali iskati, da jim »pojasnil« svoje dotedaM sindikalno in revolucionarno 3 * lovanje. Prvih nekaj dni sem Freži'^J v Jelovici nad Kropo, potem P* me je Vojni komite za kran)5 . okrožje določil, naj orga^\ ram II. kranjsko četo, ki bi 0 lovala na levem bregu Save, področju med Šenčurjem Tržičem. V to četo bi se vkiJ čili kranjski delavci, ki s0 »Semperita«, Jugočeške, brune in drugih tovarn že 20. čeli odhajati v ilegalo. nas je že bilo, ko nam je v03 komite sporočil, da bomo —. u0 lija dobili orožje, ki ga “ prinesle posebne skupine ou . kod iz Poljanske doline. ^ ^ večer in vso noč smo pri m33 na Okroglem zraven Naki čakali na orožje: brata J°z® , Franc Križnar iz Naklega m J , Orožja nismo dočakali. nji dan smo izvedeli, da so a ^ skupine padle v zasedo in g je orožje propadlo. PomaSa ^ da naj si kar sami, so še sp® . čili. Zaradi te nesreče 315 w mogli izpeljati predvidenih cij, ki naj bi bile v noči 33 4 na .27. julij. To bi bil naš P^ napad. Prva skupina bi v Naklem likvidirati nekeg* , dajalca-hitlerjanca, zažgati m na Bistrici in posekati tel*1 jf, ske drogove med Naklom ^ Kranjem. Druga skupina j, vrdla v nemško skladišče 0 ja v sedanjem sindikalnem . mu v Kranju. Tretja St0?? <£-naj bi zažgala nemško skl šče bencina na Primorskem- ^ Naslednje dni so se vrr^-r organizacijski sestanki vr)^cr klem, na Cegelnici, na .Utrr glem in drugih okoliških ^ ^ jih. Pri Križnarju v Nakl«3^ pri Knezu na Okroglem bili prve štiri puške: orožja so prinesli s seboj ^ partizani. Dva zaboja bon ^ druge municije pa nam 3 e^i-slal Vojni komite. Tako op ggi} Ijena se je prva kranjska fj-zbrala 2. avgusta 1941 na niči. Del te čete je takoj _ 5j na Veliko Poljano, kjer s,‘^ji)ji srečali s tržiško četo. Nas dan, tretjega avgusta. 1* gr četa ustrelila prvega stapovca, medtem ko je se ranila. Oba gestapovca s j„, zasledovala, napadli pa 5 ko sta začela bežati in pir kritje. Tako je partizans* ška zasejala prvo smrtno eI(! v nemške vrste na kran j področju.« Tovariš Stanko Toplak i* Mi tem pripovedoval, kako STANKO TOPLAK heh kranjskih, tržiške lih čet nastal Storžiški h & vjegova prva naloga na_v.gbd<^, lapad na Begunje in 0 jfeih ev zapornikov. Vendar ^ j :i za to akcijo izveden ^ ireprečili. Med drugim iadli in razbili tu“„. :ranjsko četo, njega P imikom na varno P^lu tofl' ijeli. Morda bi ga izPu®ttU iri njem so našli ^T-MstaPV ili so ga najprej na 0 Cranju, potem so g* "Tufik«rA. a« za 54 dni vrgli v bU.^l f* Begunjah, 1. novembra us«* kega bataljona doča »odo. rM & njuna, t gozdu nad debijo pa-Mi dajo streli. Ostro, neurejeno. Kot ■ bi dvajset furmanov pokalo z biči. Zdi se, da bo zelena drhal vsak trenutek prihrumela navzdol in ju po-5ek»la do nog. Pribežita do reke. Na bregu obstane tkamenjena. Otrok, ki ga. je poprej Tjekla za roko, se ji prilepi ob bok. j si so že preko. Čolnič, ki jih je nosil se pozibava na nasprotni strani. £rfa se od kolca, kamor je nekdo v hitrici namotal verigo. Obliv se mu Peni ob boku. Sprva ne more razumeti, da je osta-4 Pozabljena. Kos prtljage, ki. pade * voza. Nihče se ne ozre, da bi ga po-r»l. Njeni se pehajo v strmec onstran *.®ke, razpuščeni po vsem bregu. Od-jJVJujejo .še', rinejo, .da; bi kar naj-."reift. dpsegli-varni gozd.. Streli jim' a*jejo pospešek. ^ Samodejno potisne otroka predse, . *krije ga, da ga ne bi pičila katera j^ttied čebel, ki frče visoko nad de-FJ0. Obupana si seže v lase in nemočno iztisne: *]oj, tovariši, ej ..., počakajte!« TJsta zasloni z dlanmi in še večkrat Ponovi z vso močjo. Maha, roti, ste-roke za ubežno ptico. Živi vlak ^mdi je ne drvi. melje s travnate v'Fase na teraso, zavija v les. Nepo-F3tno. Ni ga moč priklicati nazaj. ru$ena zamahne za njim in v sveti pomisli: — Prekleta četa gluha...,' tovarištvo! A sem morda kaj za-#®>la ..., a sva tak škart..., a sem s^a^° kuhala...? Kar drvite, o, kar drvite..., pol zadnjice bo že. ak prinesel do Četrte armade...! B pograbi otroka in se spusti do vode. ka drsi mirna, globoka, čista, kakor ^ calo. Jutranja sončna leščava prši tol ^ skoz jelševje in kotali rumene arje po njenem dnu.. Pri kraju bu-gladino podvodne čeri. Brez pra-, jn^a. srnisla bega z otrokom po bregu . r in dol, da bi našla plitvino in jo Preb Pom. red]a. Prav tako si brez pravega Š^nena. da bi pač v stiski nekaj poiti*’ sezui®ta čevlje. Poskušata. Reka jj P°rre do pasu, otroka še čez, in ^ a zavre ob telesih. Nekaj sežnjev 0j, njiju se zeleni globina. Splašeno °‘:)4cata k bregu. Ona ječi: da ne znam plavati..., oh, le *j ne znam plavati!...« * ge>^n’. ^ se Pei15 zadnjimi v in i^' z*sliši. Znan glas. Glas kotla rat,e' Zanesljivo ga prestreže. Učin-kakor povodec. Opoteče se, matast jj, naP°ra. Hlastno pomisli: — Eden i naših je zaostal..., to bo njen ' ~~ Ozre se po četi. Drvi, zagnana pt-a^njo obalo. Med ljudmi je spričo W ruzenih okrevancev,, terencev in Bj j^nce:'’ Prav toliko- razpuščenPsti, da kl«r ^ napraviti nikakršnega reda. db-Po •!le pridejo iz ognjenega območja. jbi Čuti, kako se misel preva- ^4k 118 ne^etn vtšičku v odločitev. Bi.,.01 kadar mora na hitro sam’ zakriči vod- ttstaft°^te’ Ilekdo izmed naših je za-slišim ga z one strani!« Pdnik se površno ozre, zamahne: ^ ‘i kaka prestrašena ženska (;r<‘ajsa na njivi!« 0l1 Vztraja: »Marjona, slišal sem jo ..., nazaj grem!« >NTe hodi, videl sem, vsi so šli čez...!« »Grem..., brž pošlji ljudi z mitraljezom, da me bodo krili...!« »Ne hodi, norec, sesuli te bodo, to je neka civilna ženska!« Streljanje je domala pojenjalo, ko je prevagala dobra misel. Nazaj do čolna. Za vsako ceno. Na parobku obstane, da se pripravi za skok na čistino. Čuti, kako je lahek in zbran. Pot, ki jo ima pred seboj, se mu pred očmi bliskovito odmota v cikcaku strele. Skoči. Zaprasketa z zakasnitvijo. Ve, da jih je presenetil in da so ga vzeli na muho. Prestrezajo ga s posamičnim ' ognjem iz'pušk. Začuti se v-živem’stik-if-.z. njimi, ki nabijajo, z vrhnje terase , nasprotnega .brega. Loteva se ga nekakšna pobalinska objestnost, ko vozi slalom po drči in izziva smrt. — Zdaj sem nekakšen narobe golman, ki ne sme nobene prestreči, pomisli. — Kar naprej ob strugi smrti, poglavitno je, da mitraljezec spi! — V travi, ki se zapraši nedaleč pred njim. začuti šiv dolgega rafala. Potem šele sliši drdranje. Telebne v zaklon travnate kraške kotanje. Vojaški refleks. Prižme se k zemlji. — Kako lepo si hrapava, kotanjasta, pomisli. — Tedaj zasliši goloba. Visoko nad njim v bukovju ljubeče vabi grivar. Spreleti ga mehkoba: — To mora -biti poseben golob, da ne sliši bitke. Hudo zaljubljen golob. Poslušal bi ga, moj duh, da bi ga poslušal. — Golob utihne kakor bi odrezal. Tudi streljanje preneha. Napeta tišina ga vrne v trezno razsodnost. — V najslabšem primeru imam dve prednosti, si reče. — Prvič, streljajo proti soncu. Sonce je na moji strani. To je zame dobro. Drugič, dvakrat si bodo premislili, preden se bodo spustili v deber. Mislijo, da jih na tej strani čaka ^ cela armada, ki jih bo v grapi predelala v krvavice. Motijo se in to je zanje- slabo, kot je zanje slabo, da jih od morja podi Četrta v brlog.. Ena izmed skrivnosti vojskovanja je v tem, da uganeš, kaj namerava sovražnik. Naši bi pa vseeno- že lahko začeli streljati. Zakaj so tiho, zakaj vodnik čaka; ne enkrat, desetkrat bi se že lahko pripravili? Oni me čakajo, kakor sem tu! Mitraljezec si zakriva oči pred soncem in išče z vizirjem. Oprezno se pridvigne od zemlje in skoči. Nadleti ga zakasnel snop. — Ne smem ga navaditi na te svoje cikcake, ga prešine’ — Udere jo naravnost navzdol, Prikotali se v senco obrežja. Ve, da ga bo varovalo toliko časa, dokler se onim ne bo zljubilo na rob, da bodo videli v grapo. Teče vzdolž reke, kjer se mu zdi, da so pustili čoln. Z nervoznimi vrtljaji odmotava verigo in kliče: »Marjona ..., Marjona ...!» Zagleda ju, kako se tiščita pod gr-, mom. Skoči v čolnič, ki ga spominja na banjo za goljenje prašičev. Jata postrvi splašena šine iz sence po reki navzgor. Odrine od brega. Odganja se s cefranim kolčem, ki komaj seže do dna. Jezi se na čoln: — Najslabši čoln, ki sem ga kdaj videl. Rakev brez pravega rilca. Najslabše, najnepripravnej-še veslo, ki sem ga kdajkoli imel v rokah. Potreboval bi pripravno veslo. Ce bi vedel, da ga bom potreboval sdaj. bi ga izrezoval celo življenje in si ga postavil sem. Veliko je reči, ki bi jih moral razljati in tesati v življenju in si jih razpostaviti po vseh prihodnjih poteh, da bi jih imel pri roki ob pravem trenutku. Nekaj zavrženih minut, ki sem jih kdaj potrefnal po nemarnem, bi mi tudi prav prišlo. Se najbolj prav. Nekaj zapravljenih trenutkov lenarjenja. Pusti, da ga voda malo zanese navzdol. Ona in otrok tečeta vzporedno z njim. Ko š silo butne ob obrežje, sta že pri njem. »Ja Marjona, kaj pa počenjaš..., kje vendar hodiš...?« »jezusna, kaj sem pa hotela...; otrok je moral na potrebo... Si sam?... Zakaj si pa sam?« »Dajta, dajta, hitro, naši nas krijejo z boka....!« »Hvalabogu ..., sem že mislila, da je po nama ...!« Z nogo doseže obrežje in se razkorači tako, da z drugo ostane v čolnu. Tako ne gre. Skoči do pasu v vodo. Pograbi otroka in ga strpa v čoln. Pomaga še njej. Srečno odrinejo. Spreleta ga občutek zmagoslavja. Plen jim bo odpeljal izpred nosu. Prepusti se toku, pomagaje s previdnimi sunki, da bi pristal niže, kakor pa je odveslal. Čolnu je voda domala do roba. Otrok čepi na dnu z ritko v vodi. Gleda svetlo, prestrašeno. Ona se sklonjena drži za stranico, neuspešno vesla z eno še videl take. Doslej se mu je zdelo, da ji spreleta obraz- nekolikanj zagoneten izraz. Vedno nekje na meji prostodušne prismojenosti in prijazne prepredenosti. Človek, ki leže in vstane z nasmeškom. Kakor bi se vrnila iz zamaknjenosti, polne sovraštva in gneva, se obrne k njemu in mirno vpraša: »Kje so bili pa naši? Rekel si, da nas bodo krili.« Pogleda ji v oči in se je ustraši. Vidi strogi obraz spovednika. *- »Streljali so, saj si jih slišala,« rečev Pomisli, da se je znebil lepe laži. »Streljali, praviš, da so? Ne vem. Ce so streljali, potem so merili malo krivo.« Beži od njenih besed, od svedra, ki vrta. »Popravi si kapo, ne morem te gledati take. obrni si jo frontalno,« reče v posiljenem smehu. Do gozda gredo v velikem loku. Na reko se ne ozirajo več. Reke so na svetit za to, da ne moreš čeznje. Nad seboj zasliši švist perutnic. Vidi goloba, kako leti nad debrjo. Urno' striže zrak. Pada s krila na krilo. Na .utripajočem pepelu ptice poblisku-jejo bela ovratnica in okenca na perutnicah. — Star golob, pomisli. — Zdaj bi ga rad poslušal, prav lahko bi ga poslušal. — Golob izgine za drevjem. * Četo dohitijo precej daleč. Ljudje počivajo porazgubljeni v praproti, kakor se komu zdi. Ona reče, da bi bilo dobro, če bi pogledal za ljudmi, ki so jih krili. To mu je prav. Gre in poišče vodnika. Obračun. Vodnik se spreneveda: »Pa vendar ni bil kdo izmed naših?« »Ne, ne, bila je neka civilna, neka povsem tuja ženska.« Govori s strupenim glasom, ki ne pusti blizu, slači do golega. Vodnik začuti posmeh, v pogledu ostrino sablje. Menca. roko in otrok a samodejno zakriva, šele zdaj opazi, da ima kapo nabito na glavo ko pleskar, obrnjeno narobe z zvezdo haVzad. In velika kurja očesa na bosih nogah. Gre mu na .smeh. Kar tako mu uide: »Marjona, popravi si kapo, saj si ko kakšna ,bejž brigada'!« Ona presliši, ne spremeni izraza. Njemu se zazdi, ko da je v cerkvi zalajal pes. Umolkne, ugrizne se v jezik. S težavo usmerja čolnič, da bi strugo presekal v slabem kritju loka, kjer reka rahlo zavija. Na skrajnem pomolu loka čoln malo zadrži, da bi se razgledal. Ozre se po debri, ki se na zgornjem koncu tesni v obliki velikega U. — Do zdaj smo imeli srečo, veliko srečo, da smo sploh odrinili, pomisli, — Ce jih pa naši ne bodo nažgali z druge strani, se bo kak vrag prej ko ne pojavil tam zgoraj in usekal po reki! Kak gumpec. ki se v tej vojni še ni dovolj nastreljal, nas bo na vsem lepem poturčal prej, preden bomo imeli zemljo pod sabo! Upre se z vso silo, vso ravnotežo čolna drži. in čuti v nogah. Čoln ga posluša. Voda brbota na vsako stran topega rilca. Gumpec, ki ga je imel v mislih, pa useka po debri še prej, preden je pričakoval. Šiv dviga curke vode in drdra čez vrbje in jelševje po travi navzgor. V srdu pomisli, da njegovi sploh niso postavil; mitraljeza in da jih nihče ne krije. Ona in otrok se .zdrzneta in zganeta ob streljanju. Čolnič izgublja ravnotežje, maje se in neumno vrti. Še nekaj sežnjev do rešilnega brega. Dno zaškriplje pri udarcu ob čer. Čoln se nagne, voda za-grgra čez robove, potone. Štrofotajo po plitvini. Otrok pomalja glavo iz vode in izginja. Ujame ga, ujame celo njune čevlje. Speha ju na suho. Otrok se davi in joka. Potem ne gredo v breg. Beže ob reki. Ko se mu zdi, da sp se dovolj oddaljili, ju potisne.v zatišje grmovja, da si malo oddahnejo. Ona ne sede, obrne še in požuga onemu, ki še vedno poropotava z vršička, kjer se deber tesni: »Rep hudičji, kar opletaj, prej boš guznil kakor pa mi! • • • Kar tako se pa ne damo..., moj mož je bil star komunist!« Sliši še nekaj kletvic iz njenih ust, kakršnih od nje še nf slišal. Zdi se mu smešna z zvezdo navzad in pre-neznatna za to, kar je rekla s strastjo obsojenca, ki je pobegnil rablju izpod vislic na nepristopno višavo. Ne, ni je »Nisem ai mislil...,-kako pa naj bi vedel?« •»Mene si pa videl menda...!« Vodniku padejo oči na tla. ’ »Saj, saj..., kdo bi pred koncem nosil glavo naprodaj... Pri nas na Barju so pa svojčas pravili, da celo žerjavi nadletajo ohstreljejica, da bi ..se dvignil in potoval z njimi'.« Vodnik spod vije rep in se hoče izmuzniti. Ko potepen pes, ki se boji korobača. Pokliče ga nazaj. Zabiča: »Ampak, da veš. Ti SI poslal mitraljezca in nekaj ljudi! Še sam si bil poleg. Res, streljali ste malo krivo, v glavnem pa dobro. Izmisli si lepo štorijo, ki jo boš natvezel Marjoni, razumeš!« Konča, ko bi odsekal poleno. Vodnik neumno obstrmi. Sprevidi, da ga ni razumel: — Fant je zagledan v Svobodo. Čudovito dekle. Vse bo zmešalo. Tu se ne da nič storiti. Vrača se s počasnim korakom. Ona in otrok sedita na sončni jasi in se sušita. Vpraša s skrbjo: »So se vsi vrnili?« Prikima: »Vsi, do zadnjega ..., živi in zdravi.« »Hvalabogu.« Spusti se na gozdno zemljo. S pleči in glavo se nasloni na deblo bukve. Pripre oči in se izgublja v zelenem ostrešju drevesnih krošenj. Razpuščen, izčrpan, prazen. Utrujen po dejanju. Spet zasliši švist perutnic. Oživi. Siva puščica leti nad drevjem s pridržanimi krili. Prestreza jo z očmi. Na nebu med vejami. — Vrača se, golob se vrača, nekje bo pristal! Malo se privzdigne. Čaka, kakor da se bo'kaj zgodilo. Ne čaka dolgo. Golob zagruli v bukovju. Ljubeče dopoveduje. Vzbuja žejo, poživlja. Gozd dobiva globino in prostranost. Odmev se kodra v žametnih oblinah. Uživa, pije. Poškili na Marjono. Otrok ji z glavo počiva v krilu in si s kazalcem trebi nos. Vrže čez praprot: »Marjona, slišiš?... Konec;..!« Ona pokima in se nasmehne. Obraz ji je zopet, kakor ga je poznal. »Kaj, malo prej se ti je pa glava majala, in še s kapo narobe ... Jutri, pojutrišnjem se v Četrti priglasiva k mornarici. Na Kras.« »Saj,« reče ona, in si kapo končno obrne. Po zvezi pride povelje. Milijonkrat-na, zdaj niti ne preveč mrzka beseda »pokre.t« se spreleta po gozdu in dreza v ljudi. Ko mu nekdo pomigne, naj vstane, zamahne, kakor da se ga to ne tiče...Pusti)_da se vsi dvignejo, in šele ko krenejo, vstane. Sklene, da bo odslej Kodil zadnji; Za njo in otrokom. Da bo dalj slišal goloba. Ilustrirala MARJANCA JEMEC Vanja Radauš: Jesenovac, detajl s skice za spomenik, mavec, 1951 POSTALI SMO INDUSTRIJSKO RAZVITI ^!!llllll!>!!!l!lll!llll1llllii!lll!llll!!!!!!ll!llllllll|||!l!l!l!l!l!ll||||||!|||!||||||||!l!||||!||||||||!!||||||||!|||!||!|j||||!|||||||||||||||||||||||||||||||||{|||||||||j Izreden gospodarski napredek, ki ga je dosegla i g naša država v povojnem razdobju, se kaže ne- g g dvomno na vseh področjih, vendar pa v vseh de- i g javnostih ni enako izrazit. Znano je, da je Jugo- 1 1 slavila dežela izrednega vzpona industrijske pro- g g izvodnje, kar je še posebej pomembno ob procesu 1 g vedno jasnejšega diferenciranja evropskih držav — 1 | na tiste v porastu in druge v stagnaciji. Pri nas g 1 proizvodnja nenehno narašča. Podlaga za njeno g | nenehno rast je naš družbeno gospodarski sistem. 1 lill!lllllllllllllllllll!llllllllll!lllllllll|ll!!llll!!lll!!llllllllllllllllll||||||||!lllllllllllllllllll!l|||||||||||||!lllllllll!l|l!||!l!!l!l!l|U]|||||!l!|||!l||||||!p PRIMERJAVE OPOZARJAJO NA NAS RAZVOJ Statistika navadno odkriva skrivnosti, vendar pa nam tokrat ne gre za to. S pregledom gibanja proizvodnje v posameznih industrijskih strokah ob precizno izračunanih statističnih podatkih je mogoče ovreči še tako trdovratne dvome v veličino tega, kar smo v industriji dosegli predvsem z lastnimi sredstvi in sposobnostmi, razen tega pa je ob resničnih podatkih o doseženem mogoče realno oceniti dejanske možnosti za reševanje proizvodnih nalog v naslednjem razdobju razvoja in napredka, ki bo za vse nas še zahtnevnejše od prejšnjega. Oglejmo si zato vsaj nekatere najzgovornejše iz posameznih industrijskih strok in videli bomo, da ni brez podlage trditev, da je naš povojni industrijski razvoj, merjen tudi z mednarodnimi merili,, nekaj izrednega. PROIZVODNJA SE ŽE PRILAGAJA STRUKTURI POTROŠNJE Če vzamemo industrijsko proizvodnjo stare Jugoslavije v zadnjem predvojnem lettr kot 100, vidimo, da je bila proizvodnja- ■ v • novi Jugoslaviji v prvem povojnem letu precej nižja,. saj znaša indeks le 79, kar je glede na intenzivno obnovo, ki smo jo izvajali v prvih povojnih, letih povsem razumljivo. Takoj po zaključeni obnovi pa se je začel nezadržen vzpon,ki ga najbolj ilustrira 'naraščanje indeksov industrijske proizvodnje. Leta 1950 je znašal skupni industrijski indeks že 172, leta 1955 242, konec lanskega leta pa že 451. Pregled razvoja industrijske proizvodnje po namenu pa nam da naslednjo sliko: indeks proizvodnje sredstev za delo, ki je znašal že leta 1946 121, se je povečal leta 1950 na 510, lani pa je znašal kar 1789; indeks proizvodnje reprodukcijskega materiala se je povečal od 76 leta 1946 na 406 lani, indeks proizvodnje blaga za široko potrošnjo pa od 84 na 410. Namenska proizvodnja se je gibala v skladu , z možnostmi in potrebami in je. nedvomno _ 2elo značilna za mlado, industrijsko razvijajočo se državo. Medtem ko sta proizvodnja sredstev za delo in reprodukcijskega materiala naraščali enakomerno, toda v večjem obsegu, je proizvodnja blaga za široko potrošnjo do leta 1955 naraščala sorazmerno počasi, nekoliko hitreje pa v zadnjih Petih letih, ko se je zaradi višje življenjske ravni začela: hitreje spreminjati tudi struktura potrošnje, ki se ji je proizvodnja morala začeti prilagaj evati. IZREDNO POVEČANI ENERGETSKI VIRI Pri pregledu gibanja proizvodnje po posameznih industrijskih strokah se je treba najprej ustaviti ob tistih, brez katerih druge ne bi mogle proizvajati — pri energetskih. Proizvodnja elektroenergije je nedvomno med tistimi strokami, ki so v povojnem razdobju dosegle največ: od indeksa 100 leta 1939 se je povečevala na indeks 757 lani, kar z drugimi besedami pomeni, da se je povečala od 1173 milijonov kWh na 8928 milijonov kWh. Medtem ko je bila leta 1939 proizvedene v termocentralah še 607 milijonov kWh energije, v hi-drocentralah pa le 566 milijonov k\Vh, je bilo razmerje lani povsem drugačno: proizvodnja v hidrocentralah je znašala 5984 milijonov, v termocentralah Pa 2944 milijonov kWh. Pomemben energetski vir sta še vedno tudi premog in koks, čeprav porast proizvodnje še zdaleč ni tolikšen kot pri elektroenergiji, saj je znašal indeks lani v primerjavi z letom 1939 »samo« 265 in se je proizvodnja koksa pa celo od 35.000 ton na 1,10 milijonov ton. Pri tem je zanimivo, da se je proizvodnja premoga povečala od 7,03 milijona ton na 22,7 milijona ton proizvodnja koksa pa celo od 35.100 ton na 1,10 mil. ton. Pri tem je zanimivo, da seje proizvodnja črnega premoga zmanjšala od 1,41 milijona ton leta 1939 na 1,28 milijona lani, izredno pa se je povečala proizvodnja rjavega premoga in lignita, in sicer od 4,31 milijona na 9,62 milijona ton oziroma od 1,31 milijona na 11,80 milijona ton. Pri proizvodnji premoga je viden industrijski razvoj ozira-ma možnosti za tak razvoj v območjih, ki pred vojno na področju industrije niso Pomenile veliko. Proizvodnja surove nafte, katere indeks se je povečal od 48 leta 1946 na 1853 lani, je narasla od predvojnih 1122 ton letno na lanskih 943.564 ton, v naših rafinerijah pa smo skupno z uvoženo surovo nafto predelali nad 1,28 milijona ton nafte. V skladu z naraščajočimi potrebami razvijajoče se motorizacije se je povečala tudi Proizvodnja bencina od predvojnih manj kot 100.000 ton na lanskih 277.248 ton. STRUKTURNE SPREMEMBE V INDUSTRIJSKI PROIZVODNJI V okviru povečanja celotne industrijske proizvodnje, katere porast v zadnjih desetih letih ni znašal nikoli manj kot 10 °/o letno, je opaziti v tem razdobju zlasti povečanje deleža tistih industrijskih strok, ki so bile Pred vojno zelo slab* razvite, na primer kovinske, kemične, elektroindustrije in ladjedel-stva. Za kemično industrijo, katere delež v celotni industrijski proizvodnji je znašal lani približno 5 »/o, je prav tako značilen izreden količniski in kakovostni porast. Od indeksa 100 v zadnjem predvojnem letu je dosegel lani. indeks proizvodnje 744, v tem okviru pa se je povečala proizvodnja žveplene kisline za več kot štirikrat na 130.133 ton, dušične kisline, ki je pred vojno nismo proizvajali, smo proizvedli lani 9323 ton, proizvodnja kalcinirane sode se je povečala za približno štirikrat na skoraj 90.000 ton, proizvodnja kavstične sode pa od 13.673 na 48.440 ton. Nekoliko zmernejši je bil porast proizvodnja kalcijevega karbida, ki se je po%7ečala za okrog 18.000 ton na 72.932 ton. Od izdelkov, • ki jih pred vojno nismo proizvajali, naj omenimo še amonijev nitrat in PVC v prahu, ki' smo ga proizvedli lani 25.372 ozirom* 7462 ton. ELEKTROINDUSTRIJA SE NAJHITREJE RAZVIJA Elektroindustrija je med tako imenovanimi novimi strokami nedvomno na prvem mestu, saj se je povečal njen indeks proizvodnje od 100 leta 1939 na 4622 lani. To z ene strani praktično pomeni, da pred vojno te industrijske stroke sploh ni bilo — razen manjših količin rotacijskih strojev, transformatorjev, izoliranih prevodnikov, akumulatorjev, žarnic in nekaterih tehničnih aparatov nismo proizvajali ničesar — z druge strani pa je očitno, da je po vojni proizvodnja v tej stroki naraščala v skladu z naraščajočimi potrebami,. ki mor- . da bolj kot v kateri drugi, stroki kažejo izreden porast življenj-, riške ravni oziroma osebne potrošnje. Naj v zvezi s tem navedemo nekaj podatkov: proizvodnja rotacijskih strojev se je povečala od 44 na 8163 ton, transformatorjev od 1 na 10.115 ton, svinčenih kablov od 65 na 43.015 ton, drugih izoliranih prevodnikov od 572 na 14.522 ton itd. Električnih števcev, telefonskih aparatov in radijskih sprejemnikov, pri katerih smo bili še v prvih povojnih letih izključno vezani na uvoz. pa smo izdelali lani 353.435, 39.822 oziroma 238.968. Končno naj omenimo še proizvodnjo termičnih aparatov, ki se je povečala od predvojnih 48 na lanskih 7246 ton. JEKLARJI SO ŽE »MILIJONARJI« Velike investicijske naložbe v razvoj črne in barvaste metalurgije . v prvem povojnem , razdobju imajo že več let za posledico stalno naraščanje v proizvodnji obeh strok, ki pa je bila večja od predvojne tudi v času realizacije investicij. Tako je bila proizvodnja surovega , železa že deset let po vojni več kot šestkrat, proizvodnja jekla pa približno štirikrat večja od predvojne. Lani, ko je proizvodnja surovega železa že skoraj desetkrat presegla predvojno, smo ga proizvedli 972.000 ton, proizvodnja jekla pa je bila z 1,44 milijona ton za skoraj sedemkrat večja. Tudi proizvodnja polizdelkov v črni metalurgiji se je izredno povečala: va- Preci vojno je bila Jugoslavija pomemben izvoznik boksitne rude. Sedaj pa je narobe, postal* namreč izvoznik aluminija in aluminijastih proizvodov. Leta 1939 je bilo proizvedeno pri n?s 1795 ton aluminija v blokih in 15 ton zlitin aluminija, lani pa 25.070 ton aluminija v blokih iB 36.785 ton aluminija in njegovih zlitin Ijanih proizvodov od 151.000 na 972.000 ton, vlečenih proizvodov od 2500 na 47.800 ton, kovanih izdelkov za od 400 na 27.100 ton. Tudi v tej stroki smo po vojni začeli proizvajati nove proizvode, in sicer železniške tračnice s priborom in brezšiv-ne cevi, ki smo jih proizvedli lani 73.900 oziroma 68.200 ton. Ker obsega proizvodnja v barvasti metalurgiji precejšnje število proizvodov, naj omenimo le ' nekatere. Elektrolitnega bakra smo proizvedli lani 35.053 ton, medtem ko je znašala Proizvodnja v zadnjem predvojnem letu le 12.463 ton. Proizvodnja rafiniranega' svinca se je povečala skoraj osemkrat na 89.143 ton, cinka od 4918 na skoraj 36 tisoč ton, aluminija od 1795 na 25.070 ton, srebra od 1303 kg na 94.083 kg, živega srebra od 378 na 485 ton, železovih zlitin pa od 12.199 na 46.822 ton. Posebej velja omeniti, da je znašala proizvodnja valjanih izdelkov iz bakra in zlitin, ki jih pred vojno nismo proizvajali, lani 34.155 ton, proizvodnja valjanih izdelkov iz aluminija in zlitin pa se je povečala od 15 na 36.785 ton. LESNA INDUSTRIJA: NAD 150.000 GARNITUR POHIŠTVA Zaradi pomanjkanja prostora naj posebej omenimo le še proizvodnjo v lesni, tekstilni in- KAKSEN JE DELEŽ GRADBENE INDUSTRIJE Proizvodnjo v industrij' gradbnega materiala je ne' dvomno najbolj jasen odraz in' tenzivnosti graditve na vseh P°' dročjih, ki je značilnost naše® celotnega povojnega razvola’ zlasti pa odraz intenzivne s*®’ novanjske graditve. Menimo, dustriji in v industriji gradbene- so, podatki o proizvodnih koli#' ga materiala. Za lesno industrijo je začilen zmeren porast — pri iglavcih pa celo padec — proizvodnje žaganega lesa, ki se je skupno povečala od predvojne le za 399.000 ms in dosegla lani 2,32 milijona m1, ter občuten porast nah posameznih vrst materi*}3 dovolj zgovorni: proizvodni opeke se je povečala od 397-b milijonov kosov leta 1939 n® več kot 1367,45 milijone Koso^ lani, proizvodnja apna ° 143.863 na 695.583 ton, proizvod' proizvodnje plošč in končnih iz- nja lahkih gradbenih plošč Pf delkov, predvsem pohištva. Proizvodnja furnirjev se je povečala od 5057 na 45.901 m!, vezanih plošč od 13.354 na 60.955 m!, umetnih plošč — ki so nov proizvod — pa smo proizvedli lani 9,26 milijona ms. Od pohištva naj navedemo le luksuzno in tipizirano pohištvo, pri katerem se je število proizvedenih garnitur povečalo od 14.463 na 152.088. Pri testilni industriji, ki kot celota zaznamuje zmeren po- od 1200 m* na 1,74 milijona rn! V ilustracijo naj navedemo s podatek o proizvodnji čemet* ki sicer ne sodi v to indu strijsko stroko — katerega smo Novim gradbenim materialom se pridružuje v zadnjem času tudi nove vrste gradbene, pohištvo, Tovarna Impol v Slovenski Bistrici izdeluje iz aluminijastih zlitin okna in vrata Proizvedli lani 2,39 milijona t0 ’ medtem ko je znašala proizvo nja leta 1939 le 894.000 ton. Ce bi hoteli dobiti čimb®“ popolno sliko o tem, koli*53®^ korak napredka je napravila zadnjih dveh desetletjih na industrija, bi morali sevecia rast, naj navedemo le podatke sebej obravnavati še pridobri ^ o proizvodnji tkanin in konfek- Rje raznih vod, dalje ne^°^,0, cije. Bombažnih tkanin smo papirno, usnjarsko in obutve ^ proizvedli lani (skupno s tiska- živilsko ter tobačno industri ^ ninami iz umetnih vlaken) nad Napredek, ki so ga d°se^eben 256,72 milijona m1 ali za več kot stroke, ni nič manj Pornern 110 »/o več kot leta 1939, proiz- °d napredka drugih strok, tT ^ vodnja, volnenih tkanin se je ----J—ni povečala od 12,44 milijona na 45,21 milijona m2, tkanin iz umetne svile od 14 na 19,4 milijona m1, proizvodnja konopljenih tkanin pa je narasla za 2,3 milijona na 9,05 milijona m!. V industrijski konfekciji pa se je povečala proizvodnja Perila . od 5,4 milijona na 26,74 milo-jona m!, proizvodnja oblek pa od 1,3 milijona na 17,48 milijona m!. pa je poudariti, da tudi m g manjši, ker bi lahko pisali ® večjem ali manjšem — re'a no — povečanju proizvod®^ Prikazan razvoj je zato }e videz nepopolen, kajti kjer , večina industrijskih str0^.i^iu' no dinamično razvija, je 'z prj čeno zaostajanje v razvoP manjšini, ki je z večino sko povezana in ima en splošne pogoje poslovanja- STANE GRAHE* ODGRNIMO Kopreno pozabljivosti _ Znanstveniki pravijo, da je pozabljivost nujnost. Kdor bi obdržal vse v spominu, kar se je kdaj naučil ali slišal, ne bi mogel sprejemati novih vtisov. Takšen človek bi zaostajal za drugimi, ki bi bili pametnejši, pametnejši pa samo zato, ker so bolj pozabljivi. Ne mislim se prepirati z znanstveniki o tej njihovi, z znanstvenimi podatki podprti tezi. Toda ^di se mi, da je pozabljivost pogostokrat tudi hudo Škodljiva. V mislih imam tisto, ko zaradi nje prezremo, kako smo nekdaj živeli, s čim smo razpola-gahj kaj vse smo morali kupovati v tujini, danes Pa se nam zdijo naše možnosti same ob sebi umevne. Pogostokrat sino z vsem kar imamo nezadovoljni in godrnjamo. Ob tem seveda prezremo, čigavih rok so ti plodovi, s kolikšnimi napori smo jih pridobili in komu so namenjeni. , In da ne bomo prišteti med 0 «sne »grešnike«, se zadržimo tj° nekaterih primerjavah. Sta-bo* seveda velja pripisati sla- 1 ,s‘> da bomo včasih primer- letnico 1939 z 1960. In dru-* e letnico 1958 z 1959. Dogodilo se .bo, da bodo na razpolago Lm° Povojni podatki, recimo: s, .^nio podatek, koliko televizij-fia* spreiemnikov so izdelale tovarne, nimamo ga, kdo s, e iih ima: ustanove,- gospodar-i..e organizacije in posamezni-No, pa do tega bomo prišli GOSPODINJE IN UPOKOJENCE IMAJO vec radijskih “PREJEMNIKOV kot pred VOJNO VSI DRŽAVLJANI ki je hotel biti pred ip Ipo na »tekočem« z novicami, p'njoral prebirati dnevnike... ebirab jih je, seveda, če je imel' .■-nar. Za novice je prebivalec' -Prej zvedel iz radio oddaj, ^ aa radio aparati so bili v pri-v rjavi z današnjim časom pra-bf^kost. Komaj 155.113 jih je cev V vsei državi. Sto prebival-etl Se. je moralo gnesti okoli j,. sprejemnika. V Bosni in ga"r.C6S°vini bi morali za poslu* ; ^ vesti enega samega spreta zgraditi kar malo dvo-,s 357 sedeži. Pri nas v Slo- kmnika rano ,Veniji bi za to zadostovala že V Ia gostilniška soba z 58 stoli, ji Aveniji smo namreč imeli ' radijskih sprejemnikov. J5roaiVaiseI let Pozneje, to je Ej °latlskim, pa je statistik zaiti irnajo samo gospodinje Uo^kojenci v naši državi Si^g3 radijskih sprejemnikov, er,. r Pa troši dnevno električno afj j®1.10 1,309.158 sprejemnikov C6 Poslušalcev posluša enega, da PP^tejemo ustanove, gospo-are, .’ družbene in zadružne tc^Pjzacije, šole, domove in in-toi-Ba j kh imajo posamezniki, državljani 1,254.677. SLOVENIJA NA PRVEM MESTU krat 'Uotje in obrtniki pogosto-Rrerj tarnajo, da žive slabše kot vSst Vojno. Toda statistiki, ki ka ^.zapisujejo poklic lastni-!tiu “dijskega sprejemnika, te-da .^orekajo. Pravijo namreč, i° obrtniki . in .kmetje 337-750 radijskih spre-tQ šfiko,Y' No> pa primerjajmo 1939 !:ilk0 s tisto Prvo iz leta . Wako je bilo v vsej državi baa J I35.113 sprejemnikov. Pri 5e Sloveniji pa imajo kmet-sbr6iB °ortniki vsak nad 28.000 Se.onn Pikov, skupno torej to i. ab vsakdo od teh dveh, lOoo ^Pbotpv ali obrtnikov nad jih imsi?rej®mnikov več kot so bivaiCj 1 '*eta !®39 Prav vsi pre- je ^ števila. Jcttinit cev lri radijSKih spre-ba. (j- ov prednjačila Vojvodi- 'lerbniidPifbivalcev na en sPre-kriDo predlanskim pa smo vo na t v Sloveniji nosili zasta-c®v n em področju (6 prebival-?ebda aparat< zdaj pa jih bo crebj" z« kmalu' manj kot 5 na en sprejemnik). jN°VIH proizvodov hbie^ sPrejemniki so eden Povn- n°vih proizvodov na-^tho Jne industrije. Pravimo, vo včeraj je šlo vse po sreči, svojih programih, kritično //jj, riti obsežnih del! Zadovoljen sem bil!« njevali metode svojega [^jh “•■■Ampak pisanje je pravna “Pa zdaj? Imate nove načrte’« skratka razpravljali o P^-ega- cesaC'U p~kega USb/arjaln®fa pr°- “i™. Hotel sem napisati he- fvega dela’ a «e Je f V’S' česa. pren mnogo ra2mišljam o roično kantato, a že nekaj let 1 nedvomno bodo lahko_ - ' Potem sem pričel delati . Zmenila sta si popoldne in pesnik je skladatelju prvič prebral čelo pesnitev, skladbi. Meljem jo. Komponiram. sem mi brni po glavi tudi opera. Napišem jo šele, kb se mi pbpol- Partizanska nnera Cnmr -i« nuiurgu vetje,, ce I-- nema iricristauzi^ ko je že do- na, dramo sem napisal o nje/ a činsk* k™je za ustvarjena. Zato gre pisanje ta ni pripravna za uglasbitev. uresničevatl to ikuš; _____ nje tečajnikov prihodnje ^ mnogo večje, če bodo to jese,naie cela not tako hitro od rok!« o čemer i® 'čC ks°—pri1 rtSvi: irnudiif dovoif strašno "težko"r* Toda s te?:s.tl razumevanja ljudem, ki , Mladinske simfonije, povrhu sem ognjem je bral!. Sil sem navdu- “In kako, da smo slišali kan- kljub temu ne bom zavreelPrav na koprskih teč^’e ^ “lk pred .NoYlm J.®' tisti čas prebral njegovo knjigo o šen,.. nekaj takega sem si želel! tato šele včeraj’« v tej operi bi se rad docela iz- t dl Predavateljem. *k0 prt 1Q"° k0 sem poslusa v Pohorskem hataljbnu. Ko sem - Vedel pa sem seveda, da je “Najprej sem seveda pomislil povedal« morah v tem pogledu slej kantato mu torej prihodnjega dne napisal plod njegovega trdega dela, da na izvedbo v Mariboru. Pa ker a naslonitl na lastne sil®- g & »pa, ste ga slišali, s kakšnim bi se izpovedal fc&Pozaaten spomenik Revolaciji — štiri metre visoKa skulptura, delo akad. kiparja Lojzeta Dolinarja (na sliki desno) — bodo svečano odkrili pred kranjskim Delavskim domom 30. julija, na dan pred občinskim praznikom kranjske občine. •BALADA 0 TRO IN OBLAKU« 1 »oč zanikati, smo Slovenci z »Na svoji n prav dobro startali redilo filmsko proizvod- fla £mo imeli v »Jari gospo-čeprav neizčiščene dosežke, da smo do- je, da v'tem delu; ni tistega imenitnega »baladnega« vzdušja, 'ki iživi potem v vsem filmu in ki doseže svoj višek v Temnikarjevi.; viziji uničenja njegovega doma, v' njegdvem boju s samim seboj na ^ Sončni 'planoti (zanimivo: kljub Morebiti je pri tem Štiglicu frvega posnetka pa do tja, / ko'. Je dialog všesko?i_ dobro spodrsnilo v prvem delu 'filma, v se pojavijo trije belogardisti pre- dapisan, med najboljšimi, sar OB PREMIERI NOVEGA SLOVENSKEGA FILMA njegovem uvodu tako rekoč, od oblečeni v svete Tri kralje. ie JjVj^lmo miru» film; ki nas / v mednarodnem merilp zastopal, >k^reiic^ v & mednarodnem da je uštva-idejnem, te-pogledu novo vzdušje, fi« do primerne »delov- vti vmperature«, da je isto opra-tormalnem pogledu »Ples v smo ^ v m oblaku. z »Balado o dobili film, tatj'alfrem so zaživeli vsi rezul-. §a na kratko orisanega f.iško33’ ki ni nič več začet-ln zamu>:&» ^ ; n bjvn osnovni motiv: kako ivt/?. hribevski kmet Temnikar, °d mnogih pomislekov in a^ko- >v> golorok dvignil Odslej mladinski pevski bienale s sekiro pokončal. V % Carjevi usodi je zapopade-a tisoče slovenskih in ju-, Ah lahkih usod iz tistih krva-tl58a ^ prek £] f u - .. ____ v^. da zbiraT vso dokumentacijo, s pod- glasbenimi šolami je že v pripra- publiški- dramski reviji: na Jese- & Prihodnje leto skupna republiška dramska revij? Letos smo imeli •kar, dve . re- je FRANCE —uit 0bravtl» ko je prepesnil trG^rievo tragedijo na film-v fako, da se'odvije pred 2?*1 »SLT Sr'em^,hu’ stUn? ^ ročja mladinskega petja, razpiso- vah na letošnji Celjski festival nicah mladinske dramatike in 'ril®1 ob^kovana; ko je val natečaje, zbiral literaturo in obrodilo lepe sadove, zlasti gle- mladinskih igralskih skupin, v Sk^kari, ~evemu b^rarnemu tudi sicer kot institucija skrbel de programov-in zborovskega ka- Zagorju najboljših gledaliških ^ 'zraz JU naiustreznejši film- v sodelovanju z glasbenim sosve- dra. nredstai najustreznejši film- tom Zveze za celotno ■ dejavnost v dežju« že ha področju mladinskega glasbe- »Plesu bO ■ j. , ?-.? u v utTAju— m na i ?'i_ j •.. imen... °Veriski film, ki je »dru- nega udejstvovanja. ’ nerealističen, antireali- Pevski festival, ki pa bi bil 'andar je njegova umet- odslej vsaki dve leti, naj . bi še jbtt-eg,.00 balikžna, da ta njegov, naprej stimulativno vplival zla- petja ugotavljamo, da bi vsako- ,iZeni ni zgolj formalno sti na. kvaliteto zborov in njiho? letni osrednji festival . ne rodil « tej« s katero koli snovjo vih programov. Tak časovni raz- velikih rezultatov, pa je takšna ainbak formalni prijem, mak med festivali. bi bil. večje vsakoletna . spodbuda za sedaj ftfbko ponudi gledalcu pravo poroštvo za to, da bi lahko zbori še zelo dobra za amaterske orke- osrednji reviji osnovni kriterij iz- . t cmL, realn-b®t, nepotvorjeno, naštudirali dobre programe, pe-. stre zabavne ' glasbe, saj je tu bora skupin kvaliteta njihove ih neobremenjeno s smi, ki bi jih otroci z veseljem kljub letošnjim ; . optimističnim. .predstaye„ a prav je,.da. bi pkraj-^keg. j10 realističnega umet- peli. Propozicije festivala bi zato ugotovitvam V pogledu kvalitete' ne _ revijg bile spodbuda za delo Ponovna vspodbuda ansamblom zabavne glasbe Ce na področju mladinskega - petja ugotavljamo, da najboljših predstav -odraslih- amaterjev. Predsedstvo Zveze Svobod je osvojilo predlog dramskega sosveta Zveze, naj bi prihodnje leto obe reviji - združili- v enotno priredi tev. Kraj, revije še ni določen. K uspehu te revije , pa bo gotovo , lahko mnogo pripomoglo to.,., če bodo , vsi. okraji priredili. svoje okrajne revije. Že vsa leta je na . ®ga hačina. seveda morali spremeniti, tako da programov in izvajanja mogoče vedno novim skupinam- or da bi se morala srečati s Požarjevo Manico kje drugje. Večerni coctail kavarniškega klepeta se mi ne zdi najbolj primerno in najbolj posrečeno vzdušje, v katerem naj bi oživljala spomine. Vsaj zame ne. Svoj pravi čar dobijo spomini po mojem mnenju le tedaj, kadar preteklost še enkrat doživljaš v svojem notranjem svetu, kadar zajemaš barve s pisane palete jariiazije ih jih pdkladaš na platno napol realnega napol umišljenega, sveta. Zato tudi zame podoživljanje spominov nikoli ne more biti hrupno in vpijoče, zato se po mojem mnenju spominom veliko bolj prilega romantično zanesenjaško — saj nekaj tega Občutja skriva že sama beseda spomin — kot strogo realistično’okolje. Žato si tudi zdaj že ves čas želim, da, bi me Požarjeva Manica odpeljala na svoj dom v Rušah. S porjavelega žeblja nad vrati iti snela zlizan ključ, potlej bi napol zaškripala napol zacvilila ključavnica in skozi na stežaj odprta vrata bi planila u polmrak svetloba julijskega popoldneva in se začela poigravati GLEDALIŠČE NA SENIKU na postarani ropotiji. In strme vegaste stopnice bi bile prav takšne, kot* so bile takrat.'Samo nekaj več prahu bi bilo na njih in tik pod vrhom bi pajek razpredel svojo večno prazno mrežo. Ko bi se vzpenjala po njih, bi najine obleke brisale prah s sten, ona pa bi se nasmejala: »Saj veš, zdaj bolj poredko zaidemo na senik. Včasih je bilo drugače.** 'Na vrhu bi si otepla prah z oblek in počakala toliko, da bi se nama oči privadile teme. Potem bi začela pripovedovati: »Takrat je bilo na seniku vse polno sena. Kdor je hotel priti do našega gledališča, se je moral spustiti po ozkem rovu skozi seno."Prav tu,'kjer zdaj stojiva, so bili sedeži. Spodaj pod nama je bilo skladišče trgovine, polno praznih zabojev. Pobrali smo jih, nalepili nanje listke, jih postavili v vrste. To je bil naš parter. S teg’a trama ha- onega pa smo .razpeli žico. Nekdo je staknil staro posteljno pregrinjalo, prišili šmo nanj nekaj ko-vihških obročkov, napeljali še vrv in imeli smo čisto pravo zaveso. Sam odrski prostor smo ogradili z zaboji, jih prevlekli z blagom, odejami in papirjem, tako da si je vsakdo z malo fantazije: lahko predstavljal sobo. Kulise smo si po navadi' sposodili kar v stanovanju naše mame ali pa pri katerih drugih starših: Za odrom’pa smo imeli garderobo.-« Tako pa fe Mahičina pripoved veliko bolj prozaična: „— Pred vojno je bilo v Rušah zelo veliko otroške igre. Največ zaslug za.to je imela naša profesorica Marica Čepe. Zbirala nas. je pri Sokolu in vsako leto smo -naštudirali eno ali dve igrici. Okupacija, pa nas je prikrajšala za vse to. Se veliko več. V šoli. smo smeli govoriti samo nemško, na cestah pa smo. bili. .raje tiho, kot da bi se pogovarjali v nam tujem jeziku. Po slovensko misliti in govoriti je zadostovalo, da se je pred hišo ustavil, avtomobil vojakov, da so potem segnali vso družino, na. kamion,in jo odpeljali v mariborske zapore in od tam nekam. v Srbijo, Nemčijo. Še doma smo bolj. po tihem govorili slovensko. Cffs.je bil tak, da so se ljudje drug drugega bali. In del vsega tega šftio občutili tudi otroci. • Podobo Ruš v teh letih si ni posebno težko predstavljati. Sarhovo domačijo so Nemci požgali, kar pa so zatekli družine doma, so je, odvlekli v koncentracijska taborišča. Skoraj ne mine mesec, da--Wermacht, šandarmerija^in elitne -enote--SS; ne bi v spremstvu vodnikov odšle skozi vaš nekam proti pohorskim gozdovom. In odmev njihovih korakov je bilo vselej zamolklo streljanje,-V teh pogojih in razmerah se zdi skoraj neverjetna odločitev: — Otroci smo se takrafodlbčili','da'bbhib igrali. Nihče nam ni tega svetoval, nihče nas ni vodil. Kaj jaz vem, kaj nas je takrat gnalo k tej odločitvi. Kar sestali smo se: Beba Kranjčeva, Majda Lamprehtovd, Vida Ratejeva, Zvonka Jesenikova, Darinka Jaros, Vanda in Tanja Maglič. Morda še kdo drug, ne vem več natanko, kdo smo se vse takrat zbrali. Tudi tega, kaj vse smo igrali, neuvem več. Predaleč je že tisti čas. Vem le to, da smo posegli po vsem, kar nam je prišlo pod roke in kar smo našli v poskritih knjižnicah naših staršev. Zdi se mi, da smo najprej dobili Stritarjeve Jagode. Zavestnega 'odpora do okupatorja v tej odločitvi ruških otrok skoraj ni moč,iskati, saj so bili najstarejši med njimi stari komaj štirinajst let..Toda vendarle, ali ni skrit v tej odločitvi globok notranji .odpor otrok do vsega, kar je bilo tujega, kar je. bilo vsiljenega, do vsega, kar je zatiralo. Lahko bi se otroci odločili za nemško igro, če bi jih vleklo samo igranje, in ne bilo bi se jim treba skrivati. Nemška učiteljica bi jih še pohvalila in tb njihovo prizadevanje izkoristila s pompom, kot je to pač' znala samo ona. In nikomur se ne bi bilo treba bati, da se bo nekega dne pred domom-ustavil kamion tujih vojakov, ki bi naperili bajonete na puškah ... — Na poletje 1942. leta smo se pripravljali na prvo premiero, če ji sploh lahko tako rečem. Vloge smo vsak zase prepisali na listke in jih potem skrbno skrivali, da ne bi prišle v roke kogarkoli, ki bi nas lahko izdal. Vadili smo na našem seniku. Bila sem režiser. Za to naše početje pa smo vedeli le mi in naši starši. Nihče drug ni smel zvedeti, sicer bi se lahko vse skupaj tragično končalo. Uredili smo si tudi oder. Okna na .skednju smo skrbno zatemnili — do žandarm-arijske postaje je / bilo vsega skupaj le nekaj korakov. Ajgnerjev Vili, ki šo ga kasneje ustrelili Nemci, pa nam je napeljal razsvetljavo. Garderobo za igro smo nabrali kar vsak pri svojih bratih in sestrah, pri starših. Če pa nam je česa zmanjkalo, smo šli iskat k teti Adeli.. ., • • Skoraj neverjetno je, v kolikšni tajnosti je uspelo otrokom obdržati svoje priprave." Se danes dobršen del stdrih Rušanov sploh ne ve, da'so imeli v Rušah vse od 1942. leta pa tja do ' jeseni 1944 'pravcato mladinsko gledališče. Kar pa je že o njem slišati govoric, so bolj podobne legendi kot stvarnosti. Tako nekateritpripbvedujejo,. da, je bilo to pravo gledališče, skrbno ..skrito.na enem.izmed senikov prav blizu žandarmerijske po-, staje, tako da so morali igralci svoje vloge šepetati. Drugi spet - ;V9dot povedati-, da se-je zbrala skupina domačinov, ki niso več mogli vzdržati brez slovenske'besede in šo zato ha seniku še-petaje zaigrali slovensko’igro.: Prava resnica h ruškem gledališču pa je nekoliko drugačna: — Na predstavo sm.o povabili samo najožje' sorodnike. Vra-x. ta na. skedenj smo potem skrbno zaklenili, da nas ne bi zmotil , kdo. od nepoklicanih. Bilo. je prostora na seniku za kakih dvajset ali trideset gledalcev. In čeprav smo vsako predstavo vsaj dvakrat ali trikrat 'ponovili. ' je bil senik vedno zaseden do zadnjega kotička. Tako smo tja do jeseni 1944. leta pripravili kakih sedem ali osem premier, koliko pa smo imeli predstav, ne vem več. Spominjam pa se, da je bila vsakokrat med gledalci tudi teta Adela in da je vedno med predstavo jokala. Takrat si nismo znali razložiti, zakaj vendar teta Adela vsakokrat joče. .. Teta Adela.je letos stopila že v osemdeseto leto. Morda še .n.katero več. Ruška dečad pa jo še vedno kliče kar teta. In tudi ■ njena sobica je še vedno takšna, kakršna je bila. Zato si zdaj ■ tudi tako zelo želim, da bi j o. lahko obiskal. Potrkal bi na njena -vrata in vprašal:' »Teta 'Adela, zakaj-ste vendar takrat jokali?-« BOJAN SAMARIN > • l • ... ’! ‘' DELAVSKA ENOTNOST — štev. 29 — 21. julija 1961 1 'r YALAKOTA i Alarm v kavarni štabi in saniteta niso reševali osnovne organizacijske naloge, jasno postavljene v Statutu sanitetske službe- in to prav tiste naloge, ki zadevajo higiensko službo, ali pa so te naloge izvrševali površno in formalistično. Vrhovni komandant NOV in PO jugoslavije: Tito I | | Lovro Reič: | | Ešalon smrti | llinill!l!l!ll!!l!l!IIIUII!l]!ll!ll!ll!!!ll!l!!l!!l!ll!!!>!lll!l!!l!!!ll!!!l Mislim, da so nam v bolnišnici nekajkrat prekuhali obleko. Edini način, da se' nekoliko pozdravimo, da se očistimo, je bila kuhana voda. Zamenjala je injekcije in tablete, preventivo in kurativo, v glavnem vse me-dikamente.' V megli mojega spomina je ohranjen še neki’dogodek. Nekdo nas je postavil v vrsto, nekaj ukazoval, tolmačil, obljubljal in nas hrabril. Kakor koli je že bilo: krenili smo. To je še vedno pomenilo, da smo partizani, kajti partizan je vedno na poti, he glede, ali je bolan ali zdrav, ne glede, ali je najvišji komandant ali kuhar. Tega se spominjam. Vendar tu. po prvih korakih iz centralne bolnišnice, se povsem prekinja življenjska nit moje zavesti in kot čudna reka ponikalnica izgine v brezno ničevosti. Kam smo šli, koliko nas je bilo, kaj se je z nami dogajalo, kje smo hodili, kako smo potovali, ničesar tega ne vem. Poglavje, ki je mogoče trajalo 15 ali 20 dni, poglavje, ki bi se ga zelo rad spominjal. Ne zaradi lepote doživljajev, temveč zaradi grozot. Zg vedno je izginil ta del mojega življenja. Mogoče bi prav tako sam izginil iz življenja, mogoče bi ostal pozabljen, kot sem sam pozabil svoje doživljaje, če me ne bi nekega jutra pri vasi Čelebiči, na rosni livadi, našel Jožo Ružič. On, ta moj tovariš Jožo, je zame zaradi srečnega slučaja postal moj spomin. Povedal mi je, in po njegovem pripovedovanju, pravzaprav o svojem življenju, pišem del svojega življenjepisa, življenjepis 'tifusarja Lovra Reiča, borca III. dalmatinske brigade. Takole je bilo: Pred vasjo čelebiči, sem ležal sam. Ogenj je dogoreval. Okrog mene je bil kup konjskih kosti, ki sem jih že oglodal. Sploh se nisem mogel najesti. Kolikor bolj sem glodal, tem več sem hotel. Jožo je prišel tiho, neopazno. Na tem območju nisem bil nikdar gotov, ali prihaja prijatelj ali sovražnik. — Lovro, tovariš stari. Mar si tb ti? ... Pokleknil je k meni in me spoznal. Zelo malo sem bil tedaj sam- sebi podoben, vendar me je bilo še moč' spoznati. Nisem mu odzdravil, tudi odgovoril mu nisem ničesar, preprosto: zavedel se nisem, da je kdo poleg. Glodal sem pečene konjske' kosti, grabil jih z rokama, vlekel . k sebi, kajti lahko bi mi jih kdo vzel. Tako sem v podzavesti sklepal. Jožo me je. žglostno gledal. Kot izkušen borec, stokrat prekaljenega srca,' je' vedel, kaj 'mora storiti,- Brez odvečnih besedi ni. poskušal, da me prikliče k zavesti. Dvignil ine je, naložil ha rame in krenil na negotovo pot. Tri dni sva potovala. Begal je z menoj na hrbtu in se izogibal - vasi, poti. Podnevi sva počivala; v planinah,- uro ali dve mogoče, ' potem je zopet vstal, me spretno naložil na hrbet in iskal pozabljene steze. Lakota ga je nekajkrat-primorala, da se je približal naseljem. Z hfstinktom • in izkušnjami človeka, ki mu vedno, grozi, nevarnost, kot volk. ; v zasedi, se je približeval osamljenim ' hišam in prosil kruha. Naj\'ečkrat zaradi mene. Kajti neprekinjeno sem, v pdlzaVesti," v neki izvenčasovni coni življenja, med umiranjem, ponavljal: »Jesti, jesti.morilci, dajte jesti...« Tretjega dne,'ko se je zmračilo, me je položil v travo za neko ograjo. Sam je oprezno s pripravljeno puško preskočil ograjo in krenil oprezno, tipaje naprej. Gez nekaj časa se je več mestih sem krvavel, telo mi je. pokrivalo več ran. Mnogo kasneje, ko sem se zavedel, sem imel na bokih res rane. Zaradi njih nisem mogel Spati. Ležal sem samo na hrbtu ali trebuhu. Dolgo sem celil te rane. Če ne po drugem, sem se po njih moral spominjati, da sem imel tifus. sNoč v goveji koži Od časa do časa sem se zavedel. Tega zdaj ne morem pojasniti. Ne vem, kako se je to dogajalo: včasih se mi’je posvetilo kot strela; v takšnih- trenutkih sem. dojel, kaj se godi z menoj in si zapomnil .nekatere dogodke. Moj prijatelj se je moral posloviti od'mene. Pustil me je v skupini bolnikov, ki sva jih srečala tretji dan skupnega potovanja. Še nikogar nisem srečal, ki bi mi lahko povedal, kaj se je dogajalo tiste dni po slovesu z Jožo. Zanesljivo se spominjam dogodkov, ki so sledili šele po nekem tragikomičnem- prizoru, v katerem sem bil na 'svoje, veliko presenečenje glavni igralec. Na neki način sem se moral ločiti od ostalih bolnikov. Kdo ve, kje sem taval in kaj sem delal.. Nekega poznega popoldne, ko se vrnil s skledo, polno močnika in z veliko posodo mleka. V njej je bilo -več kot pet litrov' mleka. Za mene je. bilo to premalo: -pojedel sem močnik m mleko hkrati ter še vedno zahteval: — Morilci, dajte, mi jesti.... Tedaj sem bil tako suh, da bi, če bi ležal na deskah, zagotovo dobil žulje na bokih. Na: je že narahlo mračilo, . 'rekoč, da ga ne bo poldrugo uro. ALARM V KAVARNI Duval-Romans je ravno bral časnik, ko je v kavaf ves razgret prihitel Frangois. »Opazili so naju in prijavili,« je zašepetal Duvalu. **.g ko j izginiva! Tudi tukaj naju bodo iskali! Vsak na sv -stran naj gre!..,« Takoj potem je stekel na cesto. Duval-Romans j® « slišal z ulice vpitje. Štiri nemški vojaki so lovili ljudi, ^ vojaki pa so prišli v kavarno in nagnali goste na njimi je odšel tudi Duval-Romans. Ko je prispel na ce° je zagledal Frangoisa, ki so ga Nemci rinili na tovorni ^ Nekaj trenutkov kasneje so tudi njega s kopico ljudi zn11 v avto. ŽRTEV RACIJE ^ Avto je odpeljal in čez nekaj časa se je ustavil ^ dvorišču nemškega poveljstva. Vse ljudi, ki so zajel1’ razvrstili ob nekem zidu. R0- Prišel .je častnik, ki so ga spremljali vojaki. Duval-mans ni vedel, če so v tej vrsti tudi drugi njegovi t0.^ j je ■ki so se spustili s padali. Nekaj korakov vstran je vide Frangoisa. ,eP. Čas je zelo počasi mineval. Vedno bolj je bil razbuH Nemci so zelo natančno pregledovali legitimacije aret11" sg in preverjali identiteto vsakega posameznika. Naposl®0 je zagledal v nemškega kapetana, ki ga je vprašal: »Tvoje ime?« LAŽI V umi Sl SVffTttVNl VOJNI • LAŽI V DRUGI SVETOVNI VOJVI • LAŽI V DRUGI SVETOVNI VOJNj. Atentat na Eisenhovvra Ta očitna'iluzija na skorajšnje izkrcavanje in letalski desant na britanski otok, naj bi prisilila ruske in angleške agente do določenih zaključkov in jih prevarila. ’. . Da pa bi prevara v popolnosti uspela in da. bi do kraja vznemirila nasprotnika, je Jodl, brž ko je časnik izšel, izdal sporočilo, naj vse izvode časnika takoj zaplenijo v »'interesu varnosti de-, žele in zaradi razkritij vojaških skrivnosti«. Vse izvode so na hitro roko zaplenili in jih zažgali. Seveda so nekatere izvode namerno pustili tjakaj, kamor naj bi prišli. PRIMER »NORFOLK« Nemška obveščevalna služba v Ameriki je zvedela, da bo 10. junija 1942. leta v newyorško pristanišče zaplula ladja-bolnišnica »Norfolk«, s katero bo dopotovalo določeno, število ameriških, ranjencev, z Islanda. Za Nemce ta novica sicer .ni imela nikakršnega vojaškega pomena.. Vendar so si izmislili, kako jo bodo najbolj učinkovito uporabili. Brž so v številnih ameriških mestih hkrati razširili novico, da bo 10. junija zaplula v new-. y6rško pristanišče ladja »Norfolk«,. polna trupel ameriških vojakov. Govorice so, trdile, da bodo mrtve kar zmetali na obalo, ker sp vojaške oblasti nesposobne in niso poskrbele niti za krste. Govorice so širile tudi, da civilne oblasti niso ničesar ukrenile za sprejem teh mrtvih in za njihov po-' kop in da iščejo prostovoljce, ki bi pomagali, da izkrcajo mrtve in jih pokopljejo. Prostovoljci, tako je bilo slišati, na'j bi se javili na telefon 1234. Te novice so: se kaj hitro širile in dosegle uspeh,, kakršnega so Nemci pričakovali. Najprej: Govorice so vzbudile strah med ameriškim ; prebivalstvom, kajti odkrile so, kako. se ameriške čete ne morejo zoperstaviti »izkušenejši -in odlično opremljeni nemški armadi«. Drugič: -Govorice so vzbudile nezaupanje proti ameriškemu vojaškemu vodstvu, ki »ni sposobno niti preskrbeti krste za padle vojake«. In naposled: Govorice so ustvarile nezaupanje tudi proti civilnim oblastem, razen tega pa so izzvale, veliko ogorčenje. Namreč telefonska številka. 1234, Tki so jo Nemci razglasili, je bila številka neke važne vojaške ustanove. Na to številko se je javilo veliko število ljudi. Seveda dežurni časnik ni imel o vsem pojma, pa je vse, ki so klicali, na grob način zavračal. Na stotine teh dobrovoljcev so tako razkačili. ATENTAT NA EISENHOVVRA Medtem ko so zavezniške čete. zmagoslavno prodirale, skozi Francijo, se je razširila novica, da ,sq izvršili atentat na Eisenhowerja. ' V. Se pa vojni, so ta. atentat .opisovali v ameri-Tškerrf tisku, neki novinar iz neposredne Eisen-howerjeve okolice pa je objavil celo posebno knjigo. Novinar po imenu’John Karlowa takole opisuje ta dogodek: Eisenhovver in njegov šofer Micky sta bila v rumenkastem avtomobilu. Za njima je. vozil avtomobil, v katerem sta bila filmska reporterja in novinar Karlowa. Snežilo je. Vedno teže je bilo voziti. Eisenhowerjev šofer je bilo zelo vešč. Šofer v drugem avtomobilu pa je začel zaostajati. Oviral ga je sneg. Zaostali so in ko jim je počila še guma, so se ustavili. Medtem ko so zamenjali kolo, se je zmračilo. Nenadoma je kriknil eden od filmskih reporterjev: »Kaj je: to?« ’ - Zagledali so skupino vojaških policajev in prevrnjen avtomobil. »To je vendar Eisenhowerjev avtomobil,« so ugotavljali. Novinar Karlowa je vprašal: »Kaj se je zgo-dilo?« »Dva ameriška vojaka sta vrgla bombe,« je odgovoril vojaški policaj’. »To je vse, kar vem.« Ko so se pripravljali, da se odpeljejo, je prišel za njimi tovornjak, iz katerega je skočil kapetan in se nameril naravnost k njim. Za njim so hiteli vojaki v belih čeladah s pripravljenimi avtomatskimi puškami. »Roke kvišku!« je zavpil kapetan in naperil revolver. »Kdo ste?« je vprašal Karlowa. Karlowa in oba filmska reporterja so pojasnili, da so iž najožjega Eisenhowerjevega spremstva. Pokazali so svoje legitimacije. »Dokumenti so v redu!« jim je rekel kapetan, »vendar boste šli z menoj. Nemci ste! Kaj se delate, da ne znate nemško,« je kričal kapetan. »Odvedite jih v zapor!« je zapovedal vojakom. Ko so jih-pripeljali v zapor, so tamkaj srečali precej ameriških vojakov v podobnem položaju. Vsi so .na ves glas kleli. Ko je hitel od celice do celice, je Karlowa zagledal ameriškega kapetana, ki je tolkel-na vrata-in vpil: »Spustiterme. Pla- čali boste za to!« Opazil je, da ima kapeta®1 • obrazu. veliko brazgotino. _ me- Karlovva je uspel, da je dobil zvezo z Ver«3 som, kjer je bil Eiseqhowerjev štab, in zadev kmalu pojasnili. Takoj so bili izpuščeni. gs! Ko je Karlowa odhajal iz zapora, je VP nekega majorja: »Kaj se je pravzaprav zgodilo?« pa- »Vražja zadeva. Nemci so vrgli v okoli?0 ,or-riža sto svojih ljudi, oblečenih v ameriške uaVto'' me. Nekateri med njimi so se vozili okrog v ^ mobilu, ki je bil zelo podoben vašemu. Zato vas aretirali...« »Kaj pa je z Eisenhovverjem?« »Nič ne vemo.« ruj*1* »Ko smo prišli semkaj, smo videli PreVcj pa' Eisenhowerjev avtomobil. Mogoče so ga Neru padli, misleč, da je v njem Eisenhotver.« »Točno je, vendar so se prevarili.« _ , »In kaj je s tistim kapetanom v celici, k vpije?« ^ .j »Ni nam še popolnoma jasno,« je odgovoi jor. »V resnici gre za Amerikanca, vendar s .jpo obvestili, da je napad izvršil neki tip z braZs na obrazu.« . j Jio 'Kasneje je Karlovva zvedel, da je v reSJ®1^ z za poskus atentata na Eisenhovverja. C. ^ j® brazgotino je bil polkovnik Skorceny, tisti’ ^ rešil Mussolinija iz internacije. Imel je nal0"nese1 ubije vrhovnega komandanta, da bi tako jeia preplah med zavezniške čete, ko bi se Rundstetova ofenziva v Ardenih. da®1'" Tako je pisal Karlovva in tako so s.e tetr‘ mnogi prepričani, da so v resnici poskušali j na Eisenhovverja. Kaj je v resnici bilo- cgflf-svojih spominih pripoveduje sam Oto Sk° \ 'Sm™! N.iss ",s s,r.s: .rss, s^-ss Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher (na sliki) obnovljeni dialogi t)i0 0 vet kot mescu dni od-na a se ie minuli četrtek začel ity ?t>ali Lemanskega jezera ra.5,1 del francosko-alžirskih Vdorom Delegaciji vodita — i- Ts^° Belkasem, francosko loUis 5^"’ ki^so jih s pritiskom, na t0rQ~ doxe. Mehanizem razgo-v> ki tli,- ~ v Elizejski palači 13. ju ^tos- ustavili, je začel po- teči. Zakaj in doklej? so nja, ni isleduji i» poski icnilv*6 nihče ni imel kdo ve it20 Poskuša odgovoriti. Do- u na katera vsakdo, r zasleduje spor Francija mega uspeha. rekapituliramo prvi del tačej-".1/1, razgovorov, ki so se Josičih 20. maja in se končali tri Pie«6 ^srieje, so na trinajstih ra?, arnih sejah precej govorili, iznase stališč pa so bile vsak Hih na vrsti. Ugotavljamo, res-Vjjj zbltžanj stališč ni bilo. iir^e ie ^il0 korektno, ven-bj[j n* bilo dovolj, da bi raz- nezauPania> ki ga je se-toir,a kolonizacija in okrepila bi/j Alžirski delegati, ki so o^t Popravljeni na nekatera i^fanja na področju gospo-*,«esa sodelovanja in prihod-s' francoske manjšine, pa so sv0j. iasno in glasno povedali sobesednikom, da dve tittjrt ne bodo nikdhr prodali, ilŽirS? 0 nPk Pogajati: enotnost ja niz3a ljudstva in integracijskega ozemlja. Ffi !ca). Tanc°zi so se trudili in ne- nat* at Poskuša'1 J--— sjmnika ob poskušali, da pritisnejo nika ob zid. Postavljali hrna- pred neko vrsto ultima-i' oe sprejmete naše zahte-k' ]j°ste rLeodvisni! Nesreča pa °ste neodvisni! Nesreča v , -^rn„. jasno, da je za to eno Prekinitvijo nekaj biiJ Kaj? Po splošni oceni Obdobje »bližnje prihodnosti« Predsednik Kennedy je pred kratkim želel prepričati prebivalce ZDA, da jim v gospodarski tekmi s SZ ne kaže slabo. Po njegovih ocenah bodo ZDA obdržale prvenstvo v gospodarski moči ne samo v tej dekadi, temveč tudi do konca tega stoletja. Vendar so primerjave, ki jih je obrazložil Kennedy, da bi preprečil strah pred posledicami sovjetske gospodarske ekspanzije, tolmačili v krogih ameriških gospodarstvenikov precej skeptično. Kennedy je namreč preciziral, Univerzitetni profesor, znani da mora biti ameriški bruto na- ameriški gospodarstvenik Bern-rodni dohodek letno povprečno stein trdi, da bi bilo treba za me-za .5,5 Vo večji, »kar je v mejah rilo vzeti gibanje obeh gospodar-možnosti« in poudaril, da v tem štev od leta 1950 do 1953, ki je primeru Sovjetska zveza v tem precej bolj značilno za iskanje stoletju ne bo prehitela ZDA, zaključkov. Iz analize obdobja kljub večjemu sovjetskemu po- 1950 do 1958 Bernstein sklepa, da vprečju pri dvigu proizvodnje, se je dvig narodnega dohodka v Ko je razčlenjal izjavo predsed- Sovjetski zvezi gibal z letnim nika Hruščeva, ki je re}?el, da bo povprečjem od 6,5 do 7,5 "/o, v Sovjetska zveza že 1970. leta pro- odnosu na povprečen porast v izvajala več kot ZDA, je Ken- ZDA, ki je bil 2,9 °/o. Pravi, da bo nedy uporabil zelo sumljivo sta- gospodarski razvoj v SZ ostal na tistiko svojih strokovnjakov za letni ravni — 6 °/o »v bližnji pri-gospodarska vprašanja. Ko je ci- hodnosti«, ameriški tempo pa bo tiral elaborat strokovnjakov, je nekaj nad 3 «/o. Študija profesorja ssr ss uis* ivS! leme111 “ ittv,1"lh stavljal 46 %> ameriškega dohodka cmlte ■llh' in da je bil 1959. leta sovjetski Kaže torej, da bo povprečje narodni dohodek vsega 47<>/o na- gospodarske krepitve Sovjetske rodnega dohodka ZDA. Če obe zveze dvakrat večje kot ameriško. Izjava ameriškega generala: »Nemec je veličasten vojak« V ZDA nekateri opozarjajo na potrebo,, da bi po- • KaJ je SAC? večali oborožitev in število »običajnih oboroženih sil-«- — To ie strateški armijski kor- Posebne pozornosti so deležni posebni odredi, ki jih Sestavljajo ga m divizije- — Skupno število vojakov v SAC je primerjajo s partizani in so namenjeni za boj proti 100.000. To je močna skupina, ki narodnoosvobodilnim gibanjem. O tem govori tudi \e pripravljena za vsak primer. ^ Imamo pa tudi tn divizije, ki jih razgovor ameriškega generala Beckerja z novinarji, imenujemo SAS ali strateški in v katerem general podrobno razlaga bistvo »novega armadni sestav. Na ta način ima- mo stm divizije, ki jih lahko pos-koncepta« VVashmgtona. ijemo v katerikoli rajon. Ena je na Havajih, tri pa v sestavu SAC. • AH se vam ne zdi, da Ima vo- žaj v marsičem zboljšal, vendar za V Fort <^00'?u i™amo v°jaško po-jak s puško zdaj pravzaprav brez- popolno likvidacijo zdajšnje za- wensu pešadijsko brigado. Vse pomembno vlogo v vojnih načrtih? ostalosti pa bo potrebno še precej t0 prav tako spa(ja v — Določeno obdobje je naša de- trutl3- ~ v , žela v glavnem skrbela za nuklear- # An verjamete v aktivno sode- _ Termin posebni oddelki upo-no orožje da bi se branila pr#d iovanJe Francije? rahljamo za označitev armadnih agresijo. S tem v zvezi smo nepra- — Francozi imajo zelo resne pro- delov, ki se specializirajo za par-vilno zmanjšali vlogo vojaka po- bIeme v Alžiriji. Tamkaj imajo tizanske in protipartizanske ope-sebno s stališča narodne obrambe. tudj največji de] svoje armade. Iz racije. V teh odredih so izbrani • Ali to pomeni, da boste stra- NATO so Francozi svojčas vzeli Jmajo posebne solidne vež- , . . ......... , be. Posebni oddelki so pnpravlje- tegijo preusmerili? nekaj divizij in jih poslali v Alzi- nj za vojaške 0peracije v doioče- Seveda, vendar me pravilno rijo. Kdaj se bodo te divizije vrni- nih dežclah. Vojaki, ki jih sestavljajo, govorijo jezik tistih dežel. Vojaki posebnih oddelkov so zelo vešči. Sanitejec je na primer ■ usposobljen za diverzanta in ostrostrelca. Specifična posebnost teh oddelkov je, da znajo vojaki rokovati tudi z orožjem vojske, proti kateri bi se oddelek morebiti bojeval. 0 Govorijo v teh oddelkih tudi španski jezik? — Da. Vendar je teh zelo malo. O Na primer, če nastane spor razumite. Ne zanikam potrebe nu- le v Evropo, je težko reči. klearnih sil in mi jih moramo # Ai, Nemci lahko sestavijo več imeti. Vendar splošna nuklearna kot dvanajst dlv1zl,? vojna ne rešuje vse probleme. Vojna ni sama sebi cilj. Bijemo jo zategadelj, ker hočemo doseči določene cilje. • Povejte, ali je zaradi zdajšnjih svetovnih dogodkov nuklearna vojna manj mogoča? — Že nekaj časa predstavniki vojske smatrajo, da je običajna vojna bolj mogoča kot nuklearna. — Mislim, da lahko. • AH so dobri vojaki? — Nemci so veličastni vojaki. • Koliko divizij imamo mi? — Mi imhmo štirinajst kadrovskih divizij. 9 AH so le-te razporejene po so vsem svetu? — Pet divizij imamo v Evropi, m Kai lahko rečete n odnosu tri na Tihem oceanu, ostalih šest hkrati v Laosu, Vietnamu, Koreji d •gih dežel do tega vprašanja, P* Je v ZDA. ali Kubi, mar vi lahko odgovorite recimo tudi Sovjetske zveze? # Ali oborožena sposobnost ra* 7VP7P lahlcn z novo oborožitvijo? ^ tem primeru bi morali raz- - Lrlede bovjetske zveze lahko glasiti delno mobilizacija Kolikš- rečem samo to, da je po drugi eve a. no bjj0 t0 število vpoklicanih svetovni vojni ustvarila velike obi- # Smatrate( da bo nuklearno rezervistov, je odvisno od števila cajne oborožene sile. orožJe kdajkol, uporablJeB0? spopadov v teh rajonih. Ce govo- a nL-,™ i c _ _ , nmo o Jugovzhodni Aziji m Kore- # Okrog 2,5 milijona ljudi? - Ne mOrem odgovorih na to JL potem lahko po pravici pred. Da, toliko. ' vprašanje. Ne vem, kako bo s tem. postavljam, .da se bomo spopadli • Ali je mogoče izvojevati zma- Vendar neodvisno od tega mora- s kitajskimi komunisti. V tem pri- go proti takšni armadi v Evropi mo biti pripravljeni, da ga upora- meni bomo pred težavnim proble- brez nuklearnega orožja? bimo, kajti vemo, da imajo naši mom. - Da, če se'ima dovolj močnih Potencia,ni s°™žniki P™v takšno # A1, ^ armada letala? Bi običajnih, oboroženih sil. orožje. mogli v takšnem primeru prepe- _ T , , , . . , ... , # AH ml lahko uporabimo naše ijati čete v katerikoli rajon? ® u divizije v primeru takšnih sporov enotami? Ali je NATO pripravljen kot so biu v R ^ Laogu? na takšno vojno? _ VT _ , . . —Imamo divizije, v Evropi, ki - Ne Za-zdaj m pripravljen. V $e pri avljajo za podobne name. vojni strukturi ima NATO precej pomanjkljivosti. deželi nadaljujeta s sedanjim Ameriški darstvenik ge ne tempom, je rekel Kennedy, po- . , . , , tem narodni dohodek SZ ne bo sP^sca T.,^1 ban]a’>!3 bo po ob-niti dve tretjini našega na kraju d°t>ju »bližnje prihodnosti«, vendar so njegovi predračuni vsekakor bližji predvidevanjem Hru-sma- ggevaj kot pa Kennedyjevim pri- te dekade. Gospodarstveniki ZDA hari a v tem, da bi sprejem Žirsv0skih pogojev označil al-ilUži° neodvisnost izključno kot tla i°' Pa.riz je namreč vztrajal Co3k6ni' da ostane Sahara fran-tli ^’ Vendar da postane sestav-Gfru,® nekakšnega francosko-ska 6£,a konzorcija; da franco-k^^mada ne dobi oporišča Cosj,,6^.enklaue in da dobi fran-l>i j, ^velj v Alžiriji status, ki tiiei, marsičem nasprotoval te-lrn svoboščinam neke ne-lsne dežele. francoska vlada videla srne:e razgovori ne odvijajo v lili ’ kljo želi, je sklenila, da ^M^kine. čakala je samo na k fr,0 Priložnost. Dan 20. junij Mj \.k°t naročen. Konferenco rtlzion prekinili iz tehničnih ko ^1°v, nadaljevali pa bi jo, s®!o Parizu to najbolj ustre-čaicjjj ttdar, ne! Francozi niso Seiern i0'.’ ternveč so nenadoma, kltiiii anu kfr^a? ^5 })0 rf-amreč Pariz prepričan, ^radi lirska vlada razočarana 'tfri^.jrejasnih izjav nekaterih bo politikov o Sahari in -ta način prisiljena na dlede nacionalne inte-■l napoj11 pariški račun pa je Pr-bau'®. Za drugim so afriški ^Oč s"f J“Ptto ponudili svojo f>o-Sbetovn-oern alžirske vlade, ves l°dii p1 pa je soglasno ob-r°'igovnarLcli0' ker je prekinila Aj; r® v Evianu. sSreni prišlo do . kakšnih ®lecie fr j1 v stališčih delegacij “Oslgj 1 st v enih problemov, ki so °n^rnogočali vsak spora-bodnorr. °omo videli šele v pri-Svetovna javnost je ^ t>brj°rna na dvorec Ligren ^ttleč Z:lu Lemanskega jezera, 'fčeio °d Eviana, kjer se je v. rikp0) 9a faza francosko-'konference. Ali bo ta a Prve, ali bo prav taka?. ne; Vendar niso uvrščene v sestav sil NATO. Premestiti jih v druge teh pomanjkljivosti rajone, ne bi bilo razumljivo. To — Ne, armada nima sredstev za strateški in taktični transport. • Kje jih boste dobili? — Od vojnega letalstva. • AH mi lahko poveste, kako in 9 Ali je vedno več? lahko rečemo tudi za naši diviziji koiiko smo pripravljeni »za vsak — Reči moram, da se manjšajo v Koreji. Eno imamo v demilita- primer« v primerjavi z letom 1933? vedno bolj, čim več je uvrščenih rizirani coni, druga pa je v rezer- v NATO nemških enot. Saj veste, vi. Na Havajskih otokih imamo oram 1 ’ . a,s*n^ , . . . , v. j . . x., Ijeni precej bolje kot leta 1939. da imajo oni pod orožjem dva- eno divizijo, k, je v rezervi naših Kljub temu imamo še prec - . najst divizij. Kot je meni znano, tihomorskih sil. To lahko upora- biem0v. Težko nam bo, če bomo jih imajo sedem pod poveljstvom bimo v vsakem rajonu. V ZDA morali oborožene sile’ istočasno NATO. V tem primjAu se bo polo- imamo SAC. uporabiti v več rajonih. trajo, da je Kennedy pretirano . ’ optimistično rhzložil ta . problem. J Poudarjajo, da so njegove, primerjave težko Sprejemljive. Kar se tiče ZDA, gospodarstveniki še naprej polemizirajo o tem, ali naj se vlada v interesu »zdravega gospodarstva« še naprej usmerja, da bi bilo letno povprečje povečanja narodnega dohodka 5 %>, ali da se odloči za nižji odstotek. Od konca vojne se je ameriški narodni dohodek povečaval povprečno 3»/« letno, torej precej nižje od Kennedyjevih načrtov za prihodnost. Dokument, na katerega se sklictije, predvideva, da bo sovjetski narodna dohodek rasel v povprečju 6 °/n letno. Upoštevajoč to, strokovnjaki Bele hiše računajo, da bo Sovjetska zveza dohitela ZDA šele 1990. leta. Ce pa bo ZDA presegla 4,5 °/V porasta, bo ravnotežje doseženo šele v naslednji dekadi. Gospodarski komentator »Wash-ington Posta« piše, da z drugimi besedami. to pomeni, da bi Sovjetska zveza po. predsednikovih strokovnjakih v najboljšem primeru prehitela ZDA v drugi dekadi XXI. stoletja seveda, če se domnevni gospodarski dvig obeh narodov ne bo kakorkoli spre- BOLZANO menil. V komentarju pisec opozarja, da je primerjanje narodnega dohodka različnih gospodarskih sistemov v različnih fazah njegove zgodovine zelo negotovo področje, polno zank. Pri tem omenja: od* 1913. do 1928. leta je šla Rusija skozi vojno in revolucijo ter doživela tedaj skoraj po- Ob 20-letnici napada Hitler- so pripravili celo proglas prebi- čevanje sporočil. Plinske centrale, gega obračunskega razmerja ie poln gospodarski zlom Sele jeve Nemčije na Sovjetsko zvezo valstvu dežele, za katero so bili vodovodi, električne centrale, že- kazniva Razen tega dokumenta leta 1928 je sovjetska industrij- je moskovska revija »Novi mir« firerjevi generalštabni oficirji leznice, skladišča, goriva, prav pa so v Berlinu priDravili tudi ska proizvodnja dosegla raven iz objavila obširen članek L. Bez- prepričani, da jo bodo okupirali, tako pa tudi umetniška dela so »črne spiske« nezaželenih An- 1913. leta, zatem pa se hitro raz- imenskega: »Ce ne bi bilo sovjet- Fantazirali so, da bodo Angleži pod posebno zaščito nemških gležev vijala do 1940. Tedaj pa je nova ske armade .. .«■ Članek je zani- brali v okupiranih mestih pro- oboroženih sil.« , , uničuioČa volna spet uničila po- miv zategadelj, ker je avtor raz- glas, v katerem je pisalo: Poto„, _______. ,. . im ten spiskih naj bi predsed- lovico sovjetske proizvodnje. Sele kril doslej neznane fašistične do_ ,>Na pod poohlastil, ki ^ obj^lfenem prSgfasu da b” v£ cSrcMl?ntSoj iSfralTv8^ konec štiridesetih let je Sovjetska kumente iz vojnih let. jlh^ dal glavni poveIjnik kopen. jaško nem« spisku fe bU zabeleže^ pod zveza dosegla predvojno . raven Bezimenski je objavil tekst, ki skih sil,, sporočam: za prej našteta dela. številko 49 P proizvodnje. Na drugi strani je kaže, da se je Hitlerjev general- Akcije nasilna in sabotaže bo- V ' . ,, proizvodnja v ZDA skokoma rasla štab ukvarjal ne samo z načrtom m0 kaznovali na najbolj okruten Obvezno ie da snreiemain Pme' nHžu!PraV do.mvazl3e AnS^e nl prav v drugi svetovni vojni, ko invazije v Vel. Britanijo, temveč način. Za sabotažo bomo smatra- ščani w'l,! spre]^n}a]0 me Pf11-1.0’ 50 neobjavljeni proglas in so bili vsi: razpoložljiva delovna je tudi precej podrobno izdelal ri- prikri4nW priderov vseh denar Obračuni ra^^ VSekfkor doku- siia in vsi stroji maksimalno iz- kasnejše uk^® na ^ tleh- Ra‘ reze^ in objektov, ki so važni je angleški funt : 9,60 Reichmar- za vse, ne^amo^za ^r^bfv^ce konščem. zen operativnega plana invazije za vojsko, prav tako pa tudi um- ke. Uvedba kakršnega koli dru- angleškega otoka. Pr-Dlvalce Italijanske oblasti so poostrile kontrolo v Severniltaliji. Incidenti v Južni Tirolski so vsak dan na vrsti. Na sliki :Karabinerji pregledujejo osebne dokumente avstrijskim turistom Poseben odred V ameriški vojski so ustanovili poseben odred, v katerega sprejemajo samo prostovoljce z zelo razvitim vonjem. Novi odred bo imel to dolžnost, da bo v velikih hladilnicah ameriške vojske ugotavljal, če se kakšno blago kvari. Po sedemnajstih letih Liliputanska republika San Marino se je sporazumela po 17 letih pogajanj z Veliko Britanijo o izplačilu vojne škode, ki znaša 80.000 ’ funtov šterlingov. Letala britanskega vojnega letalstva so med bombardiranjem Italije septembra 1944 povzročila veliko škodo tudi na ozemlju San Marina. Za škodo od vojnih operacij, ki je Angleži nočejo plačati, zahteva zdaj San Marino odškodnino od Zvezne republike Nemčije. Fantazija generalštabnih oficirjev @ Celje: Komisija za delavsko in družbeno upravljanje pri občinskem sindikalnem svetu Celje pripravlja temeljito razpravo o utrjevanju delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. Komisija je pripravila osnovna »opozorila", teze. ki naj bi jih obraynavale sindikalne podružnice. Pripomočke bodo dobile vse sindikalne podruž- nice, ki bi naj na osnovi teh opozoril organizirale razprave v kolektivih. ® Koper: Te dni je Okrajni sindikalni svet organiziral posvet z namenom, da bi pospešil izvajanje novega gospodarskega sistema. Bazgovora so s£ udeležili zastopniki organov delavskega samoupravljanja, sindikalnih podružnic in uprav vseh večjih prometnih sekcij, medtem ko bodo imeli prihodnji podoben sestanek s predstavniki gospodarskih organizacij kovinske, gradbene in kmetijske stroke. Posvet je pokazal, da je moč na ta način pojasniti marsikatero nejasnost in udeleženci so se razšli z vrsto konkretnih napotkov, za delo v prihodnje. Največ izkušenj sta izmenjala naj več ji prometni podjetji »Intereuropa« in »Pristanišče Koper«, kjer so dosegli doslej pri tem delu tudi najlepše uspehe. O tem, kako zelo je novi sistem vzpodbudil delovne ljudi za doseganje boljših gospodarskih' uspehov, pričajo podatki iz »Intereurope-«. V preteklem letu je to podjetje izpolnilo v prvem polletju z dokajšnjimi težavami komaj 85 “/o plana, ^ planske naloge letošnjih prvih petih mesecev pa kažejo, da so postavljene gospodarske naloge presegli za 15 odstotkov. Ob tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da so v minulem letu porabili za 85-odstotno izpolnitev plana 60,4 odstotke čistega dohodka, medtem ko je bilo za 15-od-stotni preseg planskih nalog v prvih petih mesecih letos potrebnih samo 42.5 Vo čistega dohodka. Ce upoštevamo še dejstvo, da so se osebni do-.hodki zaposlenih zvišali v primerjavi s preteklim letom za 28 do 45 Vo, lahko trdimo, da se je močno povečal interes slednjega člana kolektiva za gospodarjenje v podjetjih. • Store: Danes so člani delovnega kolektiva Železarne Štore prejeli prvo številko svojega glasila »Štorski žele-zar«. List bo izhajal vsak mesec in bo obveščevalec kolektivu o vsem dogajanju v tovarni, na njegovih straneh pa — kot je pokazala prva šte- vilka — izražajo člani kolektiva tudi svoja mnenja, kritike in predloge. # Tržič: Komisija za socialna vprašanja in higiensko-tehnično varnost pri občinskem sindikalnem svetu Tržič je sprejela program dela. Največ pozornosti bodo posvetili tistim družinam, katerih člani so že zelo dolgo časa na bolniških dopustih. Te družine bodo obiskali tudi zastopniki sindikalnih podružnic iz podjetij in jim izročili darila. Komisija bo skrbela, da bodo po podjetjih, kjer še nimajo organizirane higiensko-tehnične službe, kar najbolj pazili na zdrave delovne pogoje delavcev. V jeseni, v tednu varnosti, bodo pripravili občinsko razstavo in na njej prikazali stanje varnosti v tržiških podjetjih. V jeseni bodo priredili potreben seminar, na katerčm bodo predavali zdravnik, socialni delavec in higienski tehnik. . M VAŠIH K0Ml \ » IZ VAŠIH K0Ml\ » IZ \ ASIH K0)ir\ • IZ \ VSIfl K0Wl \ • Sz S ASIH K0p\ • ŽELEZNIKI: Bolj smotrna bi bila združitev V Selški dolini sta dve mesarski podjetji, obrtno podjetje »Mesarija« s sedežem v Železnikih in mesarski obrat pri KZ za SeJsko dolino s sedežem v Selcih. Obe podjetji oskrbujeta s svežim mesom približno 3500 prebivalcev doline. Podjetji imata lastni klavnici, v katerih se letno kolje do 1200 glav živine. Imata tudi svoje prodajalne. Odnosi med podjetji so bili vse do pred kratkim dobri, kar pa ne moremo več trditi za sedaj. Povod za to je opozorilo sanitarne inšpekcije, da bo prepovedala uporabo obeh klavnic, ker prostori ne odgovarjajo sanitarnim predpisom. Na opozorilo sta takoj reagirali obe podjetji. Pripravili sta elaborate za rekonstrukcijo klavnic in predložili zahtevke po sredstvih. Vse • BELA KRAJINA: zadnje zaradi pomembnega, dela lastne litografije, ki je uspela vskladiti, oziroma je v zadnjem času celo prekosila embalažo tujih proizvajalcev. Kombinat Delamaris je povečal proizvodnjo v razdobju zadnjih treh let skoraj za trikrat, prav zaradi dobre prodaje konserv v tujini. Niso redki primeri, da se vrnejo zastopniki Delamarisa z najbolj konkurenčnih licitacij v tujini s sklenjenimi pogodbami za količine, ki presegajo sedanjo proizvodno zmogljivost tovarne. Tako so pred dnevi klonili pred našimi izdelki na italijanskem tržišču celo proizvajalci konservirane tunine iz Maroka, Španije in drugod, ker so se italijanski uvozniki odločili kar za več sto ton Delamarisovih izdelkov konservirane tunine. V zadnjem času pa so se v ekonomskih enotah odločili za konserve vččje gramature (2,5 kg), kajti račun je pokazal, da je zaradi lllllllllllllllllllllllllllll lil« Darila s Primorskega Prebivalci Bele krajine so proslavili 20-letnico vstaje jugoslovanskih narodov z odkritjem spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja Bele krajine, ki je bila ob letošnjem ■dnevu borca. Bela krajina je svečano pričakala goste, predvsem pa tiste tovariše, ki so se med vojno borili v teh krajih. S posebnim veseljem so sprejeli prebivalci Adiešič zastopnike delovnega kolektiva -DELAMARIS« iz Izole, ki so obiskali ta kraj in podarili tamkajšnji šoli televizijski sprejemnik, prebivalci Dragatuša pa so sprejeli zastopnika delovnega kolektiva MEHA-NOTEHNIKE iz Izole, ki je tudi podaril televizijski sprejemnik tej šoli. 11» l!!l»U!ll!»»l»l|l!!»WHUifl»!U» llllll! bi bilo v redu, če bi zahtevke odobrili. Toda na seji sveta za družbeni plan in finance je predstavnik iz Železnikov vprašal, ali sta umestni dvojni rekonstrukciji, če pa bi kapaciteta ene klavnice zadostovala za vso dolino. Svet je zato zahtevo zavrnil s predlogom, da se kolektiva sporazumeta o adaptaciji ene klavnice. Sedaj pa teče pravda — katere. Kolektiva nai bi se združila, ustanovila enotno podjetje, obstoječa lastna sredstva in kredite pa vložila v adaptacijo ne le klavnice, temveč tudi prodajaln, ki so tega prav tako potrebne. Upamo, da bo namesto prestiža prevladal v kolektivih teh podjetij manjšega izvržka ekonomski efekt znatno večji. S tem se, seveda, večajo tudi dohodki proizvajalcev. Podobno kot tunina, se na tujem tržišču uveljavljajo tudi ostali izdelki Delamarisa — konservirana plava riba in predvsem antipaste. Vseh pet vrst preizkušene in v domačih laboratorijih nenehno izboljševane antipaste ima danes odjemalce širom po svetu. Zato ni na- enotne ribiške flote za ribolov na visokem morju. Zal bi v sedanjih pogojih spričo cepljenja sil le težko zmogli to zahtevno nalogo, kajti obe floti — Dela-, marisova in flota podjetja »Riba« v Izoli — bi lahko zadostili zahtevnemu, oceanskemu ribolovu samo v pogojih združitve ladij in posadk. Do tega spoznanja sta prišla sicer oba kolektiva že pred časom, vendar terja taka združitev tudi tesnejše sodelovanje . tehničnih vodstev obeh podjetij. V novih pogojih upravljanja in gospodarjenja tako vsestransko utemeljen predlog ne bo mogel ostati dolgo brez odmeva. Borut Cvensky ® KOPER Novi izobraževalni center Vsako leto imajo v koprskem okraju približno 200 učencev v trgovini, ki se šolajo v Novi Gorici, ker doma ni ustrezne vzgojne ustanove. Ker so zmogljivosti šole v Gorici premajhne, so že letos februarja na vajenski - šoli v Izoli odprli dva oddelka za trgovinsko stroko, ki ju je obiskovalo okrog 50 učencev. Na pobudo okrajne trgovinske zbornice so se odločili, da bodo v Izoli zgradili nov izobraževalni center za vzgojo kadrov v blagovnem prometu. Načrti za novo poslopje so že izdelani, po predračunu pa bo potrebnih za zgraditev 174 milijonov dinarjev. Sredstva bodo dobili deloma iz republiških virov, deloma pa iz lokalnih prispevkov. Za gradnjo novega centra so močno zainteresirane ne le trgovinske, ampak tudi ostale gospodarske organizacije. Izobraževalni center bo vzgajal razen trgovskih kadrov tudi administratorke, skladiščnike in komercialiste s srednjo strokovno izobrazbo za industrijska podjetja, kmetijske zadruge, za špediterske in skladiščne gospodarske organizacije. Poslopje novega centra bo še ta mesec zdrav razum. OM • LITIJA: Gospodarski napredek Gospodarstvo litijske občine je v zadnjih dveh letih napravilo znaten korak naprej. Lani ' so na področju litijske občine dosegli že 7 milijard 744 milijonov dinarjev bruto produkta, letos ga pa kanijo ustvariti za milijardo dinarjev (ali 7,4 odstotka) več. Poudariti pa velja, da bodo letošnje leto prav vse panoge gospodarstva dosegle enakomernejši napredek, zlasti še zaradi dejstva, da so vse industrijske gospodarske organizacije v rekonstrukciji. Hitrejši porast predvidevajo le v kmetijski proizvodnji (za 11,4 Vc), v trgovini in obrti. Za negospodarske investicije pa je letos namenjeno kar 733 milijonov dinarjev, od tega največ za obnovo Zasavske ceste. -Za stanovanjsko in komunalno izgradnjo bodo v Litiji porabili 155 milijonov dinarjev, za nadaljevanje gradnje šole v Šmartnem pri Litiji ter za nekatera popravila na šolah v Litiji, Konjščici in Kresnicah pa 30 milijonov dinarjev. Letos bodo v Litiji začeli graditi tudi nove poslovne prostore podjetja »Avtoservis« in Splošnega obrtnega podjetja. Razmišljajo pa tudi že o ureditvi nove trgovine v dosedanjih prostorih Zadružne hranilnice in posojilnice, najbrž pa bodo uredili tudi prvo samopostrežno trgovino. Marjan Lipovšek • IZOLA Uspeh Delamarisa na mednarodnem trgu Ko so leta 1954 pričeli s proizvodnjo v zastarelih obratih sedanjega združenega kombinata živilskč industrije Delamaris v Izoli, ni bilo na tujem tržišču skorajda nobenega zanimanja za konservirane ribe te tovarne. Celo predelano tunirto, ki ima v Evropi sorazmerno največ potrošnikov, niso mogli prodati, kajti z renomiranimi proizvajalci konservirane tunine v Italiji, Peruju, Španiji, na Japonskem in drugod naša mlada ribja industrija v Sloveniji ni mogla držati koraka. No, stvari so se medtem močno spremenile — ne zgolj zaradi modernizacije tega velikega kombinata živilske industrije, temveč predvsem zaradi nenehnega izboljšavanja kvalitete konserviranih rib in ne na- Motiv iz piranskega pristanišča ključje, da uvrščajo danes na Koprskem kombinat Delamaris med ekonomsko najbolj čvrsta podjetja, kjer sta nadaljnja modernizacija in odpiranje novih oddelkov zasnovana na široko zastavljenem programu. Več kot tri tisoč članski kolektiv pa si v 32 ekonomskih enotah nenehno prizadeva, da bi z izboljšano i!l[|||||IUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII»lllll!llllll»!llll!!!!lllllll!!n!!ll!ll»l|||l||l|l»||||||||l|ll!lini! • KOČEVJE: ITAS bo razstavljal v Braziliji I — »ITAS« BO RAZST V času dveletnega ob-jj stoja je Industrija tran-i športnih sredstev »Itas«, j Kočevje, dosegla viden | uspeh. V letošnjem letu | se bodo s svojimi izdel- = | ki predstavili na do- J | mačem in mednarodnih S |j razstavah. Med vsemi = § temi je najpomembnej- 1 g ša razstava v Sao Paolu J jj v Braziliji, kjer bo pri- § g redilo podjetje »Invest- § g Import« iz Beograda j | razstavo jugoslovanske 1 | motorne industrije in | J gradbeništva. Kočevsko m m podjetje bo razstavilo B g kompletno betonarno in § 1 prevozni silos. ■ | iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiii!iiiiiniiiii!ii»iiii!iiiiiii»iiiiui]»iiiii!iiiiiiiiiiiiinii:iiii»»ii!i organizacijo dela že v doglednem času podvojil proizvbd-njo, čeprav so glede surovin, predvsem tune, žal še vedno skoraj povsem odvisni od japonskih ribičev, ki večajo ulov te iskane ribe ob afriški obali iz leta v leto. Prav zaradi relativne bližine teh lovišč je več kot umesten predlog o ustanovitvi močne ib Tudi v bližini mest je veliko primernih prostorov za nedeljski oddih pričelo graditi podjetje Gradbenik iz Izole in bo do konca leta že pod streho, dograjeno pa bo predvidoma do jeseni 1962. Veliko razumevanja za potrebe po trgovinskih kadrih je pokazala občina Izola, ki bo preskrbela potrebna stanovanja za učno osebje. Da bi bili potrošniki čimbolj zadovoljni, so trgovska podjetja v obalnem področju posvetila veliko pozornost gradnji in re-noviranju lokalov. Naj povemo še nekaj novosti: v bližnji prihodnosti je odobren elaborat za preureditev sedanje živilske trgovine v občinski stavbi v Piranu v moderno samopostrežno trgovino z nad 130 kvadratnimi metri prodajnega prostora. Sredstva za to gradnjo bo dal občinski investicijski sklad iz Pirana. Predvideno je, da bodo pokrili sedanjo piransko tržnico, za kar bi potrebovali okrog 1,5 milijona dinarjev. V Izoli urejujejo še nekaj lokalov: samopostrežno trgovino z mesom, novo delikateso, trafiko, parfumerijo in cvetličarno. Sedanjo ribarnico podjetja »Riba« bodo delno preuredili za prodajo sadja in zelenjave. Podjetje »Riba.« pa bo v kratkem dogradilo novo hladilnico z zmogljivostjo 40 vagonov rib, kar bo osnova za oskrbovanje slovenskega tržišča tudi v času, ko ni ulova. J. Vršnik • HRASTNIK: Novi prostori — vež zaposlenih Kolektiv Elektrotehnična delavnice v Hrastniku je dogradil nove poslovne prostore. V njih bodo lahko po dokončni ureditvi znatno povečali proizvodnjo in zaposlili še več delavcev. V podjetju proizvajajo svetlobna telesa, ki jih prodajajo po vsej državi, pa tudi niklajo in kfomirajo. drobno, Vijačho robo. Razen delavnice za popravilo radijskih sprejemnikov bodo uredili še delavnico za popravilo televizijskih sprejemnikov. (k) • LITIJA: Preeej nažrtov stanovanjske skupnosti Nekaj časa potem, ko je biia-tudi v Litiji ustanovljena stanovanjska skupnost, je kazalo, da ne more in ne more zaživeti. Številne razprave na sestankih organizacij Socialistične zveze in zborih volivcev pa so naposled le začrtale naloge te prepotrebne institucije. Zdaj so v litijski stanovanjski skupnosti osredotočili svoje delo na ustanavljanje servisov. Tako nameravajo razširiti pralnico, saj sedanje zmogljivosti pralnice ne zadoščajo več potrebam. Razen tega bodo uredili še likalnico in krpalnico. Razmišljajo pa tudi že o ureditvi shrambe za kolesa in druga prevozna sredstva tistih delavcev in uslužbencev, ki *e dnevno vozijo na delo v Ljubljano in jih zdaj puščajo za skladiščem na litijski železniški postaji, ter o ureditvi dveh otroških igrišč. (k) • ŠKOFJA LOKA: V »Marmoriu« prvi palnojamisnik Obrtno podjetje »Marmor« Hotovlje nad Škofjo Loko zaposluje danes 64 delavcev. Podjetje se ukvarja s pridobivanjem pri nas in v tujini znanega hotaveljskega marmorja. V preteklih letih se je proizvodnja zgolj omejevala na proizvajanje blokov marmorja, katere so sicer v glavnem izvažali na za-padna tržišča. Vsi kupci pa so zahtevali kompaktne in kvalitetne bloke. Zato so bloki z manjšimi napakami ostajali ali pa jih je podjetje moralo prodati daleč pod njihovo dejansko vrednostjo. Vse to le zaradi tega, ker podjetje ni imelo potrebnih strojev, da bi te bloke predelalo doma. Kolektiv je zato pred časom pričel z gradhjo in montažo dveh polnojarme-nikov, od katerih je manjši pričel prejšnji teden obratovati. Z obratovanjem teh strojev se obeta podjetju nadaljnji razvoj. Vse slabše bloke bodo razrezali v plošče za oblaganje zidov, ostanke pa bodo uporabili za izdelavo marmorne galanterije. S tem bodo omogočili nadaljnje zaposlovanje delovne sile, kar je za ta okoliš sila pomembno, zvišali pa bodo tudi dohodek podjetja,, ki je bilo dosedaj zelo nizko akumulativno. OM K) s bomo letovali? Člani sindikalnih podružnic kočevske občine letošnje leto letujejo in izkoriščajo letne dopuste v Selcah, Lovranu in Piranu, kjer imajo posamezne sindikalne podružnice urejene počitniške domove. Navzlic porastu cen, plačujejo člani le 40fl dinarjev dnevno oskrbnino. Člani ostalih delovnih kolektivov In ostali pa lahko letujejo v teh domovih le za nekoliko višjo ceno. DELAVCI »MODELITA« V CRIKVENICI Delovni kolektiv podjetja »Mode-lit« v Kamniku je letos kupil 2 tveekend hišici v bivšem naselju podjetja »Silva« v Crikvenici. Prejšnja leta delavci tega kolektiva niso imeli možnosti letovanja pod tako ugodnimi pogoji, zato so letos toliko bolj podprli prizadevanje sindikalne podružnice, ki je želela čim večjemu številu delavcev omogočiti prijeten in poceni oddih na morju. Sedaj imajo S ležišč, vendar so se dogovorili s Tovarno kovanega orodja, ki je tudi kupila del tega naselja, da bodo odstopili svoje prostore v času njihovega kolektivnega dopusta temu kolektivu. V ostalem času pa bodo delavci Modelita lahko izkoristili vse kapacitete. Nameravalo pa kupiti še nekaj šotorov. Cena oskrbnega dne v tem naselju bo okrog m dinarjev. V Modelitu pravijo, da prijav za letovanje kar dežuje, vendar vsem še ne bo moč ustreči. Računajo pa, da bo letos lahko letovalo okrog 60 delavcev z družinami, kar je več kot ena tretjina članov tega kolektiva. F. S. ® LITIJA Preureditev kino dvorane V Litiji se pripravljajo na P**" ureditev tamkajšnje kino dvoršB'-Delovni kolektiv Predilnice je ljubil, da bo prispeval sredstva * nakup nove kinoaparature 5 miUJ'^ nov dinarjev. Oba zbora občinsk« ljudskega odbora Litija pa sta “ zadnji seji sprejela priporočilo * vse gospodarske organizacije v *»* ju, da naj po možnostih prispevaj sredstva za preureditev kino dv9‘* ne, ker sredstva, ki jih ima na ' IjO kino podjetje, ne zadoščajo- h,, bodo dela opravljena v pr*d, S,« nem času, bodo preurejeno Ki® dvorano izročili namenu 24. aece!,, bra, ob litijskem občinskem P" znlku. * • MARIBOR V »Elektrokovini« 13 obratnih delavskih svetov Mariborska »Elektrokovina« j® razdeljena na % proizvodnih, predračunskih in 4 pomožne ojLj nemške enote. Pravkar so isv“‘v, trlnijst obratnih delavskih v proizvodnih kakor tudi v Prealr-čunskib ekonomskih enotah *® ,i| gani upravljanja 15 do 35-čl*n*., obratni delavski sveti. Organizlc‘^. upravljanja v predračunskih hi P možnih ekonomskih enotah j« “rij. reč takole izpeljana: vsaka P,—* računska ekonomska zbor proizvajalcev z predsednikom in podpredsednik® člani kolektiva sorodnih predi1,-.# skih enot pa so izvolili ’KUP , obratni delavski svet kot na P mer — obratni delavski svet “P ^ ve (sem sodi uprava in splošni = tor), komerciale (komercialno v . stvo, nabavni, prodajni In oddelek) in tehničnega šesj® (tehnično vodstvo, sektor pidlf -t#1 nje, razvoja in Izgradnje). ol,r*vp-delavski sveti predračunskih, 'ae nemških enot obravnavajo sK.up 4 probleme, zbori proizvajalcev ostale. v Po tej decentralizaciji sodeinj*^## neposrednem upravljanju oKJ^J-ivS-ali ena četrtina članov Kolek1* ,,j To dejstvo priča, da se v uP,sji niso bali, da bi delavci »i1*^,#*-tovarno«. v kratkem bedo Pr* etu kem obratnem delavskem 5 -r. imenovali več komisij, kot *■ e,jj, za sprejem in odpoved del»v' jj, družbeni standard, napredek P r»-vodnje, finančna in analitski vy Sanja itd. Osrednji delavski svet še nesel nobenih pristojnosti na 0 Bt, ne delavske svete ekonomskih le-ti bodo namreč sami s01141 js-prl reševanju tega vprašanj*1 ie. kor tudi pri določanju načel 11 ##-litev dohodka po ekonomskih m°tiv j Bodoča strokovnjaka: ,?U,T Šd-delavnice Tehnične sr*“nJ ‘ le v Ljubljani P*) tah. Posebne komisije hod« jVr nadzorom obratnih f tov popisale osnovna srer.'‘ r9*1’ ekonomskih enotah, ugotovi' ,#1* ne norme In stroške po 5tr0rapieli,J mestih. Računajo, da bo ko no obračunavanje dohodkov r uvedeno šele konec leta. k. *■' • NOVO MESTO Nova dvoran8 družbenih organiz8^ . Na dan Borca je Pr®^S stanovanjske skupnosti na .„#1 nu Kandija, N6vo mest® ' v uporabo prostore dri1 ^ organizacij. Te prostore 1 flr' dili s pomočjo gospodari .^g. ganizacij in prebivalcev Tako so končno dobili ^gli1 ki so jih doslej zelo P®® p. v z 140.000 m IGRIŠČ ZA STARE IN MLADE Svojevrsten park, kjer ni na vsakem koraku table »Ne hodi po travi« !llll!lll!l!l!l!lll!l!l!lllllll!lllil!l!llllllll!ll!l!llllll!l!ll!!lll!l!llill!llllll!II!i!!ll|l!l|||||!!llll!llllllllll|||!!!ll!!lllllll!llll||||||||||!l!l|||||||!ll!!l||||!l||!||!|||||| SjMinii . § S sredstvi nabiralne akcije in Športne napovedi so marsikje prišli = S do objektov, na katere so prej zaman čakali leta in leta. Se bolj § I razveseljivo je, da gradimo zdaj mnogo bolj smotrno in razumno j j kot prej, ko je bilo ponekod sredstev več, pa so jih razmetavali. s g Najlepši primer, kako se da ob razumevanju in podpori okrajnih §§ g in občinskih forumov ustvariti osnovne pogoje za široko množično [I .g.. telesno kulturo, pa je gotovo Ljubljana- s svojim novim športnim = parkom 'v Tivoliju ®lllll!ll!!!l!!ll!l!lll!!!l!ll!!llllllllllll!!!l!ll!llll!l!!l!!!|[!lllll!llll!!l!!!lllll!lllll!!l!l!!!l!!!!!l!!!!l!!!lllll!l!!!!!l!li!!!ll!l!!!l!!l!l!!ll!![||||!l!l!lll!l!llllll||!llillli!lllll Travniki, preurejeni v odprta igrišča, vabijo sprehajalca: Pridi, odpočij in razvedri se! Poznavalci sodijo, da je Ljubljana prehitela naša večja ■fiesta in industrijska središča z dograditvijo širokopotezno zasnovanega rekreacijsko-šport-hega parka inž. Stanka Bloudka v Tivoliju. Podobnega šport-fisga objekta, kjer najdemo na 140.000 kvadratnih metrih pogine prijetne naprave za ra.r-v*drilno telesno-kulturo mladih Ifi starejših, na tudi prostore za atraktivni šjort, projektanti Športnih naprav drugod še ni-»« zgradili. Potem, ko je gradnja parka zpričo skromnih sredstev več počasi napredovala, se je te jlfii tako razmahnila, da bomo letos tod dočakali tudi več kot deset let pričakovani in obljubljeni umetni led v Ljubljani. Ufnetno drsališče pa bo zaklju-gradenj v Tivoliju. Kdor si je te dni ogledoval delovno mravljišče ob Muzeju NOB, je nehote pomislil, da bi “il park dograjen v letu dni, če bi ga ves čas gradili tako fiaglo. S tem pa bi se močno znižala tudi sredstva vložena Vinj, kj so zaradi počasne fradnie izUeta v leto .naraščala. Zato bi moralo tudi v bodeče obveljati načelo, ki ga je letos sprejel Mestni svet Ljubljane: Dograditi najprej eno napravo, ne pa razmetavati zzedstva na več objektov. Bolje eno športno igrišče pod streho, kot pa pet nedokončanih in neuporabnih. URESNIČITEV VELIKEGA NAČRTA Pred leti so bila na teh prostorih le teniška igrišča. Dru-*°d se je bohotil plevel. Nato ifiladi brigadirji z udarniškim delom zgradili poleg teniških igrišč preprost stadion za košarko in odbojko. Čedalje s *čje potrebe po športnih igri-’■ le v, bližini mestnega središča ® Pospešile odločitev Sveta za plesno kulturo OLO Ljubljane, zgradi med Celovško cesto j* Tivolskim gozdom kombinat Pdrtnih naprav ter igrišč za 'filadino ih otroke. Pri sestavljanju načrta je Projektant inž. Marjan Božič Pošteval načelo, da bo v par- ku mogoča množična rekreacij-‘ s.ka telesna vzgoja kakor tudi zagotovljene potrebe vrhunskih športnikov, mimo tega pa naj bi bile naprave uporabne prek vsega leta. Zato je park razdelil v dva dela: rekreacijski del z igrišči za množično telesno kulturo in atraktivni del, namenjen vrhunskim športnikom. Pot, ki vodi od Celovške ceste proti Muzeju NOB, je bila postavljena za mejo med obema deloma. Ker v naši republiki sredstva iz nabiralne akcije in pozneje iz športne napovedi niso bila tolikšna, da bi ■ pospešila gradnjo, so morali investitorji — Svet za telesno kulturo Ljubljana — poiskati sredstva drugod. Ni jih bilo i°hko najti, saj -- ^L; Vrhunski športniki bodo imeli vedno dovolj gledalcev — morda tudi posnemalcev... tudi niso bila majhna. Z letošnjimi investicijami vred bo v tivolski športni park vloženo že kake pol milijarde dinarjev. Z uvidevnostjo Okrajnega ljudskega odbora, Mestnega sveta in ljubljanskih občin pa sq bile naposled premagane tudi te težave, ki so sedaj privedle do zadnje faze gradenj v tistem delu parka, ki je namenjen vrhunskim športnikom. PARKI — NE SAMO V OKRAS! Prevladalo je mnenje, da je treba zeleni pas okoli Ljubljane obogatiti in ga napraviti so- dobnejšega. Šole v mestnem središču nimajo igrišč, niti prostora, kjer bi jih zgradili. Zato naj rekreacijski športni park nadomesti, kar manjka mestnemu središču. Razen tega pa parki v modernih mestih ne morejo biti več samo za okras in sprehajanje, ampak mora mestnega .človeka, zaprtega za zidovi, na travnikih in igriščih vrniti v naravo. Skrb za tako urejenimi površinami se veča, kolikor hitreje se spreminjajo pogoji življenja v čedalje boli pospešenem tempu industrializacije : in urbanizacije. V industrijskih središčih ugotavljajo pojave človeške degeneracije, manjša se telesna odpornost, mladina ne najde primernega razvedrila. Rešitev je v primerno urejenih zelenih površinah, kakršno smo zgradili pri nas s športnim parkom inž. Stanka Bloudka. Prvič pri nas je nastal svojstven park- Z igrišči, kjer ni na vsakem koraku tablice z opozorilom »ne hodite po tra-vi«, ampak kjer so travniki preurejeni v odprta igrišča brez ograj in mej. IGRIŠČA ZA VSAKOGAR Potem, ko smo povedali do-, volj o potrebi in koristnosti rekreacijsko športnega parka, poglejmo, kaj je moč najti v njem. Rekreacijski del uporablja mladina sedaj že drugo leto. Najbliže Celovški cesti je sodobno urejeno otroško igrišče, ki bo dokončno odprto te dni. V njem so standardne naprave za zabavo in razvedrilo otrok, gugalnice, vrtiljak, peskovnik, pa tudi druge, kot votle figure za plezanje, okviri z mornarskimi vrvmi, drevesna stebla na tleh,' predori za plezanje in skrivanje, ribpik z mostom in podobno. Naprave v otroškem igrišču so zamišljene tako, da razvijajo otrokovo domišljijo in aktivnost. V tem delu parka sta tudi dve< kotalkališči. Ker prvo, ki je bilo dograjeno med prvimi objekti novega parka, ki ga te dni odpiramo, kmalu ni več za- doščalo potrebam, so pred kratkim zgradili v rekordnem času še drugega v bližini letnega telovadišča ■ v Tivoliju. Na spodnjem prostoru je tudi prostor z atletskimi napravami, ki so ga dogradili- letos. Potrebno bo še utrditi atletsko stezo ter urediti ostale naprave. Košarkarska in rokometna igrišča, ki so nekoliko više, so že sedaj zasedena od jutra do večera. Rekreacijski del dopol-. njujejo igrišča za odbojko, balinanje, z razsvetljavo, in badminton. Tu je tudi potok z bazenom, kjer se najmlajši lahko zabavajo s svojimi jadrnicami, čolni in podobnimi igračkami. Ves rekreacijski del parka je med seboj povezan z asfal-. tiranimi potmi ter drevoredom lip. Povsod so tudi postavili klopi za obiskovalce parka. K temu delu moramo prišteti pozimi tudi sankališče, kamor se izteka nova sankaška proga, letno telovadišče,. ki se je sedaj spremnilo v odprt objekt ter plavalni bazen Ilirijo. Vse skupaj se združuje v skladno celoto rekreacijskega parka. PROSTORI ■, ZA VRHUNSKI ŠPORT Prostori za vrhunski šport so na ploščadi ob Muzeju NOB. Bellevue, pod njimi pa je novi parkirni prostor za motorizirane obiskovalce športnih prireditev. Pod vrhnjo ploščadjo so tudi nova teniška igrišča. Na zgornjem prostoru pa bo eden izmed najlepših malih športnih stadionov pri nas. Na stalnih in montažnih tribunah bo prostora za skoraj 10.000 gledalcev, kar bo ljubljanskim športnikom, zadostovalo še za vrsto let. Betonska plošča, velika 30 X 60 metrov, bo zasedena pozimi in poleti. Pozimi bo na njej umetno drsališče, poleti pa jo bodo prekrili z zložljivim lesenim ladijskim podom, na katerem bodo igrali košarko in druge športne igre. Gradnja te ploščadi, ki so jo pospešeno gradili v minulih dneh, je bila dokaj zahtevna. Na glinasti teren so morali postaviti izolacijo drsalne ploščadi proda, peska in ugaskov. Izolacija je tolikšna, da tudi ob največjem zimskem obratovanju ne bo začela zmrzovati in se dvigati spodnja ilovnata plast. Strojnica novega umetnega drsališča bo v kleti upravne zgradbe v kotu ploščadi pod hotelom Bellevue, ki jo te dni dograjujejo. V tej stavbi, ki bo povezana tudi s spodnjimi teniškimi igrišči, bodo tudi sanitarne naprave, garderobe, razgledna terasa, restavracija in podobno. Dohodi na stadion bodo urejeni s poti nad stadionom. Zamisel prostornega in modernega športnega parka dobiva tako sedaj svojo končno obliko. Nove športne naprave, ki so v neposredni bližini najbolj gosto naseljenih delov mesta, bodo vsakomur zlahka dostopne, mimo tega pa uporabljive skozi vse leto. Poleti za košarko, atletiko, odbojko, kotalkanje, rokomet, balinanje, tenis, badminton in drugo, pozimi pa za sankanje, drsanje in hokej. Torej za celo vrsto športnih panog, za otroke, mladino in starejše, za tiste, ki se hočejo v športu uveljaviti in za druge, ki iščejo na športnih igriščih samo razvedrilo. Tako se bodo 'sredstva, hdo-žena v gradnjo, kmalu bogato obrestovala...Rasen tdga.^pa, ,bo športni park .i'nž. afanka”. Bloudka, v katerem je vse funkcionalno in lepo, v okras in ponos Ljubljane. Tudi na najmlajše niso pozabili — za njih pa takole. ■. Bolje eno športno igrišče pod streho kot pa pet nedokončanih in neuporabnih! mitar miloševič Črnolas in temnopolt je bil polkovnik. Skrivaj je sovražil vse plavolase ljudi, pobijal pa je črnolase, da bi dokazal svoje spoštovanje do rasne barve ift polti pravih Nemcev. Govorili so, da bi bil že zdavnaj general, če bi ne bila ena njegovih prababic židovskega rodu: Čeprav je bil predložil podatke, da je njegov rodovnik popolnoma čist, je bil prepričan, da nekaj sumijo zaradi .tiste preklete prababice. Morda je zaradi vsega tega postal živčen in žolčen, mogoče je zbujal pjegov obraz zaradi tega videz bolehnosti, ki je značilna za ljudi s slabim želodcem. Ob trkanju se je obrnil k vratom. Vstopil je poročnik Tippelskirch in strumno pozdravil svojega komandanta. »Bliže, Tippelskirch!« je ukazal polkovnik. Poročnik je brž uganil, da je polkovnik slabe volje, ker bi ga sicer ogovoril s poročnikom. Stopil je k mizi in pogledal razgrnjeni zemljevid pod žarnico, ki ji je dajal tok mali agregat za poslopjem. »Sem so prispele enote Drugega partizanskega korpusa,« je polkovnik pokazal na zemljevidu. »Do jutrišnjega večera moramo natančno vedeti, kje so brigade tega korpusa. Priti moramo do italijanske divizije v Beranah. Za frontalni pohod bi potrebovali mesec dni... Zriniti se moramo po dolini Tare, čez Trešnjevik in naglo reki Limu.. « Svoje besede je polkovnik s svinčnikom spremljal po zemljevidu. »Razumem!« je prikimal Tippelskirch, ki je še vedno stal mirno pred polkovnikom. »Med nami in partizani sta dve čet-niški enoti, ki so ju komunisti razbili pri Kolašinu. Mislim, da nam ti enoti ne bosta kaj 'jiri&a'pdrh&g&li: TSTe 'smemo'v dolino, dokler ne vemo, kako močan je sovražnik pred nami,« je nadaljeval polkovnik. Tippelskirch je že spoznal, da bo moral v izvidnico, polno nevarnosti in težav. Ta tridesetletni, poročnik ni in ni mogel doumeti, kako da so prav njega, bivšega igralca majhnega podeželskega gledališča, določili za obveščevalnega oficirja. Prepričan je bil, da mu je to napletel tisti cepec, kapetan Merle zaradi Čedne Zagrebčanke Ane, ki ji je bil poročnik bolj všeč. »Takoj na pot in zberite podatke! Pazite, da. se vam ne zgodi kaj takega kot pri Bugojnu... Da ne boste spet rekli, da ni sovražnih enot, potem pa ... Saj veste, kako je bilo, ko je cel polk zabredel v klešče tretje divizije. No?« je vprašal polkovnik Kaufmann. »Koliko mož naj vzamem s seboj?« je vprašal poročnik. »Toliko, kolikor jih gre v vaš oklepni voz. Poskrbeti morate, da bosta dva vojaka varovala voz, ko boste drugi stikali naokoli. Dva pri vozu, dva z vami, dovolj... Za izpopolnitev naloge imate kvečjemu trideset ur časa,« je rekel polkovnik In se umaknil od mize, kar je pomenilo, da je razgovor zaključen. . Kmalu potem je Tippelskirchova skupina zlezla v oklepni voz. Za krmilom je sedel Friedrich Lambrecht, narednik iz Gottingena in mesar po poklicu. Njegove močne, vedno rdeče roke so spretno pregledovale krmilo in druge naprave. K njemu je sedel poročnik, za njima pa so posedli še trije vojaki. Bi-’ li so: debeli mehanik Hans Minzer, možakar tridesetih let z obrazom zem-Ijene barve,. zraven njega dvajsetletni Hermann Heise, vitek fant s svilenimi, nemirnimi lasmi in s pegicami na licih, kot zadnji pa Johann Berig, kmet iz bariatsk vasi Šupljaje. »Na pot!« je ukazal poročnik Tippelskirch, potem ko se je prepričal, da je vse v redu. »Ali smo namenjeni daleč?« ga je vprašal Lambrecht. »Kakih trideset kilometrov,« mu je odgovoril poročnik in premaknil ročico strojnice, ki je bila pritrjena pred njim. Zavili so čez prelaz in mimo obrobnih sprednjih straž, ki so v čeledah stale za skalami. Luč žarometov se je odbijala od kremenov in kristalov, posejanih po skalnih čereh. . »Ali lahko hitreje?« je vprašal poročnik. »Lahko, vendar nikoli ne veš, na kaj vse lahko naletiš na taki nočni vožnji,« je odgovoril voznik. Po zavojih so se spuščali k Nožiči, zaselku s kakimi desetimi razmetanimi hišami. Pot je peljala v Levoreško kli-suro. Pred Levo reko so srečali skupino četnikov, ki so bili nekam namenjeni, s. puškami na ramah .alj ,po ,lpyr , sko obešenih pod roko. »Ne maram take drhali, ki pravi, da je vojska, vede pa se povsem nevojaško,«' je rekel mladi Heise. »Niso kaj prida,« je rekel zajetni mehanik. »Nič nam ne koristijo, če so na naši strani, zelo nevarni pa bi postali, če bi. se obrnili proti nam,« je glasno razmišljal. V Levi reki so se ustavili. »Z menoj pojdi, Bering,« je poročnik poklical banatskega kmeta, ki je izvrstno govoril srbsko, tisto potegnjeno, široko govorico* značilno za Banat. Poročn'1' je vedel, da je tam četniški glavni štab, saj to pot ni bil prvič namenjen k bivšemu jugoslovanskemu ge-neralštabnemu majorju Lašiču in čet-niškemu komandantu za Črno goro. Četniški stražar, ki je stal pred gostilno, spremenjeno v štab, je pozdravil Nemce in, jih vprašal, kaj želijo. »Sporočite komandantu, da želi govoriti z njim poročnik Tippelskirch,« je razložil Bering. Dve minuti kasneje se je vrnil visokorasli, koščati četnik, ki ga je bil stražar poslal k Lašiču. »Komandant vas 'pričakuje,« je"spo-ročil četnik. Tippelskirch je stekel po osmih lesenih stopnicah in stopil na ozki hodnik lesene hiše. Mlad oficir je držal petrolejko, da je nemški poročnik laže našel vhod. »Izvolite naprej,« se‘je tudi on priklonil nemškemu poročniku. V sobi je stal pri mizi čokati Lasič, ki je z zunanjostjo in držo spominjal na Napoleona. Tudi ta poklicni vojak je sanjal o veliki prihodnosti, zdaj pa je vodil neurejene gruče nič kaj navdušenih črnogorskih četnikov. Na licu je imel pod očesom veliko brazgotino od rane, ki jo je bil dobil v prvem spopadu s partizani. Zaradi te hude rane — le malo je manjkalo in bi bil izgubil oko, lahko pa bi se bilo zgodilo še kaj hujšega — je veljal za četniškega heroja. Ponosen je bil na to rano, kar naprej je premikal obrv, da se je čimbolj videla groba brazgotina. »Veseli me, da se spet vidiva,« je rekel poročnik, potem ko je po vojaško pozdravil. »Tudi mene. Sedite, gospod poročnik!« je rekel Lašič v slabi nemščini. »Ali lahko pokličem svojega tolmača?« je vprašal poročnik. »Seveda, vsekakor,« se je priklonil Lašič. »Tako bo najin razgovor razumljivejši. Ali bi požirek dobrega žganja? Morda kozarec vina?« »Najlepša hvala, ne bom vas dolgo zadrževal,« je poročnik odklonil ponudbo in sedel na razmajani stol. številčno pa'je šibka, Komaj kakih tisoč mož. Nocoj je pri Mateševu, opira se na utrdbe,« je odgovoril Lašič. »Ali ste prepričani, da imate pravilne, zanesljive podatke?« ga je vprašal porpčnik. »Prepričan sem, da so dobri. Toda njihove enote se naglo premikajo, zato ne moremo vedeti, ali ni prišla še katera njihovih brigad, ker se očitno hočejo utrditi na tem področju. Gospodu generalu sem poslal pismo o italijinski diviziji v Beranah ...« »To mi je znano,« mu je poročnik segel v besedo in se nasmehnil, kakor da se opravičuje. »Prosim vas za sodelovanje! Ujeti je treba nekaj partizanov, razen tega pa onemogočiti njihove izvidnice na tem področju.« . »Skušali smo jih nekaj ujeti, vendai ni bilo uspeha... Njihove izvidnice na tem področju ... Mislim, da to ni mogoče, ker je ves. teren praktično posejan z našimi enotami. Vendar bomo zaostrili ukrepe v tej zvezi,« je rekel Lašič. »Prosim, ukažite svojim enotam, naj ne ovirajo mojega gibanja na tem področju in naj mi po potrebi pomagajo,« je dodal nemški poročnik. »Ze tri dni je tega* kar sem sporočil vsem komandantom, naj pomagajo ne le vam, temveč vsem nemškim oficirjem in vojakom,« je pojasnil komandant Lašič. Tippelskirch se je zahvalil in šel. Oklepni voz je glasno brnel po strmini navkreber proti Raškovemu gumnu. Tam se je zemljišče spremeni- Bering je vstopil, pozdravil in se postavil za svojega poročnika. Z njegovo pomočjo sta oficirja nadaljevala razgovor. »Ugotoviti moram, kakšne enote ima sovražnik proti Kolašinu, Beranam in Andrijevici,« je povedal Tippelskirch. »Izvidnike sem poslal na tisto stran, hkrati pa že imamo precej natančna poročila. Po odhodu Dalmatincev je ostala na tem področju le Četrta proletarska brigada. Ta tolpa se vede bahavo zaradi našega neuspehe pri Kolašinu, lo. Kamenje in goličave so nadomestili gozdovi, valoviti travniki in strmine s praprotjo. Pol ure kasneje se je Tippelskirch vozil po dolini Tare in se bližal področju za fronto. Tojaki v vozu so molčali. Skozi strelne line so gledali ognje, raztresene, po hribih.. Okoli ognjev je bila zbrana četniška vojska. V hišah, mimo katerih se je peljal oklepni voz, so gorele petrolejke, vsi prostori s hlevi in stajami vred so bili prepolni ljudi. Tippelskirch je mrmraje recitiral prve verze iz 'Ajshilovega »Prometeja • »Prišli smo v daljno deželo, W prebivajo Skiti, v puščavo, koder sic ne hodijo ljudje ...« Izza ovinka so se bližali Pajkoveffl viru. Takrat so zagrmele bombe. O ' blesk so videli kakih tri sto 1116 pred seboj. Takoj nato so se oglasu puške in zaregljale strojnice. »Ustavi!« je ukazal poročnik. V bajtici zraven Bučevega potoka 3 prasketal ogenj, nad njim pa je vis kotile, ki Se je v njem kuhalo deset krompirčkov. Ob ognju je .z“ev s kuhalnico v roki dekle, ki se ji }e očeh lesketal odsev plamenov. Okoli n, je stopical triletni deček, že ves zaspa in pripravljen takoj zlesti na V0^5 ob steni. Ker pa je bil lačen, je u ' strpno pogledoval v kotel. Vedel je, bo dobil kuhan krompirček. »Lačen sem,« je rekel dekletu. »Malo še potrpi, večerja bo krnai kuhana. Potem ti bom pripovedovala zajcu,« mu je odgovorila Rosa. ... Potem je vstala. Ogenj je osveti njeno vitko postavo, velika senca se J potegnila čez leseno steno in strop KO' libe. S kuhalnico je Rosa otipala kroni' pir: še vedno ni bil kuhan. Tisti trenu' tek so odjeknili streli iz pušk. Rosa * je zdrznila in pogledala dečka. , »Bojim se, Rosa,« je rekel in se opn' jel njenega krila. , »Ne boj se, Baja! Partizani strelja] ■ Prišli bodo. Pri njih je tvoj stric. * Bosne ti bo nekaj prinesel,« ga je mirila-Takrat je nekdo stopil na leseni pra® pred kolibo. Rosa je napeto prisluhnUa-Potem je potrkalo na vrata. .. »Odpri, Rosa!« je bilo slišati ženss glas. ., »Sanka, ali si ti?« je Rosa oživela-»Jaz, Rosa, odpri,« je reklo deki pred vrati. . Rosa je odrinila zapah in otiP,J Vstopilo je močno dekle, ki so ji d01® kostanjevi lasje obrobljali čelo nad vC' likimi očmi. Dober večer je rekla in * sklonila k dečku. Iz žepa na sivem pl®' šču je vzela debelo jabolko in ga _________ j u..v..___dala fantku, potem pa ga fk vzela v naročij »K vama sem prišla, ker je na® hiša polna četnikov. Nastanila se je cel četniška leteča brigada, kakor pfa^L' Neznosni so, o prvem mraku sem smuknila iz hiše in po gozdu prišla sem-Tema je, da ne vidiš prst pred nosom Kot slepec sem tipala okoli sebe,« 1 pripovedovala Stanka. _ . Rosa je snela kotliček s krompiri®^ s kavlja. Potem je pogrnila prtič ce ozko mizo. Stanka pa je spremil^ vsak njen gib, kakor da skrivaj soču' stvuje z njo. Vedela je, da je Rosa hodila v šolo skupaj z Mašanom, njenim bratom. Lepo jim je bilo v tistih otroških letih. Potem je prišla vojna Rosin oče je delal na bližnji žagi. M® je umrla, ko je bilo dekletu dvanaJ ^ let. Oče se je spet oženil, pa mu 1 druga žena umrla pri prvem por°“!:' Otrok je ostal. To je bil triletni deček, okroglolični sirotek, ki mu je po P0* sestra Rosa nadomeščala mater. K0.5-Italijani po vstaji spet pridrli v Rosin domačo vas, so se oče Djuro, Rosa 1 otrok skrili v gozdu pod Kotičern-koč so italijanski vojaki naleteli nan.1 j Rosa je pobegnila z dojenčkom v naročju — dečku še ni bilo leto dni D j ura pa so krogle podrle na robu bu kovega gozda. Rosa in njen mali brat nista imela nikogar več, njuna edm prijatelja sta bila Mašan in Stank-Tudi ta dva sta bila brez staršev, ven dar sta imela hišo in nekaj zemlje. Ni na mati ju je bila poslala v šolo, o sta bila v osmem razredu gimnazije, k se je začela vojna. n Pozimi enainštiridesetega je ^®.ša;g pogosto zahajal v Rosinb družbo. Ani ona prišla k Stanki, ali pa se j® oglasil pri njej, da je nacepil drv. n j se je pogovarjal z njo, pripovedoval^ je o vsem, kar je bil spoznal in izv* se je pogovarjal z njo, pripovedova-^Jj od tistega dne, ko je morala Rosa za radi materine smrti pustiti drugi. ra red gimnazije. Spored RTV Ljubljana 24. julij* 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25— 5.45 Nekaj domačni — 6.30— 6.49 Reklame — 8.05 Poje ruski vojaški zbor — 8.30 Počitniško potovanje od strani do strani — 8.45 Ansambel Moj-mira Sepeta — 8.00 Kitica opernih arij —. 10.15 Od tod in ondot. 11.00 Po svetu jazza — 11.30 • Saša Santel: Glasbeni avtoportret — 12.00 Ženski zbor Slovenske filharmonije — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Kvintet bratov Avsenik -13.55 Orkestralne miniature domačih avtorjev — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Od Triglava do Ohrida — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Iz filmov in glasbenih revij — 16.00 Naši popotniki na tujem -» 16.20 Mojstrski instrumentalisti in pevci — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Seferjem na pot! — 13.00 Prvakinje svetovnih opernih gledališč — 18.40 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij — 21.00 Iz Puccinijevih oper — 21.45 Pevec Paul Anka — 22.15 Otto-rino Respighi: Koncert za violino .in orkester — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. 25. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10— 5.30 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 25 minut baletne glasbe — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Zvoki za prijetno razvedrilo — 9.40 Poje ženski vokalni kvartet — 10.15 Dve orkestralni prigodnici — 11.00 Pevec Nino Robič — 11.15 Branje za vroče dni — 11-35 Rudolf Matz: Kvartet za flavto, oboo, violo in violončelo — 12.00 Duet Greta Lozar — Da- nica Filiplič ob spremljavi harmonike — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Odlomki Iz oper Sneguročka In Majska noč N. Rimskega-Korsako-va — 14.00 Zvočna mavrica — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po-, zdravljajo — 15.15 Obvestila; reklame in zabavna glasba — 15.40 Španski intermezzo s skladbami Isaaca Alberiiza — 16.001 Počitniška zgodba — 16.20 Naši' pevci zabavne glasbe — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Igra Vehudi Menuhin — 18.00 Človek in zdravje — 18.10 Od plesišča do plesišča — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Poje zbor RTV Beograd — 20.30 Radijska'Igra — 21.28 Slavko Osterc: Nokturno — 21.22 Zvočni kaleido-skop — 22.15 Slovenske skladbe iz treh stoletij — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje — 26. julija i 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.23— 3.45 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 »Foštarček v- mladinski glasbeni redakciji« — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Ritmični intermezzo — 9.00 Vsaka ura ima svoj zven — 9.39 Igrajo slavni pianisti preteklosti — 10.15 Zabavni pot-puri — 11.30 Deset minut Iz naše beležnice — 11.40 Ivo Petrič: Concerto grosso za godala — 12.00 Andrej Blumauer iera na orglice — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Hrvat-ske narodne pesmi — 13.55 Jugoslovanski glasbeni desert — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Instrumentalna medigra — 14.40 »Metuljčki« — Slovenske pesmi poje Mariborski komorni zbor — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Emil Adamič: Tatarska suita — 16.00 Radijska univerza — 16.15 Koncert po željah poslušalcev — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 / V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku — 18.00 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri — 18.33 Štirje zbori Mihaela Rožanca — 18.45 Šport in športniki — 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba — 13.30 Radijski dnevnik — 20.00 Majhna prodžjalna plošč s popevkami in zabavnimi zvoki — 21.00 Gian Carlo Menotti: Amalija grč na ples — Komična opera v enem dejanju — 22.15 zaplešite z nami! — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni koncert — 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje. za teden od 24. do 30. julija 1961 27. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10— 5.30 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Sergej Prokofjev: Otroška muzika — 8.30 Oddaja za cicibane — 9.00 Naš zvočni magazin — 10.15 Arije In dueti iz Donizettijevih oper — 11.00 Anton Schwab: Dva zbora — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Poljski zabavni ansambli in vokalni solisti — 12.00 Božo In Miško pojeta — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Popoldanski divertimento — 14.05 Popevke se vrstijo — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Trlo Bardorfer sam in s pevci — 16.00 Trije veliki pisani orkestri — 18-20 Novosti iz arhiva operne glasbe — 17.no Lokalni dnevnik — 17.15 Jazz na koncertnem odru — 17.30 Turistična oddaja — 18.00 Pevka Ljil.iana Petrovič — 18.15 Sto taktov na vibrafon — 18.19 Glasbene miniature s sporedov Britanskega radia — 18.45 Poletni kulturni zapiski — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi . in napevov — 20.45 Glasbena medigra — 20.50 Literarni večer — 21.30 Ivan Brkanovič: Tretja simfonija — 22.15 Nočni akordi — 22.43 Vladimir Lovec: Pisma. Tri skladbo za violino in klat ir 23.05 Plesna glasba — 24’00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 28. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25— 5.45 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Počitniško potovanje od strani do strani — 8.45 Vlastimir Nikolovski: Suita in modo antico — 9.00 Med arijami in dueti — 10.15 Z melodijami okrog sveta — 11.00 Koncertni plesi, stari iri novejši — 11.40 Otroci pozdravljajo — 12.00 Narodne za glas in klavir — 12.15 Kmetijski .nasveti — 12.25 Pet pevcev — pet popevk — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Igra pihalni orkester JLA — 13.55 Iz oper Mirka Poliča, Borisa Popandopula in Danila Švare — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Glasba na tekočem traku 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Poje Koroški oktet — 16.00 Športni tednik — 16.20 Godalni ansambli in vokalni zabavni ansambli — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Koncert za vas — 18.00 Hitri prsti — 18.15 Ljudske pesmi iz Francije — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni zbor Walter Schumann — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz del An-tonina Dvofaka — 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih T~ 22.15 Godala v noči 22.35 Moderni plesni ritmi — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz cvetnika jugoslovanske komorne glasbe — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. 29. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 3.10— 5.30 Nekaj domačih — 6.30--6.40 Reklame — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Pionirski tednik — 8.50 Klavir v ritmu — 9.00 Od tu in tam — 10.15 S sprejemnikom na dopust — 12.00 Pojo Fantje na vasi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 A. HaUe-cker: Od Splita do Dubrovnika — 12.40 Petmi Frankie Lai-ne, Dalida in Bruno Rosetani — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe — 14.00 Za razvedrilo in oddih — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Nikola Herclgonja: Vu kleti, suita Kaj-kavskih pesmi — IS.op Humoreska — 16.20 Ritmi Latinske Amerike — 16.40 Moški zbor iz Celja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Orgle in orglice — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Trije odlomki iz Hoffmannovih pripovedk J. Offenbacha — 18.20 Vrtimo ploščo za ploščo — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Začnimo sobotni večer z domačimi melodijami — 20.20 Radijska komedija — 21.20 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba — 24 00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. 30. julija aV 6.00—6.30 Jutranji 6.30 Reklame - 6.40 V vedr r3 ritmu — 7.15 Koračnice &^ Pihalni orkester JLA ",.,ve Radijski koledar In Prirf.rl dneva — 7.35 Godalni orlc e ^ in naši pevci zabavne Slss 8.00 Mladinska radijska igT tte- 8.40 Iz albuma skladb z® ke — 8.55 Medigra na 'iitlfjUDo 9.00 Poročila — 9.03 Z za 3.46 glasbo v novi teden " ‘ ge Blaž Arnič: Pesem — ^ voV® pomnite, tovariši — D-30 In stare skladbice Boruta ^ s jaka — 10.50 Nedeljska n ^ neja - 11.40 Mitja Kreft-genda in resnica — 12-00 JrV\AA^ AA»wA«AAAA^AAAAAAAAAA^A-» Mestna kanalizacija Ljubljana Ambrožev trg 7 Ob velikem prazniku čestitajo naši delovni kolektivi 1 * L - - - . ..... . • -Z. . . - . . . -. ■ ' ................ '■ ŽELEZARNA RAV TOVARNA PLEMENITIH JEKEL Grosistično trgovsko podfetje »Mavrica« Cjubljana, Resljeva 1 vam nudi vse vrste barv, lakov in kemikalij Tflvam lovnsriH 11 UEiitmiiimiH uBtuav ŽELEZ NIKI-SLOVE NI JA NIKO proizvaja IZDELUJE: pisarniški pribor, mehaniko za registratorje, brzoveze, risalne žebljičke, papirne spooke, paliftne sponke, sponke za vezanje ploSč, luknjale, spenjate za akte. SERVISI: Niko Železniki — Ljubljana, Elektromehanski servis, Rimska 11 — Maribor, Vetrlnska IL rzorezno Rll!lll!!!!!!l!!!l!!l!!ll! — Kaj praviš, ali bi jih nekaj pustila za povojni turizem?.,. — Saj pravim, tovariš komisar, partizani ste še fejst, ampak tisti inden-danti, tiste pa le dajte... — Ali je miting? — Še več, intendant nas je povabil na čik... — Na zdaj pa vedi, katera pelje v partizane: markacija je na desni, poka pa na levi?! . • , r ' " Nagradna križanka T* r~ P A 5 r- — 7 Š 9 H sr w U 'fš ‘ M /7 ■ . v /0 io 21 w 2J S 2? 25 sr s? ' . 28 Sc sr sr • sr sr 36 sr ■ 3S sr ''■'v 1 ' iO Al A2 ir te U~ 3^ ir sr 19 ■ . 50 5/ Bajaj 32 33 sr 55 36 (Sr 57 p S9 61 62 63 . is •j sr 67 sr 69 Si V sr sr 7i _ 75 k' sr < . 79 so Si MM sr sr jr 86 67 se W te ■ p 92 W 9i sr te P & 98 /00 ur Tor t - ;; r- /06 J Ide - /09 tfO S * S = y s Sl S aa ^5 5» arin = -—- Si VODORAVNO: 1., SI. ta US. ve-S«ilo našega uredništva. bralcem »Delavske enotnosti- ob prazniku delovnih ljudi, 11. < neprofeslenalee, 12. najmanjši prispevek?' 13. moški glas, u. glavne mesto evropske države, IS. riževo žganje, U. mestece in rečica v Srbiji- jugozahodno od. Beograda, 17. naša znana tovarna koles, IS. begat vladar stare Perzije, IS. vrata vulkanskega otoka, 21. osebni zaimek, 32. okrajšan podredni veznik (Prešeren), 23. govornik, '25. dolgi prečni drogovi v kozolcu, 17. pripovedni pesniki, 2S. obljuba, 32. prepir, 35. Jarek okoli utrdbe, 37. najmanjši delec »novi-38. obžalovanje storjenega dejanja, 33. sveti l»ik starih Egipčanov, «. enaka soglasnika, 42. klit; ' poziv,’ 4*. naziv,- 45. ■ pluženje, 4«. zadušljiv plin, 47. indijsko ženškd; oblačilo, «. g*rtt predel ’ • v južni Arabiji, nekdanji emirat, 5L indijski denar, ss. najmanjši delec elektrolita, 58. rečni' pritoki, «8. ženske Ime, 42. - risarska potrebščina, «5. zapor, »7. tista, kar se nakaplja od sveče, 78. južnoameriška rastlina, 71. okrajšane moške ime, 73. izraz pri Igri, 74. mutast, 75. glavna oseba ta naslov Shakespearove drame (Kralj ...), 7*. poganjek, 77. število, ki ga seštevamo z drugim, 75. hrednik v mitološkem pOdzertlju starih Grkov, 41. pojav pri koroziji železa, 52. aletropaka modifikacija kisika, 53. roparski uboj, 56. stara ploskovna ‘mera, IS. ostanek starega hrvatakega plemena pri na* v Beli Krajini, Sl. destilacij«, 33. ena od treh park Iz mitologije. 35. pripravljena hrana, 57. zatočišče, 133. kemični aimhol za. kositer, 131. eden delujočih evropskih vulkanov, 184. nočno zabavišče, 118. prijavljene! za Izpit. Ul. peto-kraka zvezda, narisana a ene samo potezo. NAVPIČNO: L strežnik v gostinstvu, 2. ena od celin, 3. ljudski zdravnik, 4. od vode obdan kes kopne . zemljo, 5. skala v morju, S. kratica za »narodna republika-, 7. pojem v geometriji, 8. Avar, S. matematični enočlenik, 18. nezakonit, nepravilen, 14. neumnosti, 18. vrtna hišica, 13. najvišje sodišče v starih Atenah, 28. kelnica, 23. de! pluga, 24. kopati v zemljo, 33. medmet, 28. del' konjske vprege, 23. naš organ vida, 38.' glavno mesto evropske državice,. SJ, znižana nota, - 32. ena od slevnišklh značilnosti samostalnika, 33. slovenski šahovski, velemojster,' 34. de! kolesa, 33. poljski sadež, 33. Iransko nomadske ljudstvo, ki živi danes na Kavkazu, 48. afriška zver Iz redu divjih mačk. 41. oče vseh očetov, 43. tenka kožica, 48. ..vladarske pokrivalo. 47. palež. ; .J."V-i <■ js Nagrade: 1. nagrada 5000 din, 2. nagrada 3000 dinarjev, 3. nagrada 2000 dih ih tri nagrade po 1000 dinarjev. Rešitve pošljite najkasneje do 31. julija na naš naslov. tudi neke vrste ribe, 43. petek, ki točo skozi Vintgar blizu Ljubljane, 38. tekmec, 83. vrsta goveda, ki ga gojijo tudi pri nas v Srbiji in Makedoniji, 54. pripovedna pesnitev, 55. različna samoglasnika, 34. vojak podkopniških enot, 57. poljski ljudski ples, imenovan po tamkajšnjem mestu, 61. visoko pogorje v Srednji Aziji, 63. oddelek rimske konjenice, 64. svetovno znano kopališče pri Benetkah, 65. samec domače živali, 67. eden vladarjev starega Rima, 68. starorimski bog ljubezni, 69. vprašalni zaimek, 72. osebni zaimek, 74. predlog, 77. zaničljiv naziv za prebivalce sosednje celine, 78. tonovski način v glasbi, 73. vranji glas, 80. spaka, $2. medmet, 34. kalorično hranivo, 35. odprtina v steni, 87. enaka soglasnika, 89. sestavni del optičnih naprav, 90. pristanišče na koncu Arabskega polotoka, 91. stran, smer, 92. okrajšano moško ime, 91. gora na Koroškem, 95. kazalni zaimek (ž. sp.), 98. del stavbe, 99. del imena naše prve filmske igfalke (ftina), 192. bodica, 163. perje pri repi ali korenju, 184. začetnici priimka In Imena umrlega dolgoletnega predsednika Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, 187. osebni zaimek, 188. začetnici velikega francoskega filozo-fa_in matematika, ustanovitelja verjetnostnega računa, 189. začetnici mesta na Primorskem, ki je zraslo po vojni. RESITET PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. sendvič, 7. pa-trole, 13. utor, 14. norec, 16. obet, 17. Manet, 19. laten, 21. ave, a, 22. avioni, 24. tender, e, 27. Anti, 28. kapa, c, 29. trakti, 31. krtača, b, 34. lat, 35. ara-ra, 37. lekar, 39. atol, 41. arija, 34. leto, 44. Komarča, 45. Ankaran. OBVESTILA BRALCEM DELAVSKA ENOTNOST Od SKUPNOSTI PTT PODJETIJ LRS v Ljubljani smo dobili pismo, v katerem nam sporočajo, da so verjetno mnogi naši naročniki v teku let menjali svoj naslov, bodisi da so se preselili ali preimenovali, bodisi da so se menjali nazivi naselij, pošt, ulic ali trgov-Številni naslovi so tudi pomanjkljivi, ker jim manjkajo nekateri podatki, na primer ulica, hišna številka, naselje, nadstropje ali podobno. Že doslej smo dobili zaradi pomanjkljivih naslovov mnogo zavrnitev časopisa in so nastale neprilike v našem naročninskem oddelku. Prav tako pa so tudi mnogi naši naročniki neupravičeno negodovali in odpovedovali list zaradi neredne dostave, češ da ga naša uprava ali pa pošta ne dostavlja, čeprav so bili sanu krivi zaradi pomanjkljivega naslova. Skupnost PTT podjetij LRS sporoča, da hod® pismonoše odslej nagrajevani po učinku in se seveda zavoljo tega ne bodo več toliko ubadali z razvozla* vanjem pomanjkljivih naslovov. Ob zaključku pisma piše tole: »Zaradi tega va* prosimo, da v svojem glasilu večkrat objavite kratek poziv naročnikom, naj vse spremembe naslova sproti sporočajo, ker bo sicer nastalo nepotrebno razbur* jan je pri njih samih, v upravi časopisa pa stroški-* .- • V zadnjih dneh poteka akcija za pridobivanje nf' vib naročnikov zaradi prizadevnosti naših marljivih aktivistov-poverjenikov zelo uspešno. Od sindikalne podružnice podjetja »SLATINA RADENCI« smo dobili te dni pismo, v katerem nam sp®' ročajo, da vračajo izpolnjeni blok za 50 novih naročnikov. Hkrati nas prosijo, da bi jim poslali še kar dva nova bloka za naročnike. Da je v kolektivu Slatina Radenci postala Delavska enotnost tako popularna, je predvsem zasluga marljivega poverjenika tovariša BRANKA HLADENA. Kar v obvestilih sporočam®-da smo mu bloke že poslali, nagrado 9.800 dinarjev pa smo danes nakazali. Z velikim veseljem bomo ® tovarišu Branku Hladenu in o kolektivu podjetja Sla* tina Radenci še pisali, ko bomo dobili sporočilo, da so pridobili spet več novih naročnikov na naš list- Že večkrat smo pisali o sindikalnih podružnicah obratov TOVARNE PLETENIN »RAŠICA«. Tokrat moramo spet omeniti enega izmed njih, in sicer OBRAT ŠENTVID PRI . STIČNI. Od 54 zaposlenih delavk je na naš list naročenih kar 40. Za razširjeno® našega lista v, tem kolektivu gre zasluga predvsem poverjenici ANICI STRIMPFELJ iz Šentvida Stični. Želimo in pričakujemo, da bodo v tem kolektivu kmalu postali vsi naročniki na Delavsko enotnos KAKOR VIDITE, SMO ZACELI Z DANAšN^ ŠTEVILKO OBJAVLJATI PRISPEVKE ZA NA® ZBORNIK »NAŠI KOLEKTIVI OB 20-LETNIC1 VSTAJE«. ZARADI KASNEJŠE VEZAVE TEGA MATERIALA V POSEBNO KNJIGO. SO NEKATERE STRANI OBRNJENE, PROSIMO VAS, DA LIST ZGANETE NA POL IN GA PREREŽETE. TL' DAJ BO VRSTNI RED STRANI TAKŠEN, KAKO* BO V KNJIGI. JV f-r- * * ~ ^ banfceria v visoke gobe. Vedela sv*, da lahko ----= - takiAs razdejanje pavzre« meteor. 85. Prišla sva d« prvih vrat v navpični, ravni pregradi. Ameta je stopil prvi skoznje. Izza njegovih pleč sem zagledal tovariše, ki so prišli za nama Iz drugih raket. Prižgali smo zatilne svetilke skafandrov in zato smo se lahko razgledali v prostoru. Ž začudenjem sem opazil, da strop, stene in tla tega prostora pokriva jeklen oklep in da je na tleh veliko steklenih batov. 67. V mračnem hodniku je vladal popoln molk, 68. Tndi ta nas je obdala samo gluha tišina. Na-v katerem so se naše stopinje Izgubljale brez slednja vrata so bila čvrsto zaprta, eden od astro-odmeva. S tal se je ob vsakem koraku dvigal gatorjev je moral poklicati mehanoavtomate, da breztežen prah in se lesketal v pramenih naših so z ostrimi zamahi razbili vrata. Zdaj je vstopil zatilnih žarometov. Iz na pol prosojnih ftblakov prvi Grbtrijan in zamrl na pragu, zastavljajoč nam dima so se kazali izmaličeni predmeti in aparati, pot Pogledal sem noter čez njegovo ramo. Snopi Sledil sem Ameti, ki je pravkar vstopil v ne- ^ naših »vetUk sp razsvetljevali veliko sobo, a kovi-kakšno razmetano in razdejano skladišče. nastimi odri In ležišči. 89. Tik ob Grotrijanovih nogah, obutih v srebrno kovino, je ležalo nekaj skrčenega. Zdrznil sem se. Bil je človek. Ležal je vznak, s podvitimi nogami, obraz mu je pokrival usnjen šlem. Bil je mrtev že več stoletij. Na nasprotni strani smo zagledali žensko z rdečimi usti in zategnjenim smehljajem. Kazala je silno bele zobe; v mrtvi, voščeni roki je držala veliko rožo. - 66. Ne dotikaj se ničesar, — je vzkliknil Od tovarišev. — Pojdite naprej, tu notri so ^ .eti rijske kulture! — Zdaj mi je postal jasen P .(,-svinčenega okrova. Vključili smo mebano mate, ki so dvignili sevalne naprave in z . n»atof letnimi žarki pokončali drobnoživke. Astr ®geie je ukazal, naj razkuži še naše skafandre-potem smo šli v notranjščino. s fl{ 70. V grlu me je stisnilo. — Kaj P®®* trijai| — sem vprašal. Nihče mi ni odgovoril. Grhe> §1* je stopil čez mrliča in se nameril prek ®0 ,e’ K® smo za njim. Žile na sencih so nam utnpj!aii i” smo srečavali mrtvece, razmetane po s0° q{o' gledali njihove obraze, neznane in jjje? trijan jih je pogledal od blizu. — Kdo so ti »-> — Zravnal se je: — To so Atlantidi. — Občinski ljudski odbor z vsemi svojimi množičnimi organizacijami Ljubljana • Moste • Polje Kolektiv Zavoda LRS za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana — Dimičeva 12 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIS LJUBLJANA KMETIJSKA ZADRUGA Z O. J. GORNJA RADGONA GEOLOŠKI ZAVOD LJUULJANA — PARMOVA 33 i SLOVENIJA ŽIVINOPROMET Podjetje za izvoz živine in živalskih proizvodov Ljubljana — Dalmatinova 1 GRADBENO PODJETJE TEHNIKA Ljubljana — Vošnjakova 8 Ob velikem prazniku čestitajo naši delovni kolektivi a■■■■■*■■■■a■■■■n■■■■■■■a■a■■■■■■■■■■■•■■a■■■■■■a■a■a■a■■■a■■■■■■aa■a■■■a■■a■■■■a■■■■■aaa■a■all■aa■■■■■■■■■■aaaaaa■a■a«la■aa■a■■■■■■■■■a■■■■a■■■■■!«•a■■■■ll■■■■■■■B«■■fl■«■B■■■■■n■ll■l■■■■■■**w^ Gostinska zbornica za okraj Koper ^■■■■■■■■■•■■■aaaaaaaaaaaaaaaaa« Tovarna karoserij Avtomontaža Ljubljana, Kamniška 25 ■BaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaBBBBaaaa« Mariborska tiskarna Maribor Elektroprojekt Ljubljana iM&stKa MJtiiahCja Ljubljana — Cesta na Rožnik 8 tovarna ŽELEZNIŠKIH VOZIL BORIS KIDRIČ MARIBOR '^v^^vxvvvvvxxv\\n\xxxvvvxxxxv':vxxnwx\xxvvxxwn\vv\vxvvvvvv-vvxv\vv\x-Wsvxxx\xv..3 j i ! jm ELEKTROSIGNAL Podjetje za izvoz in uvoz, projektiranje, montažo ter proizvodnjo elektro-opreme, naprav jakega in šibkega toka LJUBLJANA 3 Proizvodnja Antenskih skupnostnih naprav, TV pretvornikov, signalnih naprav, svetlobno-klicnih naprav za hotele, bolnice in urade, merilcev nivojev, elektroakustifinih naprav, stikalnih in komandnih plošč, naprav za avtomaeijo proizvodnjih procesov, , svetlobnih in komandnih tablojev, U razdelivcev, razdelilnih omar po naročilu, podometnih razdelivcev za stanovanjsko izgradnjo, instalacijskih zbiralnic — buss bar itd. Montaža, dobava in uvoz Električna oprema jakega in šibkega toka za potrebe industrije vseh panog, stanovanjske izgradnje, elektrifikacije, prometa, zdravstva in gostinstva. Projektiranje celotne električne opreme Jakega in šibkega toka. TOVARNA ŠPORTNEG A* O R O DIA Kolektiv tekstilne tovarne SUKNO BEGUNJE Slovenija Jugoslavija NA GORENJSKEM -ICMTIINA TOVAZMA SUKNO Z A P U 2 E Zapuže p. Begunje na Gorenjskem z obratom JURJEVIČA na Dolenjskem čestita vsem svojim poslovnim prijateljem ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda. Opekarna Ljnbečna-Bukovžlak Ljubečna, pošta Celje, p. p. 13 Proizvaja: Metalne smuči, lepljene jesenove smuči: Triglav, Sleme, Jahorina1, Bloke ■ Telovadno orodje in rekvizite za vodni šport ■ Gasilske naprave (lestve, zaščitni pasovi) Športniki: vedno novi materiali nova izvedba / moderna oblika Vsem potrošnikom priporočamo svojo bogato izbiro v ženskih in moških mikanih ter česanih tkaninah. Za opremo vaših stanovanj, avtomobilov, za šport in oddih pa zahtevajte vedno in povsod naše priznane kvalitetne volnene odeje. Izdelujemo vsfr vrste zidne opeke, specialno radialno opeko za tovarniške dimnike preko 100 metrov in vse vrste stropnih opek ter se s svojimi izdelki priporočamo cenjenim strankam. »URA« LJUBLJANA PREŠERNOV TRO 1 SPECTRUM Izdelovanje ogledal In Menega stekla LJUBLJANA, Celovška 81 Za veliki praznik in ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva čestitamo vsem našim zavarSvancem ALPSKA MODNA INDUSTRIJA RADOVLJICA Okrajni zavod zasooialnozavarovanje nudi potrošnikom in odjemalcem razen svojih standardnih volnenih pletenin, nogavic in uslužnostnega barvanja volnene preje tudi bombažno trikotažo, ki je zadnji krik moda. Elegantne ženske obleke, puloverji in moške srajce, to so novi praktični In hvaležni izdelki v naravni in modni barvi, obstojni proti pranju in svetlobi, za kar jamčijo indantren barvila. Murska Sobota Zadovoljili bodo vsakega potrošnika. Ob velikem prazniku čestitajo naši delovni kolektivi SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE TOVARNA ŽIČNIH IZDELKOV ŽIČNA CELJE RADEČE IZDELUJE: fina žična tkanina: železna: srebrna, medeninasta, filter, specialna Croisse tkanina za tesnila, specialna Rabltz tkanina za visoko kalorične peči, vse vrste žičnega pletiva, od najmanjših do največjih zank, transportne trakove, visokokvalitetna separacijska sita za rudnike, za obloge tunelov in mostov iz specialnega karo pletiva, šlarafija vložke za avtomobilsko industrijo in široko potrošnjo, pohištvene in ostale vzmeti, lesene posteljne vložke, opremo za samopostrežne trgovine, kovinsko pohištvo, transportne trakove za vse panoge Industrije. A u tocommerce KOPER, Markova cesta i Trgovina na debelo in drobno z motornimi vozili, rezervnimi deli, naftnimi derivati, pnevmatikami in lastno avtomehanično delavnico. JjuJMjcmb Wolfova 1 Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti Kupujte v naših poslovalnicah: - - Pletenine, trikotažo, rokavice pri -ROKAVTČAR«, Titova 10. Vsa oblačila za otroke, igrače pri »PIONIR«, Titova 17 Nogavice vseh vrst pri »NOGAVICAH«,, Nazorjeva 3. Modno blago za ženske in moške pri »JELKA«, Mi- INDUSTRIJSKI BIRO klošičeva 34. čestita ter se priporoča za odkup kvalitetnih izdelkov* in sicer: ® mleko v prahu * O jajca v prahu O čajno maslo po solidnih cenah Podjetje za impregniranje lesa Impregnacija Hoče KOLEKTIV OBRTNEGA PODJETJA AGROTEHNIKA SERVIS nudi kvalitetne prage za železnico in industrijo v vseh dimenzijah, ter »L« elektro in »TT« drogove LJUTOMER Za cenjena naročila se priporoča kolektiv! LJUBLJANA PARMOVA 33 TELEFONI: 30-102, 31-203, 30-610 PROJEKTIRANJE, IZGRADNJA TER UVOZ OPREME ZA INDUSTRIJO PREVZAMEMO CELOTNE INŽENIRINGE ZA INDUSTRIJO £ 'O J# 1 »TA P O« Izdelovanje oblazinjenega pohištva Ljubljana Celovška cesta 97 Zveza sindikatov Jugoslavije OBČINSKI SINDIKALNI SVET MARIBOR CENTER Zadružno podjetje »AGROOBNOVA« Ljubljana Črtomirova 4 »TERMIKA« Industrijsko in montažno podjetje za toplovodne, hladilne in akustične izolacije LJUBLJANA Poljanska 77 Telefon 31-770 Proizvaja: Mineralno vodo »TERMIT« — izolacijsko vrv — izolacijski file — izolacijske plošče — izolirane posode raznih tipov za prevoz in prenos hlajene robe Montira: Vse izolacije (toplotne, hladilne, akustične) na ladjah, zgradbah, v industriji in prometnih sredstvih BLAGOVNICA »TROMOSTOVJE« LJUBLJANA VVolfova 1 MBa»«u>aai LESNA INDuoTRIJA Podjetje »OBRTNIK« KROJAŠTVO, UNIFORME IN ČEVLJARSTVO avor PIVKA Ljubljana, Masarykova 34 Ob velikem prazniku čestitajo naši delovni kolektivi ‘■•■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Trgovsko podjetje »Grmada« Ljubljana Celovška c. 43 Ročno izdelovanje modnih čevljev »ZVEZDA« Ljubljana, Vodnikova 42 Podjetje za izdelovanje umetnega kamna in betonskih izdelkov »CEMENTAR« Ljubljana, Vodovodna 3 Obrtno gospodarsko podjetje >} CmtiičaKHa" s svojimi poslovalnicami LJUBLJANA Wolfova 10 flBBUsMMa jaaaaaaaaai MONTAŽNO PODJETJE »TOPLOVOD« Ljubljana, črtomirva 6 C O S M O S INOZEMSKA ZASTOPSTVA LJUBLJANA, Celovška 34 Telefon 23-351 Konsignacijska skladišča Servis '■■■■•■■■■■■■■■■■naaaaBaaaaBaaaaBaaaaBaaaaaaaaaaaa«i A j I 1 Obrtno podjetje »Pohištvo« Ljubljana Predjamska 32 Kolektiv _ I TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE »PIK« MARIBOR, Meljska c. 56 vsem svojim odjemalcem: NUDI: moško perilo, moško, žensko in otroško trikotažo, moške, ženske in otroške pletenine v najnovejših vzorcih. KOLEKTIVOM NUDIMO: široko izbiro vseh vrst delovnih in zaščitnih oblek. V nakup priporočamo vse naše izdelke, ki so znani po kakovostni izdelavi, kvalitetnem materialu in konkurenčnih cenah. STEKLABNE »BORIS KIDRIČ« Rogaška Slatina TOVARNA OLJA Slov. Bistrica PROIZVAJAMO: Kvalitetno bučno olje »SPECIAL«, ter zelo poznano rafinirano jedilno olje -FAVORIT«, oboje v litrskih steklenicah in sodih. Poleg teh proizvajamo ostala rafinirana jedilna olja, tehnična olja, razne vrste oljnih pogač, ki jih zlasti cenijo živinorejci, ter ostale oljne izdelke. Naša jedilna olja so okusna in zdrava, imajo prijeten vonj /in mnogo vitaminov. Jedilna olja so važna maščoba v prehrani delovnega človeka. Gospodinjam priporočamo, da v svoji trgovini zahtevajo naša priznana jedilna olja v originalnih litrskih steklenicah. Za kvaliteto naših izdelkov jamči izkušenost delovnega kolektiva, ter tudi novi obrati z. modernimi napravami tovarne. J Podjetje za projektiranje v Ljubljani Slovenija projekt Ljubljana, Cankarjeva l/V A-Av^%r>^vvv\^VVVVVVN^/VVVV\A/VVAA/'^^^A/^1AA^A^ ŽELEZARNA JESENICE JESENICE NA GORENJSKEM AA/^/V^Ay^AA-Ay^A/^AAAy^/^A✓V^Ay^A/^AyV^/V^/^/^/'yV•V^A/^✓^/'y^^✓^/VVV^> Hladilnica Koper Dekani Obrtna zadruga parketarjev »Ljubljana ulica Moše Pijade 35 Fina keramika Dekor Ljubljana Pod hribom 76 Trgovsko podjetje Šentvid 20, Ljubljana A/VV\/\/V\rN/\* Kovinsko podjetje Unitas Ljubljana Celovška 224 Kolektiv Tovarne dežnikov in pletenin / Lendava Splošno mizarstvo Dravlje Ljubljana Vodnikova 287 Ob velikem prazniku čestitajo naši delovni kolektivi ./*vvvv^✓^✓\/^»r>AAy\/\Ay^y^y\/^yv^✓^/^/vvvvv^✓vvv^✓v^>^^yv^/\/^✓\✓v^/v\/\rv^/\/vv^ . Kolektiv Vinogradniškega gospodarstva Jeruzalem — Ormož Kolesar Ljubljana Titova 23 Kolektiv Ormoške opekarne Ormož \Ayvw“w*y\/\A* ELEKTRA Ljubljana Černetova 26 rs/N/v\rvN^w\/v Trgovsko podjetje na drobno in debelo Železnina Škofja Loka /SAwi^/\/\A/\A/V Obrtno podjetje GALVANA Vižmarje 70 Ljubljana %/\^yVVW MESNINA ŠKOFJA LOKA /V%r*rvVVVVWVV'^VVVVVN/V\/VVA/VVVV/V Obrtno podjetje KAROSERIST Maribor Trgovsko podjetje MODA Ljubljana, Wolfova 1 \/\rv^/V\rVS/\A/VN/VVN/\A/VS/N/\rs^V%/V\ZV%ZVr^ Trgovsko podjetje SOČA — KOPER Koper Geodetski zavod v Ljubljani — Saranovičeva 12 Ljubljana, Tržaška 49 ^y^^^^^/\/»yvy^/\y\/V^v^y\^^^AAAAA^AAAAAAAAA/VAA/SAA/W/VAAAA/V'AA/SAA/'A/'AAAAAA^AAAA/NAAAAAAAAAAAAOAAAAAAAA^AAA/VNAAAAAAAAA/WSAA/NA/VWWWV^^AAA/SAAAAAAAAA/NAAAAAAAAA/W^A/vyN/NA^'^VVv^' '“s?;***?*?™*' Trgovsko podjetje Grosistično trgovsko in uvozno podjetje Lo/rirumfimJpjjjz Ljubljana — Trubarjeva 1 Tkanina Ljubljana — Trubarjeva 1 Gozdno gospodarstvo Maribor To je proizvod »GORENJKA« • Lesce pri Bledu Kolektiv Gornj er adgo nskega opekarniškega podjetja Gornja Radgona Šport oprema Ljubljana, Vižmarje 1 Črevarna Ljubljana — Poljanska c. 95 Kolektiv Obrtno kovinsko Kmetijske zadruge podjetje Ormož Škofja Loka Modno čevljarstvo ROŽNIK Rožna dolina cesta V/2 Ljubljana Ob velikem prazniku čestitajo naši delovni kolektivi 1 INDUSTRIJA METALNIH POL IZDELKOV IMPOL Slovenska Bistrica •............................ TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO G A L I S LJUBLJANA, VODNIKOVA 17 OBČINSKI, LJUDSKI ODBOR IN OBČINSKI KOMITE ZKJ OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI ODBOR ZROP ŽALEC Elektrarna Vuhred Vuhred Radlje ob Dravi Splošni projektivni biro Ljubljana — Kidričeva 1/ffl SINDIKALNA PODRUŽNICA ŽELEZARNA RAVNE Ravne na Koroškem Zdravilišče Slatina Radenci Slatina Radenci TEKSTILNA INDUSTRIJA . TISKANINA — INTEX KRANJ Telefonska centrala 28-81 TEKSTILINDUS Nudimo Tam svoje priznane izdelke: bombažne in stanične tkanine v vseh modnih barvah in odtenkih. Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot kvalitetne po izdelavi in trajnosti. Naročila izvršujemo točno in solidno. KLJUČAVNIČARSTVO K RANJ KOROŠKA CESTA 17 Priporočamo usluge, remont tekstilnih strojev, kiju-, čavničarske izdelke, valovite rolete za izložbena okna in garaže, mlekarske tehtnice, štedilnike in strugarske usluge Kolektiv hotela Jelovica Bled Trgovsko podjetje Izbira Rogaška Slatina Etol Tovarna esenc in eteričnih olj Celje TRGOVSKO PODJETJE KU RIVO — KRANJ se priporoča za cenjena naročila in nabavo kuriva ter gradbenega materiala KMETIJSKO PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA ŽALEC OBRAT AGROSERVIS ŠEMPETER £ Tel. 21 brz.: Šempeter ob Savinji IZVRŠUJE: popravila vseh vrst motornih vozil, traktorjev itd. po ugodnih cenah. Popravlja vse vrste vbrizgalnlh tlačilk za Diesel motorje, obnavlja izrabljene Sobe na specialnem stroju »Merlin«. Struži in brusi vse vrste motornih valjev. IZDELUJE: polnoavtomatska dvigala za hmeljske sušilnic« nosilnosti Q = od 150 — 500 kg. IZDELUJE vrste orodij in Stanc ter čelne zobnike do 300 mm. Opravlja servisno službo na terena. IZDELUJE serijsko po lastnem patentu umetna butanske koklje, drobilce grud — Grudnike Nj-l ter toplozračne ogrevače Q - 380.000 Kea “l/h za hmeljske suSllnice in v druge namene. Za cenjena naročila se priporoča kolektiv. Komunalni servis Kranj čestita k prazniku vstaje in za občinski praznik 1. avgust SVIT KAMNIK Polirna in brusna sredstva, varilni praški, lepila, izolacijski elektromaterial, impregnacija tekstila in papirja, elektroporcelan, tehnična in dekorativna keramika TOVARNA MESNIH IZDELKOV MARIBOR, KOŠAKI nudi prvovrstne mesne izdelke v vseh vrstah in odlični kvaliteti. TRGOVSKO PODJETJE Agraria — Kranj čestita za obletnico vstaje in občinski praznik prvega avgusta vsem delovnim ljudem Slovenije GOSTINSKO PODJETJE HOTEL SOČA Rogaška Slatina Obiščite nas in zadovoljni boste Cenjene odjemalce in poslovne prijatelje obveščamo* da smo dosedanji naslov podjetja Tovarna »OVEN-« Kranj spremenili v »Exoterffi« kemična tovarna Kranj Gostilna Mantova Vrhnika se priporoča za cenjeni obisk SfakiaKSiva Kranj Svet Svobod in prosvetnih društev Kranj Tapetništvo Kranj čestita za 22. j ulij in občinski praznik 1. avgust Ob velikem prazniku čestitajo naši delovni kolektivi Tovarna čipk in vezenin Bled se priporoča za cenjena naročila KRANJSKE OPEKARNE KRANJ Izdelujemo vse vrste polne, votle in stropne opeke ter betonske elemente. Vse informacije o dobavi dobe stranke na Upravi, Sejmišče 4. Trgovsko podjetje Moda, Kranj čestita tudi za občinski praznik 1. avgust in se priporoča svojim odjemalcem. Trgovsko podjetje Elita, Kranj čestita vsem odjemalcem tudi za občinski praznik 1. avgust. Avtopromet Kranj Kranj — Savska c. 28 Vsem lastnikom osebnih avtomobilov znamke »Fiat Zastava« sporočamo, da vršimo vse servisne preglede teh vozil. Za cenjena naročila se priporoča kolektiv podjetja LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE l LIP — BLED Vsem potrošnikom električne energije čestita kolektiv Elektrarne Fala Fala Izdelki: žagani les resonančni — avionski les vezane plošče za gradbeništvo vezani les ladijski pod opaži vseh vrst stropne in stenske obloge lemelirana gladka vrsta smreke — jelke panel plošče sredice lesna volna lesne vrvi lesna moka lesna embalaža vseh vrst strešne konstrukcije Elektro — Kranj Kranj Za praznik vstaje slovenskega ljudstva čestita svojim pacientom, obiskovalcem in vsem delovnim ljudem kolektiv dravilišča Obrtno komunalna zbornica Dobrna pri Celju za okraj Celje : NASI KOLEKTIVI OB DVAJSETLETNICI VSTAJE Letos praznujemo 20-letnico začetka velike revolucije našita narodov, ki ni pomembna samo za nas, ampak za ves svet V okupirani Jugoslaviji se je razplamtel ogenj, ki je zanetil val upora zoper fašizem po vsem svetu. Ro se ob velikem praznovanju spominjamo herojskih zmag in nadčloveških žrtev v narodnoosvobodilni borbi, hkrati pa pregledujemo izredne uspehe socialistične izgradnje po vojni, se je Delavska enotnost odločila izdati poseben zbornik — zbirko reportaž — o življenju in delu posameznih gospodarskih organizacij, krajev in ustanov. V tem zborniku bomo prikazali nastanek posameznih podjetij, politično dogajanje v kolektivu, desetletno obdobje delavskega samoupravljanja, raven razvoja danes in pričakovanja, ki jih nameravajo uresničiti v prihodnje. Pisali bomo o vsem, kar je za posamezen kolektiv značilno, za naše delovne ljudi pa zanimivo. Spočetka smo hoteli vse prispevke objaviti v slavnostni številki za dan vstaje našega naroda. Ker pa je prispevkov toliko in ker želimo, da bi se v zbornik vključila tudi tista podjetja, ki se še niso, smo se odločili, da bomo tokrat izdali le šest časopisnih \ strani zbornika, v vsaki prihodnji številki pa bomo izdali po štiri strani. Razen tega menimo, da je koristneje, če postopoma objavljamo obsežen material našega zbornika. Vsak naš bralec bo lahka pozorneje prebral prispevke. Sestavke, ki jih zdaj objavljamo in ki jih bomo še v prihodnje objavljali v časopisu, bomo kasneje ponatisnili in vezali v posebno knjigo z okusno vezavo. AN SE SPREMINJA ASTE Delavstvo se je v Piranu prvič organiziralo že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Tedaj je bilo namreč ustanovljeno »Piransko društvo socialne pomoči«. Ze ime, zlasti pa še pravila tega društva povedo, da je šlo bolj za samopomoč delavstva kot pa za pravo borbo proti buržoaziji. Pravo delavsko organizacijo — socialistično — je dobil Piran pod vplivom Trsta. Leta 1901 je bil v Piranu prvi štrajk italijanskih* čeških in slovenskih steklarjev tovarne »Furian — Salvetti«. Uspeh te stavke je spodbudil delavce, da so že leto kasneje organizirali v Piranu socialistično stranko. Propad piranske steklarne leta 1908 je občutno ohromil delavsko gibanje. Kljub temu pa je socialistična stranka še dalje rasla. Ustanovili so klub za študij socialnih ved in klub socialistične mladine. Vse obdobje od prve svetovne vojne je potekalo v nenehni borbi z buržoazijo, avstrijskimi žandarji in italijanskimi iredentisti. Po prvi svetovni vojni so socialisti v Piranu ugotovili, da so njihove vrste zelo redke. Kljub temu pa so začeli z organiziranim delom. Zlasti dobro je bila organizirana proslava prvega maja 1920. Občuten razcep v delavskih vrstah pa je povzročila ustanovitev Komunistične partije Italije. Po kongresu Komunistične partije Italije v Livornu leta 1921 so tudi v Piranu organizirali konferenco vseh socialistov in naprednjakov, na kateri so zahtevali opredelitev za komunistično ali socialistično stranko. To opredeljevanje je povzročilo, do so nastale kar tri skupine: desni socialisti, levi socialisti in komunisti. Ko so fašistične kali začele poganjati tudi v piranski občini, je postal boj delavstva še trši. Vse do leta 1926, ko je morala Komu- nistična partija preiti v ilegalo, so bili stalni pretepi, demonstracije in akcije zoper fašiste. Po prehodu v ilegalo je partijska organizacija že težko delovala. Njeni člani so bili stalno v zaporih ali pod policijskim nadzorstvom, mnogo pa jih je bilo tudi deportirani^. Prav zaradi težkega položaja Komunistične partije tudi v obdobju Narodnoosvobodilne borbe ni prišlo do večjega organiziranega odpora. V zadnjih dveh letih vojne je bil sicer v Piranu nekakšen odbor za nacionalno osvoboditev, ki pa ni dosegel pomembnejših uspehov. Stagnirono gospodarstvo Slovensko Primorje, določneje, tako imenovana cona B, je imelo po vojni prav poseben položaj in razvoj. Tako v političnem in družbenem kakor tudi v gospodarskem pogledu. Socialističen razvoj Jugoslavije je to območje drugače vpijalo. Posebnosti so določali čisto mednarodni in politični odnosi. Zaradi neurejenih razmer naša družba na tem območju do leta 1954 ni vlagala večjih sredstev v razširitev proizvodnje in uslužnostnih objektov oziroma gospodarstva sploh. Osnovno obeležje predvojnega gospodarstva v občini Piran je izredno stagniranje proizvajalnih sil. Slabo razvita industrija in zaostalo kmetijstvo sta bili značilnosti gospodarstva občine. Ker je bilo to območje sestavni del italijanskega državnega ozemlja, je njegovo gospodarstvo slutilo samo kot dopolnilo italijanskim kapitalističnim družbam, ki so v tej občini vlagale svoj kapital le v tiste panoge ki so dajale v najkrajšem času največje dobičke. Zato ni nič| čudnega, če se je to območje le enostransko razvijalo in so se v večji meri izkoriščali predvsem samo pogoji za turizem in eksploatacijo premoga. Takšen enostranski gospodarski razvoj se je odražal tudi v strukturi prebivalstva, saj je bilo leta 1936 izmed 12i310 prebivalcev kar 59,7 "/o vzdrževanih oseb. V industriji je bilo zaposlenih le 5,8 % vsega prebivalstva. Nekoliko je bil večji delež aktivnega prebivalstva v gostinstvu in turizmu. Posledice slabe strukture prebivalstva je bila nizka proizvodnja in majhen delež industrije v ustvarjanju narodnega dohodka. Tak razvoj, kot ga je napravilo gospodarstvo v občini med obema vojnama, ni mogel vplivati na povečanje realnih dohodkov prebivalstva oziroma na življenjsko raven. Težave so vzpodbujale V letu, ko je bilo območje dokončno priključeno Jugoslaviji — 1954. leta — so nastale velike spremembe ne samo v političnem, temveč tudi v gospodarskem pogledu. Prav tako kot v ostali Jugoslaviji, so tudi v tem območju že leta 1954 začeli uvajati komunalni sistem. Toda tu je bil položaj takrat zelo težak. Iz občine je odšlo 70 "/o prebivalstva. Med temi so bili zlast kvalificirani delavci, zelo malo pa je bilo kmetov. V trgovini, obrti in gostinstvu v tem času ni bilo ne kvalificiranih delavcev ne vodilnega kadra. Pravijo, da tedaj ni bilo niti enega čevljarja v Piranu. Težave pa niso bile samo v preseljevanju. Danes se nam zdi skoraj neverjetno, kako zaostala je bila takrat komunalna ureditev Pirana. Tedaj je imelo v piranski občini le 37 °/o hiš stranišča in vodo (upoštevane so tudi kapnice), samo pet hiš pa je imelo kopalnice. O kanalizaciji tedaj sploh ne moremo govoriti. Tudi električna napeljava je bila že do kraja izrabljena. Po letu 1956 so morali v Piranu postaviti tri nove transformatorske postaje in obnoviti skoraj vse električno omrežje. Leta 1955 je Piran imel le 2000 prebivalcev, danes pa jih ima 6000. Zelo velike težave so bile tudi v posameznih gospodarskih organizacijah. Morali so povrniti dolgove, ki so nastali s takšnim ali drugačnim gospodarjenjem v preteklih letih. Tako je bilo treba nadoknaditi izgube trgovskega podjetja »Prerad«, podjetja »Piranska plinarna«, podjetja »Ribič« itd. Podjetja so razen težkega gospodarskega položaja občutila tudi stalen pritisk priseljencev, ki so si želeli vsaj malo bolj" udobno življenje. Prav zato so morala dati podjetja več sto milijonov za adaptacijo starih piranskih stanovanj, v zadnjem času pa tudi za gradnjo novih. Med vsemi so največ prispevala podjetja »Splošna plovba Piran«, Piranske soljne in Rudnik Sečovlje. Toda te težave so spodbujale ljudi, ki so bili voljni še tako garati, samo da se doseže napredek. Nagli razvoj Z novim kadrom in z ljudmi, ki so ostali na tem območju, se je gospodarstvo piranske občine kmalu dvignilo. Ce danes gledamo rezultate, lahko rečemo, da so bili uspehi izredni. Za ilustracijo nekaj podrobnosti. Od leta 1956 se je v piranski občini število radijskih naročnikov povečalo za 80 “/o, število te- sl6 levizijskih aparatov za ^ „ zmogljivost kino dvoran se J® ^ večala za 149 %>, zmogljivos av-spanzerjev za 50 %, število ^ nikov za 100 °/o itd. pi Leta 1956 je bil drUffrrH' produkt piranske občine lijard dinarjev, lani pa je bl kakor 11 milijard dinarje^- „ večji napredek je bil dosez^j vrednosti osnovnih sredstev. štirimi leti so osnovna sre ^lipicanskih občin znašala 9 jard, zdaj pa znašajo že 111 Veb- • JfS* Podjetje Splošna plovba ^ ža prav gotovo najznačiln®^^ gel gospodarski razvoj Pirairt)el> občine. V tem podjetju so ^ pred štirimi leti le eno ladjo> ^ pa imajo že ladjevje s skuP^ up nažo okoli 140.000 brt. Pers tivni plan podjetja pa 0beta> da bodo kmalu imeli že ve® 200.000 brt. Posebno je rasla tudi ladl Jir niča, ki je ob priključitvi Jugoslaviji izdelovala le mani ^ šene barke. Zdaj izdeluj®J večje kovinske ladje z3. tlid* Razen tega pa popravljal0 velike čezoceanske ladje, Kljub številnim objek*sti in subjektivnim težavam, s ^ t!jdi v za.dnjem času lepo razV1J0dPoS> podjetje »Jadranka«. Pn jim obeta še lepši razvoj- s® Z razvojem gospodar^ ^df je v občini seveda Pove^nC|ni ■» produktivnost in z njo nam ^55 J hodek na prebivalca. ^'et"phjvatf.i bil narodni dohodek na Vv je 0 le 227.000 dinarjev, lanl,Pn j® K, okoli 320.000 dinarjev < vali 0 5 ♦/o več, kakor so pri0® pia®1*,. petletnem perspektivnem Prav tako je naraščal ^bi^-beni bruto proizvod na P ggo ab ca. Leta 1956 je znašal 59|e o^f0 narjev, lani pa je bl‘ j b^jj 800.000 dinarjev. Dru^ pa if.^n proizvod na zaposlenega ^ piimji leta 1956 le nekaj Yeč„ 770.000 dinarjev, lani pa že 2, • narjev. ■ J o Zanimivi so tudi poda^ v jT lovni sili. Leta 1954 je ^340 b spodarstvu zaposlenih 1® jarji di, dve leti kasneje 26 sida0 ., že približno 3500. Plač"? 5l6 ^ znašal pred štirimi 1® j tf lijonov dinarjev letos P-eV. jardo, 52 milijonov din Mariborski okraj nekdaj iv danes zaostalo opremo, v neprimernih prostorih itd. Razmere so se v nekaterih podjetjih izboljšale šele v zadnjih dveh letih z madjšimi rekonstrukcijami. Najmočnejši industrijski panogi v okraju sta kovinska in tekstilna, ki imata že staro tradi-Splošen gospodarski napredek v “£0- Z investicijami v povojnih le-okraju prikazuje podatek o narod- *,h pa sta f ze!° razvi1! ba™sta in nem dohodku na 1 prebivalca, ki je č1rna meta urgl,a' .®tev, u zaPc> znašal leta 1954 144.000 dinarjev, leta s<:mh Je naj večje podjetje v okraju 1960 pa 269.000 dinarjev ali 68 »/o več. »Mariborska tekstilna tovarna«, kjer je zaposlenih okrog 3700 ljudi. Gle- Specifičnosti v razvoju “ jSJftS t™™ TvAmSi' posameznih panog Industrija je najmočnejša gospo- Razmeroma slabo so razvite indu- darska panoga v okraju tako po strijske stroke, ki imajo domačo S krepitvijo delavskega samo- narodnem dohodku kot po številu surovinsko bazo, t. j. lesna in živil- upravljanja in na temelju novih na- zaposlenih. V industriji je zaposle- ska industrija ter industrija gradbe- činov nagrajevanja se je v zadnjih nih 56 °/o od vseh ljudi, ki delajo v nega materiala, letih delovna storilnost zelo pove- socialističnem sektorju gospodar- Kmetijstvo ima v okraju zelo Narodni dohodek 'se je povečal čala. Povečani porast delovne sto- stva. Obseg industrijske proizvod- ugodne pogoje za razvoj, zlasti če od leta 1954 do leta 1960 za več kot rilnosti v okraju je letno znašal v nje je porasel od leta 1954 (za prejš- jih primerjamo v okviru LRS. hj’ ael(>rtla J.“’ T.” 90 »/o. Napredovale so vse gospodar- 2adnjih 4 letih 7 »/o ,t. j. toliko kot nja leta ni podatkov) do leta 1960 Na rodovitno kmetijsko površino v ‘ delom, S stanmi zmogljivost- ske vendar z različno nagli- Je bil° predvideno v zadnjem per- za 80 »/o. Kljub tako uspešnemu raz- odpade nad 153.000 ha zemlje ali Omp .Pa so se povečale P° co Iz preišnie preglednice je lepo 5P€ktlvnem načrtu' Hkratl z ,nara- voiu s.e seveda borijo industrijska skoraj 48»/, skupne površine okra- ,0vam~ P16®!! je treba predvsem ' p , J P g ■! . p ščanjem storilnosti so se vecah tudi podjetja v mariborskem okraju z ja. Upoštevati pa je treba, da odpa- - 00 - ' razviden dominanten položaj mdu- osebni dohodki zaposlenih in se je vrsto težav, saj imajo mimo razme- de-v 1 prebivalca (v FLRJ 0,40 ha), ^ tern fre<^ svetovno vojno in v e nove gospodarske poli------------- 'vcl - °c'alistični Jugoslaviji je do- Obrt ^ok^f.^hprslri okraj v ------------------------ ^ j t ’ Se je ustanovilo več pod-(jgj e industrije, ki so obrato nia s starimi zmncrliivnst. Promet 0,9 U Trgovina 2,8 4,9 Gostinstvo 0,7 1,1 Obrt 3,8 4,9 Komunala 0,9 1,4 Skupaj gospodarstvo 100 100 strukturi prebivalstva: v letu 1953 je bilo 41 o/o kmečkega prebivalstva, v letu 1961 pa samo 34,5 “/o. Satu avt°mobilov v Mariboru, razv!Qcn uommanten potozaj mou- osebni dohodki zaposlenih in se je vrsto težav, saj imajo mimo razme- de -v okraju le 0,17 ha orne zemlje glinice in aluminija »Boris stnje v okraiu> razvidno pa je tudi, potrošnja na enega prebivalca v roma modernih in velikih podjetij na 1 prebivalca (v FLRJ 0,40 ha) V Kidričevem Železarno na da se ie položai industrije v struk- zadnjih štirih letih povečala za 48»/o. precej srednjih in malih podjetij z kar narekuje, da mora biti kmetij N itHP°djetje »Metalna« v Ma- ^gospodarstva med letom 1954 trt W Zaradi ugodnih prirod-r/ leti?Jev se je zgradila v povoj-%Vi ‘ h tudi vrsta elektrarn na in 1960 relativno nekoliko poslabšal v korist drugih manj razvitih panog. Druga najvažnejša panoga S. med Mariborom in Dravogra- °.kraiu je kmetijstvo ki pa ni dm živela v povojnem obdobju večjega razmaha zaradi tega, ker je bil pre- za- sebni lasti. Krepitvi socialističnega sektorja kmetijstva se je posvetila "V *—“•"° 'r. ?“• 3 let entu in investicije iz prejš- nih ie bilo veS investicij in s terh se ortl°gočile znaten porast ie Povečala proizvodnja na družbe-bK stori? doh°dka in znaten po- nih kmetijskih gospodarstvih v 4 ^1q površin v Nok° »Paziti " Su po letu 1956 t. j. v > njega perspektivnega St0v? - gospodarski razvoj V povojnem razdobju gospodar- %7e*nih Posti dela. Istočasno se je lotih 23 okrog 80 »/o. je bil v stva je bila tudi značilna krepitev sektorja gospodar- bf.*' Panogah, saj en “t letih po osvoboditvi socialističnega is tPdir transki, kajti težišče je stva, ki je na primer razviden iz S indija; Stru aPremembe naslednja preglednica: s in'“strija. Strukturo gospodar- naslednjih podatkov: V letu 1954 je r^prernembe v tej strukturi odpadlo na socialistični sektor go- GOSPODARSTVA spodarstva 87 0/o družbenega bruto proizvoda, leta 1960 pa že 91 «/o- V zasebnem sektorju je danes v glav- N, %Oga 4 NARODNI DOHODEK nem še kmetijska in del obrtniške ri proizvodnje, vendar je bil odhod elež narodnega dohodka prebivalstva iz kmetijstva v nekme-Po panogah v »/o ti j ske panoge t. j. iz zasebnega v »a sitv° tVo tvo 1954 1960 socialistični sektor v vseh povojnih 69,3 67,9 letih izredno močan in se še nada- 17,9 13,0 ljuje. Napredek industrije in razvoj 0,8 1,8 drugih nekmetijskih panog je po- 2$ 3,7 vzročil močne spremembe v socialni ska proizvodnja zelo intenzivna. Odlični so tudi pogoji za razvoj živinoreje, za gojenje kakovostne vinske trte in sadja, zlasti jabolk. V zadnjih letih so posvečali največ pozornosti razvoju živinoreje, zlasti v socialističnem sektorju. Tako so povečali na družbenih posestvih stalež goveje živine od 4800 glav v letu 1957 na 9025 glav v letu 1960, stalež prašičev pa od 784 na 1476. Zelo važna gospodarska panoga je tudi gozdarstvo, saj je gozdnih zemljišč v okraju 48 »/o od celotne površine. Zaloga lesa v gozdovih znaša več kot 29 milijonov m3, letno pa se poseka že pol milijona m3 lesa. Gozdno gospodarjenje se je v zadnjih letih precej izboljšalo. V zadnjih 4 letih so zgradili okrog 160 km gozdnih cest. • V razvoju prometa so zabeležili večji napredek šele po letu 1956. V 4 letih se je povečalo število avtobusov za 46 vozil, število kamionov pri podjetjih javnega cestnega prometa pa za 50 vozil. V Mariboru so zgradili v tem času veliko garažo za 60 vozil. V železniškem prometu ni bilo pomembnejših sprememb, vendar je treba omeniti novo moderno kolodvorsko poslopje v Mariboru. V povojnih letih se je moderniziralo tudi cestno omrežje in imajo zdaj 250 km asfaltiranih cest. Tudi v razvoju trgovine, gostinstva in obrti so dosegli večji napredek šele v zadnjih letih. Poleg povečanja maloprodajne trgovske mreže je pridobil Maribor tudi nekaj novih skladišč. Gostinsko-turistična dejavnost je mnogo pridobila z novo vzpenjačo na Pohorje in z nekaterimi novimi gostinskimi objekti, predvsem na Pohorju. V kratkem pa bodo začeli graditi velik hotel v Mariboru. V zadnjih štirih letih so vložili znatno več v negospodarske dejavnosti L j. v zdravstvo, v šolstvo, v gradnjo stanovanj itd. V obdobju 1954—1956 je bilo na primer v socialističnem sektorju zgrajenih povprečno 26.900 m2 stanovanjskih površin letno, v obdobju 1957—1960 pa, že 43.500 m2. Z investicijami za prosvetno dejavnost so se v štirih letih povečale površine učilnic za 4300 m2. V letih 1959 in 1960 je bilo ustanovljenih v Mariboru več višjih šol. Tudi število zdravstvenih zavodov, zlasti pa število zdravstvenih postaj po okraju se je zelo povečalo. Zdravstveni zavodi pa so dobili v zadnjih letih precej moderne opreme. Za koroški predel je pomembna tudi gradnja nove bolnišnice v Slovenj Gradcu. Na nebu zaščitnih znakov naše industrije že dolgo vrsto let svetijo »-tri zlate zvezde na modrem polju«, zaščitni znak ene naših naj starejših in do nedavna edine tovarne, ki proizvaja umetne bruse. Poleg treh zvezd se danes v zaščitni znak vpleta še ime njenega ustanovitelja, kemika Swatyja, ki je leta 1879 ustanovil majhno delavnico za izdelovanje specialnih ostrilnih kamnov. Po preselitvi iz kraja ustanovitve — Wahringa pri Dunaju — v Maribor v takrat še štajersko deželo avstro-ogrske monarhije, kar se je zgodilo v letu 1886, se je delo na proizvodnji ostrilnih kamnov nadaljevalo. Zob časa je vzel ustanovitelja, kriza v medvojnih letih je spravila na boben njegovo naslednico in podjetje sta kupila dva predstavnika mariborskih petičnejših Nemcev. Medtem se je pričela proizvodnja podjetja širiti, predvsem v pogledu asortimenta. Čeprav v manjši meri, se je vendar že predvojna Jugoslavija po malem začela industrializirati in industrija je potrebovala industrijske bruse — brusne plošče. Seveda je bila to za podjetje skoraj popolnoma drugačna proizvodnja, kot je je bilo doslej vajeno, in ni čudno, da je v začetku šlo marsikaj narobe. Stara Jugoslavija pa v industriji ni poznala milosti, bil se je oster konkurenčni boj, podprt s korupcijo in še drugimi nelojalnimi posegi. Naslednico ustanovitelja Swatyja je to gospo- darsko uničilo, nova lastnika pa sta morala uporabiti vse komercialne in druge sposobnosti, da. sta podjetje rešila. Podjetje je ostalo, ostalo je tudi ime in podjetje si je s svojimi prvotnimi izdelki priborilo svetovni sloves, saj je izvažalo v 19 evropskih in prekomorskih držav. Ker predstvaljajo proizvodi tovarne do neke mere vendarle strateške izdelke in ker smo imeli pred vojno nekaj oboroževalne industrije, ki se ni mogla vezati izključno na tuje dobavitelje, je bivšima lastnikoma le uspelo navezati nekoliko važnejših domačih odjemalcev iz vrst vojno-teh-ničnih zavodov. Kvaliteta izdelkov je bila na zadovoljivi višini, podjetje pa se je smatralo kot domače (beri: jugoslovansko), kar je tudi nekaj veljalo. V zaostali Jugoslaviji 1 malo napredka Od leta 1934, ko je podjetje pričelo proizvajati umetne bruse za industrijo in ko je letna proizvodnja bila 43 ton, se je proizvodnja stalno povečevala in dosegla v poslednjem letu pred drugo svetovno morijo že 168 ton. Čeprav je bilo to delo rok naših ljudi, je šel dobiček v žepe sovražnikov slovenskega- naroda. Cilj lastnikov podjetaj ni bil toliko, zaposliti naše ljudi in .ustreči naši industriji, kolikor dobiti iz podjetja čimveč za lastne blagajne. Zato se v tem času tudi SWAT¥ - širjenje podjetja in njegova modernizacija nista izvajala načrtno. Krpalo se je, prizidavalo in nabavljalo stare stroje za čim-manjše stroške, in ko sta osvobodilna vojska in nova Jugoslavija pometli s sovražniki naših narodov, nam je ostala dokaj žalostna zapuščina, ki je še pred zoro osvoboditve doživela bombni napad. Kar je bilo dobrega, je pred begom bivši lastnik odpeljal s seboj, našemu narodu pa je ostalo — delo in žuljave roke. To, kar smo ob osvoboditvi podedovali, ni bilo nič in vendar je bilo mnogo. Podjetje ni predstavljalo ničesar, bilo je žastarelo, brez strojev, z nekaj stiskalnicami in nekaj deloma že dotrajanimi keramičnimi pečmi. Dosti pa so pomenili ljudje, preprosti delovni ljudje, saj so mnogi od njih že od svoje rane mladosti delali v podjetju in so vedeli, kako je treba delati. Na njih in na nekaterih novih je ležala vsa teža dela obnove podjetja in uvedbe proizvodnje. Treba je bilo pospraviti ruševine, osposobiti stroje in zbrati vse surovine, ki so še ostale iz vojnih dni. Treba je bilo začeti proizvajati za po trebe porajajoče se naše nove industrije. Vendar dve leti po osvoboditvi niso imeli od kod kaj vzeti. Podjetje je potrebovalo surovine, ki jih doma ni bilo dobiti in šele po dveh letih — leta 1947 — jim je uspelo dobiti prvo po-' šiljko surovin iz uvoza in potem vsako leto nekaj, vendar nikoli dovolj. Priprave za rekonstrukcijo Vsa leta po vojni so> želeli modernizirati podjetje, razširiti in povečati proizvodnjo, kajti pritisk trga in kupcev je z vsakim letom rasel. Morali so kupce odganjati in v najboljšem primeru so jim lahko dali le del tega, kar so potrebovali. Medtem je v naši državi prišlo do velikih sprememb. Nekdanje administrativno upravljanje, centralistično upravljanje preko direkcij in drugih upravnih organov je v naši državi zamenjalo delavsko upravljanje. Tisti, ki delajo in proizvajajo, naj tudi upravljajo, je bilo geslo, ki se je tudi v Tovarni umetnih brusov uresničilo v avgustu leta 1950. S tem, da so dobili v roke upravljanje pa so dobili tudi dolžnosti in odgovornost, ne samo odgovornost zase in za svoje ljudi, temveč tudi odgovornost pred socialistično skupnostjo, ki jim je prepustila tovarno v- upravljanje. Kolektiv, ki si je že v dobi administrativnega upravljanja priboril največja priznanja — dve prehodni zastavi v trajno last in več bolj postajali pretesni. Število veča* ’ .j, , - - st0*1 pa se je povečevala nost. Iz priloženega gra 1 violi m iraK0 je podjetje uspevalo in ^liK0 z vsakim letom upravičil°^^al9 zaupanje, ki ga je vanj P drugih pohval in priznanj — je kaj kmalu dokazal, da zna dobro slenih se je prav tako gospodariti. Kljub mnogim zasebnim potrebam in. željam je bila vsem prikaza se prav lepo pred očmi skupna težnja: dvigniti podjetje na evropsko raven. To se pravi modernizirati ga, nabaviti stroje, nove naprave in vzgojiti kader. Iz skromnih sredstev, ki so se nabirala v prvih letih delavskega upravljanja, so že v letu 1952 kupili šest novih strojev. Že pred tem pa so v svojih delavnicah sami modernizirali povzročili, da jim deset zastarelih strojev. Kmalu nato (leta 1953) so z lastnimi sredstvi postavili novo halo nad starimi pečmi, da so tudi pogoje, da so naša skupnost. Sredstva so ustvarili 5 Gospodarski uspehi so m ni ^l0tva ^ več moledovati za srea s° povečanje tovarne. Si'e pridobili nujno potrebne delovne delavskem svetu in mea ^ prostore. Proizvodnja je namreč vom zmenili, kako bodo nenehno rasla, zato so prostori stva najkoristneje upom — ••• mm* tm v -v - m A I DOBRIMI PERSPEKTIVAMI Tri zlate zvezde na modrem polju - znak za kvalitetne izdelke prve tovarne umetnih brusov lepSIh proslav, saj so takrat v prisotnosti visokih političnih in gospodarskih predstavnikov svečano pustili v obratovanje novo električno tunelsko peč, peč, ki jim je letno obetala novih 600 ton tarifnih postavk in delijo dohodek po individualnem prizadevanju in po doseženih gospodarskih uspehih v celoti. Dohodki posameznika so se povečali z njegovim prizadevanjem in večanjem dohodka podjetja Razumljivo je, da sta se s tem močno povečali storilnost in kvaliteta proizvodov. Vsaka kvalitetna pomanjkljivost povzroči, da se delo ne plača Toda takih primerov, zaradi pri- .l!aine potrebe in interese so za kasneje in na prvo Postavili obnovo in razširi-Podjetja. Pripravljali so na-Poslovali vsa potrebna zbirali ponudbe za stroje in naprave. Izdelali so investicijski program za rekonstrukcijo podjetja v etapah in dokler niso bili vsi upravno-teh-nični in tehnični problemi urejeni, dokler ni bil dan dokončen I2VODNJA skETS raraa fhihmi tsZ3&BB mhb 19^ 1945 1948 1950 19S5 1955 1958 19S9 196« a.18 -45 SL5Z 517 429 S&7 7A2 957 <25£ pristanek, so nabrali dovolj lastnih sredstev, za pričetek rekonstrukcije. Leta 1956 so začeli izdelovati investicijski program in leta 1959 je bila zasajena prva lopata na razširjenem tovarniškem zemljišču. S tem so se sicer glavne skrbi šele začele, toda vse je bilo malo v primerjavi z zavestjo, da so uspeli, da so začeli in da bodo zaupajoč vase delo tudi dokončali. Vendar to ni bilo edino, kar so v tem obdobju delali in naredili. Cisto vzporedno in poleg vsega so v tem času v skrbi za delovnega ' človeka zgradili nove moderne sanitarne naprave, _ure-dili pročelje tovarne z novo ograjo in glavnim vhodom, uredili tovarniški laboratorij in pisarne ter modernizirali vozni park. Gradbena dela v prvi etapi rekonstrukcije niso napredovala tako, kakor so želeli. Pomanjkanje — zdaj cementa, zdaj betonskega železa, pa stekla in opeke — je zavlačevalo dela. Tudi finančnih -sredstev je primanjkovalo, posebno spričo stalnega po-materiala in storitev. Komaj so uspeli do začetka leta 1960 urediti streho nad novo halo, kjer naj bi bil najvažnejši objekt rekonstrukcije: nova, najmodernejša predoma peč za žganje umetnih brusov. Ta peč naj bi več kot podvojila proizvodnjo umetnih brusov v keramični vezi, po katerih je povpraševanje dvakrat preraslo njihove zmogljivosti. Vendar kolektivu, ki je že tolikokrat dokazal, da je dorasel vsakršni situaciji, tudi to ni moglo zavreti napredka. S prizadevnostjo vseh je bila nova hala pravočasno pod streho, pravočasno zasteklena in obzidana in ko so na vseh koncih še delali zidarji in gradbeniki, se je v hali že pričela montaža nove peči. Vsak dan je bil dragocen, saj je vsak pridobljeni dan lahko prinesel milijon do milijon in pol dinarjev bruto proizvodnje. Vzporedno s temi deli se je polagal nov električni kabel za visoko napetost in zidala nova transformatorska postaja. Moj, ki se ga vsi spominjajo Prvomajska proslava leta 1960 je bila za ves kolektiv ena naj- bruto proizvodnje In približno toliko milijonov vrednosti. Ta uspeh je deloma zasenčil vse ostale uspehe in z njimi zvezane napore. Gradbena dela še zdaleč niso bili končana, ob novi peči in ob novi hali se je kar naprej gradilo. Potrebni so bili še drugi prostori: nova mesta za stroje in naprave, nova mesta za ljudi. Zgradili so lepo svetlo proizvodno dvorano, najmodernejše sanitarne naprave, novo skladišče in odpremni oddelek ter prostore in naprave za obrat družbene prehrane. Pri vsem delu pa niso pozabili na človeka. Ne samo, da so ustvarili boljše delovne pogoje in da so uredili sanitarne naprave ter obrat družbene prehrane, tudi plačilo, vsakemu po njegovem uspehu, so zagotovili. Nimajo več zadevnosti vseh, skoraj ni več. Tak sistem delitve dohodka sam opravi selekcijo med ljudmi. Onemogoča tiste, ki so nekoč živeli na račun drugih, zato pa boga-teje nagrajuje tiste, ki so od nekdaj marljivo delali Ne moremo reči, da bi s tem že izčrpali program njihovega dela. V rekonstrukciji so končali šele prvo etapo, pa tudi v proizvodnji še niso rekli poslednje besede. Za povečanjem proizvodnje pride razširitev asortimenta in še izboljševanje kvalitete. Vedno pa imajo pred očmi industrializacijo domovine in zato drže korak z napredkom naše industrije. Nove zahteve pa bo pred njih postavil tudi izvoz, za katerega so ustvarili s povečanjem proizvodnje že prve pogoje. Pred 41. leti, ko je bila na Dravi zgrajena hidrocentrala Fala, je bila ustanovljena na Teznem »Splošna stavbna družba«, predhodnik današnje »Metalne«. Švicarska firma, ki je še pred prvo svetovno vojno začela graditi elekfamo Fala, je opremila delavnico, v kateri so izdelovali železnokonstrukcijske dele za elektrarno. Ko je bila elekrarna zgrajena, je ostalo’ mnogo gradbenega materiala in dobro opremljena delavnica, kar je švicarska firma prodala novoustanovljeni »Splošni stavbeni družbi«, katere lastniki so bili ino-zemci in pa domačini nemškega porekla. Ti so zgradili na Teznem delavniško poslopje in v nove prostore prenesli strojno opremo s Fale. Novo podjetje je obsegalo takrat železnokonstrukcijski oddelek, oddelek za gradbena in podtalna dela ter žagarski obrat na Fali. V podjetju je bilo zaposlenih 160 delavcev in 26 uslužbencev, od teh je bila večina vodilno osebje nemškega porekla. Štiri leta pozneje so v podjet-jp osnovali še oddelek za izdelavo vijakov in zakovic. Leta 1926 pa je zgrajena že tovanra vijakov in zakovic, opremljena s stiskalnicami, avtomati in ostalimi stroji. Obseg proizvodnje je rasel iz leta v leto, vzporedno z njim pa tudi število delavcev. Leta 1929 se je proizvodnja dvignila na 2400 ton konstrukcij; v primerjavi z letom 1926 se je proizvodnja skoraj podvojila. Razvoji delavskega gibanja Kmalu so postajala naročila redkejša, kajti vso državo je zajela gospodarska kriza. Slabe mezde in še slabši pogoji dela so bili vzrok, da so delavci že leta 1924 stavkali in si tako priborili dvajsetodstotno zvišanje mezd. Da bi se postavili po robu vodstvu podjetja, so delavci ponovno stavkali dve leti kasneje. Do stavke je prišlo zato, ker je vodstvo odpustilo nekaj sindikalnih funkcionarjev, katere je po zmagi in uspešni stavki enotndga delavstva podjetja moralo sprejeti nazaj. Vse do leta 1930 je bilo delavsko gibanje v podjetju zelo živahno in razgibano, predvsem po zaslugi strokovnih komisij uar prednih sindikatov URSS. Nekaj let pred drugo svetovno vojno so se v podjetju skušali uveljaviti po vzoru fašističnih organizacij ustanovljeni sindikati JUGORAS, ki jih je vlada ustanovila z namenom, da bi razbili enotnost delavskega gibanja v vsej državi. S pogodbo, ki je bila leta 1938 sklenjena z lastniki tovarne, so bili delavcem zagotovljeni osemurni delavnik, plačan letni dopust ter še nekatere druge ugodnosti. Tujci na vodilnih mestih so si močno prizadevali, da bi delavce v celoti ponemčili in jih podredili svojemu vplivu. Zavedne slovenske delavce so zapostavljali zaradi slovenskega jezika; imena zavednih Slovencev so bila na odpustnih listinah vedno prva. V predvojnem gospodarstvu so se često pojavljale krize in takrat so se predvsem zavedni ljudje morali bati za svoj kruh. Nekaj besede med vodilnimi ljudmi pa sta tisti čas vendarle imela dva zavedna strokovnjaka, ing. Milavec in ing. Milosavljevič, ki sta podpirala razvoj domačih delavcev. Z uveljavljanjem domačih strokovnjakov se je izboljšal tudi položaj slovenskih delavcev. Po osemnajstih- letih obstoja se je število delavcev in nameščencev v tovarni podvojilo. Osemnajst let dela in izkušenj je dalo vrsto odličnih strokovnja- ENAINŠTIRIDESETIET1VA kov, delavcev in mojstrov. Proizvodni program se je močno razširil. Ko so se s prehodom na državno eksploatacijo pričele povezovati železniške proge in ceste, je tovarna pričela izdelovati številne cestne in železniške mostove. Tako je nastalo 1000 ton železniških mostov na progi Raška—Kosovska Mitroviča, dva težka železniška mostova na progi Kraljevo—Raška, železniški mostovi na progah Lepenica— Kragujevac, Rogatec—Krapina, Pločnik—Kuršumljija, Lužani— Novska ter številni drugi cestni in železniški mostovi po vsej državi. V desetih letih po ustanovitvi je tovarna gradila tudi že mostove v inozemstvu. S šestimi težkimi železniškimi mostovi za Grčijo si je tovarna pridobila sloves tudi izven naših meja. Doma in po svetu je postala znana tovarna tudi po proizvodnji vijakov in zakovic; vijačne izdelke je tovarna izvažala v številne evropske države, v dežele Bližnjega vzhoda, na Malto, v Grčijo in v Egipt. Val odpora med okupacijo Takoj ob okupaciji je bila tovarna priključena Kruppovemu koncernu in program »Splošne« se je prilagodil povsem vojnim potrebam. Tovarna je začela izdelovati mostove, pontone, ten-derje za lokomotive, specialne cevi in drugo. Nemci so povečali in modernizirali strojni park ter konstrukcijsko delavnico z namenom, da bi povečali proizvodnjo. Toda odpor proti okupatorju je v vrstah zavednih delavcev rasel, razmah narodnoosvobodilne borbe pa je vzpodbujal k vse pogostejšemu upiranju okupatorju. Teror nad delavstvom je izzval sabotaže, čeprav se je okupator posluževal vedno surovej-ših ukrepov, da bi odpor delavcev zatrl. V tovarni so Nemci uveljavili naglo sodišče, s čigar pomočjo so pošiljali delavce na prisilno delo. Toda kljub prizadevanju, da bi zajezil val odpora in narodnoosvobodilnega gibanja, okupator ni imel uspeha. Proizvodnja ja začela upadati, kajti delavci so odhajali v partizane v zmeraj večjem številu. Za sodelovanje delavstva z Osvobodilno fronto in za razširjanje narodnoosvobodilnega gibanja so imeli v tovarni največ zaslug tovariši Franc Kamenik, Jakob Verhovčak, Bogdan Knaflič, Ernest Napast, Ludvik Skrbič, Martin Konšak, Ernest Lopič, Jernej B roli h, Radovan Rešnjak, Maks Braučič, Ivan Meznarič in številni drugi zavedni Slovenci, ki so skrbeli za odhod ljudi v partizane in za zbiranje materialne pomoči. Mnogi med njimi so v tej neenaki borbi z okupatorjem, ki je zahtevala ogromno požrtvovalnosti in skoraj nečloveških naporov, žrtvovali svoja življenja, številne ljudji pa so Nemci internirali ali izselili. Viktor Kager, Ciril Cence, Ernest Napast, Martin Konšak, Peter Rupert in Pristovnik so postali žrtve zločinskega okupatorja, a med tistimi, ki so bili izseljeni, naj omenimo samo Radovana Rešnjaka, inž. Milivoja Raiča, Ivana Celofigo in Ivana Rožmana. Obnova in izgradnja po osvoboditvi Skoraj pred koncem vojne je okupator na umiku odpeljal mnogo strojev in orodja in je bila tovarna ob osvoboditvi domala opustošena. Za številnimi bombnimi napadi — na tovarno je padlo več kot trideset bomb — so ostale ruševine. Z množičnim prostovoljnim delom pod vodstvom partijske in sindikalne organizacije se je kolektiv z vso vnemo in požrtvovalnostjo že prve dni po osvoboditvi lotil obnavljanja tovarne, hkrati pa je popravljal in gradil nove mostove in druge porušene objekte po vsej domovini. S številnimi udarniki, racionalizatorji in novatorji na čelu je kolektiv premagoval vse napore in težave prvih povojnih let — to je bila prav tako neizprosna borba preti nasprotniku, ki se je imenc A aostalost. to je bil drugi del uste vojne, ri se je končala leta . .. Ob a dežele se je priče- ; si-pra; t najosnovnejših sredstev in so morale prav tako kot v zač® ^ borbe proti okupatorju nado«1 stiti gole roke. Dvajset let kasneje :caj3 Cas, ki je minil, je kot P' mozaik žrtev in zmag, nesebic-ga in požrtvovalnega dela, vedi in vere v prihodnost "^va, je podoba iz življenja kolekp ^ Od osvoboditve pa doslej ^ • dosegli tolikšne uspehe, »Metalna« zdaj ena n^jVL;ti' specialnih tovarn težke i11^ ^ cijske opreme pri nas. ^ skorajda ni reke, čez katero b st ne vil v predrznem loku 'rZf »Metalne« in ni električnih .j, trak kjer bi ne bilo ogr° zapornic, žerjavov in druge .g dromehanske opreme, ki j° ,^D izdelala ta tovarna. V nib pristaniščih in ladjedelnicah je številni žerjavi in druge prave; najdete jih povsod, ustvarjajo ti ljudje; na p1" gruščih, v rudnikih, tovarnah ib -xV god jih je na stotine. štev»n ^ delki, ki jih nikoli poprej izdelovali doma, zdaj pa jih ^ luje tovarna sama ali Pa X prh" lovanju z drugimi podjetji- p izvodni program je obšire ^ iz leta v leto postaja vse jj. specializiran; nekoč povsern ^ vidualno proizvodnjo PP^gnj9 izpodriva serijska novih izdelkov. Delovni teV2 se s svojimi strokovnjaki f jjti vse bolj zamotanih nalog. gVoja obvlada iz leta v leto vec. ^ priznane izdelke tovarna 0tr širom po svetu. Na desetih® v jektov je zgradila »Metal daljni Indiji, Pakistanu, *\eii!d Etiopiji, Z AR, v Južni Ah1 in drugod. 41 le! Metalne ^ Lani je praznoval štiridesetletnico ustanovi tv a j* našnje tovarne, ki je nasi|r po neznatne delavnice. V le*aj v vojni je bila tovarna sko „' pa imajo še več gradenj. V obrat^ menzi se poslužuje toplega obmv 900 ljudi. Za letni oddih itnaj.*8 Vrsarju camp s 50 ležišči in tai.V imajo skupno s campom v por . 80 ležišč. Tudi ob Limbuškem zali na Dravskem jezeru imajo pQčit1V? ški dom, v Logarski dolini gr^ planinski dom, v Umagu pa počitniški dom. ^ Kljub naglemu razvoju tehnik za »Elektrokovino« ni bojazni dak ne bili kos nalogam tudi v priho? nje. Vzgojili so. si sposobne Ijndj samoupravi in strokovnjake, kibod* uspešno vodili podjetje od naloT do naloge. S predvideno izgradnjo tovarn bo delovni kolektiv znatno okrepi gospodarsko moč komune, a z mk. navijanjem specializiranih stranski!, obratov pa bo mnogo prispeval z, enakomernejši dvig življenjske rav. KRANJ SPREMINJA SVOJO PODORO •radni3 leta gorenjska metro-tako naglo spreminja zuna-1,0 3 lice, da bo kmalu izgubila tn0 obliko naselbine ob so-gave in Kokre. Sledovi sta-^ Kranja izginjajo drug za naglo pa rastejo novi, deli mesta. IDO prv® industrializacije je v niu prišlo v času predapril-jugoslavije. Vendar takratna užbena ureditev in trhlost go- ^riarskega sistema nista našli Sge poti, kot da so tuji podjet-tekstilne stroke prestavljali ^ -p obrate k nam, se okoristili ^Jrinsko zaščito in ceneno de-t cz siio. Kranj je takrat postal 1 a0 naj več j e središče tekstilne industrije v Sloveniji. S to industrializacijo je takrat začel rasti delavski razred, ki je vplival na spremembo strukture prebivalstva v neposredni okolici mesta. Sicer še mladi delavski razred je trkal tudi na vrata starega malomeščanskega Kranja in zahteval svoje pravice. Komunistična partija je leta 1936 organizirala med proletariatom veliko stavko tekstilnih delavcev. V tej stavki je proletariat dozorel, zato ni naključje, da so se Kranjčani 1.1941, takoj po izbruhu druge svetovne vojne, v tako velikem številu pridružili boju proti okupatorju. V mestu so bili kmalu organizirani odbori Osvobodilne fronte. Za ustvaritev nove, socialistične Jugoslavije je padlo veliko Kranjčanov. Po zlomu okupatorskih šil je bilo mesto Kranj 10. maja 1945 osvobojeno. Že' 15. avgusta istega leta so bile volitve v Mestni ljudski odbor. Tako so Kranjčani dobili nove politično-upravne organe. Sledile so revolucionarne spremembe družbene in gospodarske ureditve. Delavci niso prevzeli v svoje roke le oblasti, temveč so pričeli upravljati tudi s proizvodnjo. V tej dobi smo pričeli ustanavljati najpomembnejše organe delavskega razreda — delavske svete. In prav prvi delavski svet je bil leta 1950 usta- novljen v Kranju, v tovarni »•Sava«. Uspešen razvoj delavskega samoupravljanja v proizvodnji oziroma gospodarstvu in čedalje širše uveljavljanje različnih oblik družbenega upravljanja javnih ustanov sta nujno zahtevala tudi pomembnejšo spremembo v organizaciji in vsebini dela organov lokalne samouprave. Rodila se je zamisel o komuni, kot osnovni družbeno-ekonomski skupnosti prebivalstva in osnovni upravno-teritorialni enoti. 2e III. kongres Zveze komunistov Slovenije je postavil njeno uresničevanje za eno poglavitnih nalog Zveze komunistov Slovenije. Vsekakor ni naključje, da je prav mestu Kranju pripadla pomembna vloga pri uveljavljanju komunalnega sistema Območje Kranja je bilo namreč že takrat eno najrazvitejših območij v državi, zaradi česar so se v njem vsi ekonom-Sko-družbeni problemi posebno hitro pokazali in terjali rešitve. Vedno hitrejši razvoj mesta in njegova življenjska povezanost z okolico, kjer biva več kot tretjina v mestu zaposlenega delavstva, sta zahtevala upravno združitev mesta in okolice v teritorialno skupnost. Prišlo je do tega, da je Zvezna komisija za uveljavitev komunalne ureditve priredila statuta občin in okraja Kranj kot tipska statuta za vse občine in okraje v Jugoslaviji. Novi komunalni sistem je bil uveljavljen v drugi polovici 1955. leta in predstavlja za kranjsko občino obdobje še hitrejšega razvoja. Današnji položaj občine se namreč ne more primerjati z nekdanjim položajem malih občin. Potrebe so sicer vedno večje od možnosti, vendar prav za kranjsko občino lahko trdimo, da je dobila zadnja leta izredne materialne možnosti za uresničevanje svojih nalog. Eden izmed bistvenih izvorov materialnih sredstev komune in hkrati eden izmed bistvenih elementov povezanosti komune z delovnimi kolektivi je vsekakor neposredno finančno sodelovanje občine z gospodarskimi organizacijami in odvisnost občinskih sredstev od smotrnosti gospodarjenja oziroma proizvodnosti dela. Kranj je po osvoboditvi naredil v svojem gospodarskem razvoju tak napredek, da ga z vso pravico uvrščamo med ekonomsko najrazvitejše komune v državi. Gospodarske uspehe in moč občine nam najbolj nazorno kaže povečanje ustvarjenega narodnega dohodka, ki je znašal 1. 1956 15.927,163.000 dinarjev, leta 1959 že 19.435,623.000 din, za letos pa. je predvidenih že 26.065,448.000 dinarjev. Večino narodnega dohodka v občini ustvarja družbeni gospodarski sektor, ki je udeležen pri njegovi skupni ustvaritvi z nad 92 °/o, v njegovem okviru pa industrija, ki ustvarja letno povprečno okoli 80 do 85 %> skupnega narodnega dohodka občine Kranj. Najmočnejši ustvarjalci narodnega dohodka so tekstilna, elektro in gumarska industrija. V prihodnje namerava kranjska občina usmeriti gospodarski razvoj predvsem v izpopolnjevanje naslednjih nalog: zagotoviti nadaljnjo rast obsega proizvodnje, v industriji posvetiti posebno pozornost uvajanju novih tehnoloških postopkov, specializirati proizvodnjo in razvijati kooperacijo med sorodnimi podjetji, Razvijali bodo predvsem obstoječo visoko rentabilno proizvodnjo^ s čimer se bo še hitreje okrepila materialna baza komune. V kmetijstvu bo občina zagotovila družbenim posestvom možnost nadaljnjega razvoja. V skladu s potrebami prebivalstva bo razvijala materialne pogoje za razvoj obrti, trgovine, gostinstva in podobnih dejavnosti, predvsem z ekonomskimi cenami uslug. Za razvoj standarda bo znatna sredstva vlagala v izgradnjo stanovanj, komunalno dejavnost, zdravstvo in šolstvo. Letos je kranjska občina zašla v težak finančni položaj. Mesto je eno samo gradbišče. Graditi so začeli porodnišnico, most čez Kokro, stadion, zimsko kopališče, šolo na Planini, pekarno in urejati park pred Delavskim domom. V gradnji pa je še cela vrsta manjših objektov. Vsi ti objekti so za prebivalce kranjske komune tako pomembni, da ne morejo odlašati z njihovo gradnjo. Kaže, da bo tudi tokrat neposredno finančno sodelovanje občine z gospodarskimi organizacijami rešilo nastalo situacijo. Sicer pa bodo nekaj teh pomembnih objektov izročili svojemu namenu že letos, 1. avgusta, ko bodo prebivalci kranjske komune praznovali dvojni praznik — dvajsetletnico vstaje in praznik občine Kranj. u MAJHEN KOLEKTIV VELIKI USPEHI Kranjski vodovod včeraj in danes Le malokatero majhno podjetje se lahko ponaša s takimi uspehi, kot kranjski Vodovod. Ko se je 1. januarja 1956. leta odcepil kot samostojno podjetje od Komunale, je razpolagal z zelo skromnimi prostori in z majhnimi osnovnimi sredstvi. Člani kolektiva, ki jih je - bilo takrat le 28, pa so kmalu spoznali, da je v samostojnem kolektivu vse drugače kot prej, ko so bili v skupi nosti treh podjetij. Se bolj so to začutili, ko so maja meseca istega leta izvolili prvi delavski svet, saj so takrat prvič postali resnični gospodarji podjetja. Z veliko voljo do dela se je kolektiv lotil obnove kranjskega vodovodnega omrežja, ki je zahtevalo te-„ meljita in kar najhitrejša popravila. Uspehi tega prizadevanja so se kmalu pokazali. Vrednost osnovnih sredstev, ki je znašala v prvem letu 420 milijonov dinarjev, je lani narasla na 780 milijonov. Plan proizvodnje je kolektiv vsako leto presegal. Potrebe na terenu so bile namreč tolikšne, da so člani kolektiva delali tudi vse popoldneve. Prebivalci so prišli na pomoč s prostovoljnim delom, ker so bili prav tako močno zainteresirani, da čimprej pridejo do zdrave pitne vode. Tako je kolektiv lanski plan vrednosti proizvodnje, ki je znašal 95 milijonov dinarjev, presegel k^r za 185 %>, saj je vrednost proizvodnje narasla na 176 milijonov dinarjev. Zgradili so vodovod v Struževem, v Potočah nad Preddvorom, na Gorenji Savi, začeli pa so tudi z gradnjo vodovoda Kovor—Naklo. Lani so se morali za gradbena dela še posluževati uslug, ki jim jih je nudil Komunalni servis. Letos pa so osnovali lastno gradbeno grupo. S 1. januarjem so uvedli v podjetju ekonomske enote, ki imajo svoj obračun. Sestavili so tudi že komisijo, ki bo pripravila vse potrebno za volitve v delavske svete ekonomskih enot. Že v začetku prihodnjega leta bodo ekonomske enote začele samostojno upravljati tudi z osnovnimi sredstvi. Na letošnji plan, ki so ga povečali na 186 milijonov dinarjev gledajo z optimizmom, ker so prepričani, da ga bodo dosegli. Prav gotovo sodi med velike uspehe kolektiva tudi ta, da jim je uspelo zgraditi nove prostore za strojno delavnico in preizku-ševalnico ter popravljalnico vodomerov, ki so jih morali doslej pošiljati v popravilo v Ljubljano ali Zagreb. Mislili so, da bo v tej stavbi lahko tudi livarna; ker pa lokacija zaradi neposredne bližine mesta ne ustreza, bodo morali1 livarno v prihodnjih letih zgraditi drugje. Omenjeno poslopje je podjetje zgradilo z lastnimi sredstvi in v lastni režiji. Lepa je zunanjost stavbe pa tudi delavnice so svetle in zračne, — take, kot bi si jih želelo vsako podjetje. / Da bi nekatere težje delovne procese mehanizirali, so pred kratkim kupili ekshavator za izkop in zasip jarkov in za dviganje večjih bremen. Stroj nadomešča mnogo delavcev, kar je posebno pomembno za to podjetje, ki ne .more vzdrževati večjega števila sezonskih delavcev. Stroj je že v poskusnem obratovanju in izkoplje dnevno 60 do 100 metrov jarkov, pač glede na teren. Za popravljalnico vodomerov je podjetje kupilo stružnico. Da pa bi zmogli v redu opravljati servisno službo v oddaljenejših vaseh so kupili dostavni avto. Vodovodno omrežje, ki ga nadzoruje podjetje, se širi na obsežnem področju 170 kilometrov, zato je bil nakup avtomobila nujno potreben. Skrb za standard Podjetje ne skrbi le za povečanje proizvodnje in storilnosti, pač pa v veliki meri tudi za standard zaposlenih, za higien-sko-tehnično zaščito ter za strokovno, družbeno in politično izobraževanje. V podjetju so skoraj v celoti uredili stanovanjski problem. Lani se je vselilo v nova stanovanja 5 članov kolektiva, štirim pa so dali posojilo za gradnjo hiš. Zelo dobro so uredili tudi vprašanje regresov za malice in dopuste. Vsak član kolektiva dobi dnevno za topli obrok 70 dinarjev iz skupne blagajne, 30 dinarjev pa prispeva sam. Ker pa vsi člani kolektiva zaradi terenskega dela nimajo možnosti, da bi dobivali topel obrok, izplača podjetje takim delavcem razliko v denarju. Sindikalna podružnica razpolaga z milijonom dinarjev sredstev za dopuste, izlete in proslave. Vsi člani kolektiva imajo možnost. da gredo na letovanje v Počitniški dom republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Poreč, kjer je dnevna oskrba 1000 din. Podjetje regresira članom kolektiva in otrokom nad 10 let za 12 dni po 700 dinarjev dnevno, za mlajše otroke in žene članov kolektiva, ki niso zaposlene, pa 500 dinarjev dnevno. Sindikat je letos že organiziral izlet v bolnico Franjo, v jeseni pa bodo napravili še dva kolektivna izleta na Pohorje in v Elektrarno Medvode Podjetje si na vse načine prizadeva, da si pridobi zadostno število vajencev. To jim uspe predvsem tako, da vsestransko skrbijo za njihov razvoj. Letos bodo dva tehnika ’ poslali na specializacijo v inozemstvo. Lani so poslali več članov kolektiva na varilni tečaj, ki ga je organizirala Ljudska tehnika. Več delavcev je napravilo tudi šoferski izpit. Podjetje pošilja svoje ljudi redno na seminarje za družbeno upravljanje, ki jih prireja občinski sindikalni svet Prizadevajo si: povsod zdrava pitna voda Velike naloge si je kolektiv postavil tudi za prihodnost. 2e lani začeto gradnjo vodovoda Kovor—Naklo bodo letos Ijevali, nadaljevali bodo vodo za gostišče na Smarjetni dalje zasavski vodovod na > ^ nem bregu Save, nadaljevali k!-do dela na odseku od Valtm^ do Prebačevega in na odcepu^6 savskega vodovoda za Zbilje načrtu imajo tudi napeljavo ^ dovoda za Agrokombinat v šah in Smledniku. Kupili kv?" nekatere potrebne stroje, vsem kompresor. V bližnji prihodnjosti bodn novi lokaciji gradili livarno bo za kolektiv velikega ponifJ'1 ker na Gorenjskem druge liva’ ni in bo tako podjetje onrsvlialo tiiHi ^0 opravljalo usluge tudi za dtk podjetja. Prizadevajo si, da nekaterih vaseh združili — 1 v vodovode, nad katerimi nihče ne vrši kontrole, nihče ^ jih tudi ne vzdržuje. Velika ^ nevarnost, da bi v teh vaseh prišlo do množičnih obolenj bi bila voda okužena; zato je’J* razumljiv odnos nekaterih IntM nih činiteljev, ki se upirajo t ■ združitvi. lel Ni interes kolektiva v tem. a si zagotovi nova sredstva, ka^ vsi ti vodovodi so potrebni rT pravil. Interes kolektiva je — P0" gotoviti tudi v teh krajih ljudet zdravo, pitno vodo. ^ LIBOJSKI KERAMIKI VETERANI NAŠE INDESTRIJE no vsoto tudi društvo »Svoboda*'. Ureditev prehrane za samske delavce in delavke ter za tiste družine, kjer sta zaposlena pha prvih zarodkov organiziranega Zaradi velikega ugleda na do- roditelja, je bila do nedavnega magistrali proti jugu, med delavskega gibanja pred 30 in več mačem tržišču in zanimanja tu- rakova rana kolektiva skozi vsa redg°riem Savinjskih Alp, leži leti. O tem je ob neki priložnosti jega trga za izdelke te tovarne, povojna leta. Kot povsod, je bilo P‘snjeno industrijsko naselje U- K. K., ki dela že 34 let v tovarni, si kolektiv že vsa leta prizadeva tudi pri Keramični industriji Li- i tamlmi tnHi noi- dejal takole: še bolj izboljšati delovne pogoje boje najbolj pereče vprašanje »Zaradi izkoriščanja tujih pa in s tem povečati obseg in koli- sredstev. Šele s pomočjo združe- tudi domačih kapitalistov, so pri- čino proizvodnje, zlasti pa zbolj- nih sredstev občine in razumeva- jjedaleč od Petrovč, ob savinj- sn?e7 Od tamkaj izhaja tudi naj-t rejša keramična industrija v < a rž a vi. V »Nemškem dolu-« državi. V »Nemškem dolu- Drieta 1816 zgradili prvi objekt čeli naši delavci spoznavati, da šati kakovost. Š tem ciljem so do- njem sosednjega kolektiva — ^•ainične tovarne, zdajšnjo pa se jim godi krivica. Delavstvo v slej obnovili nekatera tovarniška rudnika Liboje, oz. Zabukovi- ^ postavili v 70 letih minulega naši tovarni je bilo skozi vsa leta poslopja, zgradili nove oblikoval- ca, so dolgoletno željo uresničili 12.5% ■ ■ - ■'. ■ .V— ' a-: i958 100%> HODE 1959 132.% -1 96o 141% ' ik,: .... V.v i > •.. »V*»Itak' Ji.- - «£.. Ser T "'■A - V:,-’, ■■■*::j;** OSEBNI DOHODEK NA ZAPOSLENEGA i 9 59 | 153% 133% .. ■........ ' v ’ ■ ^'V: *•- , ■1958 1oo7a 1959 T14% 4960 12o% dobršen del življenja Libojske češke gline pa gospodinjsko ke- jejo prav dejstvu, da jim ne mo- izkušnje za kolektiv. Vzniklo je reč po vojni še niso dosegli. Navzlic omenjenim in še Soline. Menjavali so se lastniki, ramiko. Brž ko so pošle zaloge rejo nuditi primernih stanovanj, celo vprašanje še nadaljnjega Mimo uspehov doslej pa ima mnogim drugim uspehom pa v Lto SO se majali temelji tovar- inozemskih surovin, so pričeli z Dalje so iz nekdanjega mladin- obstoja tovarne, saj so bili neka- podjetje široke možnosti, da bo kolektivu menijo, da bi lahko do- L le-ta pa je vzdržala. Se več, raziskovalnimi deli ter jeli skega doma uredili otroški vrtec, teri glede njenega obstoja veliki njegov razvoj v prihodnje še hi- segli še dokaj več Namreč delje- Jo rastla je, kajti v tovarni so eksploatirati keramične gline na ki nudi oskrbo približno 50 otro- pesimisti. Le starejšim delavcem, trejši. Taka je tudi želja složne- na mnenja in razprave o primer- jelali vestni in na delo svojih domačih tleh. Po letu 1951 pa so kom, kateri bi bili sicer v času, ki so z zaupanjem in požrtvoval- ga kolektiva, saj hoče v nekaj nosti lokacije zdajšnje tovarne ponosni ljudje. Zavoljo izko- dobivali glino iz Hude jame in ko so njihovi starši na delu, pre- nostjo vložili maksimalne napore, letih zgraditi v Libojski dolini — ali naj bi obnovili staro ali pa nščanja kapitalistov, zaničevanja Arandjelovca. puščeni pomanjkljivi negi. velja danes zahvala, da so spre- tovarno, ki bo dostojen reprezen- zgradili novo v Petrovčah — so L odpuščanja delavcev ima to- Dolgoletne izkušnje in potre- Ker predstavlja tovarna do- menili proizvodno poUtiko ter tant skoraj 150-letne tradicije li- zakrivila da tovarno že takoj po parna tudi pestro zgodovino de- be trga so omogočile znatno ši- bršen del komune ali obratno, odstranili tehnološke napake, ki bojske keramike. vojni niso obnovili in razširili. 1avskega gibanja pred vojno in ritev proizvodnje in to po koli- so tudi za kulturno in prosvetno so povzročale slabo proizvodnjo. Za nadaljnje znižanje proiz- No, vseeno so v šestnajstih letih' ♦Amkaišnfih Hudi med vm- čini in izbiri. Znatno so povečali delo v Libojah precej prispevali. Ni vsako zlo za zlo bi dejali vodnih stroškov nameravajo me- po vojni napravili več kot v 130 'Z ge dandanes delajo v tovarni tudi število zaposlenih. V tovar- Tako so opremili kino dvorano, danes, kajti trud in zaupanje sta hanizirati tudi vse oblikovalnice letih obstoja tovarne pred drugo ljudje, ki se že dobro spominjajo ni dela zdaj že okrog 450 ljudi, vsako leto pa podpirajo z določe- hita dobro popiačAna, Ta kr. ka-ia s tr-krv^mi mehaničnimi p-a- svetovno vojna - -- . m IZ POLZELE DOHODEK Na prostoru zdajšnje tovarne nogavic v Polzeli je bilo najprej lesno podjetje, ki je proizvajalo predvsem razna merila. 2e tala-at je često menjalo lastnike, dokler ni v letih 1925—1627 lastnik Rei-ser ustanovil podjetje za izdelavo nogavic. Le za silo je uredil prostore, kamor je postavil stare stroje, ki so jih bili v drugih podjetjih že izločili iz obratovanja. Tako je v predvojnih letih okoli 250 zaposlenih (število delavcev je nihalo) izdelovalo pretežno bombažne nogavice in le manjše količine boljših ženskih nogavic. Z nekaj novimi stroji, ki so jih postavili v podjetje pred drugo svetovno vojno, je proizvodnja životarila vse do leta 1944, ko je obstala, kajti delavci so odšli v partizane. Sele po osvoboditvi so starejši delavci spet začeli s proizvodnjo, pri čemer pa jim je pomanjkanje surovin, raznih uten-zilij in drugega, povzročalo nemalo težav Proizvajali so predvsem navadne nogavice, kakršne je zahtevalo takratno tržišče oziroma težnja prvih povojnih let po kritju osnovnih potreb. Ves trud kolektiva je bil torej usmerjen v zagotovitev planskih obveznosti. Leto 1950 — prelomnica Pri normalizaciji v gospodarstvu od leta 1950 dalje, ko je prevzel upravljanje tovarne v spremin]a]o sebe in svoj kraj svoje roke kolektiv, se je v proizvodnem pogledu, pa tudi v družbenem, v podjetju marsikaj spremenilo. Takrat so dobili prve količine sintetičnih prej, ki so prinesle večjemu delu zaposlenih povsem nove proizvodne naloge, medtem ko so se organi samoupravljanja do leta 1954 lotevali še drobnih oziroma manj pomembnih vprašanj. Ob ugodnejših materialnih pogojih, zlasti po letu 1956 (ko so zamenjali že nekaj izrabljenih strojev) so začeli s sistematičnimi pripravami za postopno zamenjavo zastarelega strojnega parka ter urejati tehnološki postopek nasploh. Leta 1958 so dobili prvo večjo količino osnovno-proizva-jalnih strojev v vrednosti 72 milijonov dinarjev, s čimer so izboljšali kakovost in povečali proizvodnjo ženskih finih in moških vzorčastih nogavic. Tako ima zdaj podjetje skoraj eno četrtino osnovno-proizvajalnih strojev zamenjanih, kar se odraža v nenehnem porastu količinske proizvodnje, zlasti pa asortimenta. Že leta 1950 so izdelali več kakor 2,5 milijona parov nogavic, od tedaj pa so povečali proizvodnjo za približno 60 “/o. Pri tem je treba poudariti, da pred- stavlja zdajšnji asortiment v celoti novo proizvodnjo. Po vetru povpraševanja Spremenjene zahteve tržišča se močno odražajo tudi v vrsti in kakovosti njihovih proizvodov. Drugačni zahtevki potrošnika, še zlasti v zadnjih letih, se kažejo v tem, da so na primer leta 1959 proizvedli 60 % nogavic iz bombažnih m 40 »/o iz sintetičnih prej. Lani pa je bilo to razmerje obrnjeno v prid sintetičnih prej, medtem ko bodo letos proizvedli že 80 °/o vseh nogavic iz sintetičnega materiala. Ves ta proces so vodili organi delavskega upravljanja s ciljem: čimprej zamenjati zastarele stroje, saj so bila proizvodna sredstva že skoraj 90 "/o ekonomsko iztrošena, Rezultati ukrepov v tej smeri se zgovorno kažejo predvsem v znižanju prodajnih cen v povprečju za 10,69 “/o, dasiravno podjetje k znižanju cen niso silili kakršni koli zakonski predpisi. Za znižanje prodajnih cen so se odločili organi upravljanja upoštevajoč predčasen uspeh naporov kolektiva pri zniževanjii proizvodnih stroškov, hkrati pa so hoteli dati zgled drugim proizvajalcem in še bolj zadovoljiti potrošnika. Morda še podatek o vlogi samoupravnih organov podjetja skozi desetletno upravljanje. Del konca leta 1960 je od povprečnc| 550-članskega kolektiva sodelovalo v organih upravljanja 389 ljudi. V tem času so imeli 269 rednih in. 14 izrednih sej. Razen centralnega delavskega sveta imajo v petih ekonomskih enotah obratne delavske svete. In na kraju: vsak peti član kolektiva je član organov upravljanja. Človek v ospredju Vzporedno z večanjem materialnih možnosti in s krepitvijo ni, je, rasla tudi skrb kolektiva za svoje ljudi, ne le za izbolj- —---— — ČISTI DOHODEK ......... OSEBNI DOHODEK ---------aARODfll DOHODEK šanje delovnih pogojev na delovnih mestih, marveč tudi za dvig življenjske ravni delavcev v svoj-stvu članov komune. Potlej ko so že leta 1956 poskrbeli za družbeno prehrano (zdaj se poslužuje, qb neznatnem plačilu, toplih mahe skoraj 300 delavcev dnevno, 100 do 130 pa jih vsak dan kosi), so si uredih tudi obratno ambulanto. Le-ta nudi vsak mesec 80 do 100 delavcem zdravniško pomoč in približno toliko zdravniških nasvetov. Zdravstvenih posvetovanj in nasvetov so deležni tudi družinski članih zaposlenih. Vzlic temu, da se število staležnih dni ni zmanjšalo, pa je znatno padlo število ljudi v staležu. Dalje so uredili servisno pralnico, ki se je poslužuje okrog 50 ljudi. Ze pet let imajo svoj počitniški dom v Piranu, v katerem preživi letni odmor dobra četrtina zaposlenih in še nekaj več članov njihovih družin. Tudi vzgoji delovne sile posvečajo veliko skrbi. Že leta 1956 so začeli s pripravami za ustanovitev centra za izobraževanje in so ga leta 1958 tudi ustanovili. Skozi ta center gre letno približno 8 0/o vseh zaposlenih. Glavna pridobitev tovarne po ustanovitvi centra pa je: do zdaj so pridobivali nove delavce skozi triletno vajensko dobo, pa tudi potem še niso bili sposobni za samostojno delo, medtem ko zdaj usposobijo ljudi v šestih mesecih do enega leta. Ti ljudje delajo bolje in tudi njihovi osebni dohodki so znatno višji. Zavoljo velike skrbi kolektiva za posameznika ni čudno, da v tovarni nogavic fluktuacije skoraj ne poznajo. Ker se steka delovna sila pretežno iz okoliša petih kilometrov od tovarne in ker je delo v tovarni že v tradiciji številnih družin, posveča kolektiv veliko skrb tudi življenju izven tovarne. Odstranili so plotove Dokaj težko si je predstavljati Polzelo brez tovarne nogavic ah obratno, kajti še zadnje plotove med tovarno in komuno, je kolektiv v minulem letu podrl. V najtesnejših stikih in v najboljših odnosih urejajo krajevne probleme Polzele in komune. Med največje uspehe, ki sta jih v skupnem koraku zabeležili tovarna in komuna, sodi brez dvoma zgraditev zdravstvenega doma, ki velja za najbolje urejenega v celjskem okraju in verjetno prednjači tudi pred številnimi zdravstvenimi domovi drugod. V zdravstvenem domu delajo trije zdrav- niki, v njem imajo že ^ ambulanto ter javno pralnico kopalnico. S svojo opremo ^ organizacijo dela posega v ma * čem že dalj kot zgolj v kurati ' 'no dejavnost. Ravno pri uredjtV* p°l4! marsikaj 1 zdravstvenega doma so v dokazali, da je moč tudi z nimi sredstvi viti. ^Pia. Skupno s komuno gradijo di vodovod, ki je že skoro jen; šoh, nad katero imajo pa^ nat, so opremih delavnice ^ praktičen pouk in v prihod^29 sodelovah bodo pri urejanju c ^ s katerimi so v Polzeh zdaj ^ ne morejo pohvaliti.