St. 40. v Gorici, v soboto dne 6, aprila 1012. Isfoaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po posti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vso leto . . 15 K V „ . , » 10 „ Za Nemčijo K 16-^b/ -' tsh Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOUA'' Ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kafcipot po Goriškojn in GradiščaaskenCU in dvakrat v* letu „Vozai refl že« ležale, parnikov in poštnih mzu. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. # —_,-----.—,—,------------, Tečaj XL11. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič. UrodnUtvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravnišfvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit:vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po, pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. -— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. . Odgovorni urednik in izdajatelj Iv'an Kavčič v Gorici, — Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in ; , V Gorici, dne 5./4. 1912. HrvaŠka nima več*bana. "* Dosedanji ban pl. Čuvaj je imenovan za 'kraljevega komisarja, ustava je dvignjena, najgrši J absolutizem je uveden. Mi, ki smo vendar ie vajeni boljšega življenja, niti ne moremo prav pojmiti, 'kaj se to pravi, kako globoke posledice ima ta -albsoluitistični režim. Državnopravni položaj je naslednji: Hrvaška kraljevina je zvezana z Oigrsko s hrvaško-ogrško pogodbo iz leta .1868, (ki je sledila nesrečni avstro-ogrski po-' •godbi iz 1. 1867). Po tej pogodbi je Hrvaška del Ogrske države, kakor je n. pr. Ogrska del Avstrije, toda z' mnogimi utesnitvami, tako, da nima prave samostojnosti, marveč le do neke meje avtonomijo (samoupravo). Bili so časi, ko je hrvaško-siibska koalicija (zveza dveh hrvaških naprednih in srbske samostaCrte stranke) vladala v kraljevini. To je bilo, ko je Kjhueii. padel kot hrvaški ban! Koalicija je sicer vselej stala na pogodbenem, celo na protiduinajskem stališču (saj je. znana rešika resolucija!) a vendar se je odločno brknilia proti mažarskemu1 nasilju, zlasti ko je budimpeštanska vlada hotela pomažariti ihrvaške železnice, šole in urade. Koalicijska vlada je v tem boju padla, njenemu banu Pejacsevicsu je sledil pijani Pavle Raudi, nato dr. pt Tomašič, temu Čuvaj. Vsi trije so. poizkušali 'zopet oživiti staro maižaronsko, takozv. unionisti-čno stranko, ki hoče mesto hrvasko-ogr-ske pogodbe postaviti Ibrvaško-ogrsko unijo, toda nijednemu banu se niso te fiakane.posrcčile.-Njiihova nasilna sredstva so-imela ravno nasproten uspeh, k -moči je prišla stranka prava, ki. je radikalnejša od koalicije; ona namreč splohnepriznava Hrvatom škodljive pogodbe z Oigrsko. Čuvaj, Tomašičev naslednik, pa je dosegel še več. Pod njegovim, banovanjem sta se vsled njegovih nasilji združili stranka prava in koalicija, poslednja je opustila, svoje pogodbeno (nagodbenjaško) stališče, da celo srbski »radikalci« (v resnici konservativci) so se pridružili tej opoziciji, ki je tako združevala v selbi vse, 'kar čuti hrvaško in srbsko: Srbske radikalce, hrva-ško-srbsko koalicijo, stranko prava, kmečko stranko in socialno demokracijo. Tako ie prišel zakoniti rok za razpis novih volitev, pa hrvaški narod je bil pripravljen poslati v svoj sabor' može proti Ogrski, proti pogodbi, za hrvaško pravdo, za samostalnost, v kojej je edina rešitev iz sedanje (gospodarske in politične bede. Toda to se ni smelo zgoditi. Hrvaška seve;da ne more misliti na nikako revolucijo dejanja, dasi ni menda v ihrvaški zgodovini trenutka, ko bi bila revolucija bolj upravičena. Zato se je narod moral udati državniškemu nasilju, absolutizmu. Ogrski ministerski predsednik grof KUiuen-Hedervarv je bil te idni na D.w aju pri ce-sarju-kralju: ter mu je žeižnaSl naslikati položaj v Hrvaški tako, da je" cesar dal svoj podpis na listino, ki imenuje Čuvaja za komisarja. Po tridesetih letih je torej ma-žarska svoja! ,zopeit dosegla, kar je tako želela; Ponižano HrvaŠko. S tem je dvignjena ustava (»zlasti §. 50. čl. 30. iz 1. 1868. in čl. 2. izak. iz 1. 1869). Ban ali odslej kraljevi komisar je absoluten gospodar v deželi. Nobenemu saboru, nobeni oblasti, nobenemu zakonu odgovoren je' komisar neposredni ekseku-tor volje mažarsih magnatov, onih, ki so; (kakor jih imenuje celo grossošterrei-čhersko denunciantski »Slovenec«) tirani v narodnem, tirani v gospodarskem, tiraiil v političnem oziru.' Zagreb je poln žendar-merije, dnevniki morajo plačati vsak po 5000 K kavcije, pošiljati liste v cenzuro in jih natisniti še le, če so eno uro po cenzuri ranju dotbiii pismeno dovoljenje za na-tisk, dvignjena je pravica sklicevati shode * in ustanavljati društva, odvzel* je policijsko oblast mestom in občinam ter jo vzel v svoje roke in ustanavlja v ta namen na raznih 'krajih policijske komisarijate. Govori se celo, da bodo aretirani najuglednejši voditelji opozicijskih strank! Niti vsi Mažari sami ne odobravajo tega nasilja. Vadna stranka,^ »Muuka-part«, ga zagovarja, Justhovci in Kossu-thovci pa napadajo vlado. Hrvaški delegati \ bodo sicer govorili v buditnpeštanskem zboru, - —. če jim bodo .priznani mandati (ker hi 'hrvaškega sabora, ki bi jih bil volil na novo, ko je starim potekel zakoniti rok) in če ne ibo sam budimpeštanski državni zbor radi opozicije razpuščen. Jugoslovanski poslanci bodo tudi poskušali v avstrijskem državnem •zboru doseči kaj v prilog Hrvaški, toda upanje je jako majhno, ker je Hrvaška druga država in ono-stra Litve nikdo ne posluša gSIasu našega državnega zbora. Le javno mnenje vse Evrope, od konservativnih Rusov do Italije, Francije in Anglije, obsoja to politično roparstvo, politične zločine te »črne roke« ogrske vlade .ogrskih maignaitov in šovinistov. Edina tolažba Jugoslovanov v teh težkih dneh je, da komisariat ne Ibo trajal dolgo in da bo potem narod vendar znal •najti pot začasnega sporazuma z Ogrsko :brez svoje škode. Toda vsi ti dogodki kažejo 'na ono tolikrat brezuspešno pridi-gano resnico: Sedanja dualistična državna oblika razjeda vso državo vedno bolj in vedno bolj se kaže potreba izpremeniti to državno obliko s svobodnejšo, federalno. Če pa hočemo to državno obliko doseči, je treba najprej, da se vsako jugoslovansko pleme doma utrdi, ne le gospodarsko, ampak tudi politično, in da najdemo kulturne zveze med seboj. Realistično revolucionarna politika nas izamore popeljati iz te bede, konservatizem pa nas bo še nadalje spravljal v njo. K. . Kraškiuodouod. (A. Gabršček.) Ko nikdo pc' licanili činiteljev ni niti sanjal o velikanski nalogi, kako bi se mogel preskrbeti ves Kras z dobro pitno vodo, so se našli nekateri rodoljubni in človekoljubni možje v marljivem in trezno zasnovanem delu, ki se danes bliža vres-ničenju v velikanski blagor našega liud-stva. Sedanji okrajni glavar g. I. Župnek v Radovljici je imel svoječasno poverjeno važno gospodarsko nalogo v Postojinskeni okraju. V izvrševanju svoje službe je spoznal razne studence pod Nanosom, proučil je lego ozemlja in prišel na idejo, da bi mogli oni studenci preskrbeti z vodo ves naš Kras. — Pridobil si je tehnika strokovnjaka in začela sta delati; v razmeroma kratkem času so bili izgotovljeni glavni načrti, mape, računi, proračuni itd. Pridružil se mu je kraški rojak g. stotnik Suša, ki je svoje dopuste poralbil v to, da je skrbno meril količino vode. Večletne poskušnje so pokazal*;, da je tudi ob največji suši dovolj vode za trikrat več prebivalstva nego ga je na Krasu. —. Ta dva (gospoda sta našla izvrstnega sotrudnika v visokem vojaškem dostojanstveniku (nisem pooblaščen, da bi ga imenoval), ki je v svojih poročilih na vojno ministerstvo drastično opisal vso vodno mizerijo na Krasu in koiistatoval, da dandanes niso mogoče na tem ozemlju niti večje vojaške vaje, — a kaj bi bilo v slučaju kake vojne nevarnosti, ko bi bilo tod na stotisoče moštva in živine? V vojnem mmisterstvu so izborno razumeli in uvaževali opisano vodno mizerijo in so bili takoj vneti, vroči pospeševateSlji bodočega velikega vodovoda za ves Kras. Ker sem se vedno živo zanimal za to revšičino. tolikokrat opisovano v »Soči«, sem se bil že pred več leti pridružil imenovanim gospodom tudi jaz in sklenili smo zvezo, nekak konsorcij, ki naj z združenimi močmi in deljenim delom dovede veliko ideio do uresničenja. Gospoda žup-nek in Suša sta pridno pripravljala načrte in proračune V ta namen sta si pridobila strokovnjake. Vodovodni načrti so v glavnem ti-le: Več studencev pod Nanosom se pola-gonia združuje, v en sam velik vodovod. Mogočne cementne cevi vodijo vodo 170 cm pod zemljo do glavnega razdeljeval-noga reservoarja nad Štorjami pri Sežani, ki leži še srcdno tako visoko, da bi voda sama tekla tudi de najvišje točke na Krasu, n. pr. v Štanjelu, Škrbini, Vojsčici itd. Maksim Gf>rki. FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) Ob ihribovitem bregu ste bili zasidrani dve barki in njihovi visoki jadreniki, ki so se dvigali v nebo, so se nemirno zibali semtertje, kakor da rišejo v zraku neviden uzorec. Palubi obeh bark ste bili-naloženi z. lesom> nakopičenim v debelih rujaviih hlodiih; povsod so visele ogromne navijalnice; verige in vrvi so se spuščale od njib, zi-baje se v -zraku; členki verig so potihoma rezljali ... Tdl-"pa kmetov v modrih in rudečih srajcali je vlekla po palubi veliko bruno, in težko teptaje z negami, je stokala na vse prsi: »Poide ..., gre ..., že gre! ...« Povsod so se držale lesu velike modre in rudeče gruče človeških teles; veter je razpihoval srajce in tn'-ače in dajal ljudem -čudne oblike, delaje jih zdaj grbastu, zidaj ekregle in napuhnjene, kakor mehurje, Ljudyt na lesu in na krovih bark-so nekaj vezali, pribijali, pilili, zabijali 'žeblje in povsod so se gibale velike roke z do laktov aasukanim; rokavi srajc. Veter je raznašal po zraku trščice in raznolik, živalien, boder šum; pila je glodala les in kakor bi ji zmanjkovaik) sape odizfce radosti; suho so ječala in pokala bruna, ranjena od sekir; bolestno so prasketale deske, ce-Pč se pod udarci; stružec je zoprno sviščal. Železno rožljanje verig in stokajoče škripanje navijalnic se ie zlivalo s srditim Sumom valov, a vieter je glasno rzavijal, raznašaje »ad reko Šum dela in gonil oblake po nebu, »Miška-a! Da bi te izio-oinek ...« je nekdo zvonfco zakričal vrh lesenih kupov. A s palub je 'Odgovarjal velik i kmet, nagibajc glave nalzaj: . »Ka-aj?« in veter, igraje se z njegovo, dolgo, rušo brado, mw jo je nnetal v obraz. »Po-odaj mi kone-ec\..« iDoneč bas je grmel, kakor v govorilo: »Ti, hudič slepi, kako. ,pia si zavezal trto?! Ali ne vidiš? Mar ti naj podrgnem oči?« »OtriO-o-ci, zidaj po-otegine-mo ... da-ajmo!« »Pa še-e ienkrat!« jczakljca' nekdo proseče z visokim glasom — Foma, krasen in vitek, v kratki suknjeni jopici in visokih Škornjih, je stal, prislonivši se s hrbtom k jadreni-ku in ščipaje si bradico s tresočo roko, ter se divil spretnemu delu kmetov, šuim, ki se je nesil okrog njega, ie vzbujal v njem živo željo, eh zanimanje za-se in tpokazal vsem svc;o sib. svojo spretnost -in živo dušo, ki je bila v njem. A v.:drževal se je in stal molče, ne da bi se ganil; sram in strah ga je bilo vsled neznanega uizroka. Tesnilo ga je to, da je bil gospodar ta nad vsemi in da, oe prime sam za de'o, mu ne bode nikdo veroval, da dela le iz veselja, a ne, da bi vzpodbujal ljudi in jim dajal dober v.zigled. In morebiti bi se mu kmetje še smejali ..... Rumiemolas in- kodrast mladenič z odpetim zavratni-kom je venomer tekal mino njfesa z desko na rami, ali s sekiro v roki; skakal' je, kakor r.azposajcn kozel, razsipal naokrog svoj veseli, »vonki ismelli, .šale, 'Krepko umerjanje in delal tteprenielrama, - pomagajc zdaj- temu, zdaj onemu, hitro in spretno tekaje ipo palubi, ki je bila pokrita s trska- mi in lesom. Foma ga je neprenehoma zasledoval z očmi in čutil .zavist do tega veselega mladeniča, od katerega je vejalo nekaj zdravega in oživiMočcga »Srečen ie pač«, si je mislil foma in ta misel je vzbujala v njem ostro, bodočo željo,.da bi kakorkoli nahrulil fanta in ga spravil v zadrego. Vsinaokroig so bih* navdani z gorečnostjo brziega dela, vsi so složno hi urno utrjevali odre, pritrjevali navija"mice in 'se pripravljali, da bi dvignili potopljeno barko z rečnega dna. Vsi so bili sveži, veseli i/n so -- živeli. On pa je stal ipri mjib, ne da H" vedel, kaj naj stori, ne da bi kaj raizumievail in čutil se je nepotrebnega pri tem velikem delu. Peklo ga je, da'se moral čutiti odveč sredi ljudi in čimdalje jih je gledal, tem bo-lestneje mu je postajalo pri srcu. In bolj nego vse drugo ga je hotela misel, da se vendardela vse to za njnesga, a on da vkljub temu ni ma> svojem mestu ... »Kje 'je pač moje mesto?« je -mračno mislil sam pri sebi. »Kje je -moje delo? ..,. Ali sem' hromeč? Nič manj site ni v meni, kakor v komurkoli ... A čemu mi je ta moč?« Verige so zvenele, navijaJnioe so stokate, glasno so se razTegalf nad) reko udarci sekir in barke so se zibale ob udarcih valov ... a Fcsmi se je 'zdelo, da se ,ne .ziblje zato, ker seirai ziblje krov. pod nogami, marveč zato, ker ne 'zna stati trdno nikjer — to imu pač ni .usojeno ... Podjetnik, majihen kmetic z ostro, sivo brado in ozkimi očmi ma sivem, nagubanem olbralzu, je pristopi] k njeniiu in rekel, bolj tiho, a z nekako posebno .jasnostjo v beisedalh: »Vse.smo dovršili, Foma Ignatjič,- vse je sedaj, kakor mora biti ... Zdaj bi začeli, z božjo pomočjo? ... Ob, vodovodu fejpjod faanosa bi bila zajemno napravljena cesta,- ki; bi ne štažifa le "yo-dovodu/marveč bi vezala idioslej težko pristopne gozdove s prometnim svetom in bik biiiidi itrategičnejga pomena. Mapa od stu&ejwev do (ressrvoarja nad Storiami je 13 metrov dolga, iz reservo^rja ibi šla voda v dveh glavnih iztokih, jeklen proti Gorici*drugi proti Nabrežini; železne cevi leže 170 cm pod zemljo in so položene tako, da bi dobil?i vsaka vas dovolj hladne vode. Vsi načrti so izdelani. JRazni strokovirijaki so se izrekali jako ugodno o celi napravi; ovir, ki bi vodovod onemogočale ali posebno otežkočaie, niso našli. 'Načrti so preskušeni in od avtoritet odobreni«. — Za Divačo in soseščino paje projektovan manjši vodovod iz tistih studencev tam proti Senožečam, kamor Hodijo ob suši Kraševci po vodo z vozovi več ur daleč. Menimo, da ni potrebno, še nadalje razvijati .načrtov o tem velikanskem vo--dovodu. Dovolj je? ako imajo čitatelji to glavno sliko in zagotovil/da so stiokov-njaiki priznati izvršljivost. Torej: ideja naravnost velikanska, izvršitev mogoča, — m vsi načrti že Izvršeni lepo tiho in brez slehernega hrupa, dasi s prav veliki- j mi troški. Ali skrb konsorcija je šla še dalje. ! Mislil je tudi na slučaj, ko ibi utegnila biti kosncentrovana na Krasu velika vojska -300-300 tisoč mož. Odkod potrebna voda za toliko ljudi in živine? V ta namen je projektovano v kotlini sredi gozdov umetno jezerce, v katero bi se stekala vsa odvisna voda ob deževjih; voda bi ibila živa, torej tekoča, hladna in pitna. Na odtočni strani bi bil seveda potreben mogočen jez, od kjer bi se voda ob potrebi spuščala v vodovod, to pač le tedaj, kedar bi bile zbrane na Krasu večje vojne čete. Reser-voar ibi hranil do 20 milijonov hektov vode. Ako računajo v najboljšem slučaju 11 litrov vode za moža na dan, more vsakdo izračuna*!, koliko moštva bi izhajalo le z enlkrat tam nabrano vodo. — m za slučaj še večjih potreb je mogoča v drugi kotli-nici še ena malo manjša shramba. Tako je bilo preskrbljeno vse, kar treba, da se požene to veliko vprašanje v pravi tir do vresničenja. — Proračuni so seveda rastli, kator so rastle potrebe in zahteve in tudi kakor so tekom let rastle cene delu in blagu. Sprva okoli 3 milijone, potem 4 in pol in naposled po železnem kartelu celo 6 milijonov kron. To je sicer velikanska svata, ali kaj je ta izdatek za velikansko korist, ki bi iga imeli od ogromnega vodovoda vse ljudstvo na Krasu, dežela m tudi dišava?! Meni je ibila poverjena naloga, da vodim potrebno agitacijo ^a to. napravo, sprva seveda tiho z osebnim posredovanjem pri vseh merodajnih činiteljih, in storim v naši deželi vse tiste korake, ki se pokažejo potrebni po dogovoru s faktorji na Dunaju, 'končno — finamsiranje podjetja. Vojno ministersrvo je razumelo velikanski pomen velikega in manjšega kraškega vodovoda tudi za državo, za vojaške namene in potrebe. Zato smo našli tam najboljše zaščitnike. Še več: ntero-dajni dostojanstveniki so rekli: Mi hočemo, mi moramo imeti vodo po vsem Krasu* ka'kor jo hoče oskrbeti -konsorctj. — Tako iz lahko umijiviih razlogov vojno mi-nisterstvo ni moglo ne (hotelo. stopiti v ospredje, pa tudi v drugih irifoiisterstvih niso hoteli tega storiti, deloma tudi zara-iditega ne, ker 'drugod ni bilo dovoljnega umevanja za to ogromno napravo. Namignilo se nam 'je, da bo treba najti drugo obliko, docela druigo firmo, pod katero se podjetje izvede, čeprav po veliki večini z državnimi prispevki. — In ta izvršitev... bi bila moja naloga. Moji načrti, izdelani prav natančno, so našli prijazen odmev v vseh merodajnih krogih. — Vojno-, raiinis-¦terstvo je imelo iz svoje inicijaitive y evidenci tok našega vprašanja, kajti naši načrti in ostali akti so romali od mimster-stva do ministersitva, 'kjer se je kak refe-i rent kar ustrašil ogromnega operaia in ni preveč hitel s štiidiranjen in poročanjem. Tu je bilo treba večkrat podrezati in to so opravili mesto nas merodajni spinterer sovani činitellji..-. Od naše strani je bile treba večkrat razjašnjevati ves položaj v I vseh prizadetih ministerstvih. Tudi pri na-i mestniku knezu Hohenlohu smo bili dva-j krat, razkazal i 2 generalnim načrtom ves vodovod in ga zamj tako navdušili, da je potem večkrat dejal: »Izvršitev tega velikega dela bo moja vroča želja in skrb!« — In res je tudi on porabil ves svoj vpliv, — in o njegovem sodelovanju, kakor, tudi o živem zanimanju odločanjih krogov'na Dunaju, mi pričajo uradni in prezidijaflni dopisi Nj. Svetlosti kneza Hohenlche samega. Vsled ložjega financiranja tega podjetja je bilo pa treba pred vsem pridobiti južno in državno železnico, da bi dobivali potrebno vodo iz naših dveh vodovodov. Tudi tu smo osebno intervenirali in dosegli povsem zaželljen vspeh, v kar je zopet pripomogel vpliv vojnega minister-stva, ki mora v interesu države zahtevati, da je železnica za vsak slučaj preskrbljena z vodo, — Južna železnica pa je odvisna od vodovoda Aurisina, iz katerega pumpajo vodo na Opčine; to vodo rabi železnica za promet od Divače do Trsta in ž njo v zvezi tudi državna železnica od Divače proti Pulju. Ako bi se, recirrfo,^v vojnem času, slučajno -ali neslučajno. j v Aurisini kaj pokvarilo, ali ako sovražile kroglje posujejo zajemalnico in dvigalničo tik morja, — tedaj bi bila južna železnica brez vode. — Z ozirom na vse to. je generalno ravnateljstvo v principu sprejelo našo ponudbo m je bilo pripravljeno, sprejeti vodo iz našega vodovoda in jo seveda tudi plačevati. Več dopisov glavnega ravnateljstva >mi priča, da so želeli to. vodo čim prej že imeti. — Plačila -za tako oddano vodo bi dala že nekako 30% amortizacijske letne svate. Ne bom dalje govoril o :delu za kulisami. Omenim naj le še, da sem v dneh V. vsesokolskega zleta v Pragi imel priliko, razpravljati o naših načrtih s tedanjim trgovinskim ministrom dr. Foftom s stališča njegovega področja. — Trst je trgovinsko mesto, ki mora imeti v vsafcem slučaju zagotovljeno vodo iz ozadja, ako Josip Rijavec (Ob njegovem prvem nastopu v domovini.) Nekaj besedi fodčsm izpregovoriti o priliki prvega nastopa prijatelja v domovini. Osnovali smo pred nekoliko leti v Ljubljani zadrugo, kakor je to navada mladih, zaupljivih ljudi. Dasi ima značaj posameznika toliko hi toliko priučenih in enakih pritiklin in to sosebno v dobi razvoja, so vendar vse glavne poteze njegovega raamiSljanja iti čutenja, 'krepko zarisane, da rekel bi, tako krepko podčrtane, da jih Luti sorodno čuteča duša na prvi pogled. Vse komponente naše volje in pro-dučiraTija so se takrat stekale v Josipu. Rijavcu, ki je postal naše sreidaSče^ Zadrugo smo krstili po njegovi im-cijativi »jLajovčev krog«. Gojili smo, kakor pove naslov, moderno glasbo, bolje rečeno, on je pesmice prednaša^/mi pa poslušali; Menda niso takrat v iLjubljanr nikjer drugje peli njegovih pesni, ker sobile baje nerazumljive in moderne. Da! bil je I* je seveda Še sedaj čas, ko umirajo sta- re kosti in poganjajo nove kali, kar imenujejo ljudje kratko malo moderno. »Vse klasično je bilo nekdaj moderno in seveda revolucijonarno«, tako je dejal ntfkdo.-JNe-; hote se spominjam tega izreka, ker je tudi sedaj nekaj sličnega. Enostavnih Ijubavjaiil pesnij ljudje več ne razumejo. To 5us4iyt| jim je postalo tuje. Moj Bogi Zakajjveri| dar? Zato, ker moderni ne pišejo več'taiko^ kakor nekdaj, ker skladajo pesnice v »prepovedanih« formah m ritmih. A kdo so ti moderni? Težko povedati. To ;e nekak sptošen izraz za mlade ljudi, ki zagrešijo stare grehe. Pretežna množina ljudi ljubi klasifikacijo, mdrviduaimosti se boji. To je klasicizem,.. to je moderno... le se kak pojem: tako vobče (kar je postalo posebno priljubljeno) le imen ne. Kako je ime^teMu-skladatelju? L. ali ikdo drugi, recimo (R.... »Poznate«? ,— »Hm!. Poznam... Lb" tir-; so ti moderni, tako pišejo, da jih človek ne razume.... Bogve kje so zopet to pobral: Mi Slovenci sledimo vedno drugim narodom. Kaj ne, saj je ta tudi eden izmed onm. Take 'melodije!« — Da tako % 7A&j pri nas. Ploskajo navdušenim, -mogočnim (a že trikrat prebavljenim) frazam, drhtijo, trepetajo ob zvokih brezbarvnega hoče varovati svoje trgovske i« (pomorske interese. Z vodovodom Aurisina ni dovolj varnosti. Naš vodovod ibi bil tako napeljan, da bi imel na Opčinah vsak Ihip zvezo s Trstom: odprli bi se ventili in voda bi tekla v Trst. — S tega stališča je bilo pripravljeno tudi trgovinsko ministerstvo, pristopiti v krog'interesentov in omogočiti izvršitev. v Ko bi bilo to veliko vprašanje v principu rešeno v ministerstviib za javna dela, notranjem, poljedelskem, trgovinskem in vojnem, bi se v skupni enketi določili itudi prispevki za amortizacijo. Moj predlog "je bil, da se ustanovi vodna zadruga vseh interesovanih kraških občin, .ki bi daia firmo in sprejela potem obrat in skrb za vzdrževanje. Našla bi se morda pc deželni zakonodaji še kaka druga oblika. Ker bi od države ne bilo dobiti denarja za izvršitev vodovoda, je bilo treba misliti na drugačno financiranje: Vodna zadruga, oprta na deželni zakon in vzako-njene prispevke vseh interesentov, bi; zajela bodisi posojilo kar pri kaki večji banki a i potom zadolžnic, ki bi se amoi:-tizovale ž žrebanjem. Od investicijske svate 6 milijonov kron bi znašala letna amortizacijska kvota recimo '300.000 K. Obe železnici bi utegnile dajati 30 do 40%, in ako bi dajala dežela le 10%, bi prišlo v letni proračun štirih ministerstev nekako 50%. Dežela bi laihlko zaslužila svoj letni prispevek, ako bi izvedla financiranje po svojem novem občinskem kreditnem zavodu. — Vodna zadruga bi sprejela v imenu domačih interesentov na-.se obratne treske. — To je splošni načrt financiranja, ki je v principu ugajal.,Znana slovanska banka je stavila uigodne pogoje za izvršitev finančne operacije. Ko je bil izvoljen novi deželni zbor 1. 1908., je bilo vse že tako 'lepo pripravljeno, da bi se bilo to veliko vprašanje prav lahko rešilo, — in vlada je naznanila, da hoče v večjem obsegu sodelovati v blagor naše dežele. Takrat je finančni minister rožljal s polnimi blagajinimi, — in ikar je bilo takrat zamujeno, je'težko popraviti. Prišla je aneksija Bosne in prazne blagajne, — in to vse je zavleklo tudi vprašanje kraškega vodovoda. Nepričakovano so se pokazali neprijazni vplivi našemu podjetju. Tehnikom, ki so delovali na naših dveh vodovodih, so se pojavili nasproti drugi strokovnjaki, ki hočejo na drug način osrečiti Kras in zadostiti vsem ostalim potrebam. Odtod najnovejša poročila iz Dunaja, ki jih je navedla tudi »Edinost« v svojem članku. — Ako reši to velevažno vprašanje zdaj država sama, je meni tudi prav. Svoje delo, ki sem ga imel, rad žrtvujem, — vsekakor pa bi ne bilo prav, ako bi morali nekateri gospodje sami nositi dosedanje troške. Sedanji konsorcij si je vsvesii, da je sprožil, vodil in poganjal velevažno gospodarsko vpiaišanje za ves Kras iti nje-igova zasluga je, ako se bliža naš iišni Kras bcdjšiim časom. — Toliko sem moral povedati, 'da bo svet vedel, 'kajfco mu je sprejeti poročilo z Dunaja o novem velikem vodovodu. oratorija, a ne razumejo in ne čutijo več Ijubavne pesnice, ki Jo je .zapel mlad fant, vešd, da živi in more zahajati k ljubici v vas. Sam iz sebe jo je zapel, kaj so mu mar drugi narodi? Mar ne smemo mi nikdar hoditi svoja pota? ne smemo imeti mi Istih mislij, kakor drugi marodi... Vse lepo!..:: A kje ostane potem klasifikacija. Toda človeške žile imajo tdlifco in toliko procentov apnenca, da zaikricnejo počasi, in kdo bi zameril potem «h besedaim, saj čaka nas tudi enaka &&:¦.' ' To jf, čas, k : Rijavec pokazal na LajOvČeVe skladbe. Kenda se nam vsled mladeniške enerigije : /jo zdele nerazumljive. Kadarkoli smo :prfoii skuhaj, smo jih peli, žvižgal jih vsak zase, kakor kako narodno, in s spoštovanjem smj :zrli iJtoža, ki jih je napisal in u!g).a!sbi!'l. A to je bilo samo med nami. Širše občinstvo jilh menda prav do zadnjega časa ni poznalo. Da so začete prodirati tudi nwd muso, to je tvoja zasluga, dragi prijatelj, ki se nisi izneveril svoji mogočni nalogi. Kdor ga bc poslušal, se bo moral odtrgati zunanjemu svetu skrbi in enoličnosti ter se z njhn poglobiti v svetove, ki jih slika, zida njegovo Čustveno prednašanje. 1 DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Solkana. — Napredna stranka \ Stfikanu je sklenila, da ne bo nič pisala | pred občinskimi volitvami po časnikih , solkanskih klerikalcih. Ker pa prinašajo I klerikalni listi vsaki teden v javnost mino. I go laži in obrekovanja o našej občini, jim I moramo tudi mi nekaj odgovoriti. — Ne. j ko dopisunče piše v »Oorki«,od 2. t. m, o »Mizarski zadrugi«, da je za »liberake« I žalostnega spomina. Mož je morda pozabil | na razne Drozde in VVeisse ter polomije ne konzume, ki so tako žalostnega spo. I mina za njegovo stranko. Mož naj si le j zapomni, da iso vsi po »M. Z.« prizadeti »liberalci« bili pred (polomom in so še tudi I sedaj boljši davkoplačevalci kot on. -'ar je ] »liberalcev« v Solkanu, so vsi Vizomi možje in jim ni treba »skrivati svojo, volčjo | naravo, ki zna samo »grabiti in zreti«, ker vdičje' narave sploh nimajo. Nasprotno pa I jo ima tistih par, •pfisiljenjh .klerikalcev, ker tepejo svoje stariše, pobijajo ; lastne brate, tepejo ižene in jilh lovijo proč, iizd&. jajo svojo domovino in za katere so »ša- j 'lame« žalostnega spomina. Vidiš, dopi-sunče, to so močneje piluie, kakor pa one, j ki nain jih še Obetaš. — Dopisunče piši j da1 je: »Treznomislečemu delu'Solkana re.| čemo samo toliko: Volite tiste, ki so va'm | dosedaj pomagali in od katerih/smete pričakovati nadaljne pomoči!«. Seveda ako I želi kdo pri Solkanski posojilnici 100 K I posojila, jih prej videbi pri vsaki judovski I banki, ker tam se ne bode zahtevalo tako I močnega poroštva kakor pri Solkanski I posojilnici. Omeniti moramo še, da ima ¦odbor te posojilnice to dobro lastnost, da zvedo vse ženske in otroci po Solkan« prej, kdo vdobi posojilo in ikdo me, kakor | pa prosilci sami. — H koncu omenja dopisunče: »Trezni Solkanci! Vrzite tovariše trgovskega ženija iz občinske bišel« Vemo dobro, kam pes taco moli! Morda I ima' dopisunče shranjeno volilno listo še od prošle dobe, na kateri ni bilo nič manj kot 17 analfabetov »nacahnanih«. Ako bi trezni Solkanci volili po njegovi volji, bi se mož gotovo .»štrekal« misleč: »Majhen | sem, pa vendar vkažem!« A trezni Solkanci ne bodo volil i tako kot ourželi^ ne ! !bodo volili mOz, ki smo jim dali zavžiti | •tako grenke piluie, temveč bodo volili može, ki se bodo trudili^za korist cbčine in I ki bodo Solkanu več pripomogli ..kot pa j klerikalci. Družksv« Cirila in Metoda. Cirilmetodova podružnica In Sokol ] v Podgori priredita na belo nedeljo, 14. t. ni. pomladansko veselico, ilžvajali bodo j veliko sceno iz narodnega življenja ¦ »Svallli*« za meišain' zibor in sOli cb spremlja vanju k)'avirjain harmonija. Pewi nastopijo v narodnih nošah. —' OiSozarja-mo in prosimo bratska narodna društva, | da bi omenjeno nedeljo ne priredila idn gib zabav. (Dalje v prilogi.) Ko sem ga sflišai!- letos na Dunaju, sem i šele pOpolrtoma razumel. »On živi«, sem j mislil sam pri,sebi u to ipomeni precej. Zdaj samotar i, zdaj živi med množico, deli | njen smeh, njeno razbrzdano veselje in otožne refleksije, njelgova duša črpa vsepovsod. Nezavedno uživa vse hijanse razpoloženja, ki se zlivajo tu v ostre linije j sovraštva, tam v teman tok 'melanholij«, | j ki se utare v strelah smeha in razbnzdano-sti. Njegova iharcnoniična duša je razprella I tiho in nemo svoja krila med1 nebo>m i" [ J zemljo, nad temnimi prepadi strasti in bolečin iri zapela pesem sveta in zemlje, j Govoriva o tem in onem, med nama | j živi, neviden svet razpoloženja. Ko zapoje potem to ali ono pesmico, tedaj vidim, slišim vse one nijanse čustev, ki so plavale | preje med nama. Ne maraim trditi, te-cimo: on je melanholičen, on je sangvinft j itd. On je vse in izzivi vsak trenotek, naj j je trpek ali vesel. To naj zadostuje! i Jasno in Živo so mi veldno' pred očnn j j svetovi treh, njemu najljubših pesnic, P° [ . "katerih sem ga spoznal že v LJubljani i" I sem jih razumel lebos na Dunaju, ko jil' ic I > obogatil z izkušnjami svcyje dovzetne clu§'-,• f Culi iboste — visoko pesem ljubezni - I priiopa „žocr si, 4U, z one b, aprila 1912, r Domače vesti. Itarovi- za »Dijaško kuhinjo«. ~- Or. I, Olip, odvetn. koneipijent 1 K. Neimenovana gospa §t. 1. La april 2 K. Neimenovan §*. 7 zaapril 5 'K. Županstvo v Pr-vačini 1'0'K. Dr. Peter Defranceschi, zdravnik v Gorici^ Corso Vertii št. 37., odpotuje dne 7, t. m; h ^kimjigi^hju;.^»g4F^u,^e^yn. in ne ordinira- do 17 t. m/ *' -*i-*^ Odlikovanje. — Tukajšnji .načelnik veteranskega cfr-uitva g. Jacobi je dobil od« cesarja naslov »cesarski svetnik«; blagajnik' društva-.g.Jv.. Simčič je dobjl zlat^križec za zasluge*. " . . Srebrn križec s krono (za zasluge je dobil posestnik Urban Gruden iz Petovelj. Slovensko gledališče v Gorici. — Opetovano« opozarjamo slavno' občinstvo; da se vrši jutri točno ob V-49 zvečer otvoritvena predstava ljubljanskih igralcev. »Vražji Rud?«, •burka y štirih dejanjih.. ¦šVečjo' ulogo komiese. Lizzy igra mesto, gdč. Thalerjevega. Setrilova, kar tem polom popravljamo. Sodeluje slavna vojaška godba c. 'kr." pe§poHw- št. 47. — Obeta se mm zelo zabaven in vesel večer, ki nam jra bodo' nudili ljubljanski igralci, naša dolžnost pa je, da jih ob otvoritvi toplo pozdravimo ter napolnimo dvorano Trgovskega doma do zadnjega prostora.— V ponedeljek 8. aprila gostujejo v Tolminu. Uprizore izvirno slovensko dTamo »Tekma«,, za katero vlada nepopisno zanimanje. Drugo gostovanje v Tolminu>^e. vrši v petek 12. aprila. Uprizori se burka »Vražji Rudi«. V torek 9. aprila se uprizori v Gorici* angleška srfikana komedija M. Hoffeja »V nočni kavarni«. V igri sta zastopana ve~ setost in. tragika v enaki meri. Pri tej predstavi sodeluje za odrom oddelek vojaške go'dbe, ki svira nekaj komadov » v nočni kavami«, kjer je angaževan majhen orkester, ki razveseljujeponočnjake. V orkestru, svira tudi mlado, dekle, 'zlata duša, ki vidi v' vseh Ijudeih le poštene ljudi in niti ne opazi, ka'ko pade v roke zlobnežem, ki jo, '¦ v dosego svojega cilja, izroče v roke propalega č"oveka, iki mu plačajo veliko svoto, samo da jo vzame za ženo. Igra .je ¦ polna lepih prizorov, zlasti zadnje dejanje je polno čustva in tragike, dočim ste prvi dve. dejanji bolj veseli. Glavno žensko ulogo .igra gdč: W*ntrova. Glavno moško g. Nučič. Večje ulege imajo, tudi ga. Šetfilo-va|in gg. Daniiio, Povhe, Bukšek in Ši- nem številu, teletnJkom »Mrliške podružnice« w- velikanovo ned^jo in pondieljjefk (7. i« 8. aprila 1912). V nedeljo popoldne se vrši telet česz sv. Ka/tarino v Kromiberg, v pondajek dopoldne ipa de/z Brda v KoJ* sko in-čez Vrhovjije v Pkvie.,. »Matica Slovenska« jaivlja, da je knjige za 1911. leto še dobiti. Zlasti naj bi jih na ročili tisti, ki imajo le I. del romana Bram- žddkaizi podprtem govoru pojasnjeval po." trebo ustanovitve samostojne bolniške blagajne ter najkoncu- lepega govora predlaga1! sledeh resolucijo: ': Delodajalci in delavci zbrani na javnem shodu dne 31. marca protestiramo proti za vlače vanju naše prošnje ter pozivamo c. k. namestništvo, da takoj ugodno . . ¦ -r—,~— reši našo proSnljo za ustanovitev samo- MVS^^Mfc^1^1 ie ^&JM1- VP°- sto*ne bolniške bilagajne za-sadne okraje -SBfctt-jft -za garnituro 4 K. > Tolmin, Kanal,. Bovec, Kobarid in Cerkno Podporno društvo za slovenske vi- 's sedečem v Tolminu. sokošolce v Pragi se obrača tem potoni ¦¦'¦"' Resolucija je ibilaz navdušenjem so- na vse one. p. tpadbljtilbe, ki so prejeli! na<-še.letno poročilo, s prošnjo, da se spomnijo društvi s kakim prispevkom, ako tega- glasno sprejeta. Gospod Križnic iz Kanala je v lepem govoru pojasnil krivice, ki se gode našim obrtnikom od strani goriške 10. aprfase vrši prvo gostovanje sloVi-.'igralčev v Kanalu v dvorani si... )?Narjod^e<. čitalnice«. Slavno, občinstvo v Kanalu opozarjamo na to edino gostovanje naših gostov, da jih počasti polno-Številno. s.svojim posetom. Uprizorijo ver lezabavno burko »Nebesa na zemlji«.. /.'. .Y. četetek-11. aprila pride na oder' vep ¦Ifliii« historična traigikomedija »Kralj« slavnega francoskega (pisatelja-' fL Lade vama/. Igra se vrši v kostumih.. Sodeluie za odrom; oddelek vojaške godbe. .- Že danes ¦ opozarjamo na: to izredno fino delo.' Gostovanje v; Prv»53ni se vrši v p3-J tek 19. aprila v Sokolskeni domu. . Goriška podružnic? S. P. D. vljudno vabi svoje člane, naj se pridružijo v obil- dosedaj še niso blagovolili storiti. Dru- Mahonske blagajne. Na shod je prišel iz Štvo pa se obrača ob jednem tudi na vse T druge rofdoljiibe, ikaterim. društvo ni moglo' poslati letnega poročila, in sploh na vse prijatelje in dobrotnike slovenskih visoko- šolcev v Piaigi s prošnjo za prispevke- Vsak, tudi najmanjši dar se hvaležno ' sprejme, Parove sprejema društveni blagajnik dr. Karel Šebesta, advokat v Pragi IT., Spalena ulice 9. Naklonjenosti slovenskega občinstva' se priporoča odbor. Krista in njegove nauke hoče IzruvatS iz vernega ljudstva liberalno in socialde- mokraško časopisje. Tako je rekel namreč »Novi Cas« včeraj na veliki petek. O jej, pa se je ureizal! Kaj bo ruvalo liberalno in speiaidemokraško Časopisje vernemu ljudstvu iz srca Krista in njegove nauke__ saj ga je izruvalo in kjer ga ni še, izruje Krrsta z njegovimi nauki vred iz-src liju-stva klerikalno časopisje,.zlasti take vrste, v kateri prednjači razbojniški »Novi Cas«. — Krista im njegove nau,.. . ' in -vendar, je ne rasum&jo ljudje. Ne štčjie? kvint in drugih estenc — ampak odprite' roke in srce na stežaj in zazdela se Vam^ bodo pota,, ki ji!h-merite, kadar gresrtfe* k ljubiti »ibožja pota«. Odpre se Vam nov svet,,.nove .sobe kjer- spava Ijuft>iea in je čisto in sveto vse kakor njeno belo telo. fe sveta-velikih božjih otroki stopi človek na zemljo, ko posluša Gojmira Kreka pesmico; .»Tam zunaj je sneg«. Kaj °i se., cmerili in jaitikovali, ljubimo svoja dekleta, ki so polra.življenja, ki so tako fople, tako vroče,' />e naše. Če vsc.pre-'dej... Ne pove .'.' glave — ampak PriŽrnimo lepo dekJe ha srce in zdrava, vesfla bo vriskala duša. To je naša kri, naše meso. jaz Čutim njeno kipenje že dolgo, ko it vseh nas ni bilo: »Sem rajtov študirat« in tako naprej, do konca, pa bres Pečene rdečice! Saj tako ne bo dolgo, ko bomo zopet ^ilosftnipovešal! obraz k tlom in reševal zaman rijeno uganko, ko bo zomilja ugrar bila drago dekle: • »Na šopku ni jutranja rosa, od solz mi je šopejcroSan. Ni trgan na b'ubinem oknu na Ijhbfrieim grobu je bran... je zadnja. kitJca^otoime^ pesni,-da večne otožnosti, ki preprega svet in sledi veselju in sreči, delež izbranih ljudi, ki jim je vse povsod samota tovarišica. Bolest in. trpljenje sta .slast in napoj teh .samotnih duš, tako mogočen,-kakor najbolj strasten poljub sreče. Pesem je uglasbil .Ravnik,.; mlad samotar našega jkroga in mogoče edini prijatelj Rija;vca. Vse njuno deiova-> nje gre roko v roki, 'kajti trnjeva je pot obeh. Včasih se mi -je .zdelo,'da'delaita drug: za drugega. Culi boste 'pesem 'zdravej v'1 nepokvarjenega zem^jana^— mogočen,- v naših- časih najgloboikejši izraz: slovenske duše. — Tako dragi.prijatelj, sprejniizdaj moj pozdrav na svojein potu, Že takrat, ko smo imeli zadrugo, smo .napravili vsak "v svo* jem razvoju piko in pomišljaj — a ti napraviš sedaj že 'drugo in 'daljši pomišljaj.. J. K~k. Gor^e tudi neki Stolfa, .uradnik goriške bolniške blagajne ter je ugovarjal prej-šnim govornikom ter je bil celo tako predrzen, da je hotel predlagati drugo resolucijo, 'ki ibi bila po godu goriškim Laho-Hbm, a mož je sj'aJbo naletel, ker obrtniki šo tiili tako ogorčeni, da so s hrupom protestirali proti predrznosti odposlanca la-fionske bolniške blagajne in zahvaliti se ima le zmernosti.in olikanosti naših obrtnikov, da ni nalete1! na ka} slabšega. Predsednik je na to zaključil ishod ter pozval naše poslance, naj energično nastopijo «a koristi obrtnikov ter iizposlujejo, da c. k. vlada ne odlaša več iz rešitvijo opravičene prošnje. ' Tako ne more iti dalje. — Iz Gorice: Vsepovsod tožimo o slabih časih, o gospodarskih in trgovskih krizah itd. Res je, hudi časi so nas doliitdli ne dovolj pripravljene! Ali le poglejmo," kako se obnaša veliko prav takih rojakov, ki bi morali iti z dobrim zgledom naprej: V Gorici imamo vse polno slovenskih gostilnic, imamo dva hotefa, — a kje posedava mmogo naiših lijudij, naših inteli-gentov? Pri Jelenu je postrežba prav dobra, pivo naravnost izvrstno, a kam hodijo naši »prvaki«! V Siidbahnu je prav prijetno, druzllia ved/no izbrana, a kje so naši fini Slovenci? Povsod, le ne v takih naših prostorih. V neki laški botagi so se d^neš ljudjrf kar trli, kakor da daje blago zastona, dva .»'oveiiiska soseda sta stala pa na vratih in -Ogledala! Da prijatelji, na tak način bo moral vse vkup hudič vzeti! : - Slovenska Čitalnica v Gorici. — Na .nedeljskem.izrednem clbčnerri zboru je bil j voljen blagajnikom g; R. Sigi, c. k. davka r |jv p:. 2. točka dnevnega reda: prememba pravil, je izostalav-ker je bila udeležba prepičlaJZato se bo vršil- 21. IV. ob 10. pred. nov izr. cbč. zbor z edino točko: | sprememba pravil. Ker so spremembe v [..korist članom, se pričakuje zdaj .močna udeležba. Odbor. Se'nekaj o koncertu. — »Sočin« kritik se* je izrekel nepovoljno o vojaškem orkestru na koncertu P. .in g. društva preteklo- soboto-. — V nasprotju z g, kritikom pa moram resnici na ljubo potrditi, da mi vojaška godba že dolgo ni tako ugajala kakor ta- večer. Zlasti Mendelsonova ou-Vertura je bila nelkaj veličastnega, izvršitev briljantna! Da bi bilo le vedno tako! ¦--. Pol glasbenika. »Gorico« jeizi, da je na posredovanje pusiamca 4r. 'Gregorina idolocila vlad& za' sežanski politični okraj podpore 50.000 K.v Pravi, da Kras ie že dobil 401000 K državne podpore za -popravo občinskih poti in napravo' javriih del — seda* je imekrpriti-|? na'uvrsto goriško (glavarstvo! »dorica«1 ;tm'ej meni, da-je že dosti, če je dbbfil Kras 40:000 K državhe podpore, da m« torej ni treba še 50.000 »K. Goriško glavarstvo hai bi biilo prišlo na vrsto, da bi se mogel postaviti prav 'krepko .ria noge po^lanelc Fbn, ki bi rekel: glejte, v goriškem glavarstvu-sa ddbrli'velike podpore, Kraševci pa nič! In dostavil bi bil Fon: Prav vam je, Kra-vševci, zakaj niste izvolili 'klerikalnega kandidata za državmeiga poslanca! — Ali •zgodii'o se je tako: da stoji tu Fon1 pred Uvolivci« še vedno brez dnžaviierpodipore, Kraševcenr je nakazana im prvi, iki Jo sedaj dobi. bo ajdovski okraj. — Klerikalci so jezni in netfrnrta »Gorica« blebeče: »pa he morda, da' M bil dir. -Gregotin intrigirar proti poidpori za ajdovski Okraj?« Vstfekir; in jezi je '»Gorica«, zato paje^blefeiilaitako bedarijo. . Za in proti učenju sllovenšctae; — \z društva laškiih profesorjev in učiteljev je prišel glas, ki-zahteva obvezen pouk slo- ' venščine v laških srednjih Šolah. Uteme- ljevali so- potrebo. slovehsČine talko, da je , Lathpm znanje slovenščine potrebno, ak:o se hočejo uspešno boriti,proti ¦*- -Sfloven^, čem. Na to je nastala v raznih 'laških listih '; dolgovezna (polemika La> in pmii. »Sorrie-re«! je največkrat proti učenju slovenščine. Polemika je včasih prav rezka. -r~ Mi pravimo:. Nič naj: se ne uče 'slovenščine! Ce^.i: ditu naj jim ibo ta Ibanbarki jezik? ,— Naši slovenski mladeniči pa.irtaj se le pridno uče lasčine! Sovraštvo med slovansko in laško mladino hoče imeti »Corriere«. V Gradišču ob Soči so igrati pred kratkim tamkajšnji nčitedjiščrtiki ifootibaill in sicer skupno z nekaj, slovenskimi dijaki iz Gorice. Vršilo se je vse lepo v redu, igrali so pač in: kazali vsak svojo spretnost, bodisi Slovenec aH Lah, igrali so v lepem prijateljstvu — aH »Corriere« .kar besni radi tega ter zmerja laške učitelljiščnike, kako se drznejo povabiti slov. dijake »nostri ne-mtei nazionalH«, v Gradišče k igri ter pričakuje, da se nikdar več'ne agOdi Icaj takega, da bi skupaj igrali slovenski in laSki dijaki, med pravimi Italijani so banbari, potomk Hunov,. katerim je ostala v krvi barbarska navada,. razdirati in uničevati tujev imetje,./;Tak'> •pravi »Corriere«; ga že spomnimo na to, kadar bo zopet Slovence1 zmerjal z barbari in s Huni. Žuflffihtir. R^la-vTrži^ jeJsedaj tista•tarča, v katero strelja' dan.ria dan ir-redentdvski- »Corriere«. Ka*¦ hičv mti -n? všečida* je proglasil-župan R^bY'a»indu-strijalho'pMitiko«; Soven/bi moral, biti,; zagrizen Lah do; skrajnosti in venomV br m'o'r^itoziti O slovenski nemarnosti, -po^n^ ,Wtiil dobro zapisan pri ».Corrierovih^lr^ redentovcih. Tako- pa je -sicer"Rebula Lafr; skozi in's'kozi, ve pa' tudi^da1 je Župan-v! razvijajočem se Tržiču. Zato "je ¦progla''-1 sil .»indus^rijaltio poiiiti-ko^ s katero1 pa W! »Corrief%; prav nič žaidovoljen; »'Oarrie" ,re«' vidr?štra^'^e-okoli sebe,«frah ga je: pred Slovenci inNemtoii- govori o -: »nem--ško-siovertAkem blolkti« ter preganja Rebu-' lo. — Pričel je v Tržiču'boj za to, ali naj uganla tržiškr magistrat'ultfalahonško, -ir^ redehtovskd politiko, a'li naj se.favna pa razmerah, ki se razvijajo v Tržiču.: Kaim privede prva, za to sta svarilen vzgled Puli žn Gorica! .¦-..¦.. - - Iz Tržiča le prrdbčsl »Corriere« od ^ četrtka dopis, ki javka o slovenski nevar- ' nosti — pericdJo slavo — za tamošnje ita- * lijanstvo. Slovenci tinte'v Tržiču svojo šolo, pravi,, in to je začetek italijanskega konca. Italijani Ibodo morali zapustiti Tržič ali pa se posloveniti (gli italiani oo-stretti delia marea incalzarfte slava do-vranno lasciare la citta al nemico o sla-vizzarsi). — Ubogo, ubogo italijanstvo, .na kako šibkih nogah mora stati celo doli v Tržiču, tn to povč na polna usta ifltrala-ški »Gorriere«. Marijme hčere na Spodnjem Krasu. — Iz Zajgrajca v komeraskem okraju nam poročajo, d!a se v vasi Marijina družba prav slaibo razvija. Kar pa je marinaric, si na-vJhaio lase, ko gredo na shod, čevlje na biks, in najdi proti Komnu. Na Ivanjem-gradu si ogledajo kakega fanta, kajti ni trdba mislliti, da Marijine hčere .ne znajo ibiti zaljubljene; tako rade gledajo za lan ti, pa če jim kdo tudi brco pokaže. Na semnju v Komam seveda Jiiso smele manjkati ma-rinarifce. Domov so prišle ob 10. zvečer in pele so čudovito lepo po poti v svetem postnem času, pa ne pobožnih Marijinih pesem! — Take so, po cerkvah in po fa-rovških listiih jih' pa slikajo za najsramež-Ijiveiše, pobožne in da so izmeraj doma, da gredo s kokošmi spat, dočim rogovilijo okdli še v poznih urah. E, Marijine hčerke so povsodi, kjer so, vrle tičice. Dva brivca fe kraljestva. — Cardillo in Obiavello sta brivca iz itSari v Italiji. V Tržiču imata brivnice. Cardillo je posebno vroče krvi. Nekoč is'ta se skregala, namreč drug drugemu nista privoščila zaslužka z brivnioo. Cardillo ie imel opraviti tudi s socialisti; če je ile mogel, se je-kregal ž njimi. — Ko sta se sprla v marcu letos, je Cardillo potegnfi revolver ter ustrelil *proti Chiavellu. Prišlo je do razprave pred okrožno scdnijo v Gorici. Obtoženec je rekel, da je streljal le v zrak, da bi opla-šil socialiste, ki so ga zopet preganjali. Priče so trdile po večini, da je streljal proti Ghiavellu z namenom, zadeti tega. Ghiavellu se ni zgodilo nič. Cardillo je obsojen na 4 mesece težke ječe; ko prestane kazen, ga -pošljejo čez mejo. — Ta Cardillo je bil v Milanu nekoč kaznovan na 18 mesečev ječe radi revolucionarnega početja in nekoč na 3 mesece radi zakonO" 'lomstva. — Sami taki nevarni tiči prihajajo iz Italije v Primorje! Ogenj. — Včeraj pop. je začelo goreti v vili .\Videmainv Kopališki ulici v Gorici. Ogenj so so hitro pogasili. V vrli ne stanuje nihče. Policija je prijela dva tatička, ki sta osumljena, da sta zažgala. Težka telesna poškodba. — Radi težke tefiesne poškodbe, storjene z britvijo Izidorju Zimcu na levi roki, je bil obsojen 49 letni Jernej Nardin iz Ajela, delavec v Podgori, na 3 mesece težke ječe. Javno nasilstvo je zagrešil 60 letni IV. Pregelj v Bukovici, ko se je zoperstavljal sodnemu uslužbencu, ki ga je imel spraviti iz stanovanja. Zoperstavljal se je tudi redarju. Za to ie dobil mesec dni zapora in dva posta. Kolfcokrat smo že povedali, da tako zoperstavljanje vede le v zapor! Radi pasje stekline, ki se je pojavila okoli Gorice, je ukazal municipij pred dnevi, da morajo imeti vsi psi v mestu nagobčnik ter je treba naznaniti vsak slučaj, če bi kak pes koga vgrtenil. Odpri! lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni iGliubich-Trom-ba. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 7. do 14. t m. Nič več si se beli glave gospodinja z vprašanjem, kako napraviti dobro in okusno kavo/ kajti za njo je to vprašanje že davno razrešeno. (Razrešeno je v njeno popolno zadovoljnost in v zadovoljnost vseh, ki sp prijatelji kave — in to smo menda vsi. Kadar gospodinja pripravlja kavo, vzame na pomoč Kolinsko kavno primes. Kavi pridene tega kavnega pri-datka, in po njem dobi kava izboren okus, , prijeten v^nf in lepo barvo m se zaradi teh svojih malih steklenicah, v 6 dvojnih in 2 specialnih steklenicah franko za 5 kron pri dvornem lekarnarju Fellerju, Stubica, Elzni. trg št. 264 Hrvatsko. Zi ?sakega! Za vsakega! moško perilo: Srajce.bele fine pGeentleman1 „ barvane moderne „San-Remo?-„ „ Touristen „Rigi" kakor tudi lepe kravate, vratniki, manšete, sp. hlače, nogovice in žepne rute v veliki izberi in po nizkih cenah prodaja Tvrdlta: NE02ET i KORITNIK SORKH Vogal Csrso Gius Verdi S in Via Scnole 3. iveza narodnih društev. Pevsko In bralno društvo »Napredek« v Tomacevici priredi v nedelo, dne 14.. aprila 1.1. pomladansko veselico s plesom na vrtu gostilne tg. Fr. Kukanja. Na vspo-redu je petje in burka. Začetek ob 3. uri popoldne. Pevsko društvo »Lipa« v Plaveh priredi dne 14. t. m. veselico z jako bogatim vsporedom v prostorih gosp. Križnica. Goriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici. V svoji rodni odborovi seji 4. t. m. se je odbor konstituira1! tako-le: Fran Batjel, predsednik, Vinko Valič podpredsednik, Izidor Nanut, tajnik, Alojzij Poberaj, namestnik, Alojzij Sdhivitz blagajnik, Karol Kulot namestnik, Alojzij Slamič redmik, Ivan Žvanut namestnik. Določilo se je, da se društvo udeleži veselice v Pcdgori. katero priredi 14. t. m. popoldne družba sv. Cirila in Metoda in Sokol. Vabi se člane na to prireditev. Izlet v Italijo se priredi 28. t. m. in sicer zjutraj ob 6. z državno železnico do Sv .Lucije, potem s kolesi skozi Toilmin, Kobarid, Robič, po Italiji skozi slovensko Benečijo. Čedad, Krmin in nazaj. Ker je ta izlet zelo zanimiv, se gig. člani že naprej vabijo, da se gotovo v velikem številu udeleže. Obenem se naznanja, da se priredi pomladanska .dirka 26. maja t. I. ob 4. uri pop. Gorica-Miren-Goriea združena s srečkanjem. — Odbor. Hkratu je zdrknil dr. Cerk in kmalu za njim dijak Kune. Profesorju se je (posrečilo globoko doli vzdržati se, dijak pa se Je šele giobekeje vstavil. Profesor Cerk je spustil svej cepin za dijakom, da je potem dijak si mogel zopet kvišku pomagati. Med tem je gosp. Kunaverz naravnost nečloveškim naporom ostale dijake, ki so vsled mrsza in utrujenosti že kar omago-vali, enega za drugim spravil kvišku iz strmin in posrečijo.se mu je, po dveurnem skrajnem naporu spraviti dijake vse onemogle in utrujene -ob petih zjutraj ob. soln-čnem vzhodu na vrh Malega Stola v Prešernovo kočo. Zdaj se je »gosp, Kunaver 'vrnil, da pride še na pomoč zaostalima profesorju dr. Cerku in dijaku Kuncu. Z oskribnikom Prešernove koče, _Le-gatom, in z domačinom Vidicem se je gosp« Kunaver povrnil v igoro in preiskal potem ves zadevni teren. Našli so v žlebu pod takozvanim Čelom pelerino in eno. škatjjo, nekoliko nižje fotografsko stojalo,, in to jim je svedcčilo,da je profesor dr.! Cerk tam ponesrečil. Šli so po žlebu navzdol in našl\ globoko dori profesorja Cerka ponesrečenega, vsega pobitega in mrtvega. Pokopljejo .ga jutri v Ljubljani. Kakor poročajo, so vsi dijaki rešeni. Rešilna ekspedtcija, ki je šla na Stol, jih je rešila. Dalje na peti strani. D rji I/ bele barve, s Žrnimi lisami ao je zgubil. U'OIV Kdor pa je našel naj ga pripelje v krčino g- Marala pri mostu. Sol;oIsl{i ^csh)il<. Zlet Goriške Sokolske Župe v Miren. Župiri zlet Oš. S. Ž. se bliža. Sokol-stvo na Goriškem je že toliko dozorelo, da mu ni treba razlagati, kake obveznosti gL čakajo, temveč da zna že vsakdo, kaj je njegova ddlžnost. iNa ziletih pokaže Župa, kako je delovala in sodiba, ki si jo naredi vešče občinstvo .na župnem zletu, bo'v pohvalo našega celotnega dela, ali pa v grajo naše lenobe. Vsako društvo mora postaviti vse sposolbne telovadce za proste vaje, če ima orodje, vrsto za orodno telovadbo, postaviti naraščaj in članice. Iz vsakega društva se morajo vdeležiti telovadci tekem, kjer ima društvo potrebno telovadno orodje, v višjem in nižjem oddelku, kjer ga — Mirko Plesničar, knjigovez. J i----- . •---- Karol Drasčik { v 6wiBi n Ibm v (Inhri Mii) zvrSuia n&ToPila vsakovrstnega tttdl nafrl-nejega peciva, torte, kolače za birman^e in poroke, odlikovane velikonočne 1 finee ivd. j Prodaja različna fina vftne 1n llk»7)0 1 na drobno ali v originalnih buteJkan j Priporoča se elavnetnu občinstvu- za mnogo-. brojna naroČila ter obljublja solidno poBire&bo ' 6iv po Jako zmernih cenah. "** I Grozen samomor. — 42-letni strojnik salone, kjer se priklanjajo razne eksotične 'Friclrik- Buclhner je- izvrSil' na Dunaju gro* cvetlice, sveti električna žarnica in jeolja- ,en samomor. Okrog 2 popoldne' seje vi> !• jo impotentni slaibiči o velikih grehih s gel ped stroj, ki je uravnaval'cesto. Stroj, ki j prelestnimi Maigdalenčirai. , jNovačan pa je težak 13.000 kg, je šel čez njega jn ga ' mam raje nariše veselo ženitev nerodnega i.._,— —~xit,„i +„,i,„ An i~ u:i^ i Gregea Zavožma s pobožno Mieo, ki uide ie popoinofrna zmečkali, tako, da je- bilo truplo popolnoma zdrobljeno in zmleto. Nenavadna oporoka. — Ameriški listi tforečajo: V Locust V.alleyu,ina Long Is- I ^ L..,« n. y., je ttmrir4nma*im»:^>H^*-,-.pS landu, N. nes. ki je zapustila 10.000 dolarjev. V svoji oporoki je volila svojemu možu 1 dolar, češ, da tekem petih let ni izdal več kot toiiko zanjo. Zahtevada je tudi, da jo položijo k večnemu počitku poleg, groba jo$&-. , nega prvega moža. K smrti obsojen. — Požeški sodni dvor je k smrti na vešalih .Obsodil kmeta Pavla MatoŠeviča, ker je 14. februarja le-,{os večkrat ustrelil v gručo ljudi, ki so pred njegovo hišo »Kolo« plesali. Pri tem sta 'bi'a 'dva fanta smrtno zadeta in sta na mestu uimria. Matoševič še je izgovarjaj, da"sta ubita fanta.na njegova dvorišče kamenje metala, kar ga je tako' razkačilo,. da ju je ustrelil. Odprava praznikov na Tirolskem. — [ poročali smo, da je. tridentimski nadškof I dr. .Endrici izdal, dekret, ki določa, da [osem dosedanjih zapovedanih praznikov ne bo več zapovedanih. Tirolsko namest-ništvo je pa sklicalo konferenco, ki so se je predsedstvo višjega deželnega sodišča, deželnega šolskega sveta, deželne finančno direkcije, poštne in brzojavne direk-.,] cije in direkcije državnih železnic udeležili. Konferenca je sklenila, ida bodo uradi na Tirolskem še naprej v.ipravljene praznike'praznovali.¦ - . ¦ Italija za zračno brodovje. — Italijanski vojni minister je razpisal veliko.mednarodno tekmo za izdelovanje vojaških Je-talnili strojev ter objavi1! tudi tozadevne pogoje.1 Iznajditelj najboljšega modela dobi nagrado lOO.Opp lir. Za nadaljnjih pet letal-;;: rtih strojev je določenih 250.000 lir za nagrado. Letalni stroji morajo biti zgrajeni v Italiji, vendar pa'se jih -sme opremiti ,z inozemskimi motorji, darovi za italijansko t zračno brodovje so že dosegli vsoto. pOl j milijona, lir. Iz Pekinga V Pariz v aeroplanii. -^ Pariški* »Matih«, ki je'Organiziral fekv-tcmolbiJistični »raid« Peking-Pariz, hoče uprizoriti sedaj aviatično.tekrno iz .Pekinga v- Pariz. 12000 km je od Pariza 'do Pekinga. V. avtomobilu jih je provižil-princ Scipijon Bprghese. ; Aviatik ponesrečil. — Iz Newjorka' poročajo, da |e padel avatik Rodgers iz višine kakih 30 m ter se. ubil. Prb« stanovanjski bedi v Parizu. — Občinski svet je skifeni-l riajeti posojilo v znesku 200 milijonov frankov, ki se pora' bijo za zgradlbo malih stanovanj. bno delo, pa tudi sama si naj nabavlja domače knjižnice leposlovne in iznanstvene vsebine. . .-......../ . J. S. svojemu možu v poročni noči kakor Suzana iz kopelji, nariše nam Mimico v Škof ji vasi, — o Škof ja vas, kraj veselih am^^o^^^-te ooj^m vMel! — piše ^tfjMfe- pisma ^eklietomrkramlja^srstarim Videnskofn .se smeje vaškim ^ijairčkom,-mejaškim; prepirom, pa nam tudi nariše dramatične scene, kako umira mati, kako nemško malo rnesto ulbiji slovenskega fanta. 'Brez vsiljivega poantiranja so njegove sličice, pa'zato te tembolj primejo. Pa one pasje in žabje refleksije o človeškem življenju, oni vaški ateist, ki ne razume narave, pa tudi ne veruje bajkam na vasi in plača svojo nevero s krvjo .'.* • Anten Novačain je mlad, 26 let mu bo. Znan je doslej iz ie!'.jtonov. »'Narodnega p.nevnlika« in raznih letnikov »'Narodnega, Koledarja«. V tujini je spoznal, kaj iga tako krepko veže :na domovino. Morda postaine, enako glasnik savinjiske doline, kakor je Cankar naslikal Vrihniko, Župančič Belo'' Krajino, kakor Gradnik slika goriška Brda. Meči je v njem dovolj, refleksije včasih še preveč (v črtici »iMise!'«,je postala refleksija nekoliko sablonska). Toda to se da popraviti. Saj je izšel še le prvi del »Naše Vasi«. Pozdravljen, Anton Nova-čan, med mladimi, ki se bližajo domovini! Početje založbe ftleinmaver & Barn-Ojeg je hvalevredno; ona.zbira, v zadnjem č.isu.zTasti mlajše pisatelje. Pričujoča iknjiiga je celo prvi zvezek »Biblioteke pisateljev sedanje dobe«, oprema je prijetna,, papir in tisk čista. ' Jnsit Sestir. ; Književnost. Anton Novačan, Naša vas. -Tiskala in založil^ Kleinimaver & Bamberg v Ljubljani, 1912. Str., 207. Cena 3 IO V Naša vas je vstala pred menoj, naši ljudje. Jedri,, zidravi, trdni, Jehskomisleci.. Ljubijo ljulbice, sovražijo sovražnike, molijo molitve, kolnejo kV.etve, tožijo tožbe, pojejo pesmi, delajo trdo in se vesele leh-koživo, včasih pa mislijo o bogu, 0;Smi$, o življenju, pa ne pridejo vsemu temu do dna. fli|e 50 zidane, polja zorana, pšenica gre v klasje, gore pa gledajo v dolino, ki ic napaja -bistra Savinja., Preko hdimov odmevajo izvonovf Device Marije nad Vojnikom. Celjska dolina'je dobila svojega pesnika. Oieda in riše, problemi vstajajo pred njim nerazrešeni in nerazrešni, kakor Jjh ie videl kmet. slovenska štajarska gr-Mi grešna v življenju, ;pa naivno verna, spokor.na cib.smrti.jSkozi.toopisoyanje za-< zveni drug,:1-socialen m nacionalen iefr. Kmet, delav,ec, meščan, tovarna. SvoSboda, J Poakižnasf. ¦ Slovenec, iNemec. --.' To je" treba citati; zamisliti se v vse to. Dom," domača vas je problem zase. To je n a š a v a s, temelj slovenskega življenja, ki ga* Poznamo tako „malo..Včasih:so nas pisatelji ra!e stavljali v hiperkufturne nekulturne .' »Feljtoni« naših slovenskih dnevnikov aspirirajo večinoma na instinkte najširših •maš. »Slovenski Narod«, ki je ibil svoj čas ponosen na svoj feljton, prinaša »Stralto-valce dveh kron«, »Prava in neprava ljubezen«, dolgovezne in nevkusne »izvirne« romane raiznih Blažev Pahlinov-... »Edinost« je srečna, če jej kdo kaj posli 0-v e n i iz hrvaščine, kakor da bi bilo to potreba za nas. »Jutro« je že s svojim rojstvom jelo prinašati šuindromane; '¦ »No-stradamus«, »Most vzdihljajev«, »Beneška ljubimca«, sami atentati na razsodnost čitateljev. Da je »Dan« začel istotako, se razume« ... Tako piše zadnja številka »Naših Zapiskov«. In po pravici. Časopis bi moral vzgajati ljudstvo, in če že mora v političnem in polemičnem delu prinašalti Stvari, ki me vzgajajo, bi moral vsaj podlistek prinašati kaj dobrega, kar bi res bila neka boljša hrana za bralce. Tudi je opazka »N. Z.« prava, da ni treba prevajati iz 'hrvaščine, ker je Slovencem itak dobro I razumljiva. Poznam knjižnico na Stajar-skem, ki ima poleg 1000 slovenskih tudi nad 800 hrvaških knjig, (Javna ljudska narodna knjižnica tna Gorici pri Mozirju) in/-preprosto ljudstvo, kmečki fantje in dekleta prav radi in s pridom čitajo lepo hrvaško čtivo! »Edinost« prinaša pravkar nekaj iboljega (prevod Dumasovega romana »Le chevalier de Maison rouge«), tudi »Narodu« h\ želeli, naj se od sedaj izhajajočega Župančičevega prevoda Maupas-santovega romana »Biel-Ami« ne povrne več nazaj na »Opatovega praporščaka« in drug šund. CeTo »Slovenec« ima boljše reči. »Soča« y,e več let prinaša dobre prevede (raznih francoskih* ruskihin dr_- g-safejlev, pravkar ittakšima Gor^egV roman «»Foma Oordjejev« v prevodu Vladi-mirja Levstika), »Zarja« prinaša ddbre romane, odkar izhaja. Opozarjati pa moramo vse vodje ljudskih in čitalnišklh knjižnic po deželi, naj pomečejo iz knjižničnih predalov razne romane a la »Kraljica Draga«, »Beračeve skrivnosti« Itd., saj nam je dobro znano, da se taki romani precej širijo po knjižnicah- in da jih ljudstvo čita. Taki šund-literaituri se mora napovedati 'boj, šund naj ostane v predailih »Gorice«,'kr še še vedno ne more ločiti od raznih hujskanj. Ljudstvu dobrih "knjig! Svojčas je bilo tako živo gibanje za ,jjudske knjižnice, je li vse zaspalo! JVJia-. dina ima tu lepo polje za pozitivno podro- mOJR STHRA I izkušnja je in ostane, da je najboljše sred-utvp za odpravo poletnih izpahhaje.v*,.2a det-se^<>, za ohranitev nežne in mehke kože ter{ bele polti liljjno mleCnato milo. Znair.ka ko- S'iček-tyrdke'Bergiiian & Co., Tetschen a/E. ctmad.,stane 80 vin. in se dobiva v vseh1 lekjjrhauj mirodilnicah, pacfuuierijali iri podobnih trgpyhiab. Bergmanova lilij na krema „Mabera" slovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste jako nežne in bele roke. I tuba - ..stilne 70 vin. Dobiva se povsod. MalJ oglasi pristojbina stane' 6 0 t l n, Ako Je oglas obselnejli «e računa la ršako besedo 3 Tla, Hajprtpravaejle Inscrlianje w trgovce In obrtnike. katerih na ddfeli a ne bo težka, saj dobi ta ali oni lastnikjsrečke, ki je veljala samo 1 K, lepo domač^ umetniško delo, ter ima pri tem še zavest, da je poimogel slovenski umetnosti ?na noge. Izkupiček loterije se porabi deloma za nakup slovenskih umotvorov, da se na ta način omogoči eksistenca slov. umetnikov deloma za podpore v prilog študij domačih umetnikov. Lepo posestvo z hišo in uran ter tik stoječo veliko žago na trans, turbino 30 konj. moči, za rezati na 2—4 plohe, s cirkularjem in čez 2 orala zemljišča sepiulioia najem radi starosti gospodarja. Posestvo leži na ravnem tik državne ceste in je oddaljeno 10 minut od trga Jesenice in kolodvora. Ker je gradi na Jesenicah veliko hiš, je jako ugodna prilika za kako mizarsko ali tesarsko obrt. Lesa se dobi še dosti. Na željo se odstopi tudi 750 m3 lepih hlodov. Pojasnila daje A. Schrey, Jesenice Oorenjsk Pomladanska sezona E Došla je velika izber pomladan* skega in poletnega blaga. Krasne novitete v d a tli S k IH in mOflllh oblekah. Prepričajte se in oglejte si izložbe in zalogo narodne tvrdke Ivančifi S Kurinčic GORICA Gosposka ulica sten. 11. Uzorci poštnine prosti proti vrnitvi. Moll-ov Seidlitz-pmšek je za na ifcloden trpeče neprekosljivo sredstvo katoro Sina prednost pred vsemi drnffimi-dra 8[i?niin5 čisti!, kroglicami .in grenclcami. Cena orig. škatlje K2-- Ponarejaaje se sodniško sasledajo.. Hollo-vo Franc, žganje in sol s& ribanje livota. — RelfClae olajSnJoCe in okrepCujode R'a-roan^no Bredsivo proti trga&Jo in prel»}ajenjo vs».k« vrFto. Oig.^teklenicR'.i 2-— Na prodaj po vvh lekarnah in mjrodiiuicah. (ilavu» lekarna A. HRiV.,-«:. in kr. aoint lalolnik, finnaj, I ,'. . lachlattben,9. Znloga, »'"fror'fti v lokami: A. Gironco»:, •- -««"». G. Uristofoletu. tribuna** ^SpHndu*4 naJaSja dSSOkOleSS amenkanskega i tipa rso došla v i ::ioelikanskem ";i številu, v Gorico, Stolno al. St. 2-4. Krasno posestvo je na prodaj zraven deželne ceste na Gorenjskem obstoječe iz njiv, travnikov, gozdov, eno-nadstropna hiša, v kateri se nahaja gostilna in trgovina, dalje hlevi in drugo vse obokano in poslopja v najlepšem stanu. Pojasnila daje JAKOB BRINŠEK, vas Zgornji Otok, pošta Radovljica, Gorenjsko. Simon Praprotnik, tatoni in pohištveni Edzar u bjubljani* Jenkova ulica štev. 7 priporoCa - svojo veliko zalogo vsakovrstnih ORiar Za lBd[.v poljubnih velikostih, za pivovarne, .restavL;acijev trgovine z delikatesami, ^mlekarne itd. po najnižjih ceittih. Tudi ima v ?alpj?i veliko Dkroglfli orlnSh mir ^ m- stilne in restavracije. ¦<¦ j;" tbčnia poslrežbfe Na zahtevo ceniki zastonj in poštnine prosto, na razpolago. 1 ^ Dober tek! SSdrav želodec irrhimo in nimamo veft bolcfiin ne USčanja v Želodcu, odkar rabimo Pellerj cve odvnjnln^ rabarbura-kroj?lice azr|amko.BElaa-»krp{ flvetujomoj da jih poskusite; one od|iravijo JK»f>ečenost in pospoSujojo prebavo. 6 Skatel frenko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar F. V. Feher, v Stubici, Blaa-trg lice*. Fo*4chšnji Vam it. ,264.;(Hrvatakoj., LEPOTA mojih čevljev je pristni 'A ukov Trpežen, eleganten in higjjenicen. Zobozdravnici in zobotenniški atelje Dr. I. Eržen fiORICH S Jos. Uerdl feballSfe 5teo. 37, j Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, j zlate mostove, zebe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba f vsake vrste. i Ordlnlra d soolfan ateljeju t od 9. ure dop. do 5. ure pop. ' Lekarnarja H. THlERRY-ja BHLSflm ¦ Samo pravi z zeleno redovnico kot varstveno znamko. .......¦»¦¦¦m ¦ Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih >'Sv j balzamov pod dvomljivo znamko, se sodmjsko postopa in strogo kaznujo, &i*\ I Nedvomljivo zdravstvenega u&nka pri vseh obolelostih Bdpilnui organov, ^^" knšljti, bruliunjii, uripavosti, bole&inah v prsih, na pljučih, apeoijolno pri influcnci, obolelosti na želodcu, vnetju je»*n" m ledie, slabi piebavi, zaprtju, zobobolu i« obolesti v ustih, trganju po uv.:'t, pri opeklinah, izpuščaji itd. jo edino inieunvaitt baknm lii* ati «/ i vkloBti, ponesrmntju iu viittVju guojiivab, odstibiii iz trupla vse tuje tvarine in prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. -2 skatlji 3 Ou. IftLCBA: Lekarna pri Rngelju nth ft. Thierrv-ja Ht%nto pri Rogatcu. Dobi se po lekarnah. — Na debelo po med. mirodtlnicah. r Lekarna Cristofoletti v 6oriGi na travniku. Trstfno (JIckHievo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prtnira Bolez- »im m splošni telesni slatosti. Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barve po S. HO, Dele barve X 2 Trskino želeinato jetrno olje. Raba tega olja je -osebno priporočljiva ofrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. I Itaklno jetrno olje se železnim jodeeem. S tem oljem ^se ozdravijo v kra^m času z gotovostjo vse kostne bolezni, flezai otoki, golše, malokrvnost itd. Ud. Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. l OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preijCe se vedno v mojem kem. laboratorija, predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim M. odjemalcem glede Cistote in == stalne sposobnosti za zdravljenje.........- - Grlstofalettljcevs pljuča Iz kinu In ialaza. Najboljši pripomofek pri zdravljenja s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = ¦HiBHESH Zajamčeno pristna istrska vina in olje lastnega pridelka iz okolice Pazina. Prodaja se in pokušajo v bivši 88i logttvrdke Sicherle & mp., GoricJ Via Teatro št. 20 (notranji prostori), Teran fin .... . . . liter po 56 vin. Rizling bel ..... . . „ „ 52 Bela matvazija po načinu Maršala ..........„ „ 88 Črnina po načinu Bordeaux „ „ 80 Refošk suh, sladek za buteljke „ 1*20 Olje iz oljk sladko, rafinirai.o „ 1'20 Žganje pristno 5Q% ....„¦. 1*30 Priporoča se za obilen obisk Ivan Stanicli.l Za krčmarje in gostilničarje cene p0 dogovoru. k A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga oljkinega olja prve vrste aajhsrriffa M iz tik*. Uiiaatjje, lil^lvi ta Sict s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drofeno: Kron —"96,1-04, 112, •20, 1*23, 1-36. 1*44, i'60, L80, 2'-, 2*40, a luči po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se i puSča kupcu do popolne vporabe olja; po I vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------------mila in sveč.----------------i Cene zmerne, i Sedlarska delavnica Iisais Hraves-ierka na Kot&hs št. ff. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic kovčegov za potovanje, listnic" in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape- Tn.IE^s, ciranje raznih kaleseijnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se ^P^^l| izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. privil. strokovni zauod za izdelovanje oblek za gospode usakega stanu. Zaloga inozemskega in češkega blaga in izgotovljenih oblek. Izgotouljene obleke in blago na meter kakor tudi sukanec in soilo prue urste se prodaja po znižani ceni. Zaloga orožja in vse oprave b uniformam, kakor tudi za brate Jtokole", samo i trgovini M. PO VER A J v Gorici na Travniku štev. 5.1 HIIKonl ljudi je odpravilo Nanut & Bregarit sutorizouana stavbena turdka $ (Sobici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se prip ročala p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujela vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. V najem se odda event. tudi proda hišo v Bohinjski Bistrici v koji se nahaja mesnica in trgovina z mešanim blagom. Hiša leži tik poslopja kamor se nastanijo v kratkem vojaki. — Natančneja pojasnila daje lastnik Ivan R a b i č, Bohinjska Bistrica št. 48. hripavost, katar, zasliženost, krčni in| oslovski kašelj s spčsssss^eeeeesos lloua trgouina z železnino Pinter & henard v ©orici v Raštelju št. f. Velika zaloga, traverz, železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Edina lastna izdelovalnica telovadnih drogov v Gorici, strežba solidna, prijazna in domača. -*©) oplo priporočata Pinlesr & Lenard. P- Cene zmerne, Cenj. ohgfostvu s Varstvena znamka: ..Sldro' liniment. Capiici A liker Pain-Expeiier je povsod priposnano kot najboljše sredstvo proti prenlajenjn iti Za ceno 80 vin., K 1'40 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v Skatljah 2 našo varstveno znamko ,,8i-drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr, RICHIER JEVA LEKARNA prt „iktem leva" t Prani 1 isabethgaaae itev. 5 nova. S SL Kaiserjeuinij| — — prsnimi karamelami — z znamko 3 jelke. fiflRfl not*r^L0 potrjenih priznanj od raznih zdravnikov I UUdU ;b pritatnikor, kateri jamčijo za d'"»ber uspel Bonboni so jako lahko zanžitni in okusni. Zavojčki so po 20 ali 40 vin., doze po 60 vin. Dobiva s« t lekarnah, pri G. Cristofoletti, c. kr. dvorni 1 dobavitelj, t. GMBich, C.' Bi Pontoni, Kuggiero Kiirmr I A. de Gironcoli, v mirodilnici A. Mazzoli, v lekarnah: 1 Jurji Hus v Vipavi, L. Knrsohen v Ajelu in Maksa Kozovrer v Ajdovščini. JosJekleva-Gorioal ulica niunicipio ŠM. Priporoča svojo. bogato I založeno zalogo vsako-j vrstnih strojev ter dvo-j koles iz prvih svetovno-1 znanih tovarn. Prodajami tudi d v ok o le s a brez 1 zračnih črev —- isto na-domestuje 2fCna CreOO takozvanaj Stahldraht-Pneumatik. — Potemtakem | Odpade vsaka poprava na črevesu in tudi sesalka (Pumpa). Pozor! .3*1)*' brez gonitap*nce! ljubljanske kreditne banke" v GORICI — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posti. — Vlage na knjižice obrestuje po 4'IZI,, visge v tekočem računu po dogovoru. --r »elnlšia glavulta S 8,((00.(HKI - - Cfilltrala U LjuhljailJ. ~ Be^erml mklad K 800.000. | . PODBDŽmCBi Celte, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst