Glasilo Jugoslovanske socialne
Naiočnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Pocamcina itcvlika 10 v.
Reklamacije so poitnine pr.it» Nefrankirana pisma t* bi »pra jaataj«. Rokopisi s» vračaj*, lns«iafei. Enoatopaa ptlit-mliu (lina* B3 mm) u takrat 10 via., večkrat p* d.|.T.ru,
50. štev.
V Ljubljani, v sredo, dne 24. junija 1908
Leto XI.
NASLOVA: Za dopiae in rokopi»e u II«»: UndnUtVO «Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne pošiljat«, naročila na lut, reklamacij«, inierate i. i. d.: UpiavnlitTO •Rdečega Prapora», Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3/1.
Deielni zbor kranjski.
Ker so časnikarji v petek sklenili, ustaviti poročanje o razpravah deželnega zbora, dokler se ne izpolnijo njih zahteve glede primernega prostora, tudi mi, solidarno z ostalimi časnikarji, nismo objavili poročila. «Slovenec» je vendar imel obširno poročilo, katero je sestavil kak klerikalni poslanec. «Slovenčevega» poročevalca pač ne zadene nobena krivica, ampak od izdajateljstva lista je to pač umazana konkurenca.
V sledečem reproduciramo, kar je poročal «Slovenec» od zadnjega petka:
Iz kroga deželnih poslancev se nam poroča: Danes se je sešel deželni zbor kranjski, da reši poročilo ustavnega odseka glede na izpremembo deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda. Dotično poročilo smo že objavili v celoti.
Začetkom seje stori obljubo poslanec dr. Z i t-nik, ki je bil začetkom letošnjega zasedanja nujno zadržan na Dunaju kot član proračunskega odseka.
Deželni glavar g. Šuklje naznani, da deželno sodišče zahteva za izročitev poslanca Filipa Su-pančiča radi žaljenja časti. Predsednik iqavi, da bode v eni prihodnjih sej izvoljen imunitetni odsek.
Dalje naznani g. glavar, da je idrijski posla nec Gangl vložil nujni predlog, ki predlaga: 1. Deželni zbor stoji neizprosno in neomajno na stališču splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice; 2. stoječ na tem stališču odklanja predloženi načrt ustavnega odseka; 3. ustavni odsek naj do jeseni izdela nov načrt dež. reda in dež. volilnega reda na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice; 4. v ta namen ostani ustavni odsek tudi nadalje v permanenci.
Z ozirom na to, da je poslanec Gangl sam podpisal ta nujni predlog in torej nima po pravil niku določenih pet podpisov in da je to vprašanje itak sedaj na dnevnem redu, izjavi deželni glavar, da more predlagatelj v razpravi govoriti v ozna čenem smislu ter staviti svoje predloge.
Dr. Šušterši i obširno utemeljuje predloženi načrt, ki izpreminja dosedanji deželni red in de-želnozborski volilni red. Načrt je sad kompromisa. Zato ž njim nobena stranka ni popolnoma zadovoljna. Pač pa najde vsaka stranka v načrtu tudi zase koncesijo. In to je razlog, ki je omogočil kompromis. S tem kompromisom se moramo za sedaj zadovoljiti do trenotka, ko bode mogoča splošna volilna pravica tudi za deželni zbor.
Veseli pa smemo biti tega vspeha tudi zato, ker smo po dolgotrajnem, šestletnem boju izvoje vali vsaj načelo splošne in enake volilne pravice, ki je izraženo v novi splošni kuriji. Omogočeno bode vsem slojem prebivalstva sodelovanje pri de želni zakonodaji in upravi. Upravičeno je torej Upanje, da prične deželni zbor zopet redno delo v blagor skupne domovine. (Živahno odobravanje.)
^ Grof 6 ar bo izjavi v imenu nemškega vele« posestva, da glasujejo za načrt, ki je sad kompromisa med strankami. Veleposestvo je sicer prikrajšano v moralnem in materialnem oziru. (Klici: Oho!) Vendar pa ne odklanja volilne reforme, ker goji upanje, da se pomnoži število kmečkih zastopnikov, ki imajo več skupnih gospodarskih koristi s kmečkim prebivalstvom.
Dr. Tri 11 er v imenu narodno-napredne stranke se je potrudil z vsemi močmi, da bi izbrisal spomine na nemško-slovensko napredno zvezo. Posrečilo se mu to seveda ni, ker so pregloboko zarisani v zgodovini ustavnega življenja naše ožje domovine. Naj se dr. Triller še tako ogreva, da bi izbrisal narodni madež svoje stranke, omiva vedno le zamorca. Narodno-napredna stranka je imela prilike dovolj, da o pravem času ustavi obstrukcijo, ki je bilo le skrajno bojno sredstvo za uvedbo splošne in enake volivne pravice. Dr. Triller torej zvoni po toči, ako danes jadikuje in tarna proti obstrukciji, s katero so ravno njegovi pristaši onemogočili to, kar je danes sad kompromisa med strankami. Sicer pa dr. Triller odpira že odprta vrata, ako S. L. S. razlaga pomen in važnost splošne in enake volilne pravice. Pove naj javnosti
kot zagovorniki splošne in enake volilne pravice.
Zbornica je na to sklenila z vsemi glasovi proti Ganglu, da preide v nadrobno razpravo o izpremembi volilnega reda. Poslanec dr. Vilfan v nadrobni razpravi predlaga, naj se izločijo iz skupine mest in trgov iste vasi, ki so v občinski zvezi z mesti in trgi.
Poročevalec dr. Šusteršič odgovarja, da se bode rešilo to vprašanje v novem, pomnoženem zboru. Predlog ni obveljal. Sicer pa bi ta izpre-memba ne imela nobenega pomena pri volitvah poslancev iz nove kurije. Pomenljiva bode šele pri bodočih volitvah v mestni skupini.
Pri § 33. naglaša dr. Novak, da si sedanji deželni zastop ne sme prisvajati pravic glede na disciplinarni red. To nalogo naj prepusti novemu, pomnoženemu deželnemu zboru. Govornik pred-
pota in sredstva, kako je mogoče doseči ta smoter, j laga, naj se glasi besedilo, da je priziv zoper sklep
pa smo saupaj vsaj v tem vprašanju. Vendar pa tudi dr. Triller ne taji, da je danes zgodovinski dan za deželo Kranjsko, ko njen zastop sklepa o volilni reformi, ki uveljavi načelo splošne in enake volilne pravice v novi kuriji. Sicer pa že davno vemo, da dr. Triller noče počivati v senci kupole sv. Petra v Rimu.
Poslanec Gangl je zagovarjal svoj navedeni predlog z razlogi, ki že davno niso več novi.
Odgovarjal mu je dr. Krek, ki izjavi v imenu S. L. S., da ni in ne more biti povsem zadovoljna s tem kompromisom. Govornik nemškega velepo-sestva pa je danes izrazil dovolj jasno, da je sedaj boljši kompromis nemogoč.
S to volilno reformo pa si ustvarimo nov, trdnejši teren za nadaljni ustavni boj v dosego splošne in enake volilne pravice. Razmere v deželi in državi se izpreminjajo in pride čas, ko dozori tudi to vprašanje. Sedaj pa ne moremo drugega, nego da sprejmemo ta kompromis. Bodimo realni politiki brez sentimentalnosti in mogoče bode skupno delo vseh strank za gospodarski napredek dežele, pa tudi vzajemnost s slovensko napredno stranko za narodne koristi naroda slovenskega. Pozabljen bodi boj za volilno reformo, brez osebnih strasti delujmo za narod in deželo. (Živahno odobravanje.)
Dr. Lampe se oglasi k stvarnemu popravku glede izreka dr. Trillerjevega, da je na nekem shodu na Dolenjskem rekel, da je narodno-na predna stranka izdala delavce. Dr. Lampe izjavlja, da je na drugih shodih govoril o razmerju narodno-napredne stranke in da je tedaj naglašal, da je liberalna stranka rabila vsikdar demokratični plašč samo zato, da brani privilegij kurij. Zlasti je opozarjal na nelojalno postopanje narodno-napredne stranke proti delavstvu v ljubljanskem občinskem svetu. V deželnem zboru bo še dovolj priložnosti delati za demokratične volilne reforme v korist delavstva ne le za deželni zbor, ampak tudi za občinske svete. In tedaj — zakliče dr. Lampe
disciplinarnega odseka na izključenje dopusten na deželni zbor.
Poročevalec dr. Šusteršič odgovarja, da je disciplinarno postopanje potrebno za redne razprave. Pred očmi naj ima vsak poslanec in stranka. Danes meni, jutri tebi. Dr. Novaka predlog je bil odklonjen.
Do druge ure je bil sprejet izpremenjen deželni red. Seja se nadaljuje ob pol 5. uri. Na vrsto
pride načrt deželnega volilnega reda.
* * *
Ob 8/* uri deželni glavar zopet otvori sejo. Prične se nadrobna razprava o načrtu volilnega reda za deželni zbor.
Poslanec dr. Vilfan formalno predlaga, da se pri nekaterih mestnih skupinah vstavi v besedilo beseda «mesto». Predlog ne obvelja. V četrt uri je bila razprava končana in načrt zakona sprejet v drugem in tretjem branju.
Deželni predsednik baron Schwarz se oglasi za besedo ter reče: Z ravnokar sklenjeno volilno reformo je izšlo solnce miru in sporazumljenja v naši lepi deželi. Opravičeno je torej upanje, da se v deželni zbornici zopet prične resno in redno delo, katerega je obilo. V prvi vrsti se bode novi deželni zbor bavil z uravnavo deželnih financ. Dobiti mora dežela s pomočjo države potrebno pokritje. Potem se bo deželni zbor moral baviti z raznimi vprašanji gospodarskega značaja in zviša« njem učiteljskih plač. Tudi vlada pozdravlja volilno reformo, ki omogoči zopet uspešno delovanje deželne uprave in zakonodaje. Vsem, ki so pripomogli, da se je posrečila volilna reforma, bodi iz' rečena topla zahvala. Z današnjim dnem nastopimo navdušeni novo pot za blagor in korist mile do-movine. (Živahna pohvala.)
Deželni glavar Šuklje nato v vznesenih besedah proslavlja današnji dan kot zgodovinski dan za deželo Kranjsko. Smelo trdimo, da je bilo to kratko zasedanje najvažnejše in najpomenljivejSe za ustavni razvoj, kar jih je doživela naša deželai
se bomo zopet pogledali z narodno-napredno stranko | Po dolgih, viharnih političnih bojih se je posrečila
in bomo videli, ali izdaja interese delavstva ali ne! (Veselost in odobravanje.)
Poročevalec dr. Šusteršič naglaša, da sicer ni povsem zadovoljen z govorom dr. Trillerja. Prizna pa, da je dr. Triller ubiral take strune, iz katerih odmeva vsaj upanje vzajemnega delovanja v blagor dežele in naroda slovenskega. Dr. Triller je zahteval takozvano čisto novo kurijo, v kateri bi volili le isti, ki sedaj sploh ne volijo v nobeni kuriji. Toda ta «čista» kurija nasprotuje načelu splošne in enake volilne pravice, ker je le logična izpeljava kurialnega sistema, ki ga mi pobijamo
volilna reforma potom mirnega kompromisa med strankami. Kakor pa vsak kompromis, ima tudi ta svojo senčno in solnčno stran. Senčna stran tega kompromisa je, da volilna reforma, kakor si jo želi večina zbornice, še ni končana. Dosegli nismo še popolne splošne in enake volilne pravice, kakor jo žele najširji sloji prebivalstva in odgovarja modernemu demokraškemu času, Kar pa še ni, to upamo doseči v doglednem času. Odprli smo okno demokraški misli, odprli vrata zastopnikom, ki bodo vsaj v novi, četrti kuriji izvoljeni po načelu splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice* S tem na-
čelom se bodo sčasom sprijaznili tudi oni konservativni krogi, ki se mu danes še ustavljajo.
S to reformo res nismo dosegli, kar želimo, toda postavljena nam je trdna meja, ki je ne moremo podreti. Storili smo, kar je bilo mogoče. Reči pa smemo, da ni zmagala, pa tudi ne podlegla nobena stranka. Vsaka stranka najde v volilni reformi pridobitev, oziroma koncesijo. In tako danes končamo svoje delo v veseli zavesti, da svojemu presvetlemu vladarju ob njegovi šestdesetlet-nici vladanja poklonimo najlepši in najplemenitejši dar: Spravo mej strankami v tej zbornici. Delo svoje pa zaključimo danes s trikratnim klicem: Cesarju Francu Jožefu I. slava 1
Poslanci navdušeno kličejo: Slava!
Deželni glavar si od zbornice izprosi dovoljenje, da vladarju brzojavno sporoči izraz naj-zvestejše udanosti v imenu deželnega zbora in dežele.
Deželni predsednik baron Schwarz izjavi nato v imenu vlade, da je zasedanje odgodeno.
Svoje mnenje o razpravi in o tem poročilu objavljamo na drugem mestu.
Politični odsevi.
Zaradi cesarjevih besed, izrečenih baje proti rektorjem, so socialni demokratje, kakor smo že poročali, interpelirali učnega ministra. To je bilo zelo koristno, kajti minister je odgovoril. In kadar odgovarjajo avstrijski ministri, imajo poslušalci vselej užitek. Minister Marchet je dejal približno: Morda je bilo tako, kakor vprašujejo in-terpelantje; ampak jaz ne vem, kajti če bi vedel, bi ne smel vedeti. In zato lahko pravim: Če je bilo tako, je bilo vendar povsem drugače. Sicer se pa ne govori o takih rečeh, ki spravljajo ministre v zadrego. — Choc je predlagal debato o ministrovem odgovoru. Glasovati se pa ni moglo, ker zbornica ni bila sklepčna.
Jezikovni zakon, ki je bil že v jajčjih lupinah največja slava Beckova, se je skisal. Načrt je izdelan, vse mogoče uradne in neuradne instance so ga revidirale in redigirale in kolacionirale in amendirale in aprobirale. Vlada je napovedala velikanske preobrate v notranjem političnem življenju Avstrije in njenih narodov in aktualni «pesniki» so že namakali peresa, da bi pisale Becku himne in ditirambe. A glej — parlamentarno letno zasedanje se približuje koncu, jezikovni zakon se pa drsa polagoma v nedosežne daljave. Tekom letnih počitnic ni upanja, da bi zakon prišel pred ministrski svet; nadaljevanje jezikovne akcije se odlaša na jesen. Hvala bogu — jesen je še daleč. Tedaj se bo zopet lahko govorilo o zimi.
Svobodomiselno dijaštvo na Dunaju je imelo v «Koloseju» velik sbod, ki se je pečal z dijaško stavko. Na tem shodu je govoril v imenu Slovencev medicinec Z a lok ar in človeka veseli, da se sliši vsaj iz dijaških slovenskih ust pametna in moška beseda. Omenjeni dijak je dejal: «Reklo se je, da bodo slovanski dijaki nastopali kot stavko-kazi. Pooblaščen sem, da izjavim vimenu naprednih Slovanov, da se to ne bo zgodilo! Svobodomiselni Slovani stojimo na stališču, da se pri tem velikem kulturnem boju ne smejo vpoštevati nobeni narodni pomisleki. (Bravo!) Vemo, da se nam je bojevati zoper sovražnika, ki je mednaroden, ki se obrača proti Nemcem, Slovanom in Italijanom. Sovražnik je mednaroden, torej mora biti mednaroden tudi odpor.»
Govornik je žel za svoje besede splošno odobravanje. Reči pa moramo, da je govoril veliko bolj slovansko, kakor govore naši navdušeni Hej-slovani, ki mislijo, da je slovanski svet zaplankan. In s takim nastopom bodo dijaki pribavili Slovencem gotovo več simpatij, kakor peterburški romarji, ki hodijo roke poljubovat krvavemu carju.
Wahrmundova afera se približuje svojemu koncu na tak način, kakor se končujejo važna vprašanja navadno v Avstriji: Končavajo se, a ne rešujejo se. Wahrmund je za novo šolsko leto premeščen v Prago, za poletni semester pa ima dopust. Dijaki, ki so stavkali zaradi svobode pouka, so na ta način izgubili cilj; stavka se mora končati, ker ni več smotra, ki bi ga mogla doseči in državni bogovi so zadovoljni, ker se vrne «mir». Le bognedaj, da bi se kaj odločilo! Sedaj prihaja tudi nemškim «svobodomislecem», junakom, ki so povsem podobni našim liberalcem, pogum. Dokler je bilo kaj viharja in možnosti za boj proti kleri-kalizmu, dokler je bil cilj, ki bi bil vreden boja, so tičale liberalne čenče kakor netopirji v najbolj skritih kotih; sedaj, ko je stvarnost srečno pokopana, lezejo iz svojih skrovišč in spuščajo zopet svoje stare, prazne, hinavske fraze v zrak. Nemško-nacionalna zveza voli odbor, ta odbor naj izdela načrt, po tem načrtu naj se zagotovi svoboda znanosti in avtonomija vseučilišč. Čemu vsa ta komedija? Zakone, ki jamčijo znanosti svobodo in visokim šolam avtonomijo, imamo itak. In vendar se mora Wahrmund umakniti iz Inoraosta, ker so klerikalci zapovedali tako. Vstali naj bi bili takrat, ko je bil čas, da bi se bilo klerikalcem stopilo na kurje oči, pa bi bil danes Wahrraund profesor y
Inomostu, na vseučiliščih ne bi bilo stavke in rimski črnuhi bi bili bolj krotki, kakor so. Po toči, pravijo, je prepozno zvoniti.
Na vseučilišče v Inomostn bo treba imenovati novega profesorja za cerkveno pravo na mesto Wahrmunda. Dijaki, katerih misli hodijo še po ravnih potih, ne pa po diplomatičnih ovinkih, so izrekli bojazen, da bo napredovalo klerikaliziranje vseučilišča, zlasti da bo na Wahrmundovo mesto imenovan klerikalec. To je priložnost za liberalne Donkihote, da so napraviU «veliko akcijo». Namreč: Na «merodajnem mestu» so se «informirali». Zdi se, da smatrajo meščanski poslanci sploh za svoj poklic, delati konkurenco javnim postreščekom. Navaden človek pošilja «dinstmane» s pisemci, z prašanji i. t. d. sem pa tja. Liberalni in drugi buržoazni poslanci pošiljajo sebe — na «mero-dajna» mesta. Tam so nemški liberalni Miheljni izvedeli, da «se ne nameravajo merodajni krogi ozirati na politične interese, ampak da bodo o imenovanju profesorjev odločevali samo znanstveni interesi». In smešni komediantje si menda domišljajo, da so dosegli velik vspeh. Da se jih le ne usmili noben zdravnik! Cele mesece jim je Marchet dan na dan zatrjeval, da odločno brani svobodo znanosti in da se Wahrmundu ne bo zgodilo nič, prav niči Da se krogom, ki nimajo kaj opraviti z znanostjo, ne bodo delale nobene koncesije. Da je gospod minister liberalen od nog do glave, od zunaj in od znotraj. In konec vseh lepih besed je ta, da mora Wahrmund zapustiti Inomost. Liberalci pa že zopet vandrajo na «merodajna» mesta, kjer se jim obljubuje, da ne bodo dobili več klofut; gospodje z vprašalniki polagajo v obraze s'o-vesne gube, verjamejo obljubam in bodo čvrsto verjeli do prve klofute. Kadar jo skupijo, sestavijo pa zopet deputacijo, ki pojde vprašat na «mero-dajno» mesto, kaj in kako. Igra se začne iznova in lahko traja v enakem redu brez izprememb do konca dni. Če namreč ne pristopi prej ljudstvo in ne da junakom poštene brce.
Bosenska vlada išče izgovor za škandalozni razpust socialno-demokratičnega strankarskega zbora v Sarajevu. Spričo poročil v izvenbosenskih časopisi je začela ondotne absolutiste peči vest in morda jih je tudi nekoliko sram blamaže, ki so jo doživeli pred zunanjim svetom. Izmislili so si torej, da bi bil «morda» (!) kongres poslužil belgraj-skim (!) političnim namenom! V tem zmislu pisari sarajevska «Wochenschrift». Bedastejšega izgovora ne bi bili lahko dobili. Seveda, «velesrbske aspi-racije» služijo sedaj bosenski vladi za vse njene reakcionarne korake. Dežela ne sme dobiti ustave in parlamenta, ker bi to lahko pospeševalo veliko-srbsko agitacijo. Razširjenje občinske avtonomije je na dopustno zaradi — velikosrbske nevarnosti. In tudi socialistični zbor se mora prepovedati, ker bi morda — razpihal velesrbsko propagando." Težko je verjeti, da bi bili bosenski mogotci res tako neumni in spravljali razredno delavsko gibanje v zvezo s sanjami kralja Petra. Ampak, da si za vse svoje pašovske korake ne znajo izmisliti več kakor en izgovor, je slabo znamenje za njih duševno gibčnost.
V ogrskem državnem zboru je poslanec H od y interpeliral ministrskega predsednika, ker je baron Beck izjavil v avstrijskem parlamentu, da se vprašanje glede pripadnosti Dalmacije k deželam avstrijske monarhije kmalu uredi. Pozival je ministrskega predsednika, naj to izjavo dementira, ker je v nasprotju z ogrskimi državnimi zakoni, ter izjavi, da pripada Dalmacija le Ogrski. Ministrski predsednik Wekerle je izjavil, da bo na interpelacijo odgovoril šele potem, ko se predloži avtentične zapisnike o tozadevni razpravi v avstrijskem parlamentu.
ja topi
Sodrugi na Kranjskem!
Vaše geslo zanaprej bodi: Na Kranjskem ne sme biti miru, dokler ne smaga v deželi sploina in enaka volilna pravica. Tistega dne, ko obvelja volilna reforma, sklenjena v deželnem zboru kot posledica sramotne klerikalno-liberalne zveze, se mora začeti bo| kranjskega delavstva za splošno in enako volilno pravleo.
Sodrugi 1
Ali se bodemo večno udeleževali volitev brez vspehaP Ali bodemo za vse čase trpeli, da si razdeljujejo privilegirana pravice med seboj, ljudstvu pa kažejo figo in ga zasmehujejo?
Zdi se jim, da lahko počenjajo, kar hočejo, ker je socialna demokracija na Kranjskem kulturna stranka in je vedno iskala mirnih potov.
Ker pri svojih demonstracijah nismo razgrajali in razbijali, mislijo, da je ribja kri v žilah kranjskega delavstva. Prepričati moramo torej združeno gospodo, da se moti. Kranjski delavec ni šolanj, temveč se zaveda »vojih pravic. Njegov značaj ni
pasje pohleven, temveč je dedščina onih Slovencev, ki so žrtvovali svojo kri za osvoboditev.
Sodrugi! Treba je, da se vsi polotite dela. Deželnozborska gospoda Vam svojevoljno nikdar ne bo dala Vaših pravic. Toda če so argumenti s ceste zalegli ob državnozborski volilni reformi, bodo zalegli tudi ob volilni pravici za deželni zbor. Norčujejo se, da Vas ni! Kdo jim pa peče kruh, kdo jim izdeluje obleko in obutala, kdo perilo? Kdo jim zida hiše, palače in cerkve? Kdo jim obdeluje polja? Kdo jim vlači rudo iz zemlje? Kdo jim prijetno urejuje stanovanja? Kdo jim vozi iz vseh krajev potrebščine po železnicah? Kdo opravlja vse tisto delo, brez katerega bi segnili?
Delavci, pokažite jim, da Vas je! Otresite se predsodkov, otresite se pomislekov. Postavite se na lastne noge, združite se v edini delavski Stranki, tedaj bodete močni in nihče več Vas ne bo mogel zasmehovati.
Prišel je čas, ko mora res vsak sodrng postati agitator in organizator I Pomislite, kakšno moč lahko zberete, če pridobi vsak zavedni delavec le enega tovariša za ozganizacijo in ta zopet enega!
Seveda vspeh je odvisen od Vašega dela. Sedaj ste se lahko prepričali, da ne smete verjeti nobenim obljubam nasprotnikov. Zanašati se smete edino na svojo moč, ta pa je velikanska, če hočete sami I
Vsi na delo in krivica mora pasti I
Socialni pregled.
iS železničarskih krogov se nam piše: Železničarji, ki so dne 6. junija 1.1. zborovali na vrtu «Narodnega Doma», so med drugim sklenili, pismeno naprositi vse slovenske poslance, da bodo navzoči, ko se bode v zbornici glasovalo o predlogih manjšine, vloženih od poslancev drja. Ellen-bogna in Beera glede zboljšanja dohodkov državnih železničarjev in poštnih uslužbencev ter da naj z ozirom na res žalostni in bedni položaj teh kategorij glasujejo za oba predloga. Dne 13. t. m. so se vposlala ta pisma, vsakemu poslancu posebej in danes jih imajo pač že vsi v rokah. Železničarji in poštni uslužbenci bodo gotovo z največjim zanimanjem zasledovali razprave državnega zbora o proračunu, da se prepričajo, kako vpošteyajo gospodje poslanci njih žive, opravičene želje.
Pripomniti moramo, da nas bode veselilo, če dosežejo železničarji in poštni uslužbenci vspeh in če storč slovenski državni poslanci, kar je njih dolžnost. Izgovora, da so jim želje volilcev neznane, pač nimajo več. Počakajmo torej in videli bodemo.
Žalostne razmere pri c. kr. železničnem uradu V Trstu. Piše se nam: Pod tem zaglavjem je «Slov. Narod» v 121. številki objavil članek, s katerim je ožigasal protekcije oh zasedanju višjih službenih mest pri c. kr. ravnateljstvu v Trstu. Tudi mi menimo, da bi bil skrajni čas, prenehati s to obče znano protekcijo in enkrat za vselej preprečiti dosedanjo sistematično preziranje in zapostavljanje urad likov. Toda to bi moralo veljati brezpogojno za vse stranke — tudi za narodno-napredno stranko. Da pa ni tako in da je protek-cija tudi v nižjih slojih uslužbencev državnih železnic v najlepšem cvetu, dokazuje sledeči slučaj: Pred pol leta bil je sin nadučitelja in občinskega odbornika g. A. Likozarja sprejet v službo državnih železnic in sicer za postajo Ljubljana. Temu bi ne bilo nič pripomniti, ako bi ne bilo drugih reči. Sinek je 18 let star, obiskoval je nekaj razredov meščanske šole pod nadzorstvom svojega očeta in je duševno zelo zaostal. Po obstoječih predpisih bi se moral najkasneje v 3 mesecih javiti za brzojavni izpit. Toda pri trikratnem predizpra-ševanju bi mogel pokazati toliko znanja, da bi se postajenačelnik o njegovi zmožnosti prepričal in vposlal predpisani izkaz ravnateljstvu. Ugibalo se je dolgo, kaj nadalje početi. Našlo se je srednjo pot. Pozvali so ga brez tega izkaza na izpit, pri katerem je pa sijajno — pogorel. Vsak bi mislil, da je s tem komedije koncc; a varal bi se. Zameriti se napredni stranki, ki očividno fantiča (recte očeta) pri njegovem stremljenju podpira, se noče ravnateljstvo. Dovolil se mu je čez 4 tedne ponavljavni izpit, pri katerem seveda ne bode več pogorel, akoravno bode njegovo znanje tako, kakor prvi dan, ko je vstopil. Ako se pomisli, koliko povsem zmožnih in v težki službi izvežbanih uslužbencev na progi in v skladiščih se zaman trudi, — seveda brez protekeije, da bi si pridobili boljšo službo in s tem zboljšali svoj gmotni položaj, a tega samo zato ne dosežejo, ker se vedno vrivajo enaki elementi, so taki dogodki najboljše sredstvo, da se vsem drugim uslužbencem, ki nimajo drugih protekcij, nego svojo kvalifikacijsko listino, od' vzame vsako veselje do službovanja in vsako nado na trudu primerno plačilo e napredovanjem v službi.
Delavci!
Še letos imamo nove volitve za deželni zbor na Kranjskem, v Trstu in Istri. Na Kranjskem so volitve dopolnilne, t. j. volijo se poslanci «splošne» kurije in dva poslanca za mesto Ljubljana. Boj bo hud na celi črti. Povsod se pripravljajo nasprotniki za naskok na socialno demokracijo. Uspeh pa bo odvisen od dela nas vseh. Ako stori vsak somišljenik svojo dolžnost, moramo pokazati nasprotnikom, da socialna demokracija ni ubita, tudi če se združuje sila krivice proti njej.
Gotovo je, da bodo nasprotniki napeli vse sile. Toda socialna demokracija se ne sme ustrašiti nobenega boja in noben prejšnji nevspeh ji ne sme vzeti volje za novo delo. Tudi po drugih deželah so doživeli naši sodrugi mnogo in mnogo porazov, preden so dosegli le eno zmago.
Začnite se takoj pripravljati za boj! Vaš nastop pri volitvah mora biti mogočen protest proti političnim krivicam, ki so vam jih skuhali nasprotniki.
Ne zamudite časal Začnite takoj organizirati in agitirati. Zlasti pa organizirati! Ne mislite, da Vas je malo. Dovolj je delavstva po Slovenskem, le zdramiti ga morate iz indiferentizma, ki ga izkoriščajo nasprotne stranke. Ne zanašajte se na delo posameznikov. Če ne agitira vsakdo, je uspeh nemogoč. Če pa pridobi vsakdo nekoliko novih so-drugov, je naš vspeh gotov. Često smo propadali samo zato, ker naši somišljeniki niso imeli dovolj zaupanja v svojo nado. Čim se to izpremeni, bo tudi drugače z našimi boji iu zmagami!
Domače stvari.
Generalni govornik liberalne stranke za kranjsko volilno reforma je bil poslanec dr. Triller. «Slovenski Narod» je v soboto objavil ves njegov govor, kateremu se mora priznati, da je zanimiv. Iz njega se človek namreč res lahko veliko nauči. Kdor ga pazno čita, mora dobiti vtisk, da ves skrbno izdelani in z vso retorično fineso izrečeni govor ni nič druzega, kakor molitvica «meaculpa»! Gospod dr. Triller priznava: Anahronistična in spričo današnjih razmer skrajno krivična kurija veleposostva ostane nedotaknjena, delavstvo kot tako bo slej ko prej izključeno od sodelovanja pri deželnem gospodarstvu; šele bodočnost bo pokazala, če strogi pojmi o parlamentarizmu, o parlamentarni dostojnosti niso prekoračili meje politične pravidnosti... Vse to torej vedo libelalci; in vendar — in vendar so glasovali za to reformo! Liberalci so p o-znali greh, a vedoma so grešili. Če ne čutijo, da je to bolj vredno obsodbe, kakor početje klerikalne stranke, ki se saj lahko sklicuje na svoj egoizem, tedaj so pač izgubili politični čut in nihče jim ne more pomagati. Gospod dr. Triller je gotovo imel dosti truda s svojim govorom; saj se toliko zofizma ne izsipa kar meni nič, tebi nič iz rokava. Ampak ob vsem trudu njegov govor ne opraviči liberalne stranke, temveč jo obtežuje.
Morali imo sprejeti kompromis zaradi volilne reforme — pravi dr. Triller. «Stališče ces. kr. vlade in tudi višjih faktorjev bilo in ostalo je neizprosno in nepristopno vsem našim argumentom» — tako je pripovedoval liberalni leader. «Meni se je tačas v pest krčila roka» -«-ampak dr. Triller je vtaknil pest v žep. Svojo opezicionalno vlogo začenjajo torej liberalci s pestjo v žepu. To je krasna perspektiva. Ampak kje je zapisano, da so se liberalci morali vdati absolutistični volji gospoda Becka in Šušteršiča? Ali je dr. Triller pozabil, kaj je ob odobravanju poslušalcev obljuboval, ko je agitiral za svojo izvolitev? Ali res nič ne ve, da bi biti socialni domokratje podpirali vsak boj za resno reformo in vsak boj zoper to pokveko? Liberalci so se enostavno naveličali boja, to je yse. Kar je dr. Triller govoril o oltarju slovenstva, je lepa fraza, ki pa nima vsebine. Če pa sami razglašajo načelo, da se mora kapitulirati pred vlado, tedaj naj se ne čudijo in ne pritožujejo, da jih ta vlada tepe, kjer le more.
Reven provizorij imenujejo liberalci kranjsko volilno reformo in celo klerikalci se trkajo na prsi in trdijo, da so prijatelji splošne in enake volilne pravice, Kakšnim tepcem neki hočejo dopovedati to i1 Kaj so pa storili, da bi reforma mogla ostati proVizorična ? Izročili so klerikalcem absolutno veČino in dali so veleposetnikom moč, da preprečijo vsako bodočo reformo, če le zapuste zbornico! Iz deželnega zbora ne more nihče pričakovati bolje reforme in kdor smatra še splošno in enako volilno pravico za političen ideal, se sme zanašati le še — na ulico. Splošna volilna pravica na Kranjskem je zanaprej odvisna samo od socialne demokracije.
Dunajski parlamentarni poročevalci so poslali ljubljanskim časnikarjem v deželnem zboru sledečo brzojavko: «Svojim kolegom v delu v deželnem zboru kranjskem izražamo svoje najsrčnejše simpatije v borbi za častno in dostojno obsevanje de-
želnega zbora s tolmači javnega mnenja in jim želimo popoln uspeh. Načelništvo časnikarjev v dunajskem parlamentu : Kolmer, Ruenz, Novvick, Pe-nižek, Polatschek, Prummler, Singer, Schreiber, Wiberal.
Režnja procesija v Ljubljani, ta navadna spomladanska parada liberalne stranke in drugih tercijalk, se je tako vršila, kakor je ob današnjih žalostnih časih mogoče. Nekoliko krajša je bila, ker je bil dan lep in sc je nekaj brezvestnih svo-bodomiselnežev napotilo na Golico, namesto da bi opravljali pred baldahinom svojo strankarsko dolžnost; drugače pa je bilo v redu. Le nekaj se je pripetilo, kar je z o7irom na kranjsko slogo obžalovanja vredno. Deželnih uradnikov ni bilo v sprevodu, ne za nebom, ne pred njim, ne pod njim; edini Šuklje, sam, dolg in slovesen, je kazal svojo izgubljeno vero, ki mu jo je na stara leta Big povrnil, kakor Jobu kamele. Kje so ostali uradniki? Ali so se spuntali svojemu poglavarju, ali so šli na Golico? Ne, na Golico niso sli in ne spuntali se niso, temveč huda zdražba jo prišla med visoke ljudi. Še v sredo je bil deželni glavar ko-mandiral uradnike v uniformo in pod baldahinom, v četrtek navsezgodaj pa je ukaz preklical ter z»povedal vsem uradnikom trdno spanje. Na večer te usodne srede se je namreč porodilo v Ljubljani novo vprašanje, ki utegne imeti zle posledice za slovenski narod in njegovo politiko. To vprašanje se glasi kratko in odločno: komu pripada v procesiji prednost, ali državi ali deželi? Kdo je bližji kadilnici in škropilniku? Res je, da nosita obed ve škapulir in Marijin trak, res je, da sta obedve Bogu in njegovim namestnikom dopadljivi, ampak čegavo je prvenstvo? Šuklje ga daje deželi, Levičnik pa državi. In ker se država ni udala, se je deželi feržmagalo in demonstrativno ni šla s procesijo, kakor so se je državni in sodnijski uradniki demonstrativno udeležili. Razpor je popoln. Ampak opravičeno upam^, da ne bo trajal dolgo in da ne poseže pregloboko v politiko. Zavladala bo sloga, država in dežela pojdeta spet roko v loki za rešnjo procesijo, krog vrata sveti škapulir, v rokah brevir, na licih mir, — brez brade in brez brk. —
Narodnjaiko narodnjaitvo je tako, kakor pi-jančevo petje. V Pnlju izhajajoči list «Omnibus» je glasilo slovanskih narodnjakov. Zato objavlja na prvem mestu italijauske članke, zadaj pa oklice za vpisavanje v — nemško šulferajnsko šolo. Za vabilo na nepolitično znanstveno predavanje hr-vatsko-slovenskega delavskega izobraževalnega društva pa nima dveh vrstic. Ali je treba komentirati tako narodnjaštvo ?
«Vseslovaniki» kongres gre že polagoma v franže. Pravkar nam je gospod Hribar v najožjem krogu pripovedoval, da je s svojo čudovito diplomacijo popolnoma spravil Ruse in Poljake, pa že rarglaša parlamentarna komisija avstrijskih poljskih poslancev, da se ne udeleži skupnega posvetovanja v Pragi, ker se nameravani zbor ne vjema s politično situacijo in ne bo imel političnega pomena, temveč bo zgolj riskanten diletanti-zem. Rusini, ruski in avstrijski Poljaki, Srbi, Bul-gari, makedonski Slovani, Hrvatje nočejo nič vedeti o vseslovanskih kongresih pod protektoratom carjeve vlade. Hribar je pa navdušen za svojo velikansko akcijo. Diletantizem — v tem vsaj imajo Poljaki prav.
Hrvatski proiesorji so se končno vendar naveličali, predavati praznim klopem. Ker so dijaki tako zakrknjeni, da se na noben način niso holeli vrniti na zagrebško univerzo, je vlada sklenila, zaključiti letni semester, ki je vsega skupaj trajal komaj 25 dni. Tako kratkega semestra menda še nikdar ni imelo nobeno vseučilišče na svetu.
Kapacitete imajo narodnjaki med seboj, katerim se je res treba priklanjati do črne zemlje in še globje, «Pogumno trdi, česar ne veš», je zanje glavno načelo. Tako je zadnjič na socialističnem shodu v Pulju dejal neki narodnjak z najresnejšim obrazom in z gesto imenitnega učenjaka: «V Istri živi 18.000 Italijanov in 22.000 Slovanov. Naši ljudje se včasi posmehujejo Francozom in njih geo-grafičnemu znanju. Čemu, če mislijo naši domači narodnjaki, da je Istra puljsko predmestje?
Tržaiki deželni zbor je sprejel pretečem petek volilno reformo za občinski svet in za deželni zbor. Za načrt je glasovala italijanska večina in slovenska manjšina. Novi volilni red je kompromis med deželnozborskimi strankami in med vlado. Vzoren res ni in načelo splošne enake volilne pravice tudi v njem ni obveljalo. Vendar pa je neskončno boljši od kranjske volilne reforme. Če ne vpeljuje enakih pravic, je pa vendar vsaj tak, da si vsi sloji lahko pribori vsaj nekaj zastopstva. O posameznostih načrta smo že svojedobno natančno poročali. Prvotna osnova se je tekom kompromisnih pogajanj še nekoliko poslabšala in resnici na ljubo se mora povedati, da ostane volilni red v socialnem in v narodnem oziru krivičen. Delavstvo bo pač v novi kuriji lahko dobilo nekoliko zastopnikov, nikakor pa ne toliko, kolikor mu gre po njegovem številu in po delu, ki ga izvršuje. Buržoazna manjšina bo tudi zanaprej vladala nad ogromno pro-letarsko večino; nacionalno pa bodo Slovenci tudi zanaprej zapostavljanj. Vendar je skoro čudež, da jo združena buržoazija vsaj toliko koncedirala ljudstvu. Nova kurija ne bo splošna, ampak v njej bodo volili samo tisti, ki nimajo volilne pravice v
drugih razredih. Za delavstvo pomeni to majhen napredek, ki ga bo porabilo, da se bo zanaprej bojevalo za splošno in enako volilno pravico ne le na ulici, ampak tudi v deželnem zboru.
Dopisi.
Iz Idrije. Desetletnica Občnega kons. društva v Idriji se je 21. t. m. praznovala, kar najbolj slovesno. Dopoldne se je vršilo slavnostno sbo-rovanje.gna katerem je govoril sodr. Ant. Kristan o pomenu in važnosti Občnega kons. društva. ~ Popoldne je bilavPodroteji velika ljudska veselica, ki se je odli k o v ala po ogromni udeležbi in po zelo animirani zabavi. Svirali sta dve godbi, ena na plesišču, ena koncertne komade, «Sabecev» klub ie lepo prepeval. Veliko veselja sta vzbujala Hrvata, ki sta pekla jančke na ražnju.
Pnlj. V nedeljo, 21. t. m,' je bil tukaj na vrtu «Arco Romanci» imeniten shod, ki ostane puljskim sodrugom, pa še nekaterim drugim ljudem, gotovo dolgo v spominu. Začetkom je bila udeležba, če vpoštevarao obisk nekaterih prejšnjih shodov, nekoliko manjša kakor bi bili pričakovali. Toda tekom zborovanja se je napolnil ves vrt in vsa cesta pod vrtom. Izvoljen je bil za predsednika sodrug P e t e j a n, za zapisnikarja sodrug Z1 o b e c. Prva točka dnevnega reda je bila «Poslanci v državnem zboru ia delavstvo», poročal je pa sodrug Etbin Kristan, ki je na svoj znani jasni način in s temperamentom naslikal enoletno delovanje avstrijskega držsvnega zbora iu ostri kritiki podvrgel ravnanje jugoslovanskih poslancev, ki je bilo ves čas na škodo delavstvu. Na podlagi delovanja v deželi in v državi je govornik izvajal, da politika narodnjaških poslancev ne le da ni demokratična, ampak da tudi ni narodna. Poročevalčev govor je obsegal toliko stvarnosti, podanih v duhoviti obliki, da ia nemogoče, reproducirati ga v kratkih potezah. Že med njegovim govorom se je oglašalo nekoliko navzočih narodnjakov z zelo neslanimi medklici. Povedalo se jim je pa, da se jim ni (reba truditi, kajti če imajo kaj povedati, bodo itak dobili besedo. Res se je, ko je končal sodrug Kristan, oglasil novopečen narodnjak, ki je pa kvasil take, da so bili zborovalci v zadregi, ali naj se jeze nad tako gorostasno neumnostjo, ali naj se smejo. Govoril je n. pr. o Bebelovih milionih, sodruga Kopača je imenoval zagrizenega Italijana, Pittoniju je očital nacionalni šovinizem, proste psovke kakor «lopov» i. t. d. je pa metal okrog sebe kakor da mu je to največja naslada. Potem se je oglasil za besedo gospod Beli nié. On je bil v svoji polemiki do-stojnejši, kar se tiče oblike, toda v stvari je bil prav slabo podkovan. Trudil se je, dokazati, da so socialni damokratje v parlamentu izdajali koristi delavstva, a da so narodnjaki delovali za delastvo. Sodrugu Kristanu ni bilo težko, pobiti njegova izvajanja tako, da ni ostalo nič od njih. Ker je na« rodnjaški govornik spravil debato na to polje, je naš sodrug temeljito posvetil na reakcionarni značaj narodnjaške politike v Istri in je spričo nešte-vilnih dejstev dejal, da je med narodnjaki in socialisti v vsem mišljenju in čutenju prepad, ki se ne da zasuti. Narodnjaki ne morejo misliti demokratično, klečeplazenje pred vladami jim je duševna potreba, vsi polni so navdušenja za militarizem in marinizem in zato ne more biti med njimi in med nami, ki smo po naravi demokratični, nič druzega kakor boj. Govornik je naglašal, da rad dostojno polemizira z dostojnim nasprotnikom, da pa ne sme pričakovati stvarne polemike človek, ki nastopa s tako brezprimerno surovostjo, kakor prvi «debater», Končno je sodrug Kristan z lapidarniroi argumenti podprl verjetnost, da se še združijo bur-žoazni Hrvatje z buržoaznimi Italijani, da skupno nastopijo proti delavstvu obeh narodnosti. — Ker se je polemika o prvi točki raztegnila skoraj da ene popoldne, se je druga točka «Slovanske šole v Istri» odložila za drug shod in se je zborovanje zaključilo ob velikanskem navdušenju zb rovaleev, katerim sc je čitalo na obrazu veselje nado krasnim uspehom.
Društvene vesti.
Godbeno drniivo v Idriji priredi 28. junija 1908 javni koncert na vrtu gosp. Nusbecka. Začetek takoj po javni tomboli. Vstopnina 20 v za osebo. — Ker se ni izvršil izlet godbenega društva na binkostni pondeljek, se vrši 5. julija v Koševnik. Odhod ob 12. uri (opoldan). Vstopnine ni. Prijatelji društva se vabijo na obilno udeležbo.
Delavsko izobraževalne društvo v Pnljn je priredilo v soboto, dne 20. t. m. v svoji čitalnici predavanje o «Revoluciji v zgodovini». Sodrug Etbin Kristan je razložil pomen revolucije sploh in njene vzroke, potem pa je naslikal razvoj revolucij z zgodovinskimi primeri iz vseh časov. Prišel je do zaključka, da pomeni socialna revolucija, v kateri živimo sedaj, vrhunec socialnih bojev in najvišjo v razmerah mogočo stopnjo revolucije. Predavanje, ki je trajalo blizu 2 uri, je napravilo na poslušalce globok vtisk in je doseglo splošno odobravanje.
Shodi.
Zagorje ob Sari. V četrtek, ob 4. popoldne, je bil na Lokah, na Rakarjevem vrtu obilno obiskan shod zagorskih delavcev in kmetov, ki se je pečal v prvi vrsti s kranjsko volilno reformo, o kateri sta poročala sodruga Čl o bal in Etbin Kristan. Z nepopisnim ogorčenjem je shod sledil poročilu o nezaslišanem izdajstvu klerikalno-libe-ralne družbe. Potem je sodrug C o bal poročal o boju delavskih izkoriščevalcev proti konsumnim društvom ter se je sprejela primerna resolucija.
Po sklepu shoda je predsedstvo odposlalo poslancu Engelbertu Ganglu sledeči brzojav:
«Na ljudskem shodu zbrano zagorsko delavstvo se popolnoma strinja z Vašim predlogom glede splošne in enake volilne pravice ter ogorčeno odklanja krparijo ustavnega odseka.
Za predsedstvo: Repovš.»
Deželna konferenca Jugoslovanske socialno-demokratične stranke v Istri.
Sodrug P e t e j a n pozdravi delegate, zastopnike izvrševaluega odbora, političnega odbora iz Trsta, zastopnike stranke iz Dalmacije in zastopnike italijanske socialno-demokratične stranke.
V	predsedništvo so izvoljeni sodrugi Alozij Kermolj, Zlobec, za tajnika Smolerc in Ha-r a m i n a.
O prvi točki «Politično delovanje stranke v Istri» poroča sodrug Haramina. 18. avgusta 1907 je bila v Pulju prva konferenca jugoslovanskih socialnih demokratov; 1. septembra 1908 je bil prvi ožji shod, 24. septembra se je ustanovilo izobraževalno društvo, popoldne ljudski shod. Dne 1. oktobra je bil velik ljudski shod v protest proti nameravani volilni reformi za deželni zbor. Za protest proti občinski reformi je bil shod due 20. okt. Takrat je bil po iniciativi jugoslovanske socialne demokracije prvi hrvatski shod v Pulju pod milim nebom. Narodnjaki so skušali razbiti shod; socialisti so jim iz popustljivosti izročili predsedništvo, v zahvalo je njih predsednik zaključil shod. Stranka je takoj na to sklicala zopet enak shod pod milom nebom, ki se je izvrstno obnesel, Velikih shodov je bilo tekom leta 12. Nekoliko shodov je stranka priredila skupno z italijanskimi socialnimi demokratu Na prvi deželni konferenci je bil dne 22. decembra izvoljen odbor za deželno organizacijo. Meseca januarja se je ustanovila lokalna organizacija v La-binju, Iger je interveniral sodrug Jelčič.
V	imenu izvrševalnega odbora pozdravi konferenco sodrug Etbin Kristan, v imenu tržaškega političnega odbora sodrug Gašpari, v imenu dalmatinske organizacije sodrug P r k u š i c, ki podaje tudi poročilo o dalmatinskih razmerah. Za italijansko deželno organizacijo pozdravlja konferenco sodrug Lirussi, za lokalno sodrug Percovich.
Političnemu odboru se soglasno izreče abso-lutorij.
Potem poroča sodrug Petejan o drugi točki: Predstoječe deželnozborske volitve v Istri. Splošna kurija ima 8 mandatov v sedmih okrajih; 4 mandati pripadajo Slovanom, 4 pa Italijanom. Sodrug Petejan razloži razdelitev volilnih okrajev, kije geo-grafično naravnost absurdna. Končno predlaga resolucijo.
Debate se udeležujejo sodrugi Gaspari, J e 1-čid, Haramina, Kristan.
Sprejeta je sledeča resolucija:
Konferenca deželne organizacije jugoslovanske socialno-demokratične stranke v Istri, zborujoča v Pulju dne 21. junija 1908, sklene sledeče:
1.	Stranka naj se udeleži samostojno volitev za istrski deželni zbor in sicer v splošni kuriji. V ta namen naj se izda popularen volilni oklic in naj se ustanovi volilni sklad.
2.	Za imenovanje in proglašenje kandidatov naj se pooblasti deželni politični odbor, ki ima nalogo, da imenuje in proglasi kandidate dogovorno i izvrševalnim odborom v Ljubljani in z organizacijami prizadetih okrajev.
3.	V okrajih, ki pripadajo italijanski narodnosti, se podpirajo kandidati italijanske socialno-demokratične stranke.
4.	V slučaju ožje volitve ima odločevati deželni politični odbor po dogovoru z izvrševalnim odborom.
5.	Volilna agitacija se izroči deželnemu odboru, ki naj funkcionira kot deželni volilni odbor.
Nadalje poroča sodrug Petejan o občinskih volitvah v Pulju in f Labinju.
Debate se udeležujejo J e 1 č i č, Gaspari, Haramina, Bučič, Lirussi, Leskovic, Jelčič, Petejan, Perkovič, Kristan.
Sprejme se soglasno sledeča resolucija:
1.	Jugoslovanska socialno-demokratična stranka se aktivno udeleži prihodnjih občinskih volitev v Pulju.
2.	Labinjski lokalni organizaciji se nalaga, da se udeleži občinskih volitev le, če se čuti sama dovolj močno, da se pa ne spušča v kompromis z nobeno meščansko stranko.
Tudi o točki «Organizacija in taktika» poroča sodrug Petejan, ki detajlirano razlaga strankarsko organizacijo. Po daljši debati se sprejme sledeča resolucija:
1.	Stranka naj nadaljuje izvrševanje sklepa prve konference, ki se je vršila v Pulju 22. decembra ter je sklenila ustanovitev deželne organizacije jugoslovanske socialno-demokratične stranke v Istri na sledeči način:
a)	lokalne organizacije,
b)	volilno-okrajne organizacije,
c)	deželna organizacija s sedežem v Pulju.
2.	Priporoča se ustanovitev podružnic delavskega izobraževalnega društva po vseh krajih, kjer ni mogoče ustanoviti strokovne organizacije.
3.	Sklene se, nadaljevati akcijo v korist slovenskih in hrvatskih šol v Istri povsem neodvisno od vsake nacionalistične stranke.
Po zaključnem govoru sodruga Petejana je predsednik zaključil konferenco ob 6. zvečer.
Berite!
Berite!
Citajta in Širita sledeča knjige in brošure: K. Kautskj:
„Kdo uničuje proizvajanje v malem?"
Cena 80 vinarjev.
H.	Kirehsteigav:
„Pod spovednlm pečatom".
I.	del velja 2 kroni 60 vinarjev. II. del velja 2 kroni. A. Kristan:
= „Socializem". ==
Cena 20 vinarjev.
A. Kristan:
„Socialna demokracl]a ln kmetlško ljudstvo".
Cena 10 vinarjev. K. Man In Friderik Bngala:
„Komnnlstični manifest".
Cena 40 vinarjev.
A. Kristan:
„Zakaj smo socialisti?"
Cena 14 vinarjev.
„Vatikanski letnik".
Razglednica. Komad 6 vinarjev. 100 komadov 5 kron.
Vae te knjige in brošure se dobe v upravi «Rdečega Pra-porja« v Ljubljani, «Napreja!» v Idriji in ▼ vseh slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Tratu, Gorici in Kranju.
Važno xa delavoo in sploh sa vet konsumente!
H
V «Založbi časopisa „Naprej I" v Idriji» je te dni izšla brošura
1 konsumnih Mih".
Njih pomen in važnost ia delavsko ljudstvo.
Cena broftri J« 20 fiurjrt.
■—
Kdor se zanima za zadružništvo, osoblto za konsumna društva, mu bo ta brošura zelo dobro došla. V njej so uvrščeni naj-raznovrstnejši članki, ki govore o pomenu, važnosti in zgodovini konsumnih društev.
Sezite po njej!
5odr»|l, rn\mm\ «Ji/,
Kavarne i« briVnice, Wer je na razpolago Va5e
poVjod» ===== J»t8 Prape?'7!
S	kavarna	1
preje ,Tedesoo' v Trsta
se priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena.

Sredina št. 10 (v Prulah)
Podpisana se priporočata slavnemu občinstvu, osobito p. n. detavstvu za mnogobrojen obisk. Točijo se pristna štajerska vina in priljubljeno domače Auerjevo pivo. Dobra kuhinja. Postrežba točna in solidna.	10—6
Z odličnim spoštovanjem
Fani in Leon Pogačnik.
* *d
Proti klerikalizmu!
A B A V I T
K
t*.*********************************.
Wahrmnndova brošnra
„Katolike sVcteino naziranje in stfobodna znanost"
Je ravnokar izšla.
Stane 70 vin. komad.
% Jll *
N A B A V I T
*	+
«	Slovenski prevod je popoln, ker je	t
$	preložen po interpelaciji poslancev so-	*
jj	druga NČmeca in drogov ter po govoru	*
»	:::: poslanca sodruga Seitza. ::::	i
^¡cänißUf JJLmaH&a Materi £*?!tjo dxjörv, po drns in rKvneal/iv&pctvvuIi ntj/sv abtntfo
^imvri^z/finetptx*
p Jpidfam tfCclodvorak» uJHe*.SSL
mm___■__—is baaa____A____
Prodam okoli 8000 metrov
ostankov posteljnega platna
(kanala*) zajamčenojla kvaliteta, samo izbrani ostanki po 8 — 16 metrov kos, za popoljno posteljno perilo 1 meter po 22 krajcarjev. Razpošilja se najmanj 40 metrov po poštnem povzetju.
8. Stein, tevarna za platno
Češkem.
13
Naohod na
*
Udajatel) in liiivun nvMntk Fran Pa» i L
—	Iv, Pr. Larorrrt * fcrpni«.