U5T Zfl 5REDf1Jt50L-5150 DUflSTUO. URE JU JE DR.flHIBREčfllfi
LETMIK VII. Z7\ L.1914/i5 ŠT. 6.
VII. LETNIK.
MENTOR 1915.	ZVEZEK	6.
       ..........................
VSEBINA:
Paberki po naSih srednješolskih Čitankah.	(Dr.	J.	D.)	.	.	101
Zemlja in luna. (Prof. Fr. Pengov)........................107
Pesem trenutka. (Pesem.) (A. P.)..........................111
Homerjeva Iliada. (Prof. Fr. Omerza.)	(II.	spev.	—	Dalje)	.	.	112
Na Ruskem. (Potopis.) (Josip Lavtižar)......... .	.	.	114
Drobi«....................................................117
Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne v mesecu in stane za dijake 2 K, za druge naročnike 4 K na leto.
Tisk »Katollik« tiskarne« ▼ Ljubljani.	Odgovorni lastnik Alojsif Markai.
LETNIK VII.	MAREC	1915.	ZVEZEK	6.
PABERKI PO NAŠIH SREDNJEŠOLSKIH ČITANKAH, dr. j. d.
III.
Razprava — govor — hrija.
V	Čitanki za V. in VI. razred imamo nanizanih lepo vrsto (50) slovenskih narodnih pregovorov. Veste čemu? Jaz bi mislil: zato, da jih uporabljate za razprave in govore (tudi govore, saj se zdaj od najvišjega mesta poudarja, naj se v šoli goji tudi govorništvo!). Naša Čitanka ima (kot vzgled proze) par vzornih zgodovinskih in prirodoslovnih razprav, a ne bi bilo napačno, ako bi dijakom vzorno pokazala, kak6 se obdela narodni pregovor (ali sploh kak citat, izrek kakega pesnika) v obliki razprave, kot govor ali .kot hrija. Poskusimo mi na tem mestu; isti izrek hočemo obdelati kot razpravico, kot govor in kot hrijo, da bomo — vsaj v velikih potezah — videli razloček med to trojico. Vzemimo izrek starojonskega modrijana Heraklita (okrog 1. 500. pred Kr. r.): Vojna je vir vsega, nu/.t(iog naz>)n nurnov.
I.	Vojna je vir vsega.
(Razprava.)
Uvod. Odnekdaj so modri možje razmišljali, kaj je počelo ali princip vsega napredka; razni so navajali razne stvari: eni, da je uboštvo, drugi lakota, tretji navdu-
šenje itd.; nekdo pa je tudi trdil, da je vojna vir vsega napredka.
(Lahko pa bi se glasil uvod tudi drugače, brez števila je možnosti. N. pr.: Vojska divja zdaj po vsem svetu; vse govori
o	njej; ta jo hvali, oni ji komaj čaka konca. Kaj naj rečemo mi?)
Razlaga in razdelitev. Izrek, kakor smo ga napisali, še ni popolnoma jasen; treba, da njegov pomen razložimo. Stari modrijan je hotel reči: borba med silami v mrtvi prirodi kakor tudi borba med živimi bitji je vir vsega življenja in napredovanja. Na prvi pogled se nam zdi rek neresničen, saj vendar vidimo, da vojska uničuje civilizacijo in ljudi; če pa glob lje pogledamo, se prepričamo, da tiči mnogo resnice v trditvi. To hočemo dokazati, in sicer tako, da si ogledamo najprej neživo prirodo, potem rastlinstvo in živalstvo in slednjič človeško življenje.
Dokazovanje. I. Le poglejmo malo v neživo prirodo! Dve sili delujeta na vsako nebesno telo: sredotežna in sredobežna, ki si torej večno nasprotujeta; njiju učinek pa je — harmonija vesoljstva.
—	Silen boj zadivja med vetrovi, vihar nastane, ali iz njega se rodi lepo vreme, zrak je očiščen in vsa bitja laže dihajo. — Stoječa voda se usmradi, tekoča se pa učisti,
če se prevali čez deveti kamen. — II. Isto dejstvo nam oznanja rastlinstvo in živalstvo. Katere cvetke so nam najdražje? Tiste, ki se bore visoko v gorah za svoj obstanek, planika in ravšelj. — Žito, ki raste na trdih tleh, ima najbolj kleno zrno. Rebrno seno, katero raste v rebri, je teč-nejše od ložnega (ki se nakosi v logeh); in koliko prijetneje dehti! Kako zdrav je les v trdi zemlji! Vrba, ki ima dovolj moče in hrane, je pa vsaka bolna. — Boj za obsta-
nek, ki ga živali — nezavestno seveda — bojujejo, jim je razvil ude, poostril čute do popolnosti. (Prim. o tem Čit. za V. in VI., str. 400 nasl.) — III. Kaj pa nas uči pogled na človeka — posameznika, na družino, državo, Cerkev? Človek si je v borbi s prirodo in živalmi izpopolnil vse svoje zmožnosti, izumil je razno orodje in orožje. Čim več težav je moral premagati, tem močnejši in slavnejši je postajal (n. pr. He-rakles!), In tako še dandanes: čim trša je mladost, tem bolj se razvijo duševne in
telesne sile. — Ali poglejmo v družine! Tam, kjer se zaradi uboštva in velikega števila otrok morajo najbolj boriti, .so — vobče! — najbolj srečni in povprečno najbolj napredujejo. (Prim. dr. Ehrlich, Čas, 1914, str. 181 nsl.!) — In glede držav nam vsa svetovna zgodovina pripoveduje, da se le iz vojne rodi trajen mir, s tem pa blagostanje in umetnost. (Prim. dobo cesarja Avgusta! Spomnimo se reka: bello para-tur pax!) In kaj je že velikega povzročila
sedanja vojna pri nas: vsi narodi širne Avstrije smo se zavedeli, da smo eno telo; število hudodelstev sc je nečuveno znižalo.
—	Da, tudi zgodovina katoliške Cerkve nas uči, da je bila najmočnejša takrat, ko je bila najbolj preganjana; v boju in borbi je rastla in se čudovito širila.
Sklep. Preiskovali in preizkuševali smo veljavnost gori omenjene resnice od najnižjih dejstev do najvišjih, in reči moramo, da nam jo potrjuje prirodoslovje, družboslovje in celo bogoslovje.
- 11
PANAMSKI PREKOP
II.	Vojna je vir vsega.
(Govor.)
Dragi součenci!
Uvod. »Naprej zastava Slave, na boj, junaška kri!« Tako navdušeno kliče naš pesnik. Neštetokrat smo jo že peli. In katera pesem hrvatska nas bolj navduši od znane koračnice: »U boj, u boj, mač iz toka, bračo!« Ob tej pesmi nam grudi res plamte svetega navdušenja za domovino.
Ne pozabimo pa, da je boj za domovino dvojen: z materialnim orožjem, in pa — z duševnim. Za materialno orožje, puško in meč, bomo zgrabili, kadar nas pokliče naš cesar; k duševnemu orožju pa nas naša domovina kliče neprenehoma. »Hej rojaki, opasujmo uma svitle meče!« In da bi to navdušenje v vaših srcih še bolj razvnel in razplamtil, ta namen ima moj govor. (Seveda se ta uvod naredi lahko tudi drugače, možnosti je zopet brez števila,
N. pr.: »Življenje je boj« — to resnico poznamo iz knjige, poznamo jo pa nekoliko že tudi iz izkušnje. Ali tudi narobe je res: Boj je življenje! Tam, kjer ljudje, narodi veselo med seboj tekmujejo, tam je življenje. Posezimo tudi mi v to veselo tekmo!)
Razlaga (ozir. omejitev) in razdelitev. Izrek starogrškega modrijana, da je vojna vir vsega, se razteza na vso
prirodo in na vse človeško življenje, gmotno in duševno; jaz pa se hočem omejili in vam dokazati samo en del te resnice: da namreč boj ali tekmovanje z umom in duševnim delom rodi gmotno blagostanje in duševno omiko narodom in posameznikom.
Dokazovanje. Eno tekmovanje je med našim' narodom zelo vkoreninjeno: župnija hoče župnijo prekositi z velikostjo in težo zvonov, In res, kakšne orjake nam
DEI.O PRI PANAMSKEM PREKOPU.
je ta borba dala! Še globlje pa seže in širšo korist rodi tekma, ako zaide med gospodarje duh tekmovanja, kateri bo imel lepšo živino, čednejša gospodarska poslopja, bolje obdelane njive, skrbneje spravljen gnoj itd. Dežela in država krepko podpirata to tekmo s premijami in diplomami. In lahko rečemo, da je ta tekma vir napredka. Le poglejte našo živino o semnjih! Ali vidite v naših hlevih kaj takega blaga, kakor so tiste mršave hrvaške »buše«? In če greste skozi naše slovenske vasi, ali ne vidite, kako se dvigajo povsod zračni, obokani hlevi, poleg hlevov gnojne greznice iz cementa? In ali ni to vesela tekma, da se pridno ustanavljajo hranilnice, gospodarske zadruge, izobraževalna društva? Ta borba bo gotovo obrodila stoteren sad. Le poglejmo malo v zgodovino! Atika je bila premajhna deželica, da bi mogla rediti svoje prebivalstvo; ljudje so bili primorani boriti se za vsakdanji kruh z drugimi rodovi in narodi, in baš ta borba je Atiko privedla do prvega mesta med vsemi Grki!
Ali stari Grki so nam klasičen zgled, kako neprecenljive koristi je tudi borba na čisto duševnem polju. Pri njih je bilo skoro vse javno življenje dycbv, t. j. tekma, borba, boj. Znane so olimpijske igre in kako so vplivale na razvoj plastike. Znano je pa tudi, kako so tekmovali na dramatičnem polju. O Dionizovem prazniku (spomladi, o našem Jurjevem!) so bili trije dnevi posvečeni dramatičnim igram; vsak dan jih je bilo treba predstavljati po četvero (tetralogija), in sicer so morale biti vedno nove, vedno »premičre«. Oglasilo se je vedno po več pisateljev in prvi arhont je odbral tri najboljše. In nato so zopet ti trije med seboj tekmovali, kateri bo dobil prvo darilo. In pri predstavah samih so zopet tekmovali zbori (kori) med seboj in tisti, ki so jih opremili in plačali (zboro-voditelji, X°9r)Y°1)- In tako daleč je segalo tekmovanje, da sta snov, katero je obdelal Ajshil, obdelovala tudi Sofokles in Evripides, z namenom seveda, da bi še bolje napravila. Zlasti poslednja dva sta neprenehoma tekmovala med seboj in se
učila drug od drugega. In posledica te silne borbe? Zlata doba grške drame, ki z neodoljivo silo vpliva še v naše čase in bo najbrže za vselej ostala vzorna šola dramatiki. Ali ni bila to res koristna tekma? Ali ni rek: no/.e,uoq navijg Jidvvoiv v tem pogledu čisto resničen? In kdo izmed vas ne želi tudi našemu narodu take lepe dobe v dramatiki? — Pa tudi na drugih poljih je tekmovanje obrodilo prekrasne sadove: v začetku 16. stoletja sta na dvoru papeža Julija II. v Rimu slikala Michelangelo in Rafael Sanzio, tekmovaje med seboj; in ustvarila sta največje umotvore slikarstva. — Toda predaleč bi zašel, ako bi vam hotel naštevati posamezne zglede tekmecev in borcev na duševnem polju; le še to naj omenim, da moramo pojem note/jog, vojna še nekoliko razširiti, na delovanje, ki živi še v izrazu »polemika«, menim namreč — kritiko. Tudi o tej velja v polni meri naš rek. Ker so nam Grki mojstri v vseh vedah, vam moram tudi tu kot največji, najslavnejši zgled pokazati Grka — Sokrata. Sokrat je videl, kako nejasne pojme imajo ljudje o najnavadnej-ših stvareh vsakdanjega življenja, n. pr. o pravičnosti, pobožnosti itd. Začel je brez usmiljenja razdirati zmoto; pokazal je pravo pot, kak6 priti do jasnih, čistih pojmov v vsaki vedi, postal je oče logike in dialektike, sploh oče pravega znanstva. In tako je bila njegova kritika res vir vsega napredka v vedi. — Ali naj vam iz novejše dobe imenujem mož6, ki so s svojo brezobzirno kritiko svojim rojakom bistrili pojme, n. pr. Lessing v dramatiki, Bčlin-skij v povesti in romanu, pri nas Levstik v jezikoslovju, Stritar v leposlovju?
Toda vem, da mi boste proti vsemu temu, kar sem jaz navdušeno slavil, ugovarjali s težkimi pomisleki, češ: koliko nadepolnih talentov je kritika uničila! in tisto tekmovanje — koliko je rodilo — tudi manj premišljenih del! in tista borba med narodi v poljedelstvu, trgovini, v industriji, z novimi iznajdbami strojev in morilnega orodja — koliko je škodila, koliko slabejših uničila! Priznavam, težki so
Zvezek 6
MENTOR
Stran 105
ti pomisleki, a prav je, da mi ugovarjate, saj o tem baš govorimo, da se s kritiko pojmi razjasnijo. Vendar vaši ugovori moje trditve ne morejo omajati; z eno besedo — mislim — jim vzamem moč, ako rečem: pravična kritika, pametna tekma, dostojna konkurenca med narodi je vir vsega — lepega, koristnega napredka.
Sklep. Predragi tovariši! Videli smo torej, da tiči v našem izreku globoka resnica, resnica, ki je velike važnosti tudi za nas. Saj vsak izmed nas želi imeti o vsem jasne pojme, vsak želi napredovati, vsak želi tudi našemu narodu zlate dobe v gmotnem blagostanju kakor tudi v duševni kulturi. Kaj naj torej storimo? Vojna je vir vsega! Tekmujmo! Skušajmo drug drugega prekositi v šolskih predmetih, v spisovanju slovenskih nalog, v sestavljanju in govorjenju govorov in razprav; ta plemenita vojna bo nam in naši domovini vir velikega veselja!
Tu imate, mladi čitatelji, poskus razprave in govora o istem predmetu; razloček med obema je — kakor ste morda že zapazili — ta-le: pri razpravi mora razvrstitev snovi biti logična, pri govoru psihološka; razprava se obrača na razum, govor pa na srce in voljo; razprava nam hoče razširiti spozna-nje, govor pa nas hoče vzpodbuditi k nekemu važnemu dejanju. Zato vidite, da naš govor hoče součencem pokazati, da je tekma nekaj lepega in koristnega zanje in za domovino, in jih s tem» nagibi navdušiti. Tudi slog je ves drugačen: biti mora govorniški, poln retoričnih vprašanj; najbolje je, da je vedno v stiku s poslušalci, kakor nekakšen dramatičen dialog.
III.	Hrija.1
V	Čit. V. in VI. (str. 12) se omenja tudi hrija, a samo z imenom. Časih smo delali nalogo po pravilih hrije; zdaj je to »iz mode«. V knjigi »Aufsatzfreuden«,
1 Iz lirik. ■/.!>•!*, t. j. koristna uporaba. Učenec )c torej dobil od učitelja kak sploien rek in moral dokazati, da je za življenje koristen; moral sc je sam navduSili zanj in tudi druge skušali pridobiti.
sp. P. BeBler, O. S. B., pa sem našel pravično sodbo o njej. Kaj pa je bila hrija nekdaj in kaj je nameravala? Stari grški in rimski učitelji govorništva so jo rabili kot predstopnjo, kot pripravo za sestavo dobrega govora; učenec se je moral torej najprej naučiti delati hrije, potem šele se je začel pouk v sestavljanju govorov. Po teh-le točkah se je moral ravnati:
1. Exordium (uvod): Dictum cum laude auctoris. Napoved reka, s pohvalo dotičnega pisatelja ali misleca.
2. Paraphrasis seu Exposito: razlaganje dotičnih pojmov v reku, določitev njegovega pomena, napoved, v katerem smislu se bo obravnaval. (Omejitev ali razširitev.)
3. C a u s a :	dokaizi za resničnost trditve in nagibi, zakaj naj se po reku ravnamo.
4. Contrarium: iz nasprotja se še bolj pokaže resničnost reka; ali pa se zavrnejo ugovori.
5. S i m i 1 e : navede se kakšna prispodoba iz prirode ali človeškega življenja.
6. E x e m p 1 u m : zgledi iz zgodovine in vsakdanje izkušnje.
7. Testimonium:	navedejo se drugi podobni izreki, pregovori itd.
8. E p i 1 o g u s (sklep): pove se, kako poslušalec dokazano resnico v življenju uporabi; navdušena vzpodbuda.
Vojna je vir vsega.
(Hrija.)
1. 11oke/iog jtavi)Q ndvnov — vojna je vir (ozir. mati) vseh reči. Ta izrek se pripisuje slavnemu jonskemu filozofu Heraklitu; ta mislec je znan tudi po nekem drugem izreku svojem: ndrva (tet — vse teče, vse se neprenehoma spreminja. Bil je eden izmed slavne sedmorice grških modrijanov.
2. Niso ga starodavniki brez vzroka zvali »temnega« (<> onoteivog), zakaj ta izrek se glasi kakor uganka; treba ga torej razložiti, »Vojna« mu služi v dveh pome-
Zvezek 6
nih: a) borba z orožjem med dvema narodoma, b) borba sile proti sili v neživi in živi prirodi in v človeškem življenju po-sebe, menjavanje neprijetnih in prijetnih reči.
In drugi del »je vir vsega« pomeni: je vir vsega življenja, vse sreče, vsega napredovanja. — Mi bi lahko govorili o obeh pomenih; seveda bi se govor s tem zelo raztegnil. Morda bi kazalo, da se omejimo samo na drugi (b) del.
KRIZ NA MARTINOVI STENI.
3.	Brez negativne in pozitivne elektrike ne bi imeli električnega toka; centri-petalna in centrifugalna sila uravnavata ravnovesje nebesnih teles; ako ne bi bili nikoli bolni, lačni, žejni, ne bi vedeli, kaj je zdravje, sitost, napojenost . , .; vse živali se bore za svoj obstanek in se s tem izpopolnjujejo, ohranjujejo; tudi človek napreduje, čim bolj se bori s prirodo ali s pomanjkanjem ali z ljudmi. Posledica te borbe je, da si človek razvije vse svoje
moči, duševne in telesne; in to je vreden cilj njegovega teženja. Pa tudi v državi morajo biti stranke, ki si nasprotujejo; to vse koristi napredku države.
4. Ako ne bi imeli sovražnikov, bi se polenili, izgubili bi vso krepko voljo in vse junaštvo. Ako ne bi bili lačni, kdo bi delal? Homer — tu govorimo s Heraklitom samim — se moti, če misli, da bi bilo za človeka bolje, ako ga ne bi trla razna zla.
5. Vodo z zdravilom moramo mešati, če ne, se lek razkroji; stoječa voda se usmradi; ako bi bilo večno brezvetrje, bi se zrak popolnoma okužil; kako tenek sluh imajo n. pr. gozdne živali vsled večne borbe s človekom in drugimi živalmi.
6. V bojih s Perzijanci so Grki razvili vse svoje zmožnosti; postali so svobodni.
—	Dramatični dyd>v. — Zdaj med vojsko v Rusiji manj ljudi umrje nego v miru, ker se manj — pije. (Slovenski Dennik, Buda-pešta. Cit. »Gorenjec«, 19. II. 1915.)
7. Narodni pregovor: Brez muke ni moke; Čič ne da nič; brez potu ni medli; nemški: Rast' ich, so rost' ich — itd. itd. Lepo pravi Slomšek:
Lc trpljenje naših dni — nam veselje posladf.
In S. Gregorčič poje:
Saj moško dejanje krepčujc mo/a, a pokoj mu zdrave moči pokonča!
(Življenje ni praznik.)
8. V šoli se nam nudi najlepša prilika, da se ravnamo po tej resnici; celo vrsto nasprotnikov imamo:	prirojeno	lenobo,
nevednost, težkočo predmetov; zoper vse te v boj! Čim več je ovir, tem lepša bo zmaga!1
1 Naj kdo sodi o hriji, kakor hoče, eno hvalo pa ji moramo dali: na njej učenec lahko pokaže — pri vsaki točki — česa sc je že naučil in česa ne; tu porabi lahko vse, kar je čital ali se na pamet učil. Kaj ko bi za vajo skušali Vi sami, mladi čitatclji, napraviti to trojno vajo, na primer o dijaku toli potrebnem geslu:	»nulla dies sine
linea«?
ZEMLJA IN LUNA.
Zgodba, ki jo pripovedujem, je nenavadna. Godi se že tisoče in tisoče let in sam ne vem, kdaj je bo konec; vse kaže, da ne prej, dokler ne bo ugasnila zadnja iskrica toplotne energije orjaku Heliosu (solncu). Če bi hotel biti torej ti, ki čitaš te vrstice, aktiven junak v tej povesti, bi bil davno prej, preden bi minula povest, mrtev in pokopan.
Godi se v svetovnem prostoru, kjer jadrajo zvezde na svojih bleščečih aeroplanili, kjer je mrzlo tako, da ne zaleže najboljša astrahanska kožuhovina več nego poletni jopič. Pozorišče — vsemir
—	je tako neznansko veliko, da njegovih razmer ne more nihče dopovedati z besedo, pa če bi jih tudi kdo mogel, bi koristilo le malo, vsaj bi ga drugi itak ne umeli. — Zunaj v osvetju se je sukala zemlja okrog solnca, kot je bila vajena že izza dobe egiptovskih faraonov in še izza tisočletij pred njimi. Vrtela se je neutrudljivo dan na dan, leto za letom; marsikomu drugemu bi se bilo že davno zmešalo v glavi, zemlji se ni poznala velika ta vrtoglavost.
Nekaj malega pač.
Kmalu po svojem telesnem rojstvu (duševno-plinasto se je vršilo mnogo poprej!) leta x pred ustanovitvijo starega Rima je namreč začutila, kako se ji širi zlati ekvatorijalni pas pri burnem plesu »kola«. Dočim je opažala na svojem temenu in pod petami (oba tečaja, kjer je c 0) skrivnosten in svečanosten mir, pa je jako naraščala sredobežna sila v njenih udih očividno proti sredini telesa, kjer je dosegla svoj višek. Najraje bi bila odtrgala skeleči pas od bokov in ga treščila neznano kam v ledeni vsemir, a druga postava njenega organizma, mnogo silnejša od prve, je to za-branjevala. Bil je to zakon težnosti, pri-
PROF. FR. PENGOV.
vlačnosti ali gravitacije, proti kateremu je centrifugalna sila le uboga reva, 289 krat slabejša od svoje tekmovalke (gravitacije). Četudi morajo pod vlado težnosti ostati vsa telesa na zemlji lepo pri miru, vendar pa je dejstvo, da izpodkopava sredobež-nost brez prestanka absolutno monarhijo gravitacije, tako da se čuti njeno rovarjenje po celem svetu na vsakem najmanjšem
telesu; zakaj vsako telo je na tečajih nekoliko težje nego na ravniku.
Dočim so smatrali stari zemljo za popolno kroglo, je razkrinkal Nevvton 1666 našo roditeljico za sferoid, to je na tečajih sploščeno kroglo, o čemer se poleg šolskega poizkusa z vrtečimi obroči lahko prepričamo tudi s sledečim umovanjem:
CESAR MAKSIMILIJAN NA MARTINOVI STENI.
Misli si dva vodena stebra kot občujoči posodi; prvi od severnega tečaja proti sredini zemlje in drugi enak steber na njem pravokotno od središča zemlje proti ravniku. Ker zmanjšuje sredobežnost težo zadnjega stebra, zato je teža prvega večja, Če hočeš, da si bosta oba stebra ravnotežna, moraš podaljšati ekvatorijalni vodeni steber. Newton je našel, da mora biti dolžina polarnega stebra proti dolžini ekvatorijalnega kakor 229 proti 230 ali z drugimi besedami: Polumer zemeljskega ravnika mora biti za 17 milj daljši od med-tečajnega. Toda naša zemlja se je že davno privadila tej zakoniti abnormalnosti — česa se človek pač ne privadi, če se vrti celo dolgo leto okoli solnca! Njena živ-ljenska naloga ji je prešla popolnoma v meso in kri, postala ji je druga narava, in kakor hitro je končala svoj letni obhod, takoj je pričela z drugim.
A pridni plesalki to ni bilo dovolj; ves ta čas se je vrtela tudi krog same sebe, to je bil tudi glavni vzrok gori opisane bolezni, »megalomania aequatorialis« zvane
—	okoli idealne osi, namazane pred veki za vse veke, sukala se tako lahkotno kot brhka mlada mačica, ki lovi konec svojega repka. Toda za to burko je potrebovala samo 24 ur; uganjala pa jo je edinole iz blagega namena, da bi obsijalo solnce vse dele njene telesnosti s pravično enakomernostjo. Zakaj lastna, kakor tuja (zlasti mesečeva) izkušnja jo je učila, kako žalostne so posledice nasprotnega ravnanja. Na strani namreč, ki je bila obrnjena od solnca proč, je vladala vselej črna, demonska tema in noč. Da je kazala zemlja solncu vedno le Evrazijo in Afriko, bi bili obsojeni ubogi Amcrikanci k večnemu spanju.
Zemlja ni imela torej ravno premalo posla; saj je morala poleg drugega upoštevati tudi primerno etiketo napram sedmerim svojim bratom in sestram (planetoin-premičnicam) ter paziti na svojo edinko, hčerko Luno, nazvano drugodi tudi Se-lene.
Kakor Eva iz Adama, tako je izšla naša mati zemlja iz solnca, od katerega
prejema tudi plodonosne sile, da more ro-devati organizme. Meseci pa so otroci planetov, naša Luna seveda mrtev otrok; saj drugače tudi biti ne more, ko ji mati, ki je sama odpala od svetlobe, ne more dati ne luči ne moči, potrebnih za življenje. Mati zemlja je bila svoje dni sama krasno solnce, polno lastnega ognja, sijajni njen diadem ni potreboval tujih žarnic za svoj lesk; a danes so ji otrpnili udje, hladno je postalo njeno lice in mračno njeno čelo, kot bi hotela simbolizirati padec »Kneza tega sveta«, odpad Luciferjev od večnega Solnca.
Hčerka Luna je sicer majhna v primeri z materjo: njen polumer znaša le 3480 km, t. j. 2/7 materinega radija, njena masa je celo osemdesetkrat manjša od ro-diteljičine. A obličje njeno ni nič bolj mladostno, da še mnogo bolj starikave so njene poteze od materinih. Zakaj četudi mlajša po letih, je vendar živela Luna mnogo hitreje in burneje svoja leta in že davno so preminule zanjo one geološke dobe, v katerih se nahaja mati Terra še dandanes. Ker je Luna tako majhna, zato se je ohladila in skrepenela mnogo hitreje od zemlje.
Sicer bi bila Luna, ko bi šlo prav za res, lahko skrbela sama zase. Saj posebnega dela itak ni imela. Glavno je bilo pač, da se je sukala sama okrog sebe in še okoli zemlje ter tako posnemala svojo mater z edino razliko, da je potrebovala nadložna Terra za svojo pot okoli solnca 365 dni, Luna pa za svojo okoli zemlje le 27’/:, dneva. Da se pa ta razlika nekoliko izravna, se je trudila zemlja, da se za-sukne na lastni peti (osi) že v 24 urah, do-čim potrebuje starinska hči celih 27dni, da se obrne enkrat okoli. Kot mnogo mlajša hčerka seveda Luna ni imela ravno mnogo govoriti in povedati. Mati je govorila ž njo večinoma resno kot modra pedagoginja, posebno ker jo je poredni otrok večkrat tudi dražil in ji nagajal.
Seveda če sta dve ženski dolgo časa in tako blizu skupaj, kot sta bili naši dve znanki, samo 385.000 km narazen — do-čim je oddaljena zemlja od solnca žc 149*/,
milijonov km, od svojih bratov Jupitra pa celo 780 milijonov km, Saturna 1400 milijonov km, Urana 2869 milijonov km — druge zvezde, zlasti stalnice, pa so tako daleč, da je komaj mogoče govoriti ž njimi, potem ni nič čudnega, če pride kdaj med njimi kaj malega navzkriž.
Redno vsak mesec enkrat je bila polna Luna ali Ščip. Kako prisrčno se je vselej takrat hehetala naša naivna znanka, skoro bolj nego se je spodobilo sicer skromni njeni naravi. Materi seveda to ni bilo po-všeči in kregala je domišljavega otroka, češ: »Glejte, kako prešerno se napihuje s pavovim perjem (solnčno svetlobo) uboga trabantinja (spremljevalka)! Gotovo si do-mišljuje, da je kaka stalnica 1. ali 2. Secchi-jevega razreda!«
Luna pa se je kljub opominu režala naprej, dokler ji je žarel polni obraz. A ni dolgo trajalo; vsako noč je kazala spo-kornejše lice, si ga zakrivala bolj in bolj, kakor sv. Sholastika, ko je prosila dežja in nevihte, in čez 7 dni in 9 ur se ji je svetila le še leva polovica obraza. Ljudje na zemlji so kazali na zadnji krajec. Pa obraz naše Kortonice se je še vedno daljšal v solzah, dokler ni čez novih 7 dni in 9 ur popolnoma izginil za nevidnim pajčolanom; bil je mlaj. A ni mogla strpeti dolgo porednica v skriti samoti; kmalu je jela kukati iz samije s svojim srpastim obrazkom, ga pokazala v nekaterih dnevih celo polovico (prvi krajec), dokler se ni zopet za-hehetalo njeno polno lice v ždrni rdečici naproti materi, kol je bila storila pred 29 dnevi 12 urami 44 min. 2 9 sek.« Luna je namreč ravno odigrala eno vlogo sinod-skega meseca. Pri tem je pa vršila tudi hvaležno nalogo, da je delila čas na tedne in mesece; tako je ravnala z največjo natančnostjo že tisočletja.
■ Ali mi moreš slediti?« je vprašala nenadoma inati zemlja.
»1 seveda morem, saj drugače niti biti ne more,« je odgovorila Luna.
»Pazi mi natančno na uro!« je še pristavila Terra, »in zapiši si dobro za ušesa:
Kadar pridem jaz enkrat okoli solnca, imaš iti ti 13 krat okrog mene, da se izkažeš vredno častnega naslova »sideričnega meseca«, ki prehodi pot okoli mene v 211l3 dneva. Posledice vsake najmanjše svoje nerednosti poznaš: ljudem na meni bi se zmešal koledar. Kar groza me je, če se le zmislim na to!«
»O, toliko časa že dirjam po svetu, da mi je ta naloga postala prava igrača,« je odgovorila Luna. »Sicer pa me opozarja tudi življenje tvojih rastlin in živali, življenje tvojih ljudi in narodov, kako jih obvladujejo določeni časovni krogi, ki se pretvarjajo v vedno večje časovne enote. Tako sem gledala svoje dni pri izraelskem ljudstvu soboto kot sedmi dan, potem sobotno leto kot vsako 7. leto, potem sveto leto kot 7X7- ali petdeseto leto. Vprašuješ me, mati, je li morem za teboj. Jaz pa te vprašam: Ali more zaostati majhen čolniček, ki ga vleče velika ladja na vrvi za seboj? In ta čolniček sem jaz. Kakor hrepeni tvoje srce po solncu, tako teži moje po tebi, to je nevidna vrv, ki vleče vsako stvar, tudi duhove k njihovim središčem. Dozdevno je moja pot okoli tebe enostavna elipsa; a če se pomisli, da krožim s teboj vred okoli višjega središča — solnca, mora vsakdo izprevideti, da opisujem krivuljo višje vrste? Ali ne dajem s tem tvojim ljudem, o mati, najlepšega zgleda? Četudi namreč krožijo njihove duše neposredno okoli središč nižje vrste (svetnih opravil), naj bi vendar s temi središči vred opisovali krivuljo višjega reda okoli najvišjega središča — Boga (z dobrim namenom) ter težili proti gorišču, v katerem biva večno Solnce, z neodoljivo silo gravitacije — ljubezni.«
»Ali pa izpolnjuješ tudi sama to prvo in največjo zapoved?« jo prekine mati Terra z lahno ironijo.
»Kolikor mi dopuščajo moje telesne moči, prav gotovo!« se odločno izreče Luna. »S silo 74 sekstilijonov kilogramov te ljubim in hrepenim po tebi, ne da bi mogla seveda vrniti popolno tvojo ljubav do mene, ki je 81 krat večja od moje.«
Da pokaže tudi dejansko svoja notranja čutila, stegne Luna željno svoje roke proti zemlji, kakor da jo hoče pritisniti na mrzle grudi in se ogreti ob ljubezni materini. To se ji sicer ni posrečilo — Helios ne pusti svoje dvorne dame Terre niti za korak iz svoje bližine — a gibčni Oceani so občutili silo Luninega koprnenja in dvignili na onih obalah zemlje, skozi katerih meridijan je bila šla malo prej Luna, glave v višavo, tako da so morski valovi poplavili svet in bili vzrok mnogim nesrečam, dočim so na drugih krajih obtičale ladje na suhem ali se razbile ob skalovju. Ljudje, ki so vsled tega trpeli, so se jezili nad zemljo, češ, da ni mogoče živeti na njej; ta pa je bila žalostna v zavesti, da tega ni kriva niti sama, niti njena hčerka, ampak čudna usoda, ki obe neprenehoma vabi skupaj in bliža, a ju vendar nikoli ne zbliža. Pri tem je komaj opazila, da je bila hčerka zopet v ščipu in da so stali ona, Luna in solnce skoro v ravni črti, vsled česar sta se združili privlačni sili solnca in lune v mogočno rezultanto, ki dviga morje v višino 10'/o francoskih čevljev, dočim pro-vzroča Luna sama plimo do 8 63, solnce
zase pa samo 1' 93 francoskih čevljev visoko.
Morda bi utegnil pripisavati kdo bibavico nagajivosti Lune; no potem bi lahko trdil isto o solnčnem mrku. Tedaj se ti vstopi Luna ob času mlaja ravno med solnce in zemljo, njena polna senca pade na materino lice, tako da otemni solnce za vse one kraje, ki se nahajajo v polni senci. To 'porednost ponovi Luna celih 41 krat v 18 letih; seveda ji vrne mati s podobno, a omiljeno kaznijo, da povzroči samo 29 krat v istem času mesečni mrk s tem, da stopi ravno ob času ščipa med solnce in hčerko.
Vse te nagajivosti pa le malo pomenijo v primeri s koristjo in ljubeznijo, ki jo je izkazovala Luna materi zemlji in njenim prebivalcem in jo še izkazuje. Kakor hitro gre ta k počitku, že se prikaže njena hčerka, ki nadomesti materi solnce s prijazno svojo svetlobo. Kdo je ne gleda rad mile mile Lunice?
Prijazno pozdravlja potnike na samotni stezi njena vzhajajoča luč. Kakor svetilka mu sveti na potu in kaže od daleč beli stolp in hiše njegove domačije.
81
v
NABIRANJE VOJAKOV [KONCEM SREDNJEGA VEKA).
Ljubeznivo sveti Luna skozi okno v sobico, v kateri čuje in trpi bolnik. Njena mila luč, ki prodira oblake, mu kliče:
»Potolažite se! Tam gori čuje Oko, ki gleda tudi v temni noči trpljenja ljubeče nate, vidi tvoje tihe vzdihe in more napraviti konec tvojim bolečinam.«
Hudobneža pa straši vzhajajoča Luna in ga opominja na oko pravičnega Sodnika, ki tudi na skrivnem vidi in vsako slabo dejanje kaznuje.
Zato se ne čudim, če so videli že stari pogani v Luni simbol nedolžne Diane; verno katoliško oko pa gleda v njej znamenje najčistejšega izmed vseh bitij, kar jih je kdaj bilo, — Marije.
Luna ima svoj izvor v zemlji, svojo luč pa prejema od solnca; a na drugi strani razsvetljuje zemljo s svetlobo, ki daleč presega svetlobo vseh drugih zvezd skupaj. Poleg solnca ima Luna največji vpliv na zemljo, kateri nadomestuje s svojo milo in čisto svetlobo na najblagodejnejši način začasno odsotnost solnca. Vsled zakona težnosti navezana na zemljo in s to vred na solnce se je vendar dvignila Luna visoko nad zemljo v višjo sfero, da kljub svoji odvisnosti od nje vendarle nekako zavlada nad njo, četudi bistveno drugače nego solnce.
Ni potreba posebno žive domišljije, da si pojasniš analogijo. Spomni se le na Marijo, katere rojstni kraj je tudi naša zemlja, ki se je pa med vsemi drugimi bitji dvignila do najvišje podobnosti s svojim Stvarnikom; Ona prekaša na duhovnem nebu vse zvezde po blesku, ker je sprejela vase največjo polnost milosti in svetlobe, ki je je sploh zmožna kaka stvar; Ona vrši po svoji ločitvi od zemlje največji, najblagodejnejši vpliv na usodo zemljanov, ki izžareva svojo luč kot odsev božje luči v
PESEM TRENUTKA.
V	praznoto noči
obraz vprašujoč strmi
in čaka svoje zvezde, čaka, čaka . . .
najbogatejši meri in v najrazličnejših oblikah na zemljo.
Velik je vpliv lune na zemljo. Vsi čudoviti vplivi lune na zemljo, njeno rastlinstvo in živalstvo in človeštvo nam še danes niso znani. Morda povzroča luna ne samo v svetovnih morjih in po Falbovem mnenju v podzemeljskih lavinih jezerih, ampak tudi v »oceanu možganov« in v »jezerih človeških src« nekako, četudi infinitezimalno plimo in oseko; mogoče da imajo po luni polarizovani (izpremenjeni) žarki popolnoma drugačne lastnosti nego solnčni trakovi, morebiti delujejo po načinu X-žar-kov. Rontgenova iznajdba je zaorila vsem
ŽELEZNA KAPA (IZ 13. VEKA).
učenjakom na ušesa: »Med nebom in zemljo so še stvari, o katerih se vaši modrosti niti ne sanja!«
Tajiti vpliv lune na zemljo bi se reklo, zanikati vplivanje bratov in sestra, otrok in staršev iste družine. Ni mogoče, da bi tako mogočno in bližnje telo ne vplivalo na življenje na zemlji in če bi nekega lepega dne zmanjkalo na našem nočnem obzorju Lune — realne in simbolične —, tedaj bi opazili z začudenjem, a tudi z največjo grozo in strahom, kaj in koliko se imamo zahvaliti obema.
A. P.
In nič ne vidi: povsod brezdanja tema!
In sliši le utrip bolnega srca,
ki v prsih mladih prevarano pluka . . .
HOMERJEVA ILIADA.	prof.	fr.	omerza.
II. SPEV.	(Dalje.)
695. V Filaki ki so doma in Pirasu bili cvetočem,
kraju presvetem Demetre, in jagnjet očetu, Itonu, in u Antronu ob morju in Pteleju, s travo obrastlein: te pa je vodil u boju Protesilaj bojeviti, dokler je živel, a zdaj ga objela že črna je zemlja.
V	Filaki žena pa z licem razrutim je sama ostala in polovica le hiše. Ubil ga je Dardanec neki, ko je iz ladje poskočil prvi med vsemi Ahajci.
Manjkalo ni jim vodnika, srce pa za njim je ječalo; kajti Podarkes uredil nato jih je, Aresa roda,
Filaka vnuk in Ifikla, na čredah bogatega, sinko,
Protesilaja pa brat velesrčnega, hrabrega rodni,
vendar krepkejši po letih, bolj hraber pa brat mu starejši,
Protesilaj bojeviti. Pogrešali niso vodnika,
vendar srce je ječalo za dobrim poveljnikom prejšnjim.
Z njim pa priplulo ob enem štirdeset ladij je črnih.
711. Ki stanovali so v Ferah, ob jezeru mesteca Bojbe, v Glafirah dalje in Bojbi in zidanem lepo Jaolku: te pa na ladjah enajstih sin je Admetov predragi vodil, Evmelos, u boj, ki redila ga njemu Alkestis božja je žena, najlepša med hčerkami Peli ja vsemi.
716. Ki pa v Tavmakiji dom imeli so svoj in Metoni in v Meliboji ognjišče in Olizčnu nepridnem: te Filoktetes je vodil, dobro izvežban u loku.
I.adij pripeljal je sedem in v vsako od teh je stopilo petdeset dobrih veslačev, veščih boriti se z lokom.
A zapuščen na otoku ležal je v strašnem trpljenju, tamkaj na Lemnu presvetem. Tja so 'ga deli Ahajci, ko je na rani trpel od pogubnega kačjega pika.
Žalosten tamkaj je lčžal, a v kratkem se spomniti bilo tam je pri ladjah Argejcem, kje knez Filoktetes je bedni.
Manjkalo ni jim vodnika, src6 pa za njim je ječalo; kajti postavi jih Medon, sin nezakonski Ojlejev, ki porodila ga Rene mest je rušilcu Ojleju.
729. Ki so pa bivali v Friki in skaloviti lt6ni
in pa v Ojhaliji dalje, Ojhalijca Fvrita mestu: te pa vodila u boju Asklčpija dva sta sinova, dobra zdravnika oba, Podalejrios in pa Mahaon.
Z njima priplulo ob enem trideset ladij je votlih.
734. Ki so v Ormčniju bili in 6b Hiperčji studencu; ki jim Astčrion dom bil in Titana glave so bele: te pa Evripilos vodil sin je Evajniona svetli.
Z njim pa priplulo ob enem štirdeset ladij je črnih.
738. Ki stanovali v Arglsi in bili doma so v Girt6ni, v Orti in mestu El6ni in Oločsonu belem: tem pa na čelu je stal Polip6jtes, pogumni u boju, slavni Pejrftoja sin, ki Zevs ga rodil je nesmrtni; — njega Pejrftoju častna rodila je Hipodamčja onega dne, ko pošasti on kaznoval je kosmate in jih iz Pelija spodil, potisnil pa tja k Ajtičdnom; ____________
vendar ne sam, z njim bil Leontej je, iz Aresa roda, ki je Korona bil sin veledušnega, sina Kajneja.
Z njima priplulo ob enem štirdeset ladij je črnih.
748. Ladij pa dvajset in dve Gunej je iz Kifa pripeljal; z njim Enienci so šli in v boju pogumni Parajbci, ki ob Dodoni so mrzli postavili hiše si svoje; ki ob preljubkem so tam Titaresiju dom svoj imeli, vodo ki svojo v Penejos lepo žuborečo pošilja; toda s srebrnim valovjem Peneja se nikdar ne zmeša, ampak le gor na površju plava njegovem kot olje; kajti od strašne prisege, od Stigove vode izvira.
756. A Magnečane je sin Tentredonov, Protoos, vodil, ki jim Penejos domovje in Pelion gozdnati bil je.
Protoos torej jim urni bil je poveljnik u boju.
Z njim pa priplulo ob enem štirdeset ladij je črnih.
760. Torej Danajcev vodniki, poveljniki tile so bili.
Kdo pa najboljši je bil med njimi, povej mi, o Musa, ljudstev kar vseh je in konj, ki s sinoma šli so Atreja? Konja najboljša Admeta pač bila sta, sina Fereta, ki brzonoga kot ptice gnal ju je umni Evmelos, dlake enake in let, kot vlil bi ju, hrbte enake; ta u Pereji izredil Apolon je, z lokom srebrnim; bili obe sta kobili, ki Aresa strah sta nosili.
Mož pa največji junak bil Ajas je, sin Telamonov, kar Ahilej se je sfdil; on bil je med vsemi najboljši kakor i konji, ki nesli brezgrajnega sina Peleja.
Toda pri ladjah leži, zavitih, plujočih po morju, v srcu razjarjen močno Agamemnonu, ljudstev pastirju, sinu Atreja; a ljudstva z diskom ob morski obali so si iskala zabave in kopja metala in loke.
Konji pa tamkaj so stali pri svojih vozovih posamič, lotos z zobmi in bršlan, ki raste v močvirjih, trgaje.
Knezov vozovi pa, dobro z odejami kriti, so stali krog po šatorih, ko sami,, želeč bojevitega vodje, brez bojevanja med v6jsko pohajali sem so in tjakaj.
780. Kakor če ogenj pustošil bi zemljo, korakajo trume.
Kakor če stoka p»d Zevsom, ki blisk mu veselje pripravlja, zemlja, ko biča deželo nad Tifadnovo glavo v Arimih, kakor velč, da grob Tifa6nov je ondi: stokala ravno tako je m6čno pod trume koraki zemlja, ker hitro zelo hiteli so tja čez ravnino.
Stran 114
MENTOR
Zvezek 6
NA RUSKEM.
(Potopis.)
15.	Predmestje Praga.
V zemlji domači ali drugod, daleč v tujini, daleč od tod?
Kje so postavljene zanj meje?
Kje bo končan moj zemski tek, kje?
V	Varšavi ne smeva pozabiti velereke, ki si dela cesto po peščeninah, poplavlja ravnine in končuje pri Gdanskem svoje 1150 kilometrov dolgo potovanje. Večkrat je že zapustila staro strugo in si izbrala novo po svoji trmi; posebno nevarna je spomladi, ko nese debele ledene plošče s sabo. To je častitljiva Visla. Kakor nastaja v avstrijski Šleziji iz treh studencev (bela, črna in mala Visla), tako oddaja tudi v več oddelkih svoje vodovje baltiškemu morju. V Varšavi je široka 500 metrov, torej mnogo širša kakor Donava pri Dunaju, ki meri po širjavi le 30' metrov.
Aleksandrov most naju prestavi z levega brega Visle, kjer je Varšava, na desni breg v predmestje Prago. Ker ima Praga precej nižjo lego, odpira se nama iz nje lep pogled na vzvišeno Varšavo. Pred očmi imava vse njene zvonike in večje palače. Posebno onstranski kraljevi grad s svojimi proti Visli padajočimi vrtovi jc predmet, ki ga ne pozabiš tako hitro. Ob spodnjem koncu Varšave opaziš še nek j drugo obsežno poslopje, segajoče s svojim zidovjem prav do Visle. To je trdnjava, ki so jo zgradili Rusi, ko je bil zalrt veliki poljski upor 1. 1831. Toda Rusi je niso zgradili s svojim denarjem, ampak s poljskim. Plačati so jo namreč morali Poljaki sami in jo gledajo od tistega časa kakor kazen za poskušano vstajo ter v svarilen opomin, da ne učinijo več kaj takega. Leta 1863. so se sicer Poljaki zopet vzdignili zoper rusko gospodarstvo, pa so se morali kmalu vdati. V omenjeni trdnjavi so vedno pripravljeni topovi za slučajno potrebo, v njej so tudi ječe za zločince. Ni čuda, da jc to zidovje Poljakom nadvse zoprno, da se jim gabi pogledati nanj ter
JOSIP LAVTIŽAR.
da kroži o njem marsikaka skrivnostna pripovedka, mogoče resnična ali morebiti ne popolnoma resnična.
V tem je prikorakala večja družba kaznjencev mimo mene. Naštel sem jih šestnajst. Stopali so po štirje v eni vrsti, ne slabo oblečeni ljudje, a dobro zavarovani spredaj in zadaj z vojaško stražo. Na obrazih se jim je poznala bolest, ki jih je razjedala v srcu. Seveda so jo skušali prikrivati, kolikor je bilo mogoče. Dobro sem si vtisnil v dušo njih vnanjost, ki mi še danes stopa pred oči. Eni so se vedli popolnoma ravnodušno, kakor da bi jim bil svet, in kar je na njem, brez pomena. Zato jim ni bilo dosti mar, kdo jih gleda in kaj da kdo misli o njih. Na drugih se je čitala jeza ter so gotovo stiskali pesti, da bi strli vse, kar bi jim prišlo pod roko. Tretji so imeli smeh na ustih, tisti cinični smeh, ki ostane obupanemu človeku kot njegova zadnja tolažba. Je bil li ta žalostni transport namenjen uprav v ono poslopje onstran Visle, ali morebiti odločen za Sibirijo, kjer bo umiral vse življenje?
To Sibirijo proklcln močim se solzo, čakam dolgo nu osvelo, menda jc ne bo.
Smrt, kaj roka Ivoju čaka?
Hiti me končat!
Fnkral slori siromaka, ne pa lisočkrut!
Obrnil sem se proč, ker se mi je v srce zasmilila uboga karavana. Kdor življenje premišljuje, ga ima za komedijo; kdor pa življenje čuti, mu je žalo-igra.
V	predmestju Pragi niso hiše skupaj, temveč bolj raztresene; prazni prostori so zasajeni z drevoredi. Pot me je pripeljala do velike gotske cerkve sv. Florijana, na nasprotni strani ceste pa so se dvigale izza košatega drevja kupole nekega pravoslavnega svetišča. Tudi kolodvor, s katerega
odhajajo vlaki v Vilno in v Petrograd, je v tem predmestju. Na železniški postaji sem preštudiral vozni red ter izvedel od prijaznega načelnika vse, kar mi je bilo treba vedeti o nadaljnjem potovanju.
Vračajoč se v Varšavo sem ogledoval raz Aleksandrov most živahni promet na Visli. Po rjavkasti reki so se vozili čolni, plavi in parniki. Ljudje se prepeljujejo po njej v zabavo, drugi potujejo s parniki proti Plocku in naprej na Prusko, brodarji s plavi pa vozijo les iz Galicije prav do Baltiškega morja. Nekaj posebnega so ti brodarji, ki si tešejo sami svoje ladje. Plavi namreč niso drugega kakor s hlodov sestavljeni, zvezani in zbiti čolni. Od daleč so se videli kakor pičice sredi vode, potem pa izginjali v ovinkih reke in se zopet prikazovali tako dolgo, da so se približali mostu.
»Odkod, odkod?« se je vpilo z mostu na brodarje.
»Iz Krakova, Sandomira, Jaroslava,« so se slišali odgovori, toda noben plav ni vozil k nabrežju Visle, vsi so pluli naprej. Ko pripeljejo les na določeno mesto, ga zlože s plava in tudi plav razdero. Potem spravijo vse skup v denar ter se veseli vračajo po železnici proti domu.
16.	Od Varšave do Vilna.
Oni v kotu čita lisic, drug oči si trudne mane, (retji gleda skozi okno, kak' bežč poljane.
Daljava od Varšave do .Vilna znaša 388 vrst, ki jih je naš brzovlak prevozil v dobrih sedmih urah. Rusi se v marsičem razločujejo od nas in tudi v tem, da ne računajo kakor mi na kilometre, ampak na vrste. Ena vrsta je 1 067 km, torej sc pri slo vrstah nabere že nekaj kilometrov več.
Bolj neprijetna je razlika v štetvi časa. Rusi sc namreč nočejo poprijeti koledarja, ki ga jc uredil papež Gregor XIII. leta 1583., temveč se držijo še vedno julijanskega, to je tistega, ki ga jc določil Julij Cezar leta 46. pred Kristusovim rojstvom. Vsled tega so Rusi trinajst dni za nami. Ko praznujejo novo leto, imamo mi 13. januarja.
Prepeljali smo se čez reko Bug, ki je tukaj že precej velika, ker se bliža svojemu iztoku v Vislo. Trajalo je še nekaj časa pa smo se ustavili v Bjalystoku, kjer se križajo vlaki na razne strani. En Rus in en Nemec sta odšla iz naše družbe. Prvi je rekel, da se pelje v Brest, drugi pa na nasprotno stran v pruski Konigsberg. Nemec iz Konigsberga nam je med vožnjo pripovedoval, kako močno da je to mesto utrjeno in da ima okoli 200.000 prebivalcev. Slavil je viteze nemškega reda, nekdanje gospodarje te okolice, ter začel slednjič modrovati o Kantu, ki je živel v Ko-nigsbergu in tudi ondi umrl leta 1804. Omenil je, da se na njegovem nagrobniku čitajo besede: »Zvezdnato nebo nad mano,
VITEŠKI PAS (IZ 10. VEKA).
moralna postava v meni.« Toda glede vitezov nemškega reda bi se bilo lahko pripomnilo, da so jih Poljaki ugnali in da je veliki mojster nemškega viteškega reda, Albreht, poljskemu kralju Žigi I. leta 1525. v Krakovu na očitnem trgu kleče prisegel zvestobo.
Dospeli smo čez most, pod katerim teče reka Njemen, in takoj se je pokazalo G r o d n o , glavno mesto gubernije, ki ji pravijo Rusi »Grodnenskaja«. Mesto ima 52.000 prebivalcev in leži ob desnem bregu Njemena. Tukaj so imeli Francozi v poletju 1812 svoj glavni stan in se jim gotovo ni sanjalo, kakšna usoda jih čaka na poti v Moskvo in kako malo se jih bo vrnilo v domovino. Kako neki? Saj so imeli 612.000 mož broječo armado, ki jc do sedaj izvoje-vala že toliko zmag. Sreča dela ljudi pogumne in predrzne. Kralj Jerome si je v Grodneni domišljeval, da se vojska ne more
končati drugače, nego z zmago francoskega orožja. Gledal je že lavorike, ki ga čakajo na prostranem ruskem ozemlju in čast, ki ga bo spremljevala na povratku v zapadno Evropo. Pa kako grozno so bili prekrižani vsi načrti! Francozi so silili tako dolgo v notranjo Rusijo, da so prišli že predaleč. Napoleon, zvita glava, je to dobro spoznal in je vrgel v Vitebsku sabljo na mizo z besedami: »Za letos naj zadostuje. Tukaj ostanemo čez zimo, spomladi pa gremo naprej.« Prav bi bilo, ako bi se bil držal tega sklepa, toda nekaj mu ni dalo miru, ki ga je šiloma gnalo v nesrečo. Prodiral je naprej proti Smolensku in Moskvi, kjer je bil konec njegove slave. Od armade, ki se je imenovala »nepremagljiva«, se je vrnilo samo 400 pešcev in 600 konjenikov zdravih čez reko Njemen. Kar jih ni padlo v bojih, jih je odnesla Berezina in kar jih je še ostalo, so ostali v snegu. Napoleon pa se je na kmetskih saneh, spremljan od malega števila vojakov na konjih, pripeljal 10. decembra 1812 brez armade v Varšavo ter hitel od tu proti Parizu.
Iz Grodna smo kmalu došli v Vilno. Ker so vsi ti kraji blizu pruske meje, so zavarovani z močnimi utrdbami.
17.	Vilno.
Kako si ozek, stan moj, tesen, miren,
a svet je tako velik, šumen, širen!
V	V i 1 n u smo, v 200.000 broječem, nekdanjem glavnem mestu Litovskega. Njegova zgodovina sega še v one starodavne čase, ko se je zažigalo kadilo pa-ganskim bogovom. Nemški vitezi so večkrat poizkušali Litovce pokristjaniti, toda brezuspešno. Bolj naklonjen je bil litovski narod svojim vzhodnim sosedom Rusom. Ruski duhovni so jih mnogo krstili, osobito plemenitašev, a preprosto ljudstvo je ostalo pagansko tja do konca 14. stoletja. Takrat se je dal namreč krstiti litovski veliki knez Jagielo in množica je posnemala njegov zgled.
Kako srečna je bila poljska država, da je združil prav ta knez svoje pokrajine s poljskim kraljestvom! Jagielo je sprejel
leta 1386. z litovskim narodom vred krščansko vero, se poročil z mlado poljsko kraljico Jadvigo ter zasedel poljski prestol z imenom Vladislav II. Vitez na konju (litovski grb) in beli orel (poljski grb) sta se spojila v krepko celoto in si pridobila mogočno veljavo pri vseh sosedih. Dandanes so seveda Litovci ruski podaniki. Katoliško vero so ohranili, pozabili pa so na celokupnost s Poljaki ter postali somišljeniki Rusov.
Vilno ima lepo lego na gričih, ob katerih tečeta vodi Vilija in Vilejka. Ako greš s kolodvora v mesto, prideš do starinskih vrat, ki jim pravijo Poljaki Ostra Brama, Rusi pa Ostrija Vorota. Poleg vrat je kapela, v kateri se časti čudodelna Marijina podoba. Ljudstvo — bodisi katoliško ali pravoslavno — ima tako zaupanje do nje, da postaja na ulicah in pošilja od daleč pozdrave sveti Bogorodici. Opomniti mi je, da se Rus, naj je izobraženec ali ne, prav nič ne sramuje, očitno spoznavati svojo vero. Treba je, da tudi ti snameš pokrivalo ter spoštljivo stopaš mimo narodnega svetišča.
V	starejših delih mesta je mnogo ozkih, slabo tlakanih ulic. Pa ravno to daje Vilnu bolj domač značaj, saj se samih pravokotnih ulic in po enem kopitu zgrajenih palač hitro naveličamo. Simetrije ni treba povsod iskati; le poglej jasno nočno nebo. Kakšen kras! In vendar nimajo brezštevilne zvezde določenih nobenih umetnih vrst, temveč so brez reda posejane po velikanskem oboku. Glavno je, kako reči gledaš in kaj čutiš pri ogledovanju. Popotniku je modernega kmalu dovolj ter se za ulice s starinskimi hišami in za njih namešano prebivalstvo redoma bolj zanima kakor za četverooglate bloke go-, sposkih okrajev. V stranskih skrivljenih ulicah se razvija življenje po naravnem, neprisiljenem načinu, ker nihče ne pazi na vnanje forme, v gosposkih mestnih oddeU' kih pa se vrši občevanje po gotovih pra*-i vilih.	,	i
Nekaj posebnega je bilo, poslušati litovsko govorjenje. Človek vleče
na ušesa, da bi ujel kak znan izraz, toda vse skup mu je docela nerazumljivo. Ako bi govorjeno čital, dobil bi gotovo marsi-kako znano korenino, ki je v poslušanju ni mogoče zaslediti.
Iznenadile so me v Vilnu častitljive cerkve, ki segajo s svojim sivim zidovjem v davna stoletja. Med njimi se odlikuje katoliška katedrala sv. Stanislava, zgrajena še v dobi poljskega kralja Vladimira II. Jagielonca v obliki grškega templja. Pročelje je okrašeno z dorskim stebrovjem, vso zgradbo pa nadkriljuje visok zvonik.
V	notranjščini je mnogo grobnikov litovskih in poljskih velikašev. Med grobniki je znamenita srebrna krsta, v kateri počiva poljski kraljevič sv. Kazimir , umrl v Vilnu leta 1484., šele triindvajset let star. Kot potomec Jagielon-cev je imel naslov litovskega vojvode ter se odlikoval s tako pobožnim življenjem, da je prištet svetnikom. Po njem zložena pesem:
Omni die
Dic Mariae
Mea laudes anima —
je preložena v vse jezike omikanega sveta.
Omenjam še, da ima cerkev lepo lego med drevoredi, nad cerkvijo pa se vzdiguje hribček z gradom in s stolpom, raz kateri je obširen razgled naokrog.
Opisal sem nekatere znamenitosti Vilna. Toda učenjak, ki pride v to mesto, ne vprašuje po njih, ampak je njegova prva skrb, da poišče tukajšnjo knjižnico, ki hrani na stotisoče knjig ter tisoč in tisoč rokopisov. Najde jo ne daleč od Stanislavove katedrale v poslopju nekdanjega vseučilišča. Pred poslopjem so postavili pomnik grofu Muravjevu, ki je kot ruski generalni guverner zatrl poljski-litovski upor leta 1863. v Vilnu. Večina knjig je bila po zadušeni revoluciji zaplenjena v katoliških samostanih na Rusko-Poljskem. Muravjev je izročil urejevanje knjig pisatelju Alekseju Vladimirovemu, ki je izvršil v splošno zadovoljnost to težavno delo.
□
□
DROBIŽ
□
□
Ljubezen do narave. Smisel za naravne lepote je zi^jnenje plemenitega srca. Kajne, kako se	olajšanega,	če stopiš iz zatohle,
mračne sobe v svobodno božjo prirodo, ki te sprejme s tako ljubeznijo! Sedaj v mrzli zimi na primer, kakšen užitek je izprehod čez zasneženo pokrajino mimo belo cvetočih dreves in deviiko oblečenih vaških koč; polja so v mrazu zavita v najfinejši hermelin, gorski velikani pa so dali osivele skale praznično pobeliti. Če pa solnce posveti, se ta razkošna belina zlije v milijone biserov, katerih krasota se od vzhoda do zahoda preliva v vedno novih niansah. Zato hodimo radi v božjo prirodo, pa seveda z odprtimi očmi in mehkim srcem! Contardo Ferrini, bivši slavni profesor rimskega prava na vseučilišču v Paviji (t 1902), čigar življenjepis bomo priobčili v eni letošnjih številk »Mentorja«, je bil sam velik ljubitelj naravnih lepot in je tudi mladino, posebno dijake, navduševal zanje. V »Cenni biografici«, ki jih je izdal prof. Olivi, beremo n. pr. te-le njegove besede: »Uboga mladina, ki okrnjena dorašča, telesno in duhovno revna, brez idej in brez
poguma, ki ne pozna drugih izpre-hodov kakor korso, nikakih razgledov razen z balkona, nikakih naravnih prizorov razen tistih, ki jih čita v knjigah. Uboga mladina, brez vesti in brez dostojanstva, ki se peča z modo in romani, z glediščem in slavnostnimi prireditvami, in ki še ni merila svoje moči ob skalni strmini, ki še ni priplezala na zasneženo gorsko ost! V resnici, v tem občevanju z naravo čutimo bližino Boga in občudujemo njegove čudotvore. Naš duh postane bolj sprejemljiv za lepo in dobro, dobi moči in plemenitosti in se zave svojega velikega zvanja. Srečni tisti, ki so poklicani v to silno učinkujočo šolo! Dajte mi onega mladeniča, ki je zrastel, oprijemajoč se kakor bršljan krila svoje matere; ki je oropan vsakršne osebnosti in podjetnosti, poln strahopetne ozkosrčnosti, ki bo postal še strahopetnejši strastnik; dajte mi onega mladeniča in peljal ga bom na naše planine, da se uči zmagovati ovire narave in obenem ovire življe-
nja, da se navadi veseliti se vzhajajočega solnca, občudujoč ga z gorske čeri, da se veseli solnčnega zahoda, ki vnema širne ledenike, mesečine, ki igra v samotni dolini, da odtrga cvetlico, ki je vzcvetela ob meji večnega snega, in da poskoči od radosti pri tolikem smejanju neba med strahovi gora. Prav go-
KIP CKSAR.IA MAKSA (V KRMINU).
tovo, ta mladenič se bo vrnil kol mož in njegovo naravno čuvstvovanje v takem razvoju ne bo na slabem.«	J. Š.
Lakonični odgovori. Ko so vprašali nemškega generala, ali kaj določneje vč, kdaj bo mir, je odgovoril popolnoma določno: »Kadar bomo sovražnika premagali.« — Ko se je mons. Giannini pri bejrutskem turškem guvernerju pritožil, zakaj je turška vlada izgnala z drugimi francoskimi podaniki tudi duhovnike ter jim sekvestrirala (zaplenila) premoženje, je paša mirno odgovoril: »Mi smo z vami storili v vojnem času tako, kakor je z vami ravnala vaša domača država v miru.« — Ko je Temistokleju očital neki Serifec, da ni
toliko njegova zasluga, če je slaven, ampak zavoljo tega, ker je doma v slavnih Atenah, ga je vojskovodja zavrnil z besedami: »Jaz bi ne bil nikoli slaven, če bi bil Serifec, ti pa tudi nikoli, če bi bil iz Aten.« — Ko se je Qu. Fabius Maximus polastil Tarenta, je menil premagani trdnjavski komandant M. Livij: »Moja zasluga je, Qu. Fabij, da si dobil Ta-rent.« »Gotovo,« odvrne ta smehljaje se, »zakaj če bi ga ne bil ti izgubil, bi ga nikdar ne bil jaz dobil.« — Gorgija Leontinskega, ki je bil izpolnil že sto sedem let, so vprašali, zakaj hoče biti tako dolgo na svetu. Odgovoril je kratko: »Nimam starosti nič očitati.« — Modrijan Solon je bil velik nasprotnik atenskemu tiranu Peizistratu. »Na kaj se zanašaš,« ga vpraša le-ta nekoč, »da si mi upaš tako drzno nasprotovati?« »Na starost,« je odgovoril modri Solon. (Cfr. Cie., Cato maior de senectute § 8, 11, 13, 72.)	J.	Š.
Nravni pomen svetovne vojske. Moltke je dejal, da bi se brez vojske človeštvo pomehkužilo in se izgubilo v samo Uživanje. Zola pa je zapisal, da je vojska med prvimi pogoji napredka: vsak korak naprej, ki ga je dose-daj storilo človeštvo, je spremljalo prelivanje krvi. Res, vojska, posebno svetovna vojska, ni brez velikega družabnega in nravnega pomena. Posebno tole bi lahko poudarili: 1. Dvignil se je verski čut: malomiselni ljudje so videli Gospoda vojnih čet; duša, že po naravi krščanska (anima naturaliter Christiana —
l	ertullian) se je zbudila iz omotice. 2. Nravnost, ki jo je marsikje že hotela izpodriniti francoska moda, si je zopet priborila ugled. Mladeniči zatrjujejo v svojih pismih, da bodo zanaprej trezni, resni možje. 3. Velika stiska je razvila šc večjo požrtvovalnost, temelječo na genljivi ljubezni do bližnjega (Rdeči križ). 4. V močni luči je zasijala vrednost človeka nasproti vsemu tvarnemu. Kaj bi pomagali kupi zlata, če bi ne imeli požrtvovalnih, vzornih državljanov? Tako je ta vojska tudi boj mani o n i z m u (pretiranemu hlepenju po denarju). 5. V teh mesecih smo videli, da je plemenita človečnost pri evropskih narodih že zelo razvita. Vojskovanje se kljub novemu orožju omiljuje. Če je v začetku zažvižgalo nekaj dumdum-krogel, se jih je takoj oglasilo sto in sto, ki so obsojali. Bojevanje ni več mesarsko klanje, ampak hoče le sovražnika napraviti neškodljivega. 6. Ljubezen do bližnjega, kakor smo jo občudovali, se razteza celo na sovražnika. Kakor hitro se ne more več braniti, ni več sovražnik, ampak človek, ki mu naš vojak ponudi zadnji košček kruha in mu ugasi žejo z vodo iz dalj-
nega studenca. 7. Svetovna vojska zelo ostri smisel za pravico. Vse vojskujoče se države trdijo, da so prijele za orožje iz pravičnih nagibov in odločno zavračajo sramotne očitke. Tako mednarodno pravo razveseljivo napreduje. 8. Celokupnost človeštva se menda tudi še ni nikdar tako vidno pokazala kakor sedaj.. Saj celo manjše države stopajo na pozorišče, večje neudeležene pa priznavajo, da je njih gospodarstvo zelo prizadeto, ali z drugo besedo, da so zelo odvisne od vojskujočih se držav. Ta izkušnja bo v prihodnosti zelo podpirala protivojno gibanje. Če to premislimo, potem moramo res z Balaamom vojsko blagoslavljati. Vojska z ža-* rečim jeklom izžge rane, ki jih je usekal mir.
J. Š.
Danes se vojskuje katoliška misel z novim duhom, judovsko-pogansko-brezverskim. Slabotni bojevniki padajo, bojazljivci se umikajo, čete brezbrižnih pa se vale s tokom zmagujočih.
Japoncc ni samo zemljepisno, ampak tudi v svojih običajih v marsičem narobe-Evropec. Japonec oprasne vžigalico od sebe, ne k sebi kakor Evropec, nasprotno pa žaga z žago, ki vreže le, kadar k sebi pritegne. Japonski otrok se ne more načuditi, da so naše knjige »od-zadaj« pisane in da mi »narobe« beremo. Mi pri črki F ali T najprej napravimo navpično črtko, potem vodoravno, Japonec protestira z obratnim ravnanjem, kakor tudi na »i« postavi piko, še preden kaj spodaj stoji. Pri nas pravijo v šoli: »Piši tako, kakor pravilno govoriš!« Na Japonskem pa: »Govori tako, kakor pravilno pišešl« Vsakdo v6, s kakšno kretnjo kemu namignemo, naj se približa, če hočeš pri Japoncu isto doseči, mu moraš po naše namigniti, naj sede. Če kaj naštevamo, storimo to tako, da desno roko zapremo in potem stegnemo prst za prstom, Japonec pa v ta namen levo roko odpre in potem prst za prstom sključi. Kdo bi verjel, če bi ne bilo popolnoma resnično, da na Japonskem ponoči prižigajo luč, da bi laže zaspali, ali da se ženskam redilno kravje mleko gnusi, ali da japonski stavbenik najprej izgotovi streho, potein šele spodaj dela! V Evropi velja kot zlato pravilo za zdravje: »Glavo mrzlo, noge gorke!*
V	Tokio pa vidiš v mili zimi ljudi, ki imajo glavo in vrat mogočno zadelana, dočim svobodne noge brodijo po tajajočem se snegu. Ni čudno, saj tudi narava, ki jih obdaja, ne pozna evropskih manir. Nikjer si nista dež in solnce taka sovražnika kakor na Japonskem, nikjer tako toplota in mraz. Konec septembra: odpreš okno, pa te oblije debel, gorak zrak kakor iz peči. V kratkem Času pa se okna pre-
vlečejo z belo slano; tako je temperatura padla. V januarju ne veš, po kateri strani ceste bi šel. Na južni te solnce v hrbet vžiga in zbada, če pa pogledaš v senčno stran, se streseš od mraza, ko vidiš, da mimoidoči puhajo iz sebe ledene oblake. (Prim. Fr. Hillig S. J. Aus dem japan. Volksleben. Stimmen a. M.-Laach 1913, 3, 301—311.)	J.	Š.
'O fteos dfjiftfiel. Če opazujemo stvarstvo, vidimo, da se vse vrši po strogih zakonih, vse je izmerjeno, preračunano in prešteto. Pytha-gorova šola je zato učila, da vse svetovje temelji na številu. Dosledno je šla korak naprej in vprašala: Kdo je štel, kdo je tisti, ki je vse to izračunal? Modri Pythagora ni bil v zadregi in je odvrnil: »'O #£ o g'd()utyiei, B o g računa.« Ali je imel prav? Pa saj se je bil že modrijan Anaksagora skliceval na Duha kot povzročitelja reda; in Aristotel je tega moža pohvalil, češ da je prvi izpregovoril trezno besedo med pijanimi. Ali je imel prav? Sokrat vpraša Aristodema: »Kdo zasluži večje občudovanje, slikar, ki slika nežive in negibne podobe živali in ljudi, ali tisti, ki stvarja živeča in misleča bitja? In če podobe ne nastanejo slučajno, ali ni potem nespametno misliti, da so živa bitja nastala po slučaju?« Ali je imel Sokrat prav? Na njegovo mesto stopi še višji. Zveličar pravi: »Poglejte lilije na polju, ne šivajo in ne predejo. In vendar vam rečem: Niti Salomon v svoji krasoti ni bil tako napravljen kakor ena izmed njih.« Ali je imel Zveličar prav? (Cfr. Esser-Mausbach, Religion, Christentum u. Kirche I, 185.)
J. Š.
Zakaj nam vsako leto hitreje mine. Filozofsko je vzrok temu protimatematičnemu pojavu tale: Če se n. pr. na koncu petnajstega leta ozreš nazaj v leto, ki je minilo in si hočeš napraviti sodbo, kako dolgo je trajalo, ti spomin nehote prikliče pred tebe vsa leta, ki si jih že zavestno preživel. S to celoto primerjaš petnajsto leto in vidiš, koliki del da je to zadnje leto, ter izrečeš sodbo. Recimo, da je bilo šesto leto prvo, ki si ga preživel zavestno. Na koncu tega leta si lahko rekel: »To leto je bilo zelo dolgo.« Obsegalo je namreč celo tvoje dosedanje življenje. Sedmo je bilo že krajše, kajti primerjano s celo dosedanjo zavestno preživljeno dobo je pomenilo le polovico (‘/a) te dobe; osmo le 1/a. Za presojo, koliko časa traja kako leto življenja, pride namreč po dušeslovnih zakonih vpoštev le spomin minolega življenja, prihodnost je le temna neznanka. Tako bi ti pomenilo petnajsto leto v našem slučaju le ‘/>«> življenja, šestnajsto ‘/n, torej vedno manj in manj. »Mladosti leta, kmalu ste minila.«	J.	Š.
MENTOR
Zvezek 6
Naše slike. Kanal Panama ima podobno zgodovino kakor vsa enaka podjetja: izvršitev velikega načrta zahteva velike človeške in denarne žrtve. Prvikrat se je odločila mednarodna komisija v Parizu za preko Srednje Amerike že 1. 1879. Takrat so pro-računali stroške na 1200 milijonov frankov. Vsled geoloških težkoč ter nepoštene uprave je podjetje že 1. 1888. žalostno zamrlo. Podobna usoda je doletela družbo, ki se je osnovala 1. 1894. Šele, ko je junija 1. 1900. prevzela jamstvo za gradbo kanala, so zrli z večjim zaupanjem na končno uresničenje težko zaželje-nega projekta. Upanje ni varalo. Že dne 15. avgusta 1. 1913. so v New Yorku naznanili prvo delno otvoritev. Od 9. maja lanskega leta pa vozijo že nekateri parniki po kanalu, ki ga bodo v kratkem slovesno otvorili. Prekop, pri katerem je bilo zaposlenih na tisoče ljudi, meri v dolgosti nad 65 km, globok je 12-5 m, širine pa ima na dnu 46 m, na površju pa 67 m. Glede tehnične izpeljave prekaša vsa dosedanja podobna dela, v trgovskem oziru pa ne bo dosegel Sueškega kanala. Podoba Križanega spominja na smrtno nevarnost cesarja Maksa I. (1493—1519). Ta »zadnji viteza je slovel kot drzen lovec. Ko je spomladi 1. 1490. drl za divjo kozo, mu je v skalovju naenkrat zmanjkalo tal: pod njim zevajoč prepad, nad njim nedostopno skalovje. Dva dni je tako visel med življenjem in smrtjo in že obupal nad rešitvijo. Tu pa ga je med sv. mašo
in pobožno molitvijo zbranega ljudstva nepričakovano rešil neki neznanec — sam angel varih. Ta dogodek ovekovečuje nad vasjo Z i r 1 križ, ki ga vsako spomlad nanovo ovija zeleno brstje. Cesar Maks I. se je trudil tudi za preosnovanje vojske in vpeljal na mesto propadajočega viteštva najemnike. S peresom ozaljšan železnat klobuk, ščit, flinta ali dolgo bodalo, to je bila oprema najemnika. Ker še niso poznali stalne vojske, zato so jih po vaseh nabirali ali najemali. V vas so prišli po štirje ali trije vojaki ter se postavili pod vaško lipo. Bobnar je zabobnal, vmes pa je pihal na trombeto njegov spremljevalec, do-čim je zastavonoša krepko držal bojno zastavo. Tako so privabili radovedno ljudstvo, staro in mlado, in začeli kupčijo. Kdor je več ponujal, tisti je dobil tudi več krepkih fantov. Tudi naši mladeniči so tako stopali v Maksovo in benečansko vojsko. Poleg visoke čelade je bil v 13. in 14. stoletju v navadi tudi železen klobuk (Eisenhut), pripet z močnim, usnjatim trakom. Da je ostra puščica laže odletela, je bil na zunaj obit z glavami žebljev. Ernst H. Shackleton je odjadral meseca julija 1. 1907. z ladjo N i m r o d proti južnemu polu. Že dne 9. januarja 1909 je dosegel 88" 23' j. š. in 162° vzh. d. Hotel je še dalje v antarktične kraje, ^fcda pomanjkanje živeža mu je narekovalo vrnitev.
Popravek. V 5. zv. Mentorja, str. 96. dostavi: po Vrhlickem prevel A. P.
.Arnundsens Rouie 1910/11 . ScoHs Pou’e 1910/12 • ShacMeions grplanle ffoute
S'3er ItMT Urr,er?
miheimiltd,
rertr>(
\mamen
WlPiSeeland	Ni
ttu»nanr ShatMtiun
SCHACKLETONOVA NOVA JUŽNO POLARNA EKSPEDICIJA.
LUKA VILHAR
irar, Ljubljana, Kopitarjeva ilin it 4
priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo veliko in bogato zalogo
priložnostnih daril
kot ure, verižice, uhane, zapestnice itd.
po najnižjih cenah.
Za solidno in točno postrežbo se jamči.
Fr.P. Zajec, lzs^nl Ljibljaia,s,art
Knjigoveznica
,Kat. tisk. društva* v Ljubljani
se priporoča r v izvrSitev vsakovrstnih knjigove&kih del.
Knjižnicam znaten popust Solidno delo, zmerno cene.
trg 9
priporoča svoj dobro urejeni opllfnl zavod kakor tudi razllCne vrste naoCnlkov, SCIpal-cev, toplomerov, daljnogledov itd. Popravila oCal, SClpalcev Itd. IzvrSuje dobro in ceno!
I. KETTE
LjnUliinii, Franca Jožefa c. 3.
Klobuki, čepice, perilo, kravate, palice, dežniki, galoše, toaletne potrebščine itd. Vsi predmeti za telovadbo, turistiko in drug šport.
Kupujte edino
,Sava‘-kremo
(čistilo). Dobiva se povsod.
G. F. Jurasek
uglaSevalec glasovirjev In trgovec glasbil
Ljubljana, Poljanska c. 13.
Velika zaloga prvovrstnih glasovirjev, planin, harmonijev, gosli, tamburic, Kitar, citer in vsega glasbenega orodja. Najboljia strune (Wachold in druge). Zavod za uglaševanje ter popravila vseh glasbil. Jamčim pismeno 10 let. Posoie-valnica glasovirjev in harmonijev po najnižjih cenah. — Dobro blago ae samo hvali.
P
Telovadne priprave in orodje, vsakovrstne gospodinjske in gospodarske pred-mete, kuhinjsko opravo, železno pohištvo, orodje, raznovrstno železnino, nagrobne križe in prvovrstne poljedelske stroje priporoča prva domača tvrdka te stroke
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 1
veletrgovina z železnino in razpoSiljalnica eo	poljedelskih	strojev.	ea
K.H.KREGHR
LjnMjana. Sv. Petra cesta 23
iiimmiiimmimiHniiimiinimiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiimiiiiuiiiiim
Troivtna z usnlem na letal« li dratm
Bogata zaloga raznovrstnega usnja in črevljarskih potrebščin
  ........
Glavna zaloga
Sava-kreme
v korist obmejnim Slovencem I
Trgovina oljnatih barv, fir-nežev in lakov ter vseh v to stroko spadajočih predmetov
IIIIIIIMIMIItmiHIHinilMIIIIIIIIIIIIIHIHIIIHIIIIIItiltlhlMIIMIIUMIII
Brata Eberl
slikarja dopisov, pleskarski nojslri Miklošičeva cesta št. 4
IIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHH
nasproti „Uniona"
Priporoča se preč. duhovščini in p. n. občinstvu v vsakem oziru kot priznano solidna tvrdka
Priporočljiva
domača tvrdka!
Podpisani izjavljam v imenu stavbnega odbora za zidanje nove cerkve v Šmihelu pri Žužemberku, da je gosp.
Rajko Sušnik
umetni steklar v Šiški
napravil v imenovani cerkvi enajst novih oken, krasno in umetno v gotskem slogu, v splošno zadovoljnost 1n po zmerni ceni ter je zato v svoji stroki vreden najboljšega priporočila. V Šmihelu, 12. avgusta 1909.
Za stavbni odbor: Frančišek Gabršek,
župni upravitelj.
(H. Hitraan) v Liuliliaiii
iiiimiiiiiimiiiiiiMiiiiiimiimiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii
priporoča svojo bogato zalogo
iiinuuHuiiiHmniiimimiiiinMMiiuiiHiuHiiiHi
: šolskih : in pisarniških potrebščin
iHiiimimiiiiiiiiiMiMiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiM
kakor: raznovrstni papir, zvezke, no> teze, razne zapisnike, kopirne knjige, Šolske in pisarniške mape, radirke, pisala, črnilo, gumi, tintnike, ravnila, trikote, Šestila, barve, čopiče, razno-vrstne razglednice in devocijonalije.