Poštnina plačana v gotovini Posamezna Stevilka'l"50 Din delavsko’ etski list. Na uredništvo lista naj se javijo iz vseh občin takoj delavci in kmetje, ki hočejo biti jpri ^volitvah čuvarjTShJ škrinjic. Na vsakem volišču morata biti dva: predstavnik in namestnik. Javite točno ime, poklic in stanovanje. Pripravite vse za volitve! Leto 1 Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljan1, Aleksandrova cesta št. 9/11. LJUBLJANA, 11. decembra 1924. Stev. 17. S. Marcel Žorga na prostem! Iz mariborske ječe je prišel v soboto sodrug Marcel Žorga po šestmesečnem zaporu, ki so mu ga pripravili socialpatriolski de-nuncianti. Sodruga M. Žorge zapor ni omajal, ampak ga je še bolj utrdil v prepričanju, da se mora delavstvo danes delavec in kmet bolj kot kedaj prej neustrašeno in odločno boriti za osvobojenje, za kruh in mir ter da mora vzdržati svoj osvobodilni boj do konca kljub vsemu. Ječe se še niso izpraznile! V ječi se nahaja sodrug Sedej, Fric in druge rudarske žrtve orjunskih nasilstev. Pomagajmo jim s stalnimi prispevki! Bodrimo jih s tem, da delamo neustrašeno za sveto proletarsko stvar! | Jožef Pertot. | 4. decembra 1.1. so pokopali , delavci in revni kmetje v Kontovelju pri Trstu enega najboljših, najpožrtvoval-nejših borcev za prolcarsko stvar — sodruga Jožefa Pertota. Težko nas je zadela njegova smrt kljub temu, da smo že davno vedeli, da ga bo rešila le smrt njegove dolgotrajne, strašne bolezni. Dva dni pred smrtjo, v nedeljo popoldan je bil pri njem sodrug Regent, ki se je v pogovoru dotaknil tudi njegovega obupnega položaja, kateri se je pokojni nepozabni Joško zelo dobro zavedal, Ali na te Regentove besede je Joško vzplamtel in posvaril Regenta ter nas vse: „Ne brigajte se zame in za mojo bolezen, temveč pazite na sebe, ki boste morda že jutri vsi zopet v zaporih! Bodite oprezni pri vsakem koraku, ki ga storite pri vašem zgodovinsko odgovornem delu, in imejte pred očmi edino-le resno funkcijo, ki vam jo je naložil proletariat." Do poslednjega zdihljaja je naš nepozabni Pertot skrbel edino-le za delovanje v našeni gibanju in neposredno, preden je izdihnil, je dajal zadnja navodila in nasvete za napredek proletarskega gibanja. Pogreb v njegovi rodni vasici je bil impozanten. Mladina obeh spolov, ki mu je bila vedno najbolj pri srcu, fe je udeležila pogreba z nad 50 venci. 250 organiziranih mladih proletarcev ga je spremljalo na zadnji poti in 700 odrastlih delavcev in revnih kmetov. Na pokopališču sta govorila ss. Regent in Juraga poslednji za bojevni italijanski proletariat. Pertot je po vojni deloval v de-lavskern gibanju v Ljubljani. Bil je voditelj in ustanovitelj proletarskega mladinskega gibanja v Sloveniji. V boju med socialpatrioti, centrumaši in komunisti je od vsega začetka dosledno in neustrašno branil zadnje stališče. Njegovo trudapolno delo, trpljenje in preganjanje za sveto proletarsko stvar ni bilo zaman . . . Poslovil se je od nas v času poostrenega reakcionarnega fašistovskega režima, ali tudi ob svoji zadnji uri je z nami vred videl rdečo bodočnost. Ob njegovem grobu se zavedajmo vsi težkih dolžnosti in težke odgovornosti v neizprosnem boju Dela proti kapitalu! Jože Pertot, mi ti bomo sledili na poti delavnosti, neumornosti, neustra-šenosti in vztrajnosti v proletarskem boju za osvobojenje vsega delovnega človeštva. Š. Zadnji Mehikanci buržuazije. (Socialpatriotski volivni manifest.) kšel je socialpatriotski volivni manifest. Presenetil nas je. Presenetil nas je zato, ker smo mislili, da se socialpatrioti še niso tako udinjali srbski bur-žuaziji, kot so se. Sedaj jasno razumemo, zakaj socialpatrioti pri pogajanjih o enotnem volivnem nastopu niso hoteli sprejeti naše zahteve: delavsko- kmetska republika, proti nadvladi srbske buržuazije itd. Socialpatriotski manifest je zelo dolg in kljub svoji dolžini ne pove bistva današnjega političnega položaja v Jugoslaviji. Izgublja se v splošnih frazah o kapitalizmu, a ne pove tega, kam je že dospel kapitalizem v Jugoslaviji. Socialpatrioti pravijo v svojem manifestu dobesedno: „Boj za centralizem, avtonomijo ali federalizem je samo sredstvo meščanskih, kapitalističnih strank za zavajanje ljudskih množic" — in zato naj se delavstvo za to ne briga, temveč glasuje za socialpatriote, ki dobivajo mastne podpore od vlade. S par frazami se hočejo socialpatrioti izogniti temu, da bi povedali svoje mnenje o boju de-lavsko-kmetskih množic za svobodo, proti ‘nadvladi militarizma in srbske gospode. Oni so se izognili, bali so se jasno povedati svoje srbijansko-bur-žuazno stališče, kot so ga izrazih v svojem centralnem glasilu „RadriiČke Novine", ki so pisale, da gre SSJ (social. str. Jugoslavije) v te volitve za državno in nacionalno edinstvo, proti vsakemu federalizma in separatizma. To so korajžno povedali in še govore v Beogradu, a to bi radi prikrili pri nas v Sloveniji. Ali ljudje niso več tako slepi, da ne bi videli tega, kar obstoja in tega ne bo prikril niti Likar niti drugi peresni mazači okrog »Socialista". — — Socialpatrioti pravijo torej v svojem manifestu, da naj se delovno ljudstvo ne briga za boj proti centralizmu. Kako pa stoji ta stvar v resnici? Zakaj hoče PP režim rešiti centralizem in absolutistični monarhizem? PP režim hoče z nasilnimi volitvami zagotoviti popolno diktaturo srbske gospode in oficirske klike „Bela roka", ki izmozgavajo in zatirajo nesrbske narodnosti, razred delavcev in kmetov. Zmaga militarizma, zmaga PP-klike po-menja utrditev reakcije na Balkanu, še večje zatiranje delovnega ljudstva, še večje zatiranje nesrbskih narodnosti, razpaljenje srbskega imperializma in nacionalnih bojev. Vsak res socialističen proletarec mora biti za enakopravnost narodov ne samo v besedah, ampak se mora v dejanju boriti za svobodo vsakega naroda in proti nadvladi srbske buržuazije, ki se naslanja na imperialistične mirovne pogodbe, katere so sopodpisali ministri H. internacionale. Te imperialistične mirovne pogodbe nosijo v sebi kal novih vojn in jih je treba zato odpraviti. Klerikalci, Davidovičevi demokrati, muslimani in druge stranke meščanskega opozicionalnega bloka so jasno dokazale, da njim ne gre za popolno svobodo vsake narodnosti, one so izdale cel6 avtonomijo, ki stvarno ne pomenja uničenja nadvlade srbske reakcionarne buržuazije. Klerikalci so poteptali ne samo interese slovenskega delavca in kmeta, ampak oni so poteptali tudi interese Slovencev kot naroda. In biti v takem položaju nevtralen — kot priporočajo to socialpatrioti — se pravi podpirati reakcionarno srbsko buržuazijo, absolutizem in militarizem. Napram imperializmu in navalu velikosrbske absolutistične reakcije ne smejo ostati množice delavcev in revnih kmetov pasivne, ampak vse te množice morajo strnjeno in odločno nastopiti proti socialnemu in nacionalnemu zatiranju, za delavsko-kmetsko republikansko vladavino. O vsem tem ne bodo volitve odločile, ali za te zahteve se morajo že danes zbrati množice, da bodo svojo pravico v boju dosegle. To socialpatriotskim voditeljem seveda ne prija, ker njim je več za državne podpore, ki jih prejemajo, njim je več za svoje birokrate. — Ravno zato pa proletariat ne more za nje glasovati. Še nekaj značilnega iz socialpatriot-skega manifesta moramo omeniti 1 Po dolgem moledovanju in frazar-jenju povedo v svojem manifestu, da so za — republiko. Ali za kakšno republiko? Morda za socialpatriotsko ? Za delavsko? Za delavsko-kmetsko? Ne. Oni so za meščansko republiko. Da nam uredniki „Socialista" ne bodo zopet očitali, da lažemo, citiramo tu dobesedno dotičen odstavek iz so-cialpatriotskega manifesta. Tam beremo: „Za parlamentarizem in za jugoslovansko demokratično republiko". Socialpatrioti so si torej stavili nehvaležno nalogo, da rešujejo parlamentarizem, ki je 7. meščansko družbo nastal, se z meščansko družbo razvija! z meščansko dr> *bo propadal in ki bo propadel s propadom meščanske družbe. Naši vrli socia 'Mtrioti hočejo isto kot njihovi bratci v orugih deželah: on: hočejo biti zadn;' Mehikanci mešča, ;ke družbe in njei ii institucij ter njej *jga gnilega parlamentarizma. Oni niso za delavsko-kmetsko republiko. Temveč za „demokratično" reou-bliko. Etbin Kristan je že nekftč v Ameriki zbiral denar za jugoslovansko demokratično republiko. Vrag si ga vedi, kdo je tisti denar požrl. Gotovo je le to, da tisti denar, izvabljen iz naših izseljeniških delavcev, ni prišel v prave roke. Dane., e Etbin ne briga več za republiko, k'"* je dobro plačan izseljeniški komisar monarhije SHS. Ali Etbinovi nasledniki so se ponovno zavzeli za jugoslovansko demokratično republiko. Kaj pa je to — »demokratična republika" ? To ni težko dognati. Kajti na svetu imamo n. pr.: avstrijsko, nemško, poljsko, francosko, angleško, ameriško »demokratično" republiko. — V vseh teh državah gospodari neomejeno bur-žuazija, militarizem, fašizem, v nemški in poljski »demokratični" republiki tudi — beli teror. Priti izpod monarhije v »demokratično" republiko pomenja torej isto kot priti z dežja pod kap. In to priporočajo socialpatriotski generali našemu proletariatu I Gospodje socialpatrioti, bodite prepričani, da delavci na to ne bodo šli. Kot torej vidimo, so socialpatrioti čisti zavezniki buržuazije, njeni zadnji Mehikanci! Oni niso zastopniki proletarskih intereresov, temveč so sluge srbske buržuazne reakcije! Zato delavci ne bodo za nje glasovali. Delavci in revni kmetje bodo glasovali kot en mož za delavsko-kmetski republikanski blok. Gladovne plače. Po podatkih centralnega delavskega zavarovalnega urada v .Zagrebu se je pregledalo 125.897 podjetij po njihovi veličini; od teh je bilo zaposlenih v 20.381 podjetjih po 5, v 105.516 manj kot 5 delavcev. V 125.897 podjetjih je bilo v tem času povprečno zaposlenih 439.164 delavcev, ki so prejeli 2.606,621.274 Din plače. Vzemimo sedaj v roke svinčnik in preračunajmo, koliko je v teh podjetjih zaslužil en delavec na leto! Po tej uradni statistiki je zaslužil delavec na leto celih 5935‘21 Din. Okroglih 6000 Din je torej letni zaslužek delavca, ki mora preživljati še ženo in otroke! In od teh 6000 Din se mu jih odtrga 180 za dohodninski davek in 270 za bolniško blagajno. Delavec torej zasluži pri 8 do 12urnem delu 5550 Din letno! Take sužnosti ni nikjer drugje na svetu kot v Jugoslaviji. Kdo je temu kriv? Vse meščanske stranke, vštevši klerikalce, ki so sedele doslej na vladi in dovolile 6 milijard za militarizem, kanone in puške, -proti delavstvu so izdali pa izjemni zakon o zaščiti države, po katerem nastopi buržuazija proti vsaki delavski stavki za zvišanje plač, za zboljšanje neznosnega življenskega položaja. In kdo je še kriv temu vnebovpi-jočemu stanju delavstva? Socialpatrioti, ki razbijajo delavske strokovne organizacije in so doslej odklonili vsak skupen nastop delavstva proti buržuaziji. Pa kdo je še kriv temu? Oni delavci, ki so se izneverili svojemu delavskemu razredu in se zapisali med klerikalce, ki so dol.^r.li,. da niso nič manj reakcionarni kot demokrati, kajti klerikalci so nastopih proti stavkujočim železničarjem in dali ns> nje r,t: /.'.Ji. Demokrati in radikali pa so nastopili proti stav«ujočim rudarjem in poslali nad nje orjunce. Vsi skupaj so pa izvajali proti celokupnemu Tlelavstu izjemni zakon o zaščiti države. Kaj sledi iz tega? Delavstvo mora zbrati svoje razkropljene sile pod praporjem Delavsko-kmetskega republikanskega bloka ki se bori za odpravo teli vnebovpi-joČih socialnih krivic, za odpravo zakona o zaščiti države, za vlado delavcev in kmetov ki bo vladala v interesu delavcev in kmetov in ki bo napravila iz danes zatiranega in gladu umirajočega proletarca — svobodnega človeka, ki se ne bo potil v potu svojega obraza za žepe par pijavk in za kanone, ampak ki bo delal v korist delovne človeške družbe in bo dobival za svoje delo toliko, kolikor potrebuje. Delavstvo mora zbrati svoje sile, napovedati neusmiljen boj vsem razbijajočem in upostaviti enoirie strokovne organizacije ki bodo sposobne zlomiti ofenzivo kapitalističnih pijavk na življenja de lavcev, žena in otrok. Rablji na delu. Gospodar dneva je rabelj. V Revalu ustreljenih 30 delavcev štirinajst dni po umoru Tompa, starega delavskega voditelja na Estonskem. Kakšen povod je bil za ustrelitev Tompa? Ker je zaklical sodnikom: „Jaz ne priznavam meščanskim kana-ljatn pravice, da bi me sodili.“ Po vojni smo bili priča mnogih grozodejstev meščanske demokracije. Dolga je vrsta rabljev: Noske, Mussolini, Arlegin, Horty, Primo de Rivera, Cankov, Pašič, Pribičevič, Korošec . . . Povsod, ne samo v Estlandiji deluje najstrašnejša reakcija. Pretekli teden so obsodili v Florenci, „cvetočem italijanskem mestu solnca in umetnosti". —- 132 delavcev na 1400 let zapora. Tudj celjske in mariborske ječe so zaprle med svoje zidove rudarske žrtve orjunskega terorja. V Trbovljah je pokopan Fakin. Njegovi morilci so še na svobodi Klerikalci in žerjavovci imajo na tem zasluge. V Beogradu so padle žrtve. Junak dneva je rabelj. Za njim skrivnostni komplici, morilci v orjunaških uniformah, klerikalci v ovčjih kožuhih, državni pravdnik, ki pravi, da je reakcija temelj države; in v krvavem blatu pod šafotom, ki ga je napravila buržuazija, govore plačani meščanski žurnalisti o — „bolj-ševiških pripravah in grozotah". Kako dolgo bo šlo še to naprej? Zakaj ste lačni? Zakaj delavstvo gladuje, zakaj je toliko brezposelnih na cesti? Zakaj propada kmet pod težkim bremenom davkov in dolgov? Ali ste že pomislili na to? Zato, ker so vse meščanske stranke od demokratov do klerikalcev za militarizem, ki požre letno 6 milijard dinarjev. Ko so bili klerikalci na vladi, so predlagali, da se izdatki za militarizem še povečajo! Delav.- kmetski republikanski blok se pa bori za odpravo militarizma in oboroževanja in zahteva: da dobe delavci ;:redvojno stvarno plačo; da dobivajo brezposelni in invalidi toliko državne \ da bodo lahko živeli; da se da kmetom brezobresten kredit za p iton kmetskega gospodarstva. Pa pravijo klerikalci in druga gospoda: za to ni kredita. Sev»Ha ga ni in ga ne bo, dokler bo r žrl militarizem. Militarizem . str’" !e zrr delavcev m l ' - Enotna fronta kapitalistov! Ker smo hoteli čim najhitreje izdati brošuro o 1. juniju v Trbovljah na podlagi Stenografičnega zapisnika celjskega procesa, smo se obrnili na moderne tiskarne v Ljubljani, nazadnje tudi na klerikalno. Nobena ni hotela sprejeti brošure v tisk. — Tako klerikalci v praksi podpirajo orjunaŠe, njihovo propagando in laži in skušajo, da bi resnični delavski glas ne prišel v javnost. Delavci, pomnite to! Rudarji povejte to klerikalnim agitatorjem! Brošura pa izide kljub temu v kratkem času! Natočite se na njo v naprej! Obsegala bo 128 strani in bo stala samo 10 Din. Ne gre vse v en koš! Pri naših »socialistih" je izredno bujno razvit oportunizem — to se pravi — oni so v vsakem trenutku pripravljeni, da žrtvujejo bodočnost radi sedanjosti, da menjajo svoje parole za skledo leče. Zadnja štev. »Socialista" piše za enoten delavski volivni blok. Poročajo, kaj so zahtevali naši zastopniki (o tem smo mi obširno poročali v zadnji številki pod naslovom »Vse jim je vseeno") in jzvajajo nato dobesedno: »Zastopniki naše stranke so imeli pri tem sporu vtis da bi se dalo pri dobri volji te težkoče premostiti na ta način, da zahtevamo socialistično in demokratično jugoslovansko republiko. “ Njihova stranka postavlja v svojem volivnem manifestu parolo »demokratične jugoslovanske republike" in v članku »Zadnji Mehikanci buržuazije" v današnji številki smo mi dovolj jasno razložili, da pomeni demokratična republika v resnici meščansko republiko po nemškem in francoskem vzorcu, kjer vlada pod »demokratično republikansko krinko" republikanski monarhizem, militarizem in reakcija. »Demokratična" republika je torej čisto nekaj drugega kot socialistična republika. To se ne da zmešati, to ne gre vse v en koš. Če ste, predragi socialisti, iskreno za resnično socialistično republiko — potem se izjavite za delavsko - kmetsko republiko, ki pove že sama ob sebi jasno, da bo v njej vladal samo ročni in duševni delavec ter kmet Če ste iskreni, se izjavite za to, če pa niste, pa ne lazite svojim bralcem. Mi ponavljamo: Mi smo za skupen nastop delavstva proti buržuaziji ne samo danes, ampak vedno. Ah ta delavsko-kmetska fronta mora sloneti na zdravi podlagi, na zahtevah, ki odgovarjajo delavskim in kmetskim interesom, ne pa na želji nekaternikov, da pridejo do poslanskih dnevnic. — Socialisti, odločite se. Kdo so morilci Fakina? Moto: Spisov Vr. Vlil. 510. še ni konec! Celje, 29. XI. 1924. Ni dvoma: J tif^cija sodr. Fakina se bo in mora razrešiti. In ako bi se oblasti 1. junija nekoliko le malo bolj zavzele za ta razbojniški čin, že davno bi jih izsledili. Pa pri nas je tako: ako kdo pogleda in kaj vidi, pa s slepim očesom pogleda o s -nezavestno izreče: Ne vidim. Venda •?' v tem tednu pri nas v naši giofip usihaj čulo. Var bi slepec videl in razumel. Pa k stvari: V petek dne 28. novembra 1924 se je vršila pri nas razprava proti dvema orjunašema A.vVer-biču iz Ljubljane in Mauerju iz Črne; proti prvemu radi nagovarjanja k krivemu pričevanju in u ug< mu radi izvršitve krivega pričev, n p«, Do tega pa je prišlo tako-le: Orjunaš Mauer, k: ' bil 1. junij.« v ^ ’ , j. v Krškem pri zasliš nju izpovedat ue?ako taau-le: Bil st m 1. junija opoldan v Kukenbergovi gostilni, kjer so sedeli za ino mizo Kranjc, An-djelinov.,. drugi. Op< Idan pnpejtta •tva uniformirana orjunaša zvezanega Fakina h a in Andjelinoviču, ki sta ga kakih 10 minut zasliševala, nakar sta ga onadva spet odpeljala ven/ v kamnolom. Tam so ga pozneje tudi našli mrtvega s prestreljeno lobanjo. Kmalu po tej izjavi pa je Orjuna poslala Verbiča k Mauerju. Verbič mu je povedal, da ga je Kranjc (kako je on zvedel za Mauerjevo pričevanje?) radi pričevanja postavil na odgovor, da bo v Celju še enkrat zaslišan in mora reči,' da prvo pričevanje ni resnično. Zanikati mora vso vsebino, reči, da ni čital zapisnika v Krškem in odločno zatajiti, da bi bila Kranjc in Andjeli-novič zasliševala Fakina. (To nagovarjanje je v obtožnici obeh zelo detajlno orisano, vendar ga r.isem utegml ste-nografirati.) Mauer je privolil v to. Verbič se je na to pobotal s preiskovalnimi sodniki v Celju in on sam odposlal telegram v Črno Miuerju z vabilom, naj pride tega in tega v Celje, bo še enkrat zaslišan. (Vedno se govori, da oblasti ne simpatizirajo z or-junci!) Mauer se je telegramu odzval in v Celju pod prisego izjavil da i/paved v Krškem ni bila resnična in da Kranjc in Andjelinovič nista zasliševala Fakina. Govoril je torej, kot mu je naročil Kranjcev odposlanec! Sodišče je slutilo krivo pričanje in Mauerja pustilo aretirati. V zaporu pa je sodniku priznal, da je zadnjič res krivo pričal, da je prva izjava v Krškem resnična v celem obsegu, torej: Kranjc in Andjelinovič sta res 10 minut zasliševala Fakina. Povedal je tudi, da ga je zapeljal Verbič, ki je bil za tem aretiran. Včeraj se je vršila proti tema razprava. Bila sta oba obsojena: prvi na šest tednov, drugi na dva .meseca. Ker prvič Mauer v Krškem ni prisegel, je jasno, da je krivo pričal drugič, da je torej druga i java zlagana, resnična pa prva, kjer je izjavil: Kranjc in Andjelinovič sta 10 minut zasliševala Fakina, in to tik po 12. uri opoldan 1. junija v gostilni Kukenberga. To je torej sodišče moralo spoznati, sicer ne bi sodilo in obsodilo obojico orjunašev. Sicer je pa Mauer to izrekel Kranjcu in Andjelinoviču vpričo sodnika v obraz, in brezdvf mno se ni lagal. Ako sta torej Kranjc in Andjelinovič zasliševala Fakina tik pred njegovo ju-stifikacijo, je jasno kot na dlani, da nista hotela preprečiti jiist f-katije, da pa bi ga bila lahko osvobodila, vendar ga uista. Mislimo, da ta razsodba dovolj jasno odgrinja zastor tajne Fakinovega umora, in da k temu m treba ničesar pripominjati. Proletariat bo iz tega posnel svoje in storil svoje. Za razbojnike in morilce ni mesta v revirjih 1 C. B. Molčijo. Čitali smo zadnjo številko »Slov. Republikanca", ki poroča o seji glavnega odbora Slovenske Republikanske Stranke (SRS). Čitamo in vidimo, da Prepeluh ni obvestil 44 zaupnikov svoje stranke o našem pozivu za enoten nastop v volitvah pod imenom Delavsko-kmetski Republikanski Blok. — Kako tol V zadnji številki našega lista smo objavili pismen odgovor SRS, podpisan od Prepeluha, v katerem se odklanja naš poziv. — Začudili smo se, ko smo prejeli odklonilni odgovor, kajti mislili smo si: Kako morejo republikanski kmetje v današnjem resnem položaju odbiti naš pozivi A sedaj vidimo, da zaupniki SRS sploh niso o tem razpravljali, ampak da so na naš poziv odklonilno odgovorili <- 'io roko Prepeluh in še nekaj geneic.uv, ne da bi vprašali svoje č o za mnenje. Ta nezaslišanost po-vno dokazuje, da Prepeluh — bivši desni socialpatriot, klerikalec, slovenski m'i ister za socialno politiko, činovnik IV. ra/r« da itd. — ne misli resno, d-i bi strank -, si ji str ji na čelu, izvojevaJa samostojnost slov. naroda in kmetsko-dei vsko republiko, temveč da on postavlja razne take ukradene parole samo zat — .nan: pred očr * da mora biti ta mednar dna enotnost na realni podlagi razredne organizacije, ki ima za cilj boj proti kapitalu na določen način. Vedno bolj in bolj — to poudarjam — čuti naš angleški delavski razred pomen mednarodne solidarnosti in mislim, da dajem izraza temu razpoloženju, če pravim, da bo naš generalni svet strokovnega kongresa napel vse svoje sile, da doseže to, da se uvrsti rusko strokovno gibanje v vrste mednarodnega gibanja. Zato izjavljamo, da smo mi prišli semkaj, da vam pomagamo, da se združimo z vami, da bomo stali ramo ob rami z vami pri uresničenju velike naloge — mednarodne solidarnosti. Kajti solidarnost je predpogoj za uspehe, za osvo-bojenje delavskega razreda vsega sveta. Naša dolžnost je, da delamo za uničenje kapitalizma in osvobojenje našega razreda. V gibanju delavcev vseh dežela ni nobenih tujcev, vsi smo člani velike svetovne delavske družine. — Živel delavski razred Rusije! Živela mednarodna enotnost delavskega razreda! Proč s kapitalizmom!“ * Ta klic bo menda vzdramil vse one, ki delajo pri nas nezavedno proti enotnosti strokovnih organizacij. Za tistega, ki pa dela še naprej zavestno proti enotnosti ni druge rešitve, kot da ga delavci odstranijo. Ali je mogoča enotnost strokovnega gibanja? Da je enotnost zelo lepa in dobra stvar, o tem se menda tudi naj hujši razkolniki ne bodo prepirali. Mi ne stojimo pred vprašanjem enotnosti „sploh“, enotnosti „v načelu1*, enotnosti nedogledne bodočnosti, temveč mi stojimo pred vprašanjem, ako je mogoče v današnjem težkem položaju doseči enotnost, in kako jo doseči. Predvsem moramo pripomniti, da niso v vseli deželah strokovne organizacije razcepljene, in da tudi pri nas doma niso vse strokovne organizacije razcepljene. V mnogo deželah so pristaši rdečili strokovnih organizacij organizirani v amsterdamskih strokovnih društvih. Kakšne ovire se postavljajo proti enotnosti? Ovire so dvojne: organi-zatorične in politične. Eni kot drugi so se zagrizli v svoje organizatorične tradicije in nočejo popustiti. Reformisti (ne vsi) pravijo: ,.Pljunite na svoj program, postanite reformisti, pa se bomo združili.“ Nekateri od naše strani pa pravijo: »Reformisti naj se odpovedo reformizmu, pa se bomo združili. Revojucionar ne more postati reformist.11 Če bi zmagalo to stališče med delavstvom, ne bi nikdar prišli do enotnosti strokovnih organizacij. Ali delavci ne bodo sledili temu praznemu prerekanju. Delavstvu ni potrebna enotnost strokovnih organizacij zato, da bi postali revolucionarji reformisti in reformisti revolucionarji. Delavstvu so potrebne enotne strokovne organizacije zato, da končno zlomi reakcijo in naval kapitala. V enotnih strokovnih organizacijah mora vladati duh delavske demokracije, proletarske discipline, t. j. da se manjšina pokorava večini. Amsterdamski voditelji mislijo, da bodo preprečili enotnost strokovnih organizacij. Pa je ne bodo. Kajti o enotnosti se ne bo odločalo pri zelenih birokratskih mizah, temveč o enotnosti t?odo odločale množice v tovarnah. In množic ne bo nihče zaustavil na tej poti. Množice bodo upostavile enotnost preko razkolniških glav. Brez voditeljev ali z voditelji se bo spojilo danes razkosano strokovno gibanje proti k? " • ’' nemu bloku. Enotnost strokovnega gibanja je mogoča in neizogibna. Stavča &vJdarjev Slovenije. Wir gehen zugrunde ! ? To je izraz šefa tvrdke Abelna dediči, r*®!j-l»rn Hrastnik-Zagorje, napram delav-.ii zastopnikom ob vsaki priliki pri intervencij uh, p ^pbno v,a j«) to na;v,»š>- vi odpovedi d- m ' 4 vne me~ po- godbe dne 11. oktobra 1.1. Istočasno nam je tudi predložil bodoči mezdni sestav, kateri pa je vseboval napram dosedanjemu plačilnemu sistemu redukcijo plač za ‘20% respektivno 50%. Kdor pa pozna mizerno stanje delavstva ter natančno mezde steklarskega delavstva, mora priznati, da delavstvo nikakor ne more pristati na naj-neznatnejšo redukcijo, še manj pa na ‘20% oziroma 50%. Kaj pomeni danes reduciranje delavskih plač, ve vsakdo: to je zločin, ker sedanje plače itak zaostajajo za predvojnimi pri lično za 50% do (50%. Kapitalist in njihova organizacija „Zveza industrij cev “ javkajo: industrija propada! To propadanje, katero so sami zakrivili, naj reši z lakoto delavec, kateri s svojo družino vred itak že strada. Mi bi svetovali nasprotno, naj gospodje kapitalisti svoje itak prenapolnjene mošnjičke malo zrahljajo, s tem bi se preprečila res grozeča propast splošnega industrijskega razvoja in stanja. Tudi pri nas je ta slučaj propadanja. Posebni pripomoček k propasti pri steklarski industriji, pploh pa pri naši firmi V. Abel je pa tudi ta, ker g. šef nima dovolj pozornosti in vpogleda pri posameznih ravnateljstvih v interesantno vodstvo njegovih obratov, najinteresantnejse pa je, če pogledamo sestavo obrata in uprave steklarne v Zagorju. V tem oziru hočemo pokazati javnosti precejšen pripomoček, zakaj gre tvrdka Abel „zugrund“. Po izvidu delavstva zagorske steklarne se je ravnateljstvo steklarne direktno postavilo na stališče politične ekspoziture klerikalne stranke in to iz teh ozirov: Kljub temu, da je delo steklarjev itak akordno, pri čemur tako že vsak delavec izčrpa vse svoje moči, se od nas zahteva \išja produkcija in tako visoko, da tega ni mogoče doseči. Predbaciva se nam, da je produkcija v zadnjem času padla, tudi mi vemo to. Zakaj je padla?? Vsled pro-težiranja nestrokovnjakov v poklicno strokovnih delih. Dokaz temu! Šef tvrdke Abel je pred leti dal izučili poklicnega steklarja za lončarja (Hafenmaeher) in to vsled tega, ker kdor ne pozna steklarsko stroko skoz in skoz, ne more tudi zapo-pasti izdelovanja loncev. Ta človek je bil v svojem poklicu jako dobro izvežban in vesten lončar. Toda našemu g. ravnatelju Mecilovšeku ni bil simpatičen, ker ni bil pripadnik klerikalne stranke ter po vojni ni bil več po ravnatelju sprejet v službo. Prišla sta na njegovo mesto dva res izkušena strokovnjaka, pa tudi ta dva za g. Alečilovšeka nista vršila delo dovolj taktno. Da bi se pa spravilo izdelovanje loncev po naziranju g. ravnatelja na pravi tir, je šel g. Mecilosšek k nekemu čevljarskemu mojstru ter si tam izposloval čevljarskega pomočnika za poklicnega lončarja (Hafenmaeher). Ta pa je jako dober, ker je pripadnik klerikalne stranke kakor tudi g. Mecilovšek. Torej gospod šef, to je najjasnejši vzrok padanja produkcije, ker ta človek razume izdelovanje čevljev, ne pa loncev, ki vsled nepravilne izdelave vsebujejo do 50 kg manj stekla, kakor tudi ne vzdržijo konštatirano dobo. Tako kot je protežiral omenjenega čevljarja, lahko naštejemo še več vzgledov. Sedaj se pa obrnimo na upravo, katera 86 popolnoma omejuje na rodbinske člane S• Mecilevšeka in njegovih Simpatizerjev. Tako sni«) tudi dobili pred nedavnim časom novega nastavljen«*, ki bi moral biti obra-tovodja steklarne, ta je sin g. ravnatelja Vojtek Mecilovšek. Kaj je ta človek?! Popolni nestrokovnjak. Svoječasno je nekje bil študent, opustiti je moral študije vsled duševne zaostalosti. Po teh žalostnih študijah je prt šel v rudarstvo, kjer je tudi izvršil riid^rsk. študije, kako, ne vemo? Ako bi bile tai.t i.spešne, bi se poprijel poklica rudarstva, gotovo je pa bil i -sprutno, ker si je iskal zaščito v okrilju samouprave svojega g. očeta in to pri upravi steklarne, kjer popolnoma svobodno med službo pohaja in popiva po zagorski dolini tudi po več dni. To naj bo naš obratovodj ?? Jindar, nestrokovnjak in po-hajač. Tu je zopet vnebovpijoči dok;-z, da se izmeče brezpotrebno ogromne vsote denarja. Tekili in ('Tiskih nedostatkov se ■ ’ To dovvij v rodbinski upravi gospoda Maciievšeka, ravnatelja zagorske steklarne. Tudi bi bilo, dobro ako bi g. V. Abel vedel nam dal pojasnila za vse namem-postaje, kamor se pošilja razne postranske izdelke stekla, takoimenovani * 'a T9 !. Tu so samo nekateri nedostatki, kateri imajo še precejšnje sorodne priveske v firmi Abel, za katere bi svetovali upravnemu svetu, da jih pregleda in potem napravi bilanco, v kateri se bo izkazalo, da ni krivo delavstvo, ako gre firma zugrund, temveč le slabo in protekcionalno gospe-darstvo v vaših posameznih obratih. To so glavni vzroki propadanja firme, katera je pa vzrok poiskala pri delavskih mezdah ter taiste hotela reducirati za 20 oziroma 50%. Ker kljub večkratnim pogajanjem ni prišlo do rezultata in je podjetje vztrajalo na svojih predlogih, smo bili primorani se poslužiti edinega obrambnega sredstva, to je stavke. Sodruge in splošno delavstvo poživljamo, da nam stoji na strani kot solidarni borci v obrambni borbi proti našim izkoriščevalcem. Zbirajte za steklarje, ki ttavkajo že deveti teden! Nasilja po vsej državi. Krvavi dogodki v Karlovcu. V karlovškem „Zorin Domu“ se je vršila v soboto hrvatska zabava. Na njej je začel izzivati orjunaš Skenzič. Vrgli so ga iz dvorane, on pa je zagrozil, da bo poklical kapetana Kostiča, a ta ni takoj priše'. Nekateri so odšii z zabave v veliko kavarno, med njimi mesar Brkljačič. Orjunčtš Skenzič je udaril na mah tega mesarja s steklenico po glavi. Mesar se je oblit s krvjo zgrudil na tla. Nato je pridrl v kavarno kapetan Kostič s potegnjeno sabljo v eni in z revolverjem v drugi roki ter začne streljati. Vojakom, kt jih je imel s seboj, je ukazal: Streljajte, to vam zapoveduje kapetan Bele roke. In druhal je šla po kavarnah in privatnih stanovanjih, pre-tepavala ljudi in jih aretirala. 300 ljudi je postalo žrtev teh divjaštev. Nemiri in orjunska divjaštva so trajala še dva dni . . . Žandarmerija strelja na študente. Ker je PP vlada vrgla na cesto več vseučiliščnih profesorjev v Zagrebu, so sklicali akademiki protestne shode v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu. O dogodkih v Ljubljani poročamo posebej. Akademiki so branili neodvisnost univerz in znanosti od PP režima. V avli beogiajske univerze se je zbralo 2000 akademikov, da protestirajo proti PP nasilstvom. Med shodom je žmdarme-rija na nogah in konjih obkolila univerzo. Akademiki so se hoteli mirno raziti. Medtem je oddal en orožnik dva strela v zrak; to je bil signal splošnega napada žandarmerije na akademike. Pričeli so jih tolči s pušsinimi kopiti. Akademiki so se začeli umikati nazaj proti univerzi. Ali žandarmerija jg udrla tudi v univerzitetno poslopje, kar se doslej še nikjer na svetu ni zgodilo, še celo v Mussolinijevi Italiji ne. Orožniki so vsevprek tolkli s puškinimi kopiti in streljali. Orožniškega korporala, ki je streljal, je neki akademik udaril po glavi. Nato se je pokolj in streljanje poostrilo. Ko se je hotel profesor Ristič z nekaterimi akademiki umakniti v prvo nadstropje, mu je neki orožnik oddal dva smrtonosna strela v trebuh; Ristič se je na mestu zgrudil. 30 akademikov je bilo lahko ranjenih, 3 težko, 1 smrtno, 50 je bilo aretiranih. Akademiki so »brali izstreljene patrone in ugotovilo se je, da so prav vse iz orožniških revolverjev. A krvavi dogodki se niso odigrali samo v Beogradu, Karlovcu, temveč orjunaši izzivajo povsod pokolje, PP režim že dva meseca pred volitvami pripravlja državljansko vojno in dikta-tui . - t' r-ke klike „Bela roka“. Vse to delavcev in kmetov ne sme oplašiti, ampak jih mora še bolj strniti v nezlomljive vrste proti reakciji in absolutizmom. Razširjenje izjemnega zakona. PP režim trosi po listih nove vesti, da tlela Radičeva stranka po boljševiških navodilih za revolucijo v Jugoslaviji. Pašič in Pribičevič vesta sama prav d'>bro, da to ni res. Kajti Radič ni samo daleč od boljševikov, temveč je preti njim in je odkioml celo skupen nastop /. Ne dvisno Delavsko Stranko Sgosiav je. Radič je odklonil poziv, da gre v volitve z zahtevo po delavskc-kme^ki republiki. Ali PP režim ne na-nit. .va lui-.Ji;: samo delavskega gibanja, ampak hoče zatreti tudi opozicionalno gibanje kmetskih množic za samostojnost Slovenije, Hrvatske, Makedonije. Eno kot drugo se mu bo ponesrečilo. Ko bo mera polna, bodo delavske in kmetske množice nastopile enotno proti PP absolutistični diktaturi. Tudi republikanska misel pre-povedana. PP režim hoče vreči na cesto tudi vse uradnike, ki so republikanci. Oblastem in sodnijam je dala vlada nalog, da obsodijo na 3 leta ječe vsakogar, ki bi govoril proti monarhiji. Danes je torej dovoljeno po navodilih diktatorske in militaristične gospode samo to, da je človek za PP nasilstva. Mi delovno ljudstvo se temu ne bo uklonilo. Kampanja proti sovjetski Rusiji. Sovjetska Rusija je najmočnejši steber resnične delavske demokracije na svetu. Zato organizira absolutistična PP vlada novo gonjo proti sovjetski Rusiji. Klerikalci kot prikriti reakcionarci molče in s tem ovirajo upostavo miru in rednih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Edino delavsko-kmetski republikanski blok se bori za upostavo stikov s sovjetsko Rusijo, ki se zavzema tudi za svobodo vseh tlačenih na Balkanu. Delavci in kmetje! Odločite 8. februarja I PP režim in univerze. H krvavim dogodkom na SHS univerzah. Reakcionarnost v praksi je skoro povsod enaka. Bestialna, lažnjiva, fra-zerska in prenatrpana korupcije, ki Mongolska — sovjetska republika. Konstituanta v Mongolski je sprejela novo — sovjetsko ustavo. Najvišji organ države bo ,,huruldan“, ki pomeni isto kot državni kongres sovjetov. Državna zaBtava je rdeča. Glavno mesto Urga je dobila novo ime Ulanbotorehoto, to je Rdeče mesto. To pomenja velikanski uspeh sovjetov na daljnjem vzhodu med kolonialnimi narodi. Mongolska tvori namreč severoza-padni del Kitajske in oblega 3 milijone km2, t. j. skoro tretjino ozemlja vse Evrope. Ustanovitev mongolske sovjetske republike pomenja osvobojenje velikega dela kitajskega naroda, razširjenje vpliva sovjetske Rusije in močan udarec proti imperialistični Ameriki in Angliji. Vojaška diktatura na Estonskem. Estonska je ena od baltskih držav, ki jih podpira in vzdržuje angleški imperializem proti sovjetski Rusiji, da ne bi ona Stanovanjske najemnike se hoče ogoljufati. Sedanji stanovanjski zakon poteče koncem t. I. Mesto, da bi se stanovanjskim najemnikom izpolnile njihove upravičene zahteve, se je vlada odločila, da skliče stanov, najemnike in hišne posestnike in jim narekuje enoletni „sporazum“, ki bo seveda v korist hiš-' nih posestnikov. Tozadeven sestanek je sklical vel. župan za 6. december. Med oderuhom in odiranim ne more biti sporazuma. Med hišnimi posestniki in najemniki ne more biti sporazuma. Če nas ne varuje več državni zakon, se bomo varovali in branili sami in bomo s svojo močjo in s solidarnim bojem dosegli svoje pravice. Stanovanjski najemniki se bomo zato poslužili vseh sredstev. Dopisi. Zagorje. (Žandarmerija.) Pogosto kdo v listih zabavlja čez srbsko žandarmerijo, češ da je balkanska. Recimo, da se tostran Beograda začne Evropa in se razprostira po naši državi čez vso Hrvaško in Štajersko in se pred Zagorjem neha. Da, neha, kajti Zagorje očituje nekatere kričeče znake Balkana. Recimo, naša žandarmerija. Kdo ne pozna gospoda Zebreta, nikjer tako dobro ne uspeva kot pod senco nekontrol rane vojaške diktature. Vseeno pa je treba imeti že abnormalne možgane, da se človek ne zgrozi ob zadnjih univerzitetnih nasiljih in škandalih. Tega ne prenese niti slonova koža našega mirnega ljudstva, ki se je zdrznilo ob tej priliki, kljub temu da je navajeno na le sekundne presledke med posameznimi akti nasilja in protizakonitostmi. Pribičevič je upokojil štiri profesorje zagrebške univerze, ker so izpovedovali republikansko naziranje. isto namerava storiti tudi v Beogradu in v Ljubljani, z vsemi njemu in režimu neljubimi znanstveniki. Akademska omla-dina je v znak protesta napovedala na vseh univerzah štrajk. (V Zagrebu petdneven, v Beogradu štiridneven in v Ljubljani enodneven ) Jasno, da se plačane bande kapitala in režima tega štrajka niso udeležile, ampak so ga hotele onemogočiti. Ker pa imajo or-junci med akademiki vseh naših univerz tako malo pristašev, da pridejo ti za večje akcije komaj v poštev, so se poslužili v svoje namene policije in žandarmerije. V Beogradu, kjer so bili akademiki vedno zelo svobodoljubni in kjer je najbolj borbena mladina od vseh naših univerzitetnih mest, so se odigrali najbolj krvavi in tragični dogodki. — Človeške žrtve, veliko število ranjenih. Pozneje so se opozicionalni študenti zabarikadirali! Da bodo naši čitatelji razumeli da-lekosežnost dogodka, morajo vedeti, da uživajo univerze po vaem svetu nekakšno izjemno stališče. Ker naj bi mejila na Nemčijo. Gospodarski položaj teh državic je neznosen. Gospodarstvo Estlandije pa stoji prav pred katastrofo. Delavske množice so brezposelne in umirajo gladu. Revolucionarno delavsko gibanje je vedno močnejše. Buržuazija ga hoče zatreti na vse načine. Razpuščene so bile vse strokovne organizacije in 200 strokovnih funkcionarjev je bilo odgnanih v zapore. Nedavno so v glavnem mestu Revalu obsodili 148 delavcev na ječe po 10 in 20 let, enega Tompa, starega delavskega voditelja, so obsodili na smrt in ga takoj ustrelili. Delavci so se nprli in naskočili več javnih poslopij. Vlada je proglasila v vsej državi vojaško diktaturo. 30 delavcev, ki so bili na čelu vstaje, je bilo takoj ustreljenih. Ali buržuazija se tudi na ta način ne bo rešila. ki se je proslavil Žev celi vrsti protikomunističnih procesov s svojo gorečnostjo, s tako gorečnostjo, da je zavoljo nje že marsi-kako pikro požrl od same sodne gosposke? Kakor beograjska viada, tako tudi kraljeva žandarmerija v Zagorju z budnim očesom preži nad protidržavnimi elementi, in če se ponoči v meji zgane list, že ve gospod stražmojster: komunistično zborovanje, tajni sklepi —- sam atentat! In potem: ovadba, tožba, vzklic — nazadnje pa se nekomu povesi nos. Nič hudega: nekomu se mora vselej povesiti nos! — Zadnjic so v kamnolomu aretirali nekega delavca, češ, da je nekomu ukradel plačo. Plača je pa ležala v oblastni pisarni in čakala lastnika. Naši žandarji obrajtajo užitek, ki jim ga nudijo protidelavski j ”ogoni, in če ni velikih procesov, si ram s kako zgrešeno aretacijo dušo privežejo. Taki užitki so dandanes v modi na Balkanu in v Zagorju. Zagorjan. Zalivala. Vsi, ki so bili zaprti v celjskih ječah, se iskreno zahvaljujejo vsem onim, ki bo v tem težkem času dokazali svojo proletarsko solidarnost in pc” tvovalnost s tem, da so materialno, s prispevki podpirali zaprte in njihove družine. Proletariat jo s tem dokazal, da ne zapusti svojih trpečih borcev. Bivši celjski jetniki. Op. ur.: Radi te splošne zahvale ne bomo priobčili zahval poedincev. Mislimo, da ne bo imel nihfh ničesar proti temu. bile to znanstvene institucije in kot take ne morejo delati pod zunanjim pritiskom, so se ustvarili nekakšni avtonomni-republikanski zakoniki za nje, po katerih se upravljajo povsem same. (Seveda je vse to le teoretično, v praksi izgleda čisto drugače, mnogoštevilni dokazi nam to pričajo. Toda vlastodržci in buržuazija še vedno trdita, da je ta teorija izpeljana tudi v praksi — zato je ta javen afront Pri-bičeviča proti univerzam tako značilen.) Ker se upravlja univerza sama, tudi nima nikjer žendarmerija in policija pravice prestopiti akademska tla. To se je dosedaj povsod upoštevalo. Prvo izjemo je šele napravil PP režim, ki je udrl v podobi svoje dobro oborožene žendarmerije v univerzitetno avlo in pozdravil s salvami neoborožene akademike. Od vsega časopisja v državi se upa zagovarjati to nečednost samo časopisje samostojnih demokratov. Pri nas „Jutro“ in „Slov. Narod“. Mislimo pa, da se že krči pest, ki bo za vedno osvobodila delovno ljudstvo od takih „demokratov“ in od take svobode ..svobodomislecev11. Nimamo vzroka boriti se za bur-žuazne elemente, kadar jih napadajo hijene iz njih lastnih vrst. Zato nam je usoda upokojenih profesorjev dokaj irelevantna. Ni nam pa vseeno, če krvavi del mladine zato, ker je pošten in revolucionaren. To mladino bodo vedno spremljale naše simpatije in kadar bo čas zato, se bodo tudi njih pesti, kot po teh dogodkih trdno upamo, strnile š pestmi proletariata v borbi za lepšo bodočnost. pregled. Sadoul aretiran. Nedavno se je vrnil v Francijo Sadoul, eden voditeljev komunistične stranke Francije. Sadoul je bil svoječasno obsojen na smrt, ker se kot častnik ni hotel boriti proti sovjetski Rusiji, ampak je prešel s svojimi vojaki na stran boljševikov. Sedaj, pod „demokratičnou vlado Ilerrio-ta, je bil aretiran takoj, ko §e je zopet nastanil v Franciji. Sovjetski poslanik Krasin, ki je pravkar prišel v Pariz, je sklenil podvzeti v*e korake za osvoboditev Sadoula. Meščanske stranke imajo za VO' livno agitacijo tiskarne, dnevnike, milijone. Mi vsega tega nimamo. Zatorej zbirajmo za VOLIVNI FOND povsod, vedno, na vsakem kraju! Vsak naj da najmanj 10 Din! Iz sovjetske Rusije. Ido ali popravljeni esperanto, se čimdalje bolj širi med razredno zavednim delavstvom proletariatom. Za Ruse je izšla letos prvič po vojni nova „Učna knjiga mednar. jezika Ido za delavce11. Delo obsega nad 200 strani in mnogo slik. V Moskvi so bili v jeseni otvorjeni trije učni tečaji hkrati. Tudi v večjih vojašnicah se dajejo tečaji in med pomorščaki. Nove izdaje Učnih knjig so dalje izšle v Nemčiji (po vojni že četrtič) in na Ogrskem, naši sosedni državi. Dohodki in izdatki sovj. republik za leto 1924/25. Po proračunu ruske sovjetske republike bodo dohodki V bodočem letu sle-'eči: zemljiški davki 80,175.000 rubljev; < brtniški davki 20,950.000 r.; progresivni dohodninski davki 25,500.000 r.; dohodki od gozdov 39,460.000 r. (prešnje leto 33 milijonov); dohodki iz državne industrije in trgovine 12,971.000 r. (prejšnje leto samo 6 milijonov.) Vseh dohodkov bo 213,340.338 rubljev. Izdatki bodo znašali 283,042.886 rubljev. Glavni izdatki bodo šli za sledeče zadeve: za ljudsko prosveto 70,016.000 rublj . (lani samo 51 milijonov); za zdrav-utv 19,083.000 r.; za poljedelstvo 32 milijonov 030.000 rubljev (lani samo 20 mil. mov); za justico 10,240.000 rubljev. Razen te;w pridejo še izredni izdatki za vzno t«i*o jjoijeuelstva in sicer: 15 milijonov rubljev za kredit kmetom, 4,500.000 za poljedelska stroje itd., 7 milijonov za preskrbo Turkestana z vodo, ki je potrebna za gojitev bombaža. Za kraje, kjer je bila alaba žetev, se bo dalo 21,800.000 rubljev; za zgradbo novih otroških domov 7 milijonov itd. Primanjkljaj se bo kril iz celokupnih sredstev sovjetske uuije. Kakor vidimo, je v delavsko - kmetski Rusiji proračun popolnoma drugače sestavljen kot v kapitalističnih državah. List po brezžični telefoniji. Družba nRadio za vse11 v Moški je dne 23. novembra začela izdajati list „Radio-gazeta11. Izdajanje tega lista je urejeno tako, da vsak dan od 7. do 8. ure centralna postaja, ki se nahaja v prostorih Komunistične Internacionale, potom brezžičnega telefona razpošilja članke in novice (t. j. v»e, kar tvori vsebino dnevnega lista) širom vse sovjetske Rusije. Ta radiotele-tonski list je za zdaj edini te vrste na svetu. Zdravstveno prosvetno delo v SSSR. Splošen razvoj sovjetske Rusije in prehod v vedno boljše socialne razmere se opaža tudi v zdravstvenem svetu. Zdravstvena prosvetna propaganda se vrši v polnem obsegu preko cele Rusije. Enotna organizacija se ne omejuje z zdravstvenim prosvatnim delom le na sanitetno in epidemično polje, temveč se udejstvuje z vso delavnostjo tudi na polju materinstva, pri varstvu dojenčkov, varstvu otrok, zatiranju tuberkuloze (jetike) in spolnih bolezni. Prirejajo se po vsej Rusiji stalne in potujoče medicinske (zdravstvene) razstave, na dveh tretjinah železniških prog se nahajajo vagonske razstave, ustanavljajo se sanitarne (zdravstvene) knjižnice, v vseh kljubnih knjižnicah je na razpolago zdravstvena literatura, v teh kljubih se vrže številna predavanja, razgovori itd. Ustanavljajo se „domovi za zdravstveno prosveto11, v katerih se nahajajo knjižnice; razstave, prirejajo predavanja in imajo stalen stik s tiskom. Smotreno delo se vrši tudi v rdeči armadi, kjer se poučuje vojaštvo o vsem, kar potrebuje za življenje, poučuje se ga o zdravstva, posečati mora predavanja in druge prireditve in ne kot pri nas, kjei je edino delo vojaka obračanje puške in bajoneta. Veliki uspehi se dosezajo potom nove metode zdravstvene in propagandne agitacije: Živ časopis, ki razpravlja o tekočih zdravstvenih „dnevnih vprašanjih11, uprizarjajo se sodne razprave „ prostitutk11, „pi-jancev11 in raznih zločincev, v propagandne svrhe se izrabljajo tudi resnične sodne= razprave. Veliko zanimanja vzbujajo tudi gledališki komadi (drame), ki razpravljajo o zdravstvenih vprašanjih. Pri uprizoritvi teh dram je vedno prisoten zdravnik. V propagandi zdravstvene prosvete igrajo veliko vlogo filmi, ki prikazujejo posebne-malarijo in socialne bolezni. V poljedelskem muzeju se vršijo dvakrat na teden predavanja in pogovori o zdravju, kamor pridejo v prvi vr»ti kmetje. Tudi po vaseh se nahajajo knjižnice, v katerih je zdravstvena literatura radi pomanjkanja zdravnikov tako izbrana, da more tudi učitelj ali knjižničar razlagati ljudem higijeno (zdravstvo). To delo prodira v najoddaljnejše kraje, kjer so izumirali domorodci pod jarmom carizma. Gorski narodi Dagestavga so začeli izdajati zdravstveno literaturo v lastnem materinem jeziku in delo v narodnih manjšinah je rodilo nov preokret na polju zdravstvene prosvete. V letih 1919 do 1922 je izšlo 202 popularnih del (knjig o zdravstvu) v celokupnem številu 13 milijonov izvodov. Izdajajo se zdravstvene revije in časopisi, ki se širijo med narodom. Povsod se opaža napredek in procvit nove države, v kateri so uveljavljene vse obče človečanske pravice. Ali si že pridobil svojega tovariša v obratu za naročnika »Delavsko- kmetskega lista"? Izdajatelj in lastnik: Konzorcij v Ljubljani. Tiskarna Josip Pavliček, Kočevje. Odgovorni urednik Josip Pezdir, sedlar. Internacionalni