100
Zastavica zastran toplic pri ,,Kopačnici" rešena.
Kdor iše, najde, kdor praša, zve. Mikalo nas je od toplic pri „Kopačniciu kaj več zvediti; gosp. Lauter so bili tako dobri nam povedati, kar oni od teh toplic vejo, gospod rudninski oskerbnik M. Pire pa so nam popolnoma luč prižgali, hvala jim zato! Sledeče so nam unidan pisali: „27. febr. sem potoval iz Cerkne čez Ulce (tako imenovano sedlo) in po Kopačnici proti Trati. Memo toplic grede se spomnim pogovorov v 13. listu „Novic", ter merim toploto studenca: unanji zrak v senci je imel 1.5 stop. toplote po R., Kopačnica (potok) 6. toplice poleg Kopačnice pa na vsili krajih, pri sredi in okoli in okoli povsod 16.25, Kaj ve 6 od teh toplic pa lahko zveste v Haquetovi „Oryctographia carniolica« v 2. delu na str. 169 itd.« Vzeli smo tedaj Haqueta v roke in našli njegov popis teh toplic, ktere je v letu 1769 dvakrat kemijsko preiskaval; toplota njih 2. aprila 1779 je bila 171// R., obstojnih delov v gazji podobi ni nobenih zapazil, tudi železa in žvepla ne 5 bila pa je toplična voda za en grad težja od ciste destilirane. Ko je zajetih 12 funtov te vode dal nad ognjem shlapeti, je na dnu ostalo 12 granov neke sivka-ste soli, v kteri je bilo naj vec solnih drobeov. Iz te°;a ie očitno
— pravi Haquet — da so te toplice prav dobre za kožne spušaje (lišaje itd.), in skušnja je učila, da v tisti mertudnosti in tre-seliki, ki jo nareja živo srebro v človeških udih, imajo posebno moč te toplice , v kterih so se bolni delavci iz Idrije radi kopali, ko so še rudo živega srebra v retortah topili in po tem zlo bolehali. Zategavoljo je bilo tudi majhno poslopje poleg toplic takrat napravljeno, kterega poslopja pa zdaj vec ni. Pravijo, da ta vrelec je bil nekdaj še topleji; morebiti se mu je poznej kak merzel studenec pridružil, ali pa pod zemljo ni več tistega ognja, ki je nekdaj kuhal to vodo". — Tako piše slavni Haquet. In kaj imamo zdaj mi od tega, da to vemo? Toliko, da tisti bolniki, ki navdani od živega srebra (merkura) so morebiti zastonj že povsod pomoči iskali, bi jo utegnili tukaj najti.
Ravno ko smo imeli ta spis v tiskarnico poslati, nam doide pismice gosp. fajmoštra Hueber-a iz Stare Oslice, v kterem nam naznanjajo, da ondašnja okolica ima nekaj veliko bolj važnega, kakor je omenjeni vrelec, kar pa je dosihmal še tudi zanemarjeno, akoravno bi utegnilo marsikakega dobička donašati , in to je marmor, še bolj pa šibra (ploše). Častiti gosp. fajmošter so obljubili o tem kaj več povedati.