*t. 14 V Gorici, v soboto dne 4.r&bruv«rija 1911. Ishajt trikrat M Mta. in sicer v toni, totrtek in golot« ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti pttjemana ali v Oorici na dom pošttjana: vse leto . . 15 K Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja »Soča" y vseh tobakarnan. „S06au ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu^,Ražipui po Goriškem in GradiščanskeoT in dvakrat v letu „Vozni red železnic, parnlkOT in poštnih are*". Na narefiila brei 4oposlaoe na-ročaiae le se oziramo. ¦*fr »Vae za narod, svobodo in napredek!« Dr. /(. Lavne. Tečaj XU Ured**itvo >i nahaja v Gosposki ulici **. 7 - Oorici v I. nadslr. na ime. Ilpravnidtvo se nahaja v Oosposki ulici št, 7 v L nadstr. na leto v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Oorica. Oglasi in poslaalce se rkčunijo po Petit-vrsfah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«l«fon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. GapršČck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal, 0 razmerah v jugoslovanski iji na Dunaju. Češki državni poslanci so se združili v enotni češki klub. Pač uvidevajo potrebo takega enotnega kluba, ker imajo pred očmi skupne koristi češkega naroda. Tako enotnega kluba bi bilo potreba tudi za Jugoslovane, ali ni ga in ga tudi ne bo; vsaj ne, dokler bo šusteršič vrbni poveljnik slovenske klerikalne stranke. V njem tiči glavni krivec, da ni mogoče jugoslovanski delegaciji priti do enotnosti; v drugi vrsti pa so tu nekateri dalmatinski poslanci, ki ne vedo, zakaj so pravzaprav poslanci. Tako obstojajo razne težkoče, ki ovirajo toli potrebno enotnost med jugoslovanskimi poslanci. Ločeni pa smo tudi do deželah z različnimi težnjami in dva naroda sta tu, katerih poslanci naj bi delovali skupno. Premalo pa se tudi poznamo med seboj___Če pa že kdaj pride do kakega enotnega sklepa, so gotovo slovenski klerikalni listi, po nalogu Šustcr-siča, tisti, ki začno sumničiti in natolcc-vati ter ki škodujejo dobri stvari. Slovenski klerikalci niso nikdar zadovoljni, če se ne morejo okoristiti strankarsko že prav z vsako rečjo. Odtod vedno fova-renje s klerikalne strani in kvarenje utiša s kakega pametnega skupnega sklepa. Jugoslovanska delegacija na Dunaju stoji danes v takih razmerah, da se vidi, kako leze vedno bolj narazen gotovo le v Škodo Jugoslovanov..... Tržaški državni posl. dr. O, Rybaf je imel v Trstu na javnem shodu govor, v katerem se je dotaknil tudi žalostnih razmer v jugoslovanski delegaciji. Med drugim je govoril o odgovoru vseučiliškega kluba na znane vladne »ponudbe« glede našega vseučiliškega kluba. Rekel je: »Vseučiliški khib je seveda sklenil, da to ni nič, da te ooundbe ni možno vsprejeti m da vs.trajamo dalje pri svojih zahtevah. Mofki ^dep je ton* to, s katerim je gottvvo soglašala vsa slovenska jav- nost, ali tedaj se je začelo zopet ono poglavje iz žalostne zgodovine slovenske ..... nediscipliniranosti. Omenjeni sklep je bil storjen enoglasno, pozneje pa so se v nekih slovenskih listih začeli oglašati glasovi, da eden naših klubov ne misli na obstrukcijo, ker da je uverjen že v naprej, da aie bo. vspelia!! Sedaj vas pa vprašam, kdo nas bo potem še spoštoval, komu naj še iniponirajo vse naše napovedi najostrejšega postopanja?! Kdo se nas bo bal, kdo bo imel še pred nami res-pekt, če prihajajo naši listi in govore že v naprej, da rz vsega našega postopanja itak ne bo nič?! hi to zgolj iz strankarske nasprotnosti! Tako se ne srne in tako ne more iti dalje. Saj to vprašanje ni vprašanje kake stranke, tu gre za veliko stvar, ki je enako važna za vse. To medsebojno klubovanje in zbadanje koristi le nasprotniku, — To se pravi prilagati svoje karte na mizo pred sovražnikovimi očmi. -- Kdo se bo potom še bal naših groženj?!« Potem: ".ledno mora priznati vsakdo, da smo se Jugoslovan i v zadnjih časih vendar prerili v ospredje javnega zanimanja kakor še nikdar poprej, da se Še ni nikdar toliko gledalo na nas in govorilo o nas kakor se v zadnjih Časih. Vspričo te nadebudne spremembe v razpoloženju političnega sveta nasproti našemu jugoslovanskem« vprašanju je žalostno tembolj, da v naši parlamentarni delegaciji niso razmere take, kakor bi morale biti in kakor jih zahteva velik moment. Neprijetno je, kar porečem- sedaj in utegne biti zamere, ali enkrat treba govoriti odkrito. Dalmacija ima 11 poslancev v zbornici na Dunaju (sedaj le 10, ker je eden umrl). Ali ravno Dalmacija je prepogostokrat zelo slabo zastopana v zbornici, tudi če so najvažnejše stvari na dnevnem redu in ko je mnogokrat vse odvisno morda le od enega glasu. Ravno one dni, ki so se odločevale velevažne stvari, so bili v neki seji navzoči le trite dalmatinski poslanci! To je žalostno, to je škandal! Po- slanec, ki se tako malo zaveda svoje poslanske dolžnosti, ni vreden, ida je poslanec. * In ravno gospodje iz Dalmacije, o kateri se toliko toži, da je tako strašno zanemarjena od strani državne uprave. Ali odkrito rečeno: nikdo ne zanemarja dandanes Dalmacije bolj, nego nekateri njeni poslanci. Kdo nas bo potem podpiral, če se ne bomo mejsebojno?« Na to: »Kako bomo postopali v bodoče? Na to vprašanje vam ne morem dati odgovora, sosefono zato ne, ker ni •poslancev, ki bi nas — ako bi se odločili za najostreji boj — tudi zanesljivo podpirali in ki bi se strogo držali discipline. Tu moram odkrito nastopiti proti mnogo razširjenemu mnenju v naši javnosti, da se z razsajanjem največ doseza in da je najodločnejši poslanice osii, ki vsak dan vrše po nekoliko lumnov ministrom v glavo. Ne, cenjeni zborovalci, to ni nikako junaštvo, če poslanec psuje ministra z himpom in ga morda pošilja na vislice. Kajti poslanca ščiti imuniteta, to je: nedotakljiv je. Nikdo mu ne more nič za njegove besede v parlamentu. To ni uikaka korajža, če vem, da se mi ne more nič zgoditi. Ministri so že tako navajeni na take napade, da se jim čudno zdi, če ni takih napadov. V parlamentu nima moči in veljave tisti, ki najbolj razsaja« marveč tteii, ki ima za seboj največ — glasov. Najlepši zgled imamo med Poljaki. Klub ;poljske ljudske stranke — načelnik posl. Stapinski — šteje priprostih kmetov, katerih nekateri morda komaj za silo podpisujejo svoje ime. Venda. ima Stapinski #veliko več moči, nego 3; r>r. Sternberg, ki je zelo nadarjen in &;&-Lf-čen mož, ki je že najnuje in najbrezobzir-nje napadal vse: ministre, generale in celo tudi cesarju ni prizanašal. 7?kaj ima klub poljske ljudske stranke toliko veljave? Zato, ker se njega členi drže disci« pline, ker so složni, ker so vsi vedno na mestu in — glasujejo! V naši delegaciji imamo pametnih in učenih ljudij. A kaj koristi to, če jih pa ni na Dunaju?! Vidite torej, česa treba pred vsem! Složnega, discipliniranega nastopanja!« (Konec prih.) Ljudsko štetje. Cerkno. Izid ljudskega štetja v cerkljanskem sodnem okraju je pokazal, da je ta tudi sedaj popolnoma slovenski, ker se v celem sodnem okraju ni naštelo niti enega Italijana, Nemca ali kakega drugega tu-jerodca. Najbrže bode na Slovenskem prav malo ali pa nič talko čisto slovenskih sodnih okrajev. Iz županstev št. Viška gora in Se-: ! brelje nam še niso žmani podrobnejši podatki, pač pa. za občino Cerkno, koje podajamo v sledečem. V celi občini se je naštelo 6062, prebivalcev in se je (prebivalstvo pomnožilo od zadnjega štetja za 251 ljudi, kar je proti celemu številu primeroma malo. Vzrok temu je ta, da se na Cerkljansko le malo ljudi priseli, veliko se jih pa izseli, ker ni v kraju nobene industrije (iz-' vzemši čipkarstvo), zemljišča pa tudi ni na razpolago ter je že obdelovanje njiv bolj podobno vrtnarstvu kakor kmetijstvu. Pomanjkanje zaslužka žene ljudi v druge kraje kakor na Nemško, v Ameriko, na Štajersko, pa tudi našim primorskim mestom in Ljubljani pošilja cerkljanski okraj dosti Slovencev. Zanimivo je vedeti, da se je naštelo v Cerknem samem le štiri ljudi, več kakor pred desetimi leti, četudi se jih skoraj vsako leto polovica več rodi kakor jih umrje. Celo cerkljansko županstvo, največje na Goriškem, obstoji iz 12 'davčnih občin ki imajo po ravno končanem štetju: Cerkno: hiš 188, ljudi 1063, goveje Živine 417, prašičev 124, ovac 49, koz —. Bukovo: hiš 133, ljudi 737, goveje živine 495, prešičev 80, ovac 112, koz 17. VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. GDalje.) »Nisem vedela, kaj sem govorila. V Tesnici bi ne tnogla več ponoviti svoje besede.« »Kaj pa imaš potem, ti si tako razburjena.« »Sama ne vem, kaj mi je. Ne razumem tudi, zakaj sem bila ravno danes tako zoper stariše, saj se niso nič izpremenili in so danes ravno taki, kakor včeraj m vedno.* »Mtsiim, ljuba Lucija, imela si ,živce\ kakor mestne dame.« »Ali veš, kaj se pravi ,živce' imeti?« »Natančno ravno ne vem, (ponovim le to, kar sem slišala o gospej sodnikovi, namreč, kadar ima ,živce\ pobija v salonu vse vprek.« »Dragocena bolezen.« »Tvoja je pa smešna, *e počakaj, da pride Pavel, ta ti pove pošteno svoje mnenje o tvojih živcih!« »Ne verjemi, da je moj prijaterj.« »Ti si pa s celim svetom skregana, to mu hočem povedati.« »Ali pride?« •»Da.« »To me veseli, on je vedno tako vesel, zabaval naju bo in razvedril,« »Mislila sem, da si jezna tudi na njega.« »Saj veš dobro, da temu ni tako. Kda? pa pride?« »Ne vem, pisal ni nam, pač pa svojemu prijatelju?« »Komu?« Alberta Oaltieru.« »Ah!« »To te preseneča?« »O ne.« »Saj tudi ni nič čudnega pri tem. Pavel in Albert sta skupaj študirala m sta -že dolgoletna prijatelja.« »Vem, vem, ta dva sta neločljiva^ posebno kadar se prične lov.« »Veselim se že, ko pride«. »Ali se kmalu omožiš, Anica?« »Ne vem, ni še nič določenega, stariši žele, da dobi preje primerno službo.« »Ti moraš torej čakati, Uboga Anica. AH zelo ljubiš svojega zaročenca,?« »Pavla, če ga ljubim!« »Kako pa veš, da ga ljubiš?« »Kako to vem...?« »Da.« »Ali... Na to ti skoraj ne morem odgovoriti... sama ne vem... Tako sem srečna, samo če ga vidim...« »In tudi, če misliš na njega?« »Da, tudi.« »Ali čutiš kaj posebnega v srcu?« »V srcu? Čakaj, da pomislim ... Da, zdi se mi, da bije skoraj hitreje.« »In se ti ne zdi, kakor bi te nekaj zbodlo?« »Zbodlo?« »Da, samo v tistih trenutkih.« »V katerih?« »Če ga vidiš, ali na njega misliš.« »Nato res še nisem mislila.« »Pa pazi sedaj na to, prosim te.« »Da... ali povej mi vendar...« »Kaj pa?« »Ali si ti to že občutila^ ko me tako izp-ašuješ?« »Jaz? O, tako »bi... Za koga neki...? Ana je poskusila priti Luciji do dma, ali zastonj. Čakaj, si je mislila, pridem že na sled tvojim skrivnostim. Šle ste nekaj časa mirno naprej, končno> pa pravi Lucija: »Zdi se mi, da sve prišle že predaleč, treba bo, da se vrneve.« , »Ker smo že tako daleč, pojdive še do vrha hriba; potem pa prideve po glavni cesti v Rovibono nazaj,« Šle ste naprej, naenkrat se Ana vstavi in reče, pri iem pa je dobro opazovala prijateljico: »Tam gre Albert«. Lucija se vstavi skoraj prestrašeno. »Ali ga vidiš?« vpraša Ama;. »Koga?« »Alberta, saj je samo en Albert v Royboni.« »Ne vidim nikogar.« »Tam doli na cesti proti Saint Marčellinu.« »Tako daleč?« »Ali bi hotela, da bi bil bliže?« »Kaj ne govoriš!« »No, ali ga že vidiš?« »Tistega popotnika na glavni cesti? O, saj.to ni on, ta nima ne njegove hoje ne njegove drže...... »Glej, .glej, saj ti ga.pranag bolje, kakor pa jaz,« pravi Ana^ pri tem si je jpa mislila: Še ena,ali dve taki ooskušnji, potem pa botiem zagotovo prepričana, da...« L3 OO CD Od Jeseničanih ^ giri&. 208, goveje živine 173, prešrčev «s ovac 63; koz 37. -¦-••.' ;JUftftii6t hi:50; ljudi 325, goveje živine 196, prešičev 5% ovac 34, koz —. 'Novake1 Dolenje: hjš -4>, :ljwii 265, goveje 'živine ft'45, prešicey/44, ovac 8, koz —.'¦'.•¦' •' .. . '¦'* . r. Novake Gorenje: hiš 61, ljudi 380, goveji živine $92, prešičev 34, ovac 39, kozhk ¦¦' ' OreheJc: hiš 41y ljudi 217, goveje živine 164, prešičev 64, ovac 28, koz 11. OfatežT hiš 249, ljudi 1484, goveje živine 940, prešičev 244, ovac 164, koz 3. Planina; hiš 71, ljudi 349, goveje živine 198, prešičev 72, ovac 6, koz 5. Reka-Ravne; hiš 75, ljudi 413, goveje živine 245, prešičev 46, ovac 29, kotz 40. ". ' Zakriž: hiš 34, ljudi 207,"*goveje živine- 117, prešičev 32. . ; -Skupaj: hiš 107or ljudi 6062, goveje živine 3675, prešičev 898, ovac 542 koz 134;. Otaležka davčna občina ima torej nad: četrtino več prebivalcev kakor Cerkno,Isti delafože dplg(. jaa to, da bi do« seg1!! samostojno oibčino' Otafež, po čemur stremijo tudi Novake in Bukovo. Občina bi se v resnici, "urez velike škode *za Cerkno razdelila, omenjenim trem krajem pa bi bilo zelo ustreženo. Ker smo že pri statistiki, naj bode v boljše razumevanje onim, ki Cerkljanskega ne poznajo in imajo Cerkno za nekako klerikalno trdnjavo, povedano, da g so oboje Novake popolnoma, Otalež in * Orehek pa po ogromni večini klerikalne, ' med tem to imajo v drugih krajih tu na-predmjaki tam klerikalci večjo ali manjšo veČino. Bukovo le n. pr, po ogromni večini napredno. . Najbrže mi v nobenem kraju na Goriškem društveno življenje tako razvito kakor v Cerknem. V kraju Cerkno samem imamo namreč nič manj kakor osemnajst društev in zadrug, ki — bodi povedano v čast Cerkljanom — razvijajo vsa več ali manj intenzivno delovanje. Občina Sedlo. Sedlo: hiš 70, 31. dec. prisotnih ljudij 401^ odsotnih 20, skupno 421. Konj 2, go-. ved 178, prašičev 36, kozi 2, perotnine 321.; -•L Podbela: hiš 53, prisotnih 289, odsotnih 12, skupno 301. Konj 4, goved 139, prašičev 46, koz 17, perotnine 306. Stanovišče: hiš 40,. prisotnih . 221, odsotnih 8, skupno 229. Goved 102, prašičev 17, ovac 2, koz 4, perotnine 241. Homec: hiš 11, prisotnih 75, odsotnih \ skupno 78. Goved 46, prašičev 16, ovac 24, koz 4, perotnine 72. Skupaj: hiš 174, prisotnih 986, odsotnih 43, skupino 1029, konj 6, goved 465, prašičev 115, ovac 26, koz 27, perotnine 940. Približna vrednost živine 94.000 K. ........, . .-' Gorica, . '.- .¦¦-¦-.•. — Včeraj' so skončaM ha^g^SSkfetn^ magistratu štetjem '''"";-.-^'*4*- Leta 1900. je bilo v Gorici prebivalstva 2$|fMizvzernši vojaštvo. Šillifr z 31: dec^gftSi' 1910. izkazuje preJbi^lIsfVa 28297. Wmkh je torej za 4726 ljudij'% DA^i JNbilo leta 1900. — 50^ konceh leta HilO. pa 6222;torej več-ft8& Hiš #e-f$L leta 1900. -- 1935, sedal jih je 2L75; lot^j več 44&. Kedaj povedo, koliko Je Slovencev in koIHto Lahov?! '¦/*¦ Revizorji v GettcJ so skbnčali svoje lepo delo. Revizorjev je bilo 5, med temi jeden, ki je bil 6 let v ječi radi sleparij. Ti možje so iiodili okoli onih, katerih pole se niso zdele v redu sfevnemu magistratu. Hodili so največ okoli Slovencev ter spraševali in iskali, kako bi mogli črtati slovenski občevalni jezik ter napisati na njega mesto laščino. »Piccolo« hivali te revizorje, kako neumorno da so delali proti slovenski agitaciji. Pravi, da v nižjih, delavskih slojih niso naletavali na težave, pač pa v bolj inteligentnih krogih. Potem je napisal »Piccolo« veliko laž, da so smatrali Lahi ljudsko štetje le za golo statistično delo ter ne za politično! Revizija magistrafcovih organov je velika falzifikacija ljudskega štetja, zato moramo zahtevati od vlade, kakor že zadnjič rečeno — revizijo »revizije«. Viada Je dolžna pregledati vso revizijo, najbolje izvesti novo po magistratovi potem se pokaže jasno, kakšen namen je imela revizija magistrata, kaj je napra- lMsl ta resvizUater ka&o. ^omcuai. Sla-. I venci v Gorici osleparjeni pri ljudskem I štetju, ako ostane »revizija« v veljavi: 0sleparjeni pa ne smemo biti, saj je [ to veudar ^ro^ostavno; zatorej je>t)_o» trebit rcvKžfffi Revizije«, Vsi pcil^j faktorji na noge, zadnji Čas je, da se zganemo vsi, ker namfgrozi velika škoda pri tjud$i|rn štetju "y„ gorici! } ." . * ' | VJada ve, kal se je zgodilo, naj torej 1 stori svojo dolžnost! | V Gradcu ob $01 i se tudi bojijo Lahi, da bi ne našteli preveč'Slovencev. Ali tam je precej Slovenf { cev, ki tudi morajo biti šteti za Slovence! | Cujemo, da so števni komisarji iz-praševali celo otroke, kako govorijo do- , tna, da bi tako iz ostrašenih otrok iz- I vIe?cM; da se morda govori laško v kaki slovenski družini! Vsako tako umešavanje, tako zvito postopanje je protipostavno in kaznivo. Upamo, da se Slovenci v Gradišču ne dajo osfepariti "od *' Lahov pri ljudskem štetju.' . Dolžnost'je tudi tamkajšnje politične oblasti, da zabrarii vsako ialziiikacijo ljudskega štetja! Naj naznanijo vse občine rezultate ljudskega štetja! DOPISI. Iz goriške okolice Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda in telovadno društvo Sokol v Solka- nu priredita v nedeljo, dne 5. februarja 1911 ob, 3Va uri piopoldne v dvorani g. Alojzija Mozetiča veselico ki ples s sledečim sporedom: 1. .Govor. 2. »Venček narodnih pesmi«, ženski zbor. 3. »Mornar«,' možki zbor. 4, »Rožmarin«, mešan zbor. 5. »Mutast muzikant«, burka v "enem dejanju. Srečolov.' Vstopnina, k veselici: K predstavi 40 vin. za osebo, sedeži I. vrste 1 K, sedeži II vrste 60 vinarjev. Ples ob 8. uri zvečer. Vstopnina k plesu: nečlani 3 K, člani 2 K, člani v kroju 1 K. Vojaška godba. K obilni udeležbi uljudno vabita odbora. Iz kanalskega okraja. Iz Bat. — Naš slavni nadučitelj Rusija je še vedno na dopustu, dasi je zdrav in čil. Sedaj je štel ljudstvo; lahko agitira in se krega po krčmah, kliče na koražo, v občinskem uradu lahko dela, samo za šolo je baje nesposoben. Vprašamo,okrajni šolski svet, kaj pravzaprav misli z nasip* Rustjo?, To je proti ljudski volji. Potemni čudo, če imamo tako visoke šolske naklade. Ne bomo redili takega zdraž-barja, da ne bo nič delal. — On je še vedno voditelj šole in dobiva denar za drva. Ali kuri se tako slabo, da otroci zmmije-jo. Zakaj ne zakuri? Družba sv. Cirila in Metoda. Občni zbor briške C. M. podružnice se je vršil v nedeljo dne 29. L na Bobrovem v najlepšem redu in ob obilni udeležbi članov. Zborovanje je bilo jako živah- (Dalje v prilogi). ZAHVALA. Za izkazana srčna čutila povodom nenadne smrti našega ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta in tasta gospoda M1T0I1R F1EGL, veleposestnika in podžupana in za spremstvo na poti k večnemu počitku se iskreno zahvaljujemo vsem. Posebno se zahvaljujemo gosp. kuratu Jan Humarju za tolažbo pokojniku in podelitev sv. popotnice, gosp, kanoniku Iv. Kolavčiču, ki je prostovoljno, kot prijatelj rajnkega prevzel vodstvo pogreba in drugim duhovnikom za asistenco. Nadalje županstvu v Podgori za podaritev krasnega venca, starešinstvu za korporativno udeležbo pri po. grebu in drugim darovalcem vencev. Dalje zahvaljujemo se vsem cenj. sorodnikom, prijateljem in znancem tudi od daleč in iz mesta, ki so v mnogobrojnem številu izkazali rajnkemu zadnjo čast. Enako zahvalo izrekamo gg. pevcem, za lepo, v srce segajoče petje in vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili iskreno sožaije. Dalje prosimo vse one, katerih nismo neposredno obvestili o britki izgubi, da nam z ozirom na nenadnj in težki udarec, ki nas je zadel, blagohotno oproste pomote. V OSLAVJU, dne 31. januarja 1911. Žalujoči rodbini fkgl-ffltasič. J v. Roybona. Deklici ste prišli ha vrh hriba, s katerega se je nudil krasen pogled v dolino, kjer je ležala Rovbona. »Ali ni naš kraj lep?« vpraša Ana. »Da, tako lepo je objet od zelenja.« Bil je krasen dan, nebo jL bilo temno modro, solnce pa se je pričelo počasi nagibati proti zatonu. : v Griček, na katerem ste stali Lucija in Aira, je bil obrobljen z mladim gozdom. Na eni strani pa so stali sretii lepih livad mogočni orehi in so zakrivali pogled na cerkev, samo stolp je gledal čez nje. Travniki ®o se razprostirali daleč po dolini. Iz njih pa so se dvigale h sivih kamnov zidane hiše, katerih rdeče strehe so se močno dvigale od zelenja- Samo gradu ni biio videti, majhen lipov gojzdiček ga je zakrival popolnoma. Hiše v Rovboni so stale tesno druga poleg druge, bilo je popolnoma srednjeveško miesto, kar je pričalo tudi obzidje, ki je stalo še na nekaterih mestih. Razsežno pa ni bilo, človek ne bi vedel, je Ji to kaka večja vas ali mesto, mnogo prejeli trdil lahkoprvo. Iz vasi, oziroma iz mesta, kakor jo hočemo imenovati, le diržalo več belih cest. Ena proti Saint Marcellinu, druga proti glavnemu mestu kraja, v Saint Andre. Bile so še tri, ki so vezalle Rovbono z kraji Saint Vallier, Saint Antoine m ViirivUie. Po zadnji cesti ste se napotile proti domu. Ta cesta je' bila najbolj rabljena^ ker »i bila strma. Blfcsu Rovbone pa se je razprostirala Chambaranska višina. Ta je bila poraščena z gožJdom, toda ni biila višja nad osemsto metrov. Bila je pa polna prepadov, strmin m brezen tako, da je bila precej podobna visokim Alpam, kaiterih visoke glave, kakor na primer Montfofonk, so se videle cek> tu. Nia vseh straneh so izvirali studenci m potoki, in majhen L.*& je zadostoval, da jih je spremenil v deroč? hudournike,-ki so uničili s trudom obdelana polja. Sredi teh gozdov pa je ležala Rovbona, kakor pregnana kraljica. Moral bi tam zrasti in ne smel bi se bati ne neviht, ne ojstre zirne, potem bi pa ljubil Roybono. Lucija in Ana ste bili tu rojeni; zato ste ljubili svoj rojstni kraj. Ko ste prišli do mosta, ki je vodil čez reko Gauluro, ste postale še en trenutek, da ste občudovale krasno ležo rojstnega kraja. Pofam pa ste'zrle v šumečo, prozorno-Čisto vodo, v kateri je migljalo rib vseh vrst. Končno ste vendar prišli zopet domu v Rovbono. »Saj prideš še k meni,« je prosila Ana. »Seveda, rada.« Grillon, ki je prišel ravno domu in ko je zagledal deklici, jima je klical nasproti: »Otroka, ali že vesta veliko novico?« »Kaj pa?« »Novi davkar pride jutri.« »O, to je velik dogodek, someščani, se ne bodo ganili s praga svojih hiš, dokler ne pričakajo njegovega prihoda.« »In, veste 1 i,,kako se imenuje?« »Ne, kako neki?« »Siepič.« Deklici vdarite v glasen sn&h. '"¦•*¦ VI. Gospod davkar. Bilo je znano, da se novi davkar gospod pl. Slepič ne pripelje s pošbo. , Pošta, ki je vozila poptnike s kolodvora Saint Andrč v Rovbono, je bil star na pol podrt voz, prwd katerega ste bili vpreženi dve mrhi, ki se miste ganili z mesta, če ju ni voznik ves čas nabijal z bičem. Vrhu tega je bila streha pri vozu raztrgana, tako da so popotniki po zimi zmrzo-vali, v slabem vremenu so bili pa premočeni do kože; kajti vožnja je trajala celi dve uri. Dasi je Hh vreme ugodno, naročil si je vendar gospod ipl. Slepič v Saint NlftrceJlinu svoj voz. Proti dvani;.tsti un, kajti pred tem časom je biio nemogoče yriti, so gledali ljudje, ki so stanovali ob glavni cesti neprenehoma skozi vrata ali okno in so poslušali na vsak ropot, kajti na noben način niso iioteii zamuditi priložnosti, da bi ne videli gospoda davkarja z njegovo soprogo ob tprihodu. Ali tudi drugi, ki niso stanovali ob glavni cesti, so hoteli imeti svoj delež pri tem izrednem dogodku. Predli so torej klopi pred kavarno, ali pa so postajali pr ,. *ni. sko?; katera so gledali njih znanci. Razb. < «>st je bila splošna, gospodinje so zapustile vsak trenute* .uhinje, orožniki pa so sedeli nu klopi pred orožr.iško posti. '-. Otroci v šoli so bili nemirni in celo njih duhovni učitelj. ..o komaj brzdali svojo radovednost. Mnogo prebi/alcev ;»a, ki so hoteli videti novo gospodo prvi, so šli vezu i -opreti. Ko pa je bil poduk končan, so ostali otroci, v gruč^.i pred šolo, ki je stala pri vhodu v Rovbono, in stezaii svoje dolge vratove. Končno pridrdra vo;z. Vsi prebivalci so stal« v vrsti pred svojimi hišami, mnogo gospodinj je imelo še celo kuhalnice v rok&h. Toda razočaranje je bilo veliko, voz ni bil pravi, ampak samo poštni, v katerem so sedeli sami kmetje. K ^reči je zavpit voznik: »Pridejo takoj za nami.« To je ljudi pomirilo in čakali so dalje. Ver/, ar pridi dra pravi voz, otroci so upili živio, orožniki so vstali in pozdravili, kakor en mož, ljudje pa so pričakovale gledali v voz. Ko pa je bil, voz mimo, spogledovali so se ljudje za-ničljivo smeje se. (Pattc prih.) Priloga „So(!e" it. 14. i dne 4. februvarija 1811. no. Predsednikom je bil zopet izvoljen g. Franc OkUjubek, Župan in velep. s Krasr nega, tajnikom Izidor Kožlin, obč. tajnik iz Biljane, blagajnikom Viljem Siiligoj, c. k. poštar z Dobrovega. Nabralo se je pAri tej priliki kot odgovor na znani Članek »Cirilmetodarija« 18 K 50 v za briško C. M. podružnico,.h kateremu znesku je da-rovat t?f*r. ^eVifc/3š#CjL5|5:K^kw^akj torej 23 K 50 v. * " **"*"" ' Moll-ov Seifcppasek je x« na. felodcu trjcfe ncprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra BtICuimi Čistil, kroglicani in grcnticami. Cena orig. škatljc K2— f•¦aiejaaje se todnljsko lasled^e. Koilo-vo Frcnc. 2gan;e ia sol ta ribanje t.»ou. — Boletine olajl^oce in ckupfujofe «««• romano srtd*t\o proti tigirja in preblajenjo v*eke *rMe. OriR.euklenicaK 2- ^ Na prodaj p<» *¦* lekarnah "'* in mirodilnicab. Glavna lekarna ' k. HOLL. c. tu kr. notni ulolaik, D»aj, * * Tuehlauben .9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. GUoncoli. Domače vesti Glasbeuo-zabavni večer tukajšnjih učlteljisčnikov se bo vršil drevi v Trgovskem domu. Pričetek ob 872. Na vsporedu fc 6 zanimivih točk, katerim sledi prosa *aba*s».in ples. Ves dobitek je namenjen »Dii&*4 kuhinji«. Ce zasluži katera prireditev %!ober obisk, jo zasluži gotovo prireditev učiteljiščnikov Zato ie pričakovati obile udeležbe. Z veseljem mora vsakdo gledati na učiteljiš-ko mladež, kako se lepo razvija in napreduje, odkar se je preselila iz koprskega gnezda v Gorico. Treba pa jo tudi podpreti v razvitim in napredku! Zimski šport. ~ Uradno poročilo dne 4. februvarija 19U. —" Bohinj. Temperatura: 7 Celz. (pod ničlo* Vreme: jasno, stanovitno. Drsališče: prav dobro, Boli. jezero zamrznjeno, Sankališče: prav dobro. S sanmi: prav dobro. S skiji: povsod. Bled. Temperatura: 3 Celz.. (pod ničlo). Vreme: jasno. Drsališče: prav dobro, jezero zamrznjeno. Sankališče: vporabno. S sanmi: vporabno. S skiji: v višjih legali. Jutri, dne 5. iebruvarija 1911. vozita športna vlaka. Smrtna kosa. — V sredo je umrl v Gorici gospod Matija Šorli, vpokojeni c. kr. poštni ravnatelj, star 72 let. Služboval je v Trstu in v Ljubljani ter se pred par leti po upokojitvi nastanil v Gorici. Pokojni je bil naš rojak s Tolminskega. Naj počiva v miru! Danes so pokopali v Gorici vpokoje-nega c. kr. kancelista Antona Kurnerja, ki je doživel starost 87 let.. Veselica »Slov. bralnega m podpornega društva v Gorici« se bo vršila jutri večer v prostorih hotela »pri zlatem jelenu«. Začetek točno ob V/t zvečer. Vstopnina k veselici 60 vin. za osebo, k plesu za ude 1 K, za neude 1.50 K. Dame plačajo te vstopnino k veselici. Nov slovenski odvetnik. — G. dr. Karol Podgornik, dosedaj odvetniški koncipijent pri odv. dr. Turni, je dovršil odvetniško prakso ter otvori v prihodnjih dneh svojo odvetniško pisarne v Gorici. , Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Kari Fiegel, vpoik. sodni svetnik v Gorici, namesto venca bratu Antonu 15 K. V odvetniški pisarni dr. H. Turne nekdo, ki je pravdo dobil, 3.80 K. A. Urbančič nabral pri igri 1.60 K. Izgubljena stava 0.20 K. Mali izletnik zaslužil za Dijaško kuhinjo 1 K. Ant. Turk v Sepuljah na Krasu je na-»^.&6ttX kater&^sp darovali: Štarc iz Križa 1?, Ostroušika/iiz Godnjega, Žiberna iz Tomaja,,N, N., Stare iz Križa 10, J os. Turk iz Sežane po 1 K in Žiberna iz Se-pulja 0.80 K. Igralci pri Fonu v SemeniŠ-ki ulici 2 K. Svetnik Fras v Gorici, namesto vstopnine k dijaškemu koncertu 10 K. V živilih so prispevali iz Tomaja: Amalija Cerne, Ant. Čeme 10, Cefuta, Ucman, Vran, Pupis; iz Križa: Macarol 27, Macarol 46 Bežek 51, Macarol 39 in 2 in Filip Stare; iz Šepulj: Macaiol 1, Vitez 12, Benčič, Grmek, Fr. Turk, Čeiuta, Za-bric; iz Dutovelj: Ivan Ravbar; Sirca trgovec, Ukmar mesar, Iv. Kocjan. — Na rečmi mesečnine je prišlo: 79.90 K. Na grob našega zrakoplove« Rusjana v Betemgradu roma vsaki dan vse polno občinstva. Dame iz najboljših krogov okrasuiejo grob vsak dan s cvetlicami. Na trdnjavskem obzidju, kjer je ponesrečil, vzidajo spominsko ploščo z Rusjanovimi reliefom, v parku Kalemegdan mu postavijo baje mrainornat kip. Za rodbino Ru-sjanovo so nabrali v Srbiji doslej 10.000 dinarjev. Za narodni muzej so darovali: g. V. Črnko l srebrn prstan, g, Josip Patek, 2 srebrna novca, g. Gregorič, urad. Juž. želez., po dr. Levpuščku 4 stare novce, g. Marinič Anton, Vitovlje, 1 stari novec, g. Radikon Albin, 1 slov. knjigo iz leta 1720. Odbor. O nov) norišnici dostavljamo, da zadnjič nismo omenili tistih par glavnih napisov, ki so postavljeni le za parado. Omenjati smo le nebroj tistih podrobnih napisov, ki služijo praktični potrebi in so Slovencem težje razumljivi. In to je vse laško! — Enako vse tiskovine, ki služijo upravi celega zavoda. Škandal nad vse škandale! V deželno norišnico pripeljejo baje v ponedeljek okoli 20 uniobolnih iz bolnišnice pri usmiljenih bratih, in to »za po-skušnjo«. »Corrlere« pravi, da je čisto v redu, če je v novi deželni norišnici vse laško. Pravi, da ie laščina 4a lingua utficiale del paese« (uradni jezik dežele) ter da se torej njma nikdo čuditi temu, da vlada le laščina v deželni norišnici! Zaletava se »Corriere* ob jednem v g. Gabrščeka, češ, tako bodo slovenski klerikalci zadovoljni ter že nafarbajo po svojih listih svoje backe glede rabe laškega jezika v deželni norišnici. »Poučni tečaj« S. K. S. Z. v Gorici se je ohnesel slabo. Prvi tečaj pred 3 leti je bil obiskan res dobro. Upali so »novo-strujarji«, da bo sedanji tečaj še bolje obiskan pa so se ljuto varali. Mizerija •udeležba majhna kljubu velikemu vabljenju in prošnjam, naj za božjo voljo pridejo »krščanski« fantje in možje v Gorico na poučni tečaj, saj pride predavat celo sam dr. Krek iz bele Ljubljane! Ali ime Krekovo ni nič vleklo, povlečen je bil slavni dr. Krek in presenečen radi tako slabe udeležbe, da je zapustil poln nevolje solnčno Gorico. S. K. S. Z. gre nazaj ne naprej. Posebno kislo so se držali mladeniči iz vinorodnih krajev, ko je neki ljubljanski Kalan priporočal abstinenco. Zabavljati so na »Kranjca«, potem pa lepo pili, da je mogel videti Kalan, na kako nerodovitna tla so padle njegove besede. Profesor, Lah E. Violin, ie vendarle premeščen iz Gorice, dasi se je od laške strani zatrjevalo, da ostane v Gorici. E. Violin, mestni svetovalec, se je pridno gibal po raznih goriških laških društvih. Sumljiva skrb klerikalcev za goriško okolico. — V zadnjem času so zopet regulirali Vipavo po naših farovških li- i stili; bricem so gradili železnico, o ka-ten goVonjb klerikalci v *tlbričT s po^ smenom, na KanaisKem pa gradijo ceste vse viprek — seveda vse le na papirju, zaanja teta pred volitvami delajo vedno uiko; vse poino obljub stresajo na dan in ouijuoijajo, 'Kar komu poželi srce, ali vse ostane le pri c^Dij.ujDgii. --V zaanjem času se govori pogosto-ia o negotovosti parlamentarnega položaja, Ki utegne vzročni razpust državnega zbora; kar se tiče našega deželnega zoora, je pa tudi vse negotovo, tako, oa utegne tudi slediti razpust, m goriška okolica je tisti volilni okraj, kjer KieriKalci niso nič kaj na dobrih uogaii ne gieoe eventueintfi novih volitev za arzavni ne gied6 noviii eventueiniti voiitev za deželni zoor. Zato se treba vo-liicem prikupiti in nočejo se prikupiti z regulacijo Vmave, z briško železnico in s cestami na Kanalskem. Ali ljudje niso več taKo nespametni, da bi verjeli takim čen-čustuu odi ju bani, zato se le smejejo »Gorici«, ki taKo hiti z regulacijo Vipave in gradbo železnic in cest v goriški okolici, baj je ze parkrat — pred volitvami se-vedf — zagotovila, da se regulacija Vipave izvrši v najkrajšem času, da je vse pripravljeno itd. Pa seveda ni bilo nič. beaaj zopet obljubljajo pa zopet ne bo nič ne z regulacijo, ne z železnicami in ne s cestami. O, Kanalske ceste imajo še drug namen: namreč pomagati pri bližnjih ob-einskiii volitvah v Kanalu! — Bricem so obljubljali tudi tramvaj, ali ker rajši slišijo o železnici, pa jim obljubljajo železnico, ton,se noče pripeljali v Brda po tramvaju, ampak po železnici. — Tisti, ki je najbolj v skrbeh, da odfrli, piše po »Gorici« take obljube ter si lajša težko srce. Ali treba slišati ljudi, kako ti sodijo. Se se m%\ bo treba potiti in »skrbeti« za goriško okolico na papirju; ali topot naj-brže ne bo uspeha! V nemškem Jeziku pisana spričevala so dobili učenci slovenske in laške para-lelke (I. razred) tukajšnje gimnazije. Čudno pač! Pričakujemo, da dobijo prihodnjič spričevala v materinem jeziku. Za vsak košček pravice našega jezika se moramo posebej boriti. »Gorica« noče pisati nič o velikem Škandalu, kako je vse laško po novi deželni norišnici. • Slutila je ta škandal in ogorčenost, katero mora vzbuditi v javnosti britfci resnica, kako zaničuje deželni odbor slovenščino ter kako s tem žali goriške Slovence. Zato bi rada odvrnila pozornost občinstva od tega velikanskega Škandala; izmislila si ie v ta namen kar »dva narodna škandala«. Celo pokojnega pesnika Simona Gregorčiča vlači zopet v svoje umazane predale ... Ko se izkašljajo, jim že povemo, kar treba glede sleparjenja s tisto zasebno gimnazijo! Goriška Slov. Mladina je priredila v sredo v Trgovskem Domu svoj običajni predpustni ples, na katerem je pokazala izurjenost, pridobljeno na plesnih vajah. Dvorana je bila ozaljšana Jako okusno in primerno, živahno vrvenje je plalo po dvorani ter vladala animirana zibava med mladino in drugimi došleci, kateri« pa ni bilo posebno dosti, tako da je brl obisk v primeri s prejšnjimi leti prav slab. Nevarnega tatu so prijeli v Žnidarči-čevi hiši v Renčali. Piše se Valentin Knez, star okoli 20 let, doma z Bleda. V obširnem 2nidarčičevem poslopju je mb-r,.;} biti ta človek par dni ter se je dobro počutil na kašči. Hodil je po štacuni, po sobah, bil pri blagajni, jedno sukfcio je ukradel in nekaj denarja, imel je tudi jedačo in pijačo na kašoi. Slednjič je zapazila gospa Žnidarčičeva nekoga človeka v nogavicah, ko je hitel nafcaščo. Tam se je bg skril v neko luknjo, kjer pa ga je slednjič zasačil mladi Hfflarif Pahor ter potegnil ven. Tat je priznal, da bi "bil rad dobi* še denar iz blagajne, da bi bil ušel v Ameriko — ali prišel je Ie 'do Gorice; v za- pore, od koder pa mu ne pokažejo poti v. lavnico. ...:..-" V Ameriko!.— Zadnjič sem bil Še trdno prepričan, da ne grem še februarja, meseca v Ameriko. Prišlo pa je drugače in — poslušajte! V društveni sobi sem pregledoval potne listke in srce se mi je krčilo — čelo grbainčilo pri misli: Ostaneš sam bnez znancev v znani Gorici... Vrata so se odprla in pikolome ie prijazno povabi na -^ telefon. Drrrin... drinn,.. Halo... (pavza) ... Halo! Amerika! (Ženski glas! Kar stresel sem se!) ... Tukaj Evropa... Združene države.«. Av-; strija... New Jork.... Gorica.... Hotel Dreadnougbt....Jelen ... Sokol, kaj? ,.. da x y! ... Tukaj Genove!«, (nerazumljivo) ..-. Kako prosim?.,". Gen. Karleži... (Mračno pred očmi!) Dolarska prinoesi-nja?... (Sladek hjhihi) Poljubljam '$id, gospodična... Hihihi... Slišite -v. mister x y, je li res, kar mi je pravil neki go^ spod iz Blizugorice, da pride sem cela kolonija Goričanov ter da se mislijo po-Pulnoma preleviti v prave Amerikance. In čutil sem, da sem v sredi govorniškega toka, kajti pričefo je naštevati: kdo in kdo se pripravlja, kaj bo delal ta in kaj oni — kako se bo nosil ta in kako oni (Oh! da bi se Kabel vtrgat vsaj blizu Avstralije!) Kakšne bodo dame, kako so lepe— Potrpežljivost, vzdrži vsaj še četrt ure! Stop — zveza pretrgana! Hvala bogu, ne verjamem, da si bo Želela zopet biti zvezana.z menoj. Zvezana! Fant, Amerikanska lady se zanima za Gori-čane! Če bi poskusil? Široke Anierican-Oho, karirane hlače, pipo, buldoga in — kompleten Anglež! Bolj pametno bi bito naroČiti grb, starinske listine in druge potrebne ceremonije kje na Ogrskem.... Zabliskalo se mi je pred očmi in milijonski dež je padal na glavo že polno skrbi... Hajdi v Ameriko! Veliki planinski ples v Trstu. -Gotovo je še marsikateremu udeležnlku v spominu prvi planinski ples, ki se je vršil pred tremi leti prvič v Trstu in to vsled krasne prireditve in prisrčnosti. A tudi letošnji veliki planinski ples dne 11. februarja ns bode zaostajal, ampak Zavzeti hoče prvenstvo med vsemi enakimi prireditvami. Od raznih krajev je že prijavljen ja, a zlasti naše brhke Gorenjke in čvrsti Gorenjci nas, posetijo to pot y svo-jej pestri narodni noši. Po vseh krajih se pripravljajo ne le planinci, ampak tudi drugo narodno občinstvo na dan H. febr., kjer bode sestanek prijateljev in znancev iz vsili slovenskih-pokrajin. Sleherni naj bode prepričan, da bode sprejet z ono ; prisrčnostjo, s kojo sprejemajo naše soln^ j Čne planine vsakega. Le prifoitite tudi vi, i vrli Goričani in tvoj narod planinskega raja, da preživite z nami nekoliko neka-Ijenih ur v onem veselju, po kojem hrepeni nam vsem srce. X. 1 Odprti lekarni. — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici leikarni Pontoni-Lifoeri. V teh dveh •lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 5. do 12. t. m. IV. Izkaz daril, sa Sokolski dom v Gorici. Zbirka na občnem zboru Sokola v Gorici..........K 20-66 Goriškaklapa . , . . . .-...-;. * 5-20 Prispevki deležnikov za prosinec 1911 ........ ¦ ... » 95-— Skupaj . K 12086 Prišteti dohodki HI. izkaza . . „ 82942 Skupaj . 95028. II. redni občni zbor »Primorske so-kolske župe« še bode vršil dne 12. sve- Benjamin zanima vse sloje. «:7ir fsš-^i im^mmi mimm * ^.«b^oi4s4«d» *F^^atejtt*1Btenu«. -'• fežflff~tepiy-3tfcV»d* STanoViTBuftovicer ki bfhtegaita Drievni red; i. Nagovor/staraste, 2.:* &betf'ttWb/Sflrltf«fti ih-Gorice. 'Ude^T*rfja^ ^ iiffiazsneu ^estl 1 iarife ®Spaega-> glasila, 7^-orgattizacusKi "ko^so-se vzeia z zaaovonsivom na zaia- jv^k.—j«- « *,„..-*4«tfiBtrIisk«iw »prispevek 8-^fošn^vžupfti i»; okrožni- nie---NovWvcTjeiif odbor g*4* tako-le ' sveti!-oddanih-zakonskih nacrtiVtieo- ^žletf, 9*; vditveSiK«^r6st^-^'-iR>dS^rost--Kaflsmniral: Fratr Faganelf mh tttedsed- ^^^^^^ifom^^^^o^ ^' m vOnkM vdTfi§fvOTiud6Sii žfcorVKateregrše 1e i«Ie^ Akademično drnštvo sto-venskib f teh. V • tYgovjft*škem ' nikovna Dunaju..—'& aflesečno.zboroval seja 5. J nje društva se bo vršitodne 11 svečami *kateri se t. 1. v restavraciji -»Zum-rotett' Rossl« Iv, \ Favoritenstrasse h Na dnevnem redu jc| predavanje tov, cand. arch. J. Vutttvka: ! »Način izražanja v upodabliajočl umetj . A^nikar^^ ' Fran'^fcocfc W*Ktot^toM natobrat* p^toor- ! nosti«. - Prijatelji društva- dobrodošli! - ka v>j žwnFfeot>ražerami - odsek; # pre* - Oarkicr talni^^AleksirKtsglot^ tal. na-'L *** **>vbe ta--fl6moiskeg*i'ribištva. O >.t^ovafce^Ta©inov, 3 namestnikov,: 10.-- nredtnikr^JDsi^Jarcr^bla-gainik, -Alojziji obeh ^zakonskih- naSraa je člen baron -'-tajnosti. ¦•- '"" Netneč-iiT1Ivatr,*Arčon*/bTair.' rrmrfestnika,-* Bconomo predložil obširno tiskano poro- .. ttyolI*©vN*^ra*-na^^^ ' -vA »SoH&ifckega!'S©*Ola« je;sfeončaias^tako^• nika; ^žfef^Mihfeij irf-Peter" Nardim red. I * Pfofcran* bin, VeVdikon Ivan; Vižin 'Anton,' Zavrta- •• UpamO,1 cte se' bo novi "odbor dobro .'-¦^i nik Antoni ttanieitnikaT^prašič Josip," zwettal ti»osti, ki jih'ima-posebno zdaj" ¦ -' ':>DevetakJ Josip; "pregledovalca računov: tfo-društva iti da-zastavi vse srojemoči f» tovali -- načelniki posamičnih -¦ strank av- ¦ ; str ijske ^etegacije;- navzoči so! bili tudi s- skupni ministri in mmisterski predsednik ! i>ai on-'Bierterth.1 Na-posvetovanju^ so se -sporazumeli za sledeči delovni program: Bajt Fran*, Mozetič Ljubivoj. ¦iroBtfriv! -i* BratskT odlbori! Precej* je-- še ta <'-dne -5. t. m. svoj vsako-' i'H&m -pustni ples, Z&Četek Ob 4. uri' pop. do »| f2'zvečef brez odmora. Na zdar! Odbor.« ža-TiadaHM!-važvoj- in napredek kolesar- v petek;'soboto, ^hroma tudi v neueljo ske^a'Sporta.'Zdtavo! »" ponedeljek se bo vr§i!a razprava pro- 0; Fraritr Batjel iz Gorice je darovalf #a^ima Win^^mwnarice*.l*pfb«inji teden tiVuStvu^ K. -fMBH Društvo »Rebrina« v Brestovici vabi i na--občni! zbor, ki se bo vršil dn6 12. febr. t. •!.• točno ob 3. pop. in sicer v prostorih Mihaela Airtoniča. Gabrlje priAldovščini. — V neddjo-5. iebruariia priredi bralno mi- pevsko društvo plesno veselico, pri kateri-bode švigala. Sokoiska godba iz Prvačine. Začetek točno ob 3. popoldne. K obilni udeležbi i uljuidno-Tabi odbor. : 3i7' ^K^Mrevtiest. ""•» Dr. »Radovan 'Pavel :'4teset let y pe- kla. Izbirno^soetalno-polttičen roman. I.-del. Cena 60 v, s poštnino 70 v. — Drugi; del izide prihodnji' mesec--Tiskal -I.-* Lam-1 pret v Kranju. Trgavsko-obrtne in gospodarske vesti. 1 Zemljišča vsake velikosti po jako nizkih cenah, v lepih legah in rodovitnih krajih/piripravna za poljedelstvo, živinorejo, v bližini mest ali'večjih' trgov ležeča, so pod ugodnimi pogoji na prodaj na I^ofoŠkem. "Pojasnila daje iz pHiaznOSti:' Franc Kamnikar v Celovcu, Sčhiffgasse 2/1. ; •' \ Ribjereja. — V Sočo ter, v razne vode v Furlaniji bo vrženo te dni obilo ribic raznih vrst v svrho povzdige ribje-jeje; v Sočo jih pride 50.000; drugo leto 100.000. - ---Železnica iz Čedada do Jesenic. — V -nedeljo je bil v Št Petru od Nadiži v Benečiji shod, na katerem je- govoril prof. »Musoni. Sprejeli so~ resolucijo, s katero zahtevajo železniško črto iz Čedada do meje, odkoder naj bi potem šla fcveza po novih nameravanih gorskih progah v Av-, "štriji. : ¦ Prepovedan sejem. — šentviško qkT rajno glavarstvo na Koroškem je ^repoinj vedalo zaradi nevarnosti, da se razširi kuga na gobcu in parkljih, 6. februarja se-; jem^pri Sv. Hemi, , , ";*OpitancJ žive firešiee' kupuje nek^ Istrijan v gorišfei okolici. Plačuje jih 56 K star cent. 1 c TOefcrSki W&\ v r Vipavi * priredU kranjska-.kmetijska šola na Grmu dsie 20^^] in 21. februarja t. 1. Predajanja bodq združena s praktičnim raeSkazovanjem vj] zadružni kleti; Ker se'dovo!i pristop \ praktičnim demonstracijam ler'omenjene^i^ »mu- Stevifii udeležencev, se treba do V t m. zglksiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu Kandi^,'Kranjsko.) Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi, — V nedeljo dne 22. prosinca se je vršil v društvenih prostorih III. redni Politični pregled. Avtomatični avanzma državnih uradnikov. — Pododsek odseka drž. nastavi j ence v je imel sejo 3. t. m. Minister vVickenburg je rekel, da vlada odklanja, predloge drž. uslužbencev za avtomatični avanzma in sicer glede" na nepovoljno stanje državnih blagajn. Odsek za unanje stvari avstrijske delegacije. — V. sej i odseka za vnanje zadeve avstr. delegacije je grof Achrenthal odgovoril na resolucijo glede balkanske-; ga zavoda v Sarajcvem, ki ie bila Sklenjena' v prejšnjem zasedanju. Rekel je, da je skupno.minisferstvp že preje podpira-: lo zavod za proučavanje Balkana, ter ob-. i ljubil, da bo skupna vlada zavod -tudi v bodoče podpirala. - •.Glede resolucije, ki je bila sklenjena v prejšnem zasedanju v zadevi varstva, izseljencev, je rekel, da si vlada že več le; prizadeva, da bi razširila število konzulatov v deželi,, kjer jet to potrebno z ozirom na varstvo ¦ izseljencev. Proračun ministerstva vnanjih zadev; je sprejet. Resolucija posl. Soukupa, da se odpravi poslaništvo pri Vatikanu, je bila odklonjena. Resolucija istega poslanca zadevajoča' razoroženje, je bila sprejeta v obliki, ki jo je modificiral posl. Kozlow-ski, da-vzame odsek na znanje izjavo ministra- vnanjih zadev, in zahteva od *ie-too delegacijskih razpraivi ker bo 1rne!a poslanska zbornica svoje plenarne seje. Od 13. t. m. naprej bo zboroval vojni od-seki dokler dovrši svoje delo, kar-utegne trajati do 1&: oziroma do 20. t. m. Dne 21. t. m. se sestane finančni odsek. Dne 22. t. m,- prično bržkone *zopet plenarne seje.>'P0dodsek za zalaganja armade se sestane dne 16. i. m. Vojrrtuodse* avstrijske delegacije je pričel 3. t. m/"razpravo o proračunu vojske, oziroma* mornarice. Schlegel kot poročevalec |e ogovoril obširno o mornariškem -kreditu,• povdarjaje važne naloge Stavka na vseučilišču v Krakovu j; končana; -Na^prednr dijaki ,po raznih. vse-Jj učiliščih so zborovali ter sprejeli rcsoli! cije proti poskušornr poklerikaliti :avstrij ska vseučilišča. (Dalje na peti strani.) , j Mali oglasi/ j NajmaiUSa pristojbina sUie 6 0 *li. Ako J««flk3 «bteUcjSI se računa »a vsako besfjo 3 »in. Hajpr!piavne|še tnseriranje za trgovca in obrtnike Koliko Je mar.JSih trgovčev !n obrta*.kor'T Oorfel, katarih na delell {in i;c)o t m««tu) nibO« **. pom«, kar nikjer ne iruerlmjo. Skcuta ar majhna Stranka brez otrok -IS msrtnV"l sobe, kuhinjo i« pritskline. Naslov po v* iia-š-uprnvniStvo. Proda se a1:o1Fr BajenTg:!,^?' ^ dini Kormum, obstoječo h gospodar s koga teta m <»¦ vanJa," pro8»ornili kletf, iUmtr, k flnic«, lilev.i, dvorišča z Jkapnigo m volikim studencem, { hiše za kmotovnlco po!pjj vrta in vinograda aUficiro poprečno W0 sožujev. Dalje: stavbišiN-¦/, cerkvijo za sols^ uporabo, v5CL.ijev«lift'>o »ii tudi za trgovino na jako'ugodni logi mesta. Natan^nejn informacijo daje * dPa IIO V K t © m « n v. trsruanidtel 8. Težko je dandanes živeti, -mornarice, zlasti - glede pospeševanja I se ko|era š,rj s(rasno prekmorske trgovine. Znesek 322 milijonov je visok tako radi dreadnoughtov. Povdarjal je,- da bi bilo nevarno oddati gradnjo takih ladij ladjedelnici »Dnubi-u$« rta Reki, ker se ne ve, če bi mogla zgraditi take velike ladje. Dobernig je zahteval osvoboditev od železniškega kar-tela z naročbo potrebnega železja carine prosto iz inozemstva, Steiner }e omenjal, da za ljudskega zastopnika je^ižko glasovati za take-potrebščine, ker ljudstvo mora pri tem zanemarjati svoje najnujnejše potrebščine. Govoril je tudi Šuster- \" šič, ki je rekel, da priznava potrebo, da se izvede predloženi flofrn načrt! Pred njim je govoril Ellenbogen, rekoč, da je dreadnoughtska kuga modna bolezen. Izrekel se ie za to, naj bi se izvršilo med Italijo in Avstrijo ¦ sporazumljenje gledč omejitve oboroževanja. • Novo posojilo. — Kakor znano, je drž. zbor že dovolil 109 milijonov kron posojila, ki se porabi za železniške investicije. Finančna uprava se je tozadevno že dogovorila s poštno hranilnico. ¦Kurz novega posojila bo zfnaša! 92 odstot. Crnagora namerava baje okupirati del Stare Srbije, iti sicer del med Plavo ' in'pusHijem. Iz teh krajev bežijo ljudje J v Črnogoro. V zadnjih tednih jih je privezalo ok~oM 7000.. Če nočeš za kolero 'umreti, pohodi baclc z Varstvena znamka: „Sidr»" RBI liniml Cpjisir;] cowp, ftnker-Pain-Expeller jo 90Y8od 9H^oxDaBO kot najboljše ^r**it*o proti prrtlajcDja lil.' Za ceno 80 vin., K 140 in 2^ se »dobi po vseh lekarnah. Pri nakupo tega, tako priljubljenega domačega zdravita, Be je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstvene »namko „%U drom", 4er le tako je zagotovljeno, da 'Se* izdelek'pravi Dr. R1CHTEHJKVA LEKARNA . rJjmug prt ;,mteia lera'"v ftagi t' IFaN^l----------------~---------- I r* I ' ikftðgatse Štev. iS mii. 4*«t«* >*Jj«;*J«uia. , . © © © se olmri v kratkem in sicer tal i © © | Corso Giuseppe Verdi 13 © lastnik; Ivan Tromba. Vzemite, jočem, kašelj rvatsko). ako Imate n^^*.}i^y0Btif^i^J&}^^ 5fpi>lJi'?«e?eI'5?*d 1J?^^_n?u??"^d.'«%™j»!VSL5e.?.w^fi,,B Pri.bolečinah^vjrsih, v vratu itd. ojijsgpvem leka- l./DvapafBterica.ga gOBkušnjo ^^tra^-dve ,Avan|jsifi^o,JK 8|Q franlcTIzdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št 364 GospiMiliile, zahteuaHe prt vseh trgoumaSi CIKORIJO iz EDINE slovenske tovarne v LJubljani. m Velikanska ekJsptozlja v New-Yorku. {-italijanskega konzula Viggo Raihr-a radi — Ko so v Jersev Citv razkladali, iz to- I sleparskega komkurza in radi ponarejanja vornega vaza večji zaboj dinaniita in ga poJagaU y čpln, le nastala eksplozija, ki je pretresla kakor kak potres vso okolico. Dvajset oseb je ubitih m 600 ranjenih. Mnogo oseb je bilo vrženih v reko Hud-san. Na tfspčeJHpJe razbitih.. idi^a*v JfefjiV"-^* L^^Hfe^^§f^AW^^ j*xai^m-^e^adel vumorje, toda bil je rešen, menic. Prisleparjeme svote so dosegle višino 2 milijonov kron, Rahr Je bratranec bivšega ministra Alberti-ja. ¦' Iz Floride na oto^i Havana, t. j. sto milj, je letel na svojem zrapolovu kanadski zrakoplovec Mac Curdv. Malo pred raki« Je poslal v J1art>in v Mandžurijo svojega: poročevalca, ki piše svojemu lista: Vsa mesta in vse vasi v okrožju'200 kitajskih milj od Harbina so Okužene, razdejane in .zapuščene?* -Btežeoi Kitajci raznašajo kugo celo po severni Mandžuriji. Kitajsko mesto Fucjedjan je izumrlo. 4000 oseb je umrlo, drugi so zbežali. Psi grizejo mrliče po cesti, vojaki jih streljajo, Nekateri so taki čudaki, da ne naznanijo oblastim, ako imajo mrliča v hiši, ker se boje priti v barake, zato nosijo mrliče po noči na cesto. Zdravniki, vojaki, policija, vsi nosijo maske z gostim pajčolanom na glavi, In Kitajci se jim smejejo. Nova ekspedicija na južni tečaj. —-Drugo leto v avgustu pojde na južni tečaj nova angleška eksnedicija, ki si je nadela nalogo, da preišče še neznano obrežje med Grahamslandom in med ozemljem kralja Edvarda VII. Apanaža kralja Manuela. — List »Diario Notfeias« v Lizboni poroča, da namerava republikanska vlada plačevati prejšnjemu kralju portugalskemu mesečno odškodnino v znesku 600 funtov šter-lingov (15.840 K). Čeki za oktober, november in december so že odposlani kralju. Kuga v Vzhodni Aziji. — Ruski profesor na cesarskem kolegiju v Tientstnu, Chabaneix, ki vodi sedaj kvarantensko postajo, poroča o kugi: To bolezen prov-zroča poseben bacil. — — Podgane in bolhe ne razširjajo te kuge, kakor se je prej mislilo, bolezen se naleze od drugih bolnikov. V Harbintt je ukazal guverner 2000 trupel sežgasti. Zemlja je namreč tako zmrznila, da se niti z dinarnitom ne more napraviti grobov. Velike sleparije Italijanskega konzula. — V Aarhus na Danskem so zaprli Svojega kompanijona ustrelil, Lastnika Briill & Feuermann v Budimpešti sta živela delj časa v neslogi. Ko je prišel Feuermann v zalogo, }e videl Briilla, kako je ukazoval odvoz večje količine papirja, katero si je hotel prisvojiti. Feuermann se je vsled tega tako ujezil, da je ustrelil na mestu Briilla. Ljubavna tragedija v Parizu. — Srbski dijak Kostič iz Kragujevca je imel v Parizu Ijubavno razmerje s prostitutko Blanche Quenaulre. Ko ji je rekel, da pojde po končanih izpitih v domovino, kjer prevzame pisarno svojega očeta, ki je odvetnik, je postala žalostna in mu zagrozila z revolverjem. Sedaj sta prišla v Pariz na ženitovanjskem potovanju bratranec in sestričma dijaka, katerima je odstopil svojo sobo. Sam je šel spat k ljubki, ki ga je ustrelila, tudi sebe L smrtno nevarno nmila. f Soo| k Bodlemu f Udovit Borovnik v BOROVLJAH (Feriach) na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, fiobert-pnŠk in klicev za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah, imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!! Dažno naznanilo za gospode gostilničarje in krčmarje. Usojam, si naznanjati, tla Od 1. ff&bflltlflflr 1911 naprej, odlikovana ; vovarna grofov Thura Sergendorf-Bleiburg ||| OCfi BdSlSfCllfl lil bflrtLltt9 ki obstoja med drugimi pivovarnami. Po tem je odjemalcem omogočeno, da lahko brCZ fhUICffl naroCflJO pivo od imenovane pivovarne.* Kakouoit piva je nalbolISa In zamore konkurlraf! z vsakim dragim puram. Cena fc nižja, in to vsied nlž|e železniške preooznlne. Sprelemajo se v vseh krajih solidni podzalagatellL Dobava piva iz moje zaloge nudi toraj Dfillkfi pffillllOSn. Rudolf bibfsch Gorica, ui. O. Carducci štev. 6. znotraj. Velika zaloga dvokoles od K 30-300; šivalnih strojev od K 80—250; gramofonov od K 15-1500; plošče od K 1-4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t. d. — Mehanična delavnica pri X Gorica Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi na mesečne ^ obroke. Novi slovenski " ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od d K naprej. naslednik Jos. Terpln. Na gredi BaStelJa 7. TB60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Ni|oene]e ksptvallos ilniiriksg* Is drrtReii alaiB ter tkuli, prej« In utij. potrkbSOinb ta pitarnise, Mita in popotnih. NajbolJSe Bivanke ta Bivalne »troje. POTREBŠČINE sa Arcjaii in fovljari&* STetinJice. — KoKnt renči. — *»Sn» knjiliee. tišna obuvala za rsa letne čase. Semena za »lenim, trm io Mtlli. U. emisija delnic JHDRHHSRE BHNKE o Trstu Vabilo na subskripcijo. V preteklem leni je izvršil upravni svet Jadranske banke v Trstu le deloma sklep občnega zbora z dne 14. marca 1909 s tem, da je izdal 2500 delnic a K 400— t. j. K 1,000.000*— nom. in povišal na ta način delniško glavnico našega zavoda na K 4,000.000—. Tozadevna subskripcija je imela tak vspeh, da ni bilo niti mogoče zadovoljita vseh subskribentov. Razvoj poslov Jadranske banke v preteklem letu je napotil upravni svet, da je skleni! v seji dne 28. decembra 1910, povišati v smislu pooblaščenja navedenega občnega zbora delniško glavnico za na dal] na dva milijona kron in izdati v to svrho 5000 delnic a K 400- t. j. K 2,000.000- nom. pO nižje navedenih pogojih. Z izvršitvijo tega sklepa se bo povišala delniška glavnica našega zavoda na K tt,0©0.0©0#—, tako, da bo postala Jadranska banka največji avstrijski Jugo- slovnnski bančni zavod. Bilančni vspeh preteklega leta odgovarja percentualno vspehom prejšnjih let, vkljub temu, d,a je bil četrti milqon_ šele^od 1. junija^l910 zavodu na razpolago.T ........ ..... . - . . • — .. ... . __ ...-.-..- i_* j_*»„!• »:.• u- ..- c-ju nega Za V. emisijo delnic Jadranske banke v Trstu veljajo sledeči pogoji t a) iniejitelji delnic prejšnjih emisij imajo pravico^ prvenstva (opcije) in sicer,so upravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 2 delnic 1 delnico nove emisije po knrzn K *25*— sa delnico % y ^ . . ¦ . b) delnice katere eventoelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim suosknbentom in tudi imejiteljem stanh delnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzu K'445'— za delnico. ,...»« '• • u i Prijave *a nove delnice se sprejemajo do 15. februarja 1911 in je treba vplačati za vsako podpisano delnico takoj pri subsknpciji K 200— kot prvi obrok in ob enem kavcijo, ostanek pa — vpoštevaje svoječasno položeno kavcijo — po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani najpozneje do 15. marca 1911. , . . . . x.. ffove delnice participirajo že na dobičku sa leto 1911 in za to morajo se vplačati 5*-ne obresti od nom. zneska od l. januarja t. 1. do dneva izplačila. Od vplačanega prvega obroka, oziroma kavcije odobri banka subskribentom tudi 5% -ne obresti. Subskribentom je dovoljeno vplačati takoj pri subsknpciji ceh znesek podpisanih delnic Karani dobiček (ažijo) pripade, kakor že zgoraj omenjeno, po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije, rezervnemu zakladu banke. : Upravni svet je določil za V. emisijo delnic skoraj is« kurz, kakor je veljal za IV. emisijo z namenom, da bi omogočil subskribentom, na katenh prijave se s. C. m mogel ozirati, nabavo delnic pod ugodnimi pogoji in bi pridobil Jadranski banki z določenjem nizkega kurza nadaljne interesente. Prijave na nove delnice se sprejemajo: V TRSTU s pri blagajni banke. V OPATIJI $ pri blagajni banke. ¦. .. V DIBEOVIilKUs Dri Hrvatski vjeresijski banki in njenih podružnicah v Šibeniku, Zadru in Spljetu, in pri Dubrovački trgovački banki. 3SA DUNAJU* pri Živnastenski banki pro Čechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijaini banki. ,.;.,...„ V LJUBLJANI: pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Celovcu, Spljetu, Sarajevu in Gorici in pn Trgovski-obrtni banki, ..; ¦ V PRAGI $ pri Živnostenski banki pro Cehcy a Moravu, pri Osrednji banki Čeških hranilnic in Češki industrijaini bariki. t V SPI/*ETtT i pri prvi pučki dalmatinski banki. V SLSAKU: pri Banki i Štedionici za Primorje in njenih podružnicah na Reki in v Bakru. ¦ : -' • " •.¦ ¦ ; •¦ ¦ ; - ¦ '» , !''¦ V ZAGREBU s pri prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah v Varaždinu, Osjeku, Vel. Gorici, Sisku, Vlrovftici, Cir&veujci, Reki, Zemuitu, Belo-varu, Delnicah in Kraljeviči. ... Pri navedenih subskribčnik mestih morajo se tudi deponirati stare delnice v svrho izvršitve opcijske pravice. Za slučaj, da javna subskribcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje «1 upravni svet pravico reparticije delnic med subsknbente. Upravni suet Jadranske^ banke o trstu. OPOMBA: Jadranska banka požlje vsakemu interesentu na zahtevo položnice avstrijske ali ogrske poštne hra nilniee, tako da more slediti pošiljatev denarja br« vseh »troSkov » subskribenta. V svrho izvršitve opcijske pravice zadostuje predložiti samo plaBče delnic (delnice brez kuponakth pol). —< Za zabavo služi KGOHiŠČS? po zimi zakurjeno. Sodi&!ena senčnatem vrtu. — v to:n hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. — Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači ornnibus. Lastnik: Ivan Miflonig. Ljubljana Dunajska cesta št. 20.; Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firnežev in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, ceno nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & Jančar trgovina oljnatih barv na drobno in dibelo Jj Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici 4^ regietrevana zadruga z neomejenim jamstvom. 4$ Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom aL na premsnjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri T| »kupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: ^9 Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 4{j 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroka se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */,% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4*/»% večje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom: če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. iMIlkavana pekarija ii iladcitama Karol Drasčik v Gorici na Koran v (lastni Mil) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, ketače za biraiance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In llkorja na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za maogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦ar* po Jako zmernih cenah. ~M Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe si). C, in ITI. bodi Dam suefa dolžnost! A. vd. Berini Goriea, Šolska ulica St. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste ujiiljiil tmtk iz Istre, Oitaacijt, lilfitte,Btri to lin s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Eron —'96, 1:04, 112, 120, 1-23, i'36, 1*44, 1*60, 1'80, 2- 240, za luči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugrodne.------ PoSuja poštnine prosto na dom. Posodo s« pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------— mila in sve& —------------. Cene zmerne. Kmečka banka o Gorici, (na Komu št. 12) eSllDinpfD]e fiienilCe pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po wr 43|4°|0 Načelstvo obstoji iz gg.: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, velep. in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik , in župan v Kojskern Krasno, Ignacij Križman, naduCitelj v Dornbergu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori. odružnica ^Ljubljanske kreditne banke" — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4V|0) vloge v tekočem računu po dogovoru. v GORICI - - PehiiBfca glavnica % 5,000.000. - - CMltrala O Ljubljani. - Rezervni zaklad K 460.000. - ", ': PODRUŽNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst ===== 15