LISTEK, t Stolni prošt Lavrencij Herg. Bilo je na praznik sv. AvgnStina, dne 28 argusta 1QO6. V zyoniku mariborake stolnice je ura odbila deaet. Ob tem čaaa je v stolnici po delavnikih tiha av. maaa. Skoro vsak dan je bilo videti stolnega prosta L. Herga ob tej uri biteti iz kapitolske hise ali iz knezoškofijake pisarne v cerkev k masi. Omenjenega dae ga ni bilo videti, ampak ravno tisti čas se je y prvem nadstropju kapitolske hiae izvršil nad vse resen prizor: Stolna nra je bila deaet, atolnema proštn L Hergh je bila to amrtna ura. Ravno v fem trenotkn je v krogu avojih aorodaikov in znancev po kratki pa hudi bolezni izdihnil dušu ... Rajni gospod se je prav živo zanimal za vse naše jayno življenje; bil je nekaka živa kronika našega razvoja od 1. 1848. sem, obče apostovan z\radi svojo prijaznoati in milobe. Bodi ma tsdaj poavečeno v spomin na tem aaestn nekoliko Trstic. L»yrencij Horg sc je rodil kot aedmi otrok zakonskima Matjažu Herg, lončarjn, in Tereziji, rojeni Dečko, v gtarodavnem in rodoljabnem trga Sredisču dne 9. avguata 1829 ob 9. uri dopoldne. V jeaeni 1.1835. ga je oče zapeljal v domačo aolo, y kateri je takrat pončeval učitelj Jarij S;hmidinger. Domačo šolo je obiskoval do leta 1840., v proatem času pa je pasel čredo na občinskih pasnikih. Med tem je 1. 1836. dne 15. febraarja rodovino Hergovo zadel had udarec: umrl jitn je skrbni oče in vsa skrb se je z/alila na materine rame. Za bodočnost malega Livrencija pa je bilo to odločilno. Oče in mati ata se bila. namrač odločila, starejšega sina Jakoba poslati v sole, a smrt o^etova je prekritala ta račun. Ker je najstarejši s:n I/an, rojen 6. aprila 1815 bii nmrl že kot dveleten otrok leta 1817., je mati Jakoba, ki je ob smrti očetovi bil star 12 let, nujno potrebovala doma pri gospodarstvu. Oi al je torej Jakob doma in pozaeje -prevzel gospodarstro na domačiji, zato je pa mati mlajšega sma Livren- cija meseca oktobra I. 1841. odpeljala preko Drave v bližaji Varaždin v latinske sole, kjer je bil takoj sprejet v I. razred. Daček se je prar dobro nčil, kakor kažejo ae ohranjena spričevala, sicer pa se je moral bor.ti s težavami, kakor maraikateri alo- veiski dijak iz kmetake biae. Obede je imel v razaih hilah, za zajntrek in večerjo pa ao mn pomljali z doma krnb in gadje, ker k are^i ni bilo daleč v Varaždin. Zadnja leta je imel hrano in stanovanje v zameno; namreč varaždinski mesž^n je poglal avojega aina v Sradiščo, da bi se tam nčil ¦entsdine, ker bo ljudike šolo takrat pri nag bile eelo nemške. Stanoral je pri Hergorib, zato je pa Hergov dijak imel pri njegovem očetn v Varaždinn hrano in stano- vanje. Rajni goapod se je še v viaaki starosti rad spo- miojal, kako je kot mlad dijak skakljal po varaž- dinskih Blodinahu, kako ga je izprvamaiilodomatožje, in bi bil parkrat skoraj domov popihal, potem sa je pa kmaln privadil d jaikema življeajn. Na varaz- dinaki gimnaziji 89 je takrat vae nčilo v latinskena jezikn, med drujim se je takrat poačevala na hrvaških gimaazijah tadi madžarščina, dokler je niso probajeni Hryatje pahnili črez prag. V onih letih, aamreč od 1. 1841.—1847., ko je Herg obiskoval varaždiBsko gimaazijo, ae je vrsil velevažai daševni preparod hrvaskega aaroda, ki je 1. 1848. doaegel vrhanec. Ž? takrat je dovzetnamn dijaku Ilergn pidla v srce iskra narodne zavesti, ki se ie razvnela v žarao slovemko rodoljubje, ki ga je dičilo calo življeaje. Prva knjiga, iz katere ie mladi Harg zajeaal narodno slovansko zavest, so bile ljubke in preproste, papolnoma v narodnem dubn pisane pesmi hrraskega pesnika Kažča-Miošiča, ki ao 1. 1836 na Dnanjn izsle v novi izlaji. Iivestja varaždimke gimnazije iz omh let ktiejo, da je bil Harg med najboljšinai dijaki. L 1842. 80 odližnjaki tiskani posebej, med njimi je prvošolee Ilarg aa petem nesta. Naslednja leta ao dijaki razvrščeai po abecedi, zraven so pa pridejani redovi iz posameznih predmatov ia Harg ima vseskozi jako dobre redove, v zidnjih dveb letih je označea z zvezdico, v znamenje, da se je podvrgel tadi govorniskim stiliatičaim vajam. V petem razredn (v I. leta bumanistike) je imel govor o svetopisemski Sazani, y segtem razredu pa (v II. leta hnmaaistike), kako je peaniityo nevaroo govorništvn.* L 1847. je Herg do^ršil v Varaždinn VI. gimnazijgki razred. Takratna gimnazija je inaela le sest razradov, masto dantšnjega sedmega ia osmega gimaazijskega raireda so imeli takrat Bfilozotijo" ali modroslovje. Take šole 80 bile le po večjih mestih. Djaki, ki 80 v Varaždiaa dovršili sest razredov, iu ¦ed temi je bilo pray veliko stajerskih Slovencev iz vzhodae Stajerske, so šli aa modroglovjo y Zagreb, * Oba govora sta ohranjena v prav lepem rokopisu. v S b <tiš<5e (SombDtelj) na Ogrskem ali pa v G;adoc. Herg sa je y jeseoi I. 1847. napotil v Gradec, kjer je pri pičlih areditvib. moral jako skromao žiyeti. A le aekaj neaecer je trajal redai pank, zakaj že 13. marca 1848 je izbrubnila prekucija na Danajn in z%vrelo je po V8ej Avatriji. Tadi y Gradca je vse giDJarilo o „zlati slobodi", aa nank in šole aihče ni mislil. Dijaki so ae pridruiili narodni gardi in tvorili poaebno akadem;čno legijo, vadili se v orožjn in hodili na gtražo. L. 1848. je prineslo avstrijgkim narodom zlato proatost, zlasti 80 se Siovani Tzdramili iz dolgega spaaja in se začeli potegovati za svoje pravice. Povsod je odmavala pesem: Zivela Sloboda, Bratatfo io Eiakost! V pr?i navdašenosti so vsi, Nemci kakor Slovaai, proslavljali enakopravnogt vgeh avstrijgkih narodov, a ko je trebalo to enakopramoat tndi dejansko izvriiti, ao Nemci, vajeni gospodstva, obrnili plašč: sebi ao lastili vae, ;Slovanom pa n<so privosčili nič, k večjemn bi smeli biti njihovi ponižni hlapci. Tako je do današajega dne t Avstriji vslei nemške nadutosti enakopravnost ostala le na papirja. Tadi v graški akademiski legiji oa izprva nemški ia slovanski dijaki složao peli hvakspeve noyi globodi, a Nemcem je kmalu vzrastel greben, začeli ao prezrati ia zaa:če?ati gvoje slovanake tovariše. Slovani 83 tedaj izatopili iz akademiske legije, ki se je kmalu rastepla. Vpaletnem tečaju ao pcsimazni dijaki zasebn) nipravili lzaašaje pri svojih profesarjih, poteaa pa 80 se razšli križem 8yeta. Tadi Herg je bil y narodai gardi,* a je že koncem majnika po opravljeni skuinji zapnstil Gradec in odšel domov y Sredisče, kjer je ostal do novembra. Slovenci so si takrat v Gradca ustaaovili druHro BSloyeaija". Filozof Herg, ki se je živ> zinimal la narodna zadeve Hrratov in Sloy«ice7, ie bil tudi nd tega draitva Meseca novembm 1848 ho je dcyrnil y Gradec ter dovrsil še drngj leto fil3Z3fi,e. Kot filozof je imel aekoč priložnost v Graden, videti alavaega pesnika Stanka Vraza. Bil je v neki graški kavarni, kjer ga je narodna mladaž z globokim spostovanjem in navdnšenjem pozdravljala. Po dovrienem modroglovju je bil Herg v jeseni 1. 1849. sprejet v graško bogoslovnico. Kakor poprej je tadi tukaj prav dobro napredoval v nankih, zraven je pa bil lepega vedenja. (Dalje prib.) * Obranila se ie Se njegova sprejemnica. Eer je izmed čitateljev menda malokdo videl sprejemnico narodnih gard iz 1. 1848., jo tu opišemo. Na belem, trdera, 18 '/a cm dolgem in 11'/» cm Sirokem papirju je napis: Nr. 160. Einreihungs-Karte in die National-Garde 8te Compagnie. Herr Lorenz Herg, Gardist. Tom Ober - Commando der National-Garde in Gratz. Podpisan: Negroni G. M. Pečat: National-Gnrde Grat«.