TRŽIČ, 25. FEBRUARJA 1960 Izdajatelj: Zavod »Tržiški vestnik«, Tržič — Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vlado Erjavšek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3. Tel. 255 Številka — računa pri KB 607-705-3-189 - Celoletna naročnina 360 din, posamezna številka 15 din LETO IX. — ŠT. 4 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE Žene zavesten činitelj graditve socialistične družbe Bliža so mam 8. marec, praznik naših žena. Res je, da to ni samo praznik naših žena, ampak je to praznik vsega naprednega človeštva, saj je prav v tem dnevu združena velika pridobitev demokratičnih pravic, ki so jih pridobile žene skozi stoletne težke boje, ko so bile popolnoma brezpravne, čeprav že od nekdaj nosijo in Izvršujejo v družbi velika in naporna dela, prod katerimi bi mnogokrat opešale tudi m(xške moči. Ce se ozremo samo na bližnjo zgodovino, vidimo k;'ko neustrašene so bile ženo v boju proti protiljudskim režimom v bivši Jugoslaviji. Veliko žena in deklet je bilo že v predvojni Jugoslaviji organiziranih v naprednih delavskih organizacijah, kjer so v raznih stavkah in protidiraginjislkih akcijah bile na čelu teh borcev in niso bili redki primeri, ko so se bajoneti žandarjev znašli na grudih žena. V večini primerov so se bivši oblastniki bolj bali akcij žeina, kot pa moških. Prav zaradi tega so tudi napenjali vise sile, da bi imele žene čim manj pravic, saj je to bilo tudi zelo uspešno sredstvo, da so žene odrivali proč od služb, v katerih bi lahko postale nevarne, proč od oblastnih funkcij in sploh proč od javnega življenja. Držali ženske v temi neznanja je bilo geslo, ki so ga tudi vneto izvajali, vendar ne z uspehom, kajti žene so znale same z upornostjo in vztrajnostjo priti do potrebnega znanja, ki jim je odpiralo pot v javno življenje in javne službe. Z NOB se je začelo novo obdobje za naše jugoslovanske narode, v katerem pa brez dvoma pripada vidno mesto tudi ženam. Z orožjem so šle žene v boj proti okupatorju in. domačim izdajalcem. Jasno je, da je za žene že prav posebej veljalo načelo borbe, da ni več povratka ina staro in da je treba zgraditi nov pravičnejši družbeni red. Veliko je primerov, ko so ravno žene izpričale noslutena junaštva v krvavem boju in bile za vzgled, kuko se je treba boriti. Poleg aktivnega boja v frontnih vrstah, pa so se tudi žene z vso vnemo lotile organizacije nove oblasti, tako da je že v samem temelju vgrajeno načelo popolne enakopravnosti vseh narodov ne glede na spol, veroizpoved, raso in tako dalje. Organizacija AI'2, ki se je rodila med NOB, je odigrala pomembno vlogo ne samo v notranjem življenju, ampak tudi na mednarodnem področju, saj je bila prav borba naših ž~-ra mnogim svetal vzor v njihovem boju za pravice. Tudi danes ključni objekti našega gospodarstva, smo lahko videli mnogo žena, zlasti pa mladink. Zaradi novega načina življenja naših žena je bilo treba vsekakor so oči mnogih v svetu uprte v našo družbeno ureditev prav zaradi pravic žena in njihove aktivne vloge pri upravljanju naše dežele. Žene so danes že tisti odločilni element, brez katerega si ni mogoče zamisliti ne družbenega ne državnega upravljanja. Po osvoboditvi so žene krepko prijele za delo pri. utrjevanju naše ljudske oblasti in pri izgraditvi gospodarstva, ld je bilo do kraja uničeno. Med graditelji velikanskih objektov, ki so tudi marsikaj storiti, da je bilo tako življenje sploh možno. Treba je bilo najti nove oblike v skrbi za naše otroke, nove oblike v skrbi za obstoj družine, v skrbi za tiste drobne usluge, ki jih družina nujno potrebuje, a jih žena ne more več nuditi zaradi svoje aktivne udeležbe v vsakodnevnem življenj«. Tudi na tem področju so žena dosegle pomembne uspehe, saj je danes; mnogo ustanov, ki na sodoben način nudijo družbi in družini vse tisto, kar je morala nekoč 21. februarja 1848 so v Londonu objavili ikoinrainiiistllčini manifest. — 19J9 Je več kakor 30 tisoč delavcev Boisne In Hercegovine sodelovalo v splošni Stavki Sn demonstracijah. 22. februarja 1953 se Je začel v Beogradu IV. kongres Ljudske fronte Jugoslavije, na katerem je Ljudska fronta spremenila ime v Socialistično zvezo Jugoslavije. 25. februarja 1928 se Je začela v Zagrebu VIII. mesima konferenca KP.I, na kateri Je bil Josip Broz Izvoljen za sekretarja mestnega komiteja. 26. februailrja 1875 je v Trstu umrl Svetozair Markovič, eden izmed ustanoviteljev socialističnega gibanja v Srbiji. Februarja 1942 so bili sprejeti »ročanski predpisi« Vrhovnega štaba o organizaciji ta deta narodnoosvobodilnih radbo- J delati le žena in Se to brez slehernega priznanja. Velik razmah družbenega življenja je tesno povezan z razvojem nase žene v celoti. Veliko število žensk v delavskih svetih, upravnih odborih, v svetih ljudskih odborov in tudi ljudskih odborih samih, pove, da je ženska danes zavestim činitelj graditve napredno socialistične družbe. Čeprav se danes delo v družini deli na vse člane družine, pa moramo vendar priznati, da ima žena-mati še prav posebno odgovornost pri vzgoji našega mladega rodu. Veliko je odvisno od tega, kakšno osnovno vzgojo dobi otrok v svoji zgodnji mladosti, saj za otroka je vsekakor največji učitelj mati. V naši občini imamo več ustanov, za katerih ustanovitev imajo velik delež brez dvoma žene. Otroški vrtci, moderno opremljen center za napredno gospodinjstvo prav gotovo veliko pripomorejo pri sodobnejšem življenju žensk. Seveda še zdaleč ni vse tako urejeno, kot bi to želeli, vendar se bo to v prihodnosti prav gotovo doseglo ob vztrajnem lin nenehnem delu in naporih celotne skupnosti, ki danes ni več razcepljena, ampak je enotna pri vzvišenem cilju: doseči še lepše in srečnejše življenje. Tu pa bodo prav gotovo tudi ženske še nadalje storile vse, kot so to delale doslej. Ob velikem prazniku 8. marcu čestita ženam tudi naše uredništvo z željo za dosego še večjih uspehov v prihodnosti. Konferenca mestne osnovne organizacije Zveze komunistov V zimskem času podajajo obračun, dela na občnih zborih naše politične in družbene organizacije. Tako so bile že tudi skoraj po vseh osnovnih organizacijah ZK v tovarnah in po/ terenu redne letne konference. Zelo uspela je bila konferenca v mestni organizaciji v Tržiču. V izčrpnem poročilu je sekretar, tov. Smolej nakazal vse probleme in načine dela, s katerimi naj bi se komunisti bavili. Lani je bilo delo osnovne organizacije dokaj plodno, vendar so ee še kljub temu pojavljale napake, ki jih ne bi smelo biti. Komunisti so bili tisti, ki so prvi razpravljali o družbenem planu, o novem zakonu o stanovanjih in. o vseh važnih gospodarskih vprašanjih, tako da so lahko tolmačili ljudem načela naše gospodarske in splošne politike. Člani ZK so se največkrat preveč bavili Ž gospodarskimi in komunalnimi problemi in so zato zanemarjali ideološko izobraževanje in študij marksistične literature. Ko so po oisnovnih organizacijah predelali gradivo sedmega kongresa ZKJ, je ideološko delo zaostalo in ga bodo morali zopet poživiti. Komunisti bi morali pravilno razumeti pomen ideološkega boja z vsem nazadnjaškim. Ne bi se smeli spuščati v ta boj nepripravljeni in kampanjsko, ampak oboroženi s trdnim znanjem napredne miselnosti. Lani je mestna osnovna organizacija sprejela več kot dvajset novih članov, predvsem mladincev, letos pa bo sistematično nadaljevala s sprejemanjem, tako da se bodo čvrste vrste komunistov v našem mestu še bolj okrepile in bo postala ZK res najmočnejša in vodilna sila v našem družbenem življenju. Komunisti se bodo morali bolj zavzemali za dokončno ureditev šolske reforme v naših šolah in za napredne koncepcije v podajanju učne snovi, tako da bodo izginile temne lise nazadnjaških filozofij. Člani osnovne organizacije ZK mesta Tržič so na koncu izvolili še nov sekretariat, ki bo vodil letošnje delo. Zopet nič Plakati na oglasnih deskah so vabili mladino na ples v mladinski dom. Ce pomislimo, da ima mladina v Tržiču res zelo malo razvedrila, bomo razumeli, da rada pride na zabavne prireditve. Dobro pripravljen plesni večer odvrne marsikaterega mladinca od gostilne, kjer si išče zabave, kar pa ni koristno. Se vse preveč mladih ljudi vidimo,« ki zahajajo v gostilne in popivajo. Nedeljsko popoldne, čas, ko bi moral biti mladinski ples. Odšel sem proti Ravnam. Kaj naj to pomeni? Pred mladinskim domom sem srečal prijatelja, ki me je .povabil v kavarno. »Zopet niso prijavili te prireditve, to pot že drugič ne!« je dejal in najino jezo in žalost sva poskusila utopiti v kavarni. Zopet sem prelomil sklep, da ne bom več zahajal v gostilne, toda ker razen kina v Tržiču ni druge zabave, moramo največkrat posedati po kavarni. Samo doma poslane vsakemu dolgčas, prav posebno mladim ljudem, ki so radi veseli in v družbi. Mislim, da bi morali tisti, ki razobesijo plakate za take prireditve, tudi poskrbeti, da ne bi mladinci razočarani odhajali domov in bi jih taka malomarna organizacija prireditev odvračala tudi od dela nit delovnih akcijah in drugih področjih družbenega življenja. Tobi PO *vGtu HITTIWrTriTWTTrmrmr 0 Predsedstvo Socialistične zveze Jugoslavije Je sklenilo, da bo IV. kongres Sociaitilsitične zveze delovnega Hjiudstva 18. aprila letos. 0 V Ljubljani je bil iplemiim republiškega sveta sindikatov Slovenije, na katerem so razpravljati o Izobraževanju delavcev. 0 Letošnja Štafeta mladosti bo odišta na pot 21. aprila iz najjužnejšega mladinskega naselja ob avtomobilski cesltl v Makedoniji. Po't, kjer bo tekla štafeta, Je dolga 5.500 tam. 0 Italiijanskli predsednik Gronchl se Je vrnil z obiska v Sovjetski zvezi. 0 Sovjetski mi'nisi'irS'kil predsednik Nlklta Hruščev Je na obisku v Iii.di.ji, Burmi in Afganistana. 0 V Sahari so Francozi preizkusiti svojo prvo atomsko bombo. Po vsem svetu se širi val demonstracij, kli opozarja francosko vlado na taka dejanja. 0 Na parlamentarnih voIIHvali v Burmi je nekdanji ministrski predsedniik U NU dobil s svojo stranko zmago. 0 Predsednik združene arabske republike Naser je izjaviti, da palestinsko vprašamje rešijo lahko na osnovi načel ustanovne listine OZN In resolucije OZN o Palestini. Kdaj bo pričel avtobus redno voziti na progi Tržič—Jclendoi? Talar Franc, Jelcndol Posebna strokovna komisija je pregledala cesto in določila več krajev, kjer bo cesto treba popraviti, da bo zagotovljena varnost prometa. Nekaj bo naredila uprava gozdnega gospodarstva, največ pa občinski ljudski odbor. Mislimo, da bo avtobus začel redno voziti že prvega maja, če pa bo cesta prej popravljena, pa že prej. Toda tudi prebivalci Dolino in Jelendola bodo morali pomagati pri delu, saj je njihov interes, da ne bi več hodili tako daleč peš. Ceste nismo mogli začeti popravljati prej, ker ni bilo denarja, letos pa je denar zagotovljen. Predsednik ObLO Lovro Cerar V Tržiču je vedno več lastnikov avtomobilov, ki nimajo svo- jih jraraž. Ali je AMD že kaj razmišljalo o gradnji garaž, ki bi jih dajalo v najem? Stane Megle O tem sta razmišljala gospodarska komisija in upravni odbor. Društvo samo nima dovolj garaž. V načrtu imamo, da bi začeli graditi garaže za društvo in za tiste člane, ki zaradi stanovanjskih problemov ne morejo sami graditi. Društvo bi pridobilo interesente, ki bi pomagali pri gradnji, ostanek pa bi plačali v določenem roku po zakonskih predpisih. Udeležba pri gradnji bo po mnenju gospodarske komisije vsaj 25 %. S takim načinom gradnje in z uvidevnostjo občinskega ljudskega odbora, ki bo določil kraj, bomo še letos lahko zgradili vsaj 10 do 15 garaž. Interesenti naj dajo ponudbo v društveno pisarno. Predsednik AMD .lože Jurjevčič Starši mi večkrat pripovedujejo, kakšne grozote so bile v zadnji vojni. Nobena noč ni bila mirna., da bi se vsaj' malo naspali in odpočili. iNemci-okupatorjl so dejali preiskave in iskali skrite .partizane. Moj stric je bil že od dvainštiri-desetega leta v partizanih in večkrat je prišel domov. Nekega dne SO Nemci obkolili vas in preiskali vsako hišo, če ni skrit kak partizan. Ko so prišli do nas, jim je oče hitro postregel z žganjem, zato, ker so bili na podu skriti partizani. Nekateri so -pili in nipo mislili na preiskavo, drugi pa ,so od jeze kar škripali z zobmi. Potem pa so šli dalje in nekje dobili partizana in ga ubili. Pripovedoval pa je oče še drug doživljaj, ki ga ne bo zlepa pozabil. Nekega dne, ko je sla nemška policija selit v bližnjo vas Visoče, sta prišla tedaj v vas dva domačina partizana-kurirja. Ko so ju Nemci zagledali, sta bila sredi polje1. Nemci so začeli istre-1 jati za njima, da se je kar kadilo. Onadva sta jo ubirala proti gozdu in pritekla do mojega očeta, ki je na-pravljal drva in vzkliknila:. »Ne moreva naprej, naj narede z nama, kar hočejo.« Oče pa jima je dal spet novega poguma in ju izpod-budil, .naj tečeta še naprej do bližnjega jarka. Komaj sta zapustila očeta, že se usnje nanj cela ploha Mama mi je pripovedovala doživljaj iz vojne. 9. novembra 1941 so prišli v vas Nemci z ukazom, da moramo biti vsi ob 7. uri zjutraj pripravljeni za odhod. Ta novica je grozno vplivala na nas. Vsak upor je bil neuspešen, saj smo bili brez orožja. Moj a ta in mama sta strašno jokala, jaz pa sem Ju tolažila, da ko- krogei. Komaj je utegnil, da se vrže v grmovje, ga obkoli 40 do 50 Nemcev, ki izprešujejo ter grozijo: Kje imaš bandite? On jim je pa pokazal v nasprotno stran, kamor sta tekla, in ju na srečo zato niso naišli. Očeta pa bi najraje kar ubili. Tako hudi časi so bili med okupacijo in zato želimo, da bi je ne bilo več. Jožica Spendal, 4. razr. kor gremo, se bomo tudi vrnili. — Upanja je bilo takrat res zelo malo. BHa je jesen in letina je bila bogata. Živež, katerega smo pridelali, pa so nam pobrali. S sabo smo smeli vzeti le malenkost hrane in obleke. Zjutraj so prišli oboroženi vojaki in nas 'priganjali. Se en bežen pogled po rojstni hiši in že so se za- V naši vasi med okunaciio i izseljujejo Dolenjsko 94 V 18 držav izvažajo Kova.štvo ima v Tržiču dolgoletno tradicijo. Že v 15. Stoletju so nastale pri nas ob rekah prve kovaške delavnice. Mala kovaška obrt je počasi izumrla, ostala pa je najmočnejša Trž^ka tovarna kos in srpov. Staro In novo Pred desetimi leti je bilo v podjetju 118 delavcev in 24 uslužbencev, danas je pa delavcev že 199, uslužbencev pa le 15. Kljub precejšnji zastarelosti tovarne so plani za proizvodnjo vsako leto večji. V podjetju bi radi zadostili vsem potrebam, vendar morajo še vedno precej naročil zavrniti. Prodali bi lahko več kot dvakrat toliko izdelkov, takšno je povpraševanje. Naročila prihajajo iz vseh koncev sveta in za dom ostane le 45 % izdelkov. V podjetju izdelujejo kose, srpe, mačete (posebne nože za sekanje sladkornega trsa), pleskarske lopatice, zidarske omotače, rezila za oblice in diete. V Bolgarijo, Poljsko, Vzhodno Nemčijo in Albanijo so lani izvozili 113.000 kos, v Kenijo, Tanganjiko, Libanon, Sudan in Ugando pa skoraj 100.000 mačet za sladkorni trs. Vse zidarske ometače, kar jih izdelajo, bi lahko izvozili v Egipt. Razino pleskarsko, mizarsko in poljedelsko orodje izvažajo še v Etiopijo, Švico, Belgijo, Tunis, Zan-zibar, Grčijo, Izrael in Maroko. Zaradi takšnega povpraševanja nastaja v podjetju problem, kje dobiti dovolj polkvalifictva-nih in nekvalificiranih delavcev. Proizvodnja kos in .srpov vedno bolj upada, ker ise naše kmetijstvo vse bolj modernizira in posestva, namesto zastarelih orodij, nabavljajo raje moderne kmetijske stroje. Vendar kolektiv nima strahu, da bi zaradi zmanjšane proizvodnje kos začel nazadovati. Prav nasprotno! Zelo jih skrbi vprašanje, kako naj bi zadostili kooperacijskim " ogoultain s tovarno traktorjev »•ZMAJ« iz Zemuna in tovarno »-POBEDA« iz Novega Sada. Lani so za ti dve tovarni izdelali 600.000 nožev za kombajne in kosilnice, letos jih bodo morali že 1,300.000. Perspektivni plan našega kmetijstva pa predvideva ogromno povečanje strojnega parka in. tako bo morala tudi tovarna kos povečati proizvodnjo nožev na 2,000.000 kosov na leto. V podjetju imajo močne in delavne družbeno in politične organizacije, ki pomagajo upravi, da lahko dobro in pametno gospodari. Vsi stremijo za tem, da bi čimprej obnovili zastarele de- OBVESTILO Zaradi uvedbe nove .zdravniške dežurne službe pni Zdravstvemem domu v Tržiču obveščamo: naročila za obiske zdravnika na domu morate javili v času od 19. ure zvečer do 7. ure zjutraj samo dežurni bolničarki v splošni ambulanti Zdravstvenega doma, telefon 250, ki bo nudila tudi prvo pomoč. Od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer sprejema naročila Reševalna postaja, telefon 04 ali 222 In Zdravstveni doni, telefon 250 Upravnik: dr. Tone Martinčlč lavnice in stroje. Stroji so že tako stari, da imajo le še 14 */» amortizacijske vrednosti. Vse do lanskega leta so še stale lesene lope, v katerih so bile delavnice, sedaj tega ni več. Tu so zgradili moderno delavniško dvorano, v kateri delajo delavci v boljših delovnih razmerah. Čimprej bi radi preselim k matični tovarni še obrat II., ki jim precej zvišuje režij, stroške. To bi bila za Tržič dvojna korist. Tovarna bi več in ceneje naredila, na prostoru, kjer je sedaj obrat. II. pa bi lahko zrasel trgovsko-slano-vanjski center. Za starimi obrati bodo zgradili nove prostore za skladišča, garaže in ključavničarske delavnice, v prostorih ob Bistrici pa bodo ostale le kovaške delavnice. Vodstvo tovarne skrbi za delavce. Na Cankarjevi cesti so zgradili 20-stanovanjsko hišo, letos pa bi radi začeli graditi še eno prav tako; seveda, če bodo delavcem malice po nizkih cenah in toplo črno kavo, ki jo prejemajo zastonj. Delavci na prav posebno težkih in zdravju škodljivih mestih pa dobivajo vsak dan mleko. Ker v starih prostorih ni bilo 'urejenih sanitarij, so zgradili lepo kopalnico, ki bo ena najlepših v mestu. Delavec Plestenjaik že več kot 20 let tanjša kose Posnemanja vredna je pobuda delavskega sveta, da bi tiste delavce, ki vse leto. ne bi imeli bolniškega dopusta, ob koncu leta posebej nagradili. Na ta na- Delavec Korpič poiira kose imeli denar. Prav kmalu bodo začeli z gradnjo nove transformatorske .postaje, ker je daljnovod, ki sedaj napaja tovarno, prešibak. Tako bodo dobile tudi nove stanovanjske hiše na Cankarjevi cesti dovolj elektrike. Ker je delo v podjetju težko, imajo urejen bife, kjer nudijo čin bi precej zmanjšali število nesreč in kolektiv ne bi več plačeval posebnega prispevka Zavodu za socialno zavarovanje. Skrb vodstva in delovni polet delavcev sta zagotovilo, da bo tovarna premagala vse težave in bo naši občini še več pomagala pri nenehnem napredku. čeli zbirati vaščani. Jok nam je zadušil vsako besedo. V Krmelj'U so nas naložili na kamione. Pijani šoferji so vozili kot blazni. V Rajhenburgu so mas odpeljali v barake in hleve, nastlane s slamo, kjer je mrgolelo bolh in stenic. Tam smo ostali tri dni. Pred odhodom so nam pobrali živilske karte. Vstopili smo v vlak, okrašen z zastavicami. Železniške vozove so zaklenili in na« odpeljali neznano kam. V Mariboru smo dobili malo ješprenja, kdor pa ni imel sklede pri sebi, je ostal brez hrane. Vozili smo se tri noči in dva dni. Izstopili smo v Neresihajmu. .Nemška zijala so nas zasmehovala s slovenskimi cigani. Pod stražo so nas odgnali v nekdanji samostan, kjer nas je bilo 42 v eni sobi. Pred vhode so postavili stražo. Rabili po delovno pomoč, zato smo morali na delo vsi od štirinajstega do šestdesetega leta. Hrana je bila tako slaba., da bi je še .pes ne jedel. Mnogo jih je ostalo tam, kjer niso želeli. Obupali smo že, saj ni-(smo imeli vezi z domovino in nismo vedeli, da se naša partija s tovarišem Titom na čelu, v bedi in •pomanjkanju odločno bori proti fašizmu. 'Dolga so bila štiri leta trpljenja •io vendar smo pričakali dan rese-nja, zmage in srečne vrnitve. Takrat, ko je sovražnik zasedel našo domovino, so se začeli zbirati v gozdovih partizani. S svojimi močmi so škodovali sovražniku na vse načine. Za storjeno delo in škodo fašistom, so se ti maščevali ■s tem, da so streljali talce. Nekje na Dolenjskem blizu Ljubljane po partizani napadli vlak. — 15, maja so se a težkim bojem prebili Amerikanci. To je bil res najsrečnejši dan v življenju. Ljudje so -jokali od veselja, peli ,in vriskali. 'Nemčija je bila uničena. Vrnili smo se domov, kjer so nas čakali porušeni in požgani domovi. Domovina pa mas je sprejela s pesmijo in zastavami. Rudi Veršmilk Akcija jim je uspela. Nekaj fašistov je bilo mrtvih, še več pa ranjenih. To se je zgodilo leta 1942 in takrat so bili ljubljanski zapori polni slovenskih domoljubov. Med njimi sta bila tudi neki Francoz Eyper in moj oče. Trdi koraki Grazziolija so odmevali po hodniku, ko sta se čuli dve imeni .»Evper in . . .« Iz celice sta stopila dva moža. S ponosnimi pogledi sta se poslovila od tovarišev in odšla na. dvorišče. 'Ropot avtomobila »marite« je povedal vse. Po ulicah Ljubljane so drveli proti Gramozni jami. Prvega maja ob peti uri zjutraj sta počila dva strele. Padla sta oče dveh otrok in edini sin. Edino jutranje sonce je bilo priča krvavemu zločinu. Tam je bil kraj smrti, kraj, kjer so možje poslednjikrat gledali svojo zemljo, poslednjikrat mislili na svoje domače. Streli iz puišk ,so jim prebili srca in jim ugasili življenja. Koliko src je nehalo biti v Gramozni jami, pričajo imena n« spomeniku, ki so ga jim postavili v spomin in zahvalo. Takrat se je zgodilo tol Brez žrtev ni svobode! Marijan Gašperllu Streljanje talcev Prešeren t besedi« sliki in pesmi Slovenski kulturni praznik — Prešernov dan — smo letos Tr-žičani proslavili v sredo 10. februarja zvečer, oP 111. obletnici pesnikove smrti v Kranju. Delavska univerza nam je oskrbela posrečeno in kvalitelno prireditev: Prešeren v besedi, sliki in pesmi. V prvem delu večera nam je tov. prof. Edo Roblek prikazal veličino in pomen pesnikovega genija, zlasti pa njegovo gledanje na poklic pesnika, ki bodi narodov vodnik. Nekatera dognanja je predavatelj podčrtal s citati in recitacijami, ki sta jih izvajali dve učenki. iz osmega razreda osnovne šole heroja Bra-čiča. Drugi del sporeda nam je posredoval spoznanja o Prešernovi vnanji podobi in o slikah raznih avtorjev, ki nam jih je tov. prof. Milan Balista pokazal z episkopom. Zal ni med njimi nobene Prešernove podobe, kajti Prešeren nikoli ni utegnil pozirati nobenemu slikarju, bilo mu je škoda časa za to. Končno nas je tov. prof. Janko Pribošič seznanil Z nekaterimi glasbenimi stvaritvami, ki so nastale na besedilo Prešernovih pesmi. Poslušali smo magnetofonske posnetke nekaterih Pre-mrlovih, Vilharjevih in drugih pesmi. Ob njih je tovariš profesor poudaril, da je vsa ta glasbena dejavnost skromna, da so te skladbice nebogljene, vendar so med njimi tudi take, ki so pisane iskreno in s toplim srcem in jih imamo zato radi, radi še posebno, ker jih pojemo na besedilo Prešernovih pesmi, ki so nesmrtne in nam vsem priljubljene. Ves večer je bil dostojna od-dolžitev spominu velikega pesnika. Zal pa se vse premalo Tr-žičanov zaveda, da ne živimo le od kruha, marveč tudi od kulturnih dobrin in je bila zato udeležba v dvorani Svobode vse premajhna za tako prireditev. Veliko dela in naporov je bilo potrebnih, da nam je kljub težkim razmeram uspelo uresničiti vse tisto, kar smo sklenili na zadnjem občnem zboru. S prizadevanjem in požrtvovalnostjo večine članov kluba nam je uspelo prebroditi vse težave, ki so bile včasih precej velike. Fotografija je posebna veja umetnosti in je zato pomembna za oblikovanje človeka, predvsem mladine. — Zato moramo še več mladih pritegniti za delo v Foto-klubu. Možnosti za nakup fotografskih aparatov in pripomočkov so velike in dostopne vsakemu ljubitelju fotografije. Vsakdo, ki ima fotografski aparat, z malo volje in truda postane lahko dober fotoamater. Ko gremo na izlete in počitnice ter spoznavamo lepote naše domovine, si zaželimo, da bi nam te lepota ne zbledele v spominu. S fotografskim aparatom prinesemo domov tudi del lepot drugih krajev. Mnogo lepih prizorov in motivov nam zabeleži prav fotografski aparat, ki je spremljevalec dobrega amaterja. Lani je foto-klub pripravil za mladino in starejše ljudi »A« tečaj. Udeležba je bila zadovo- ljiva vn zanimanje za fotografijo veliko. Predavatelji so razlagali snov na zelo dostopen način, teko da je bila vsakemu tečajniku razumljiva. Klubu primanjkuje predavateljev, primernih prostorov za praktično delo in sodobno opremljene temnice. — Vemo pa, da prav to zelo vpliva na uspehe posameznikov in kluba. Lani so pripravili člani kluba izlete, na katerih so starejši člani posredovali znanje mlajšim in še neizkušenim foto-amaterjem. Pripravili smo dve razstavi fotografij. Prva je bila aprila v počastitev tretjega kongresa Ljudske tehnike. V novembru je bila druga razstava v počastitev' Dneva republike in 40. obletnice Komunistične partije Jugoslavije in SKO.I. To je bila klubska razstava, na kateri so razstavljali mlajši in starejši člani našega kluba. Vse slike so bile delo naših amaterjev. Sodelovali so tudi pionirji, ki so s svojimi lepimi slikami dokazali, da bodo dobri nasledniki starejših. Slike je izbrala m r ocenila posebna komisija, ki je najboljšim amaterjem za uspelo posnetke podelila nagrade in diplomo. V preteklem letu je klub povečal svojo dejavnost in' prišel s predvajanji filmov v mestu in bližnji okolici. V najemu smo imeli kino projektor iz Iskre, za katerega smo plačevali najemnino. Naš prvotni namen je bil, da bi predvajali otroške filme, ker pa ni bilo zanimanja, smo začeli prikazovati celovečerne filme. Takrat je podjetje Kino pričelo s predvajanjem matinej in smo vse delovanje usmerili ra okoliške vasi. Prevoz projektorja po vaseh je zahteval precej denarja in klubska blagajna se je 'ako naglo praznila, da smo projektor morali vrniti. Menimo pa, da bi morali nadaljevati s predvajanjem filmov, ker obiskovalcev, posebno na podeželju, ne manjka. Klub ima 76 članov in v temnici je delalo 23 odraslih in 17 dijakov 130-krat in so opravili skoraj 300 ur. Nič več nismo posojali fotografskih aparatov za odškodnino, ker jih je škoda. Klub pripravlja vse kemikalije za razvijanje filmov in slik. — Vsak član kluba lahko izdela slike sam v temnici, kjer plača le malenkostno odškodnino. Letošnji občni zbor Fotokluba, ki je bil 13. februarja, je sklenil, da bodo pripravili »A« in -B« tečaj in preuredili sedanjo temnico tako, da bi bolje ustrezala potrebam, v bližnji prihodnosti pa tudi izdelovanju barvnih fotografij. Člani kluba bodo s prostovoljnimi prispevki in delom uresničili to zamisel. Fotoklub se zahvaljuje vsem, ki so mu na kakršenkoli način pomagali, prav posebno pa občinskemu ljudskemu odboru in sindikalnemu svetu za dotacijo in podporo. Drago ZROP Tržič vabi vse člane v nedeljo 28. februarja na Pokljuko, kjer bo JLA prikazala taktične vaje. Odhod ob 6.30 uri izpred turistične pisarne. Prevoz z avtobusi je brezplačen. — Prijave sprejema tov. Smolcj in Fotolik. Vse ostalo je razvidno v društvenem okencu. Odbor Fotoamatcrji poslušajo poročilo predsednika Geologi o tržištem plazu O premikanju plazu pod nekdanjo tržiško apnenico, o nevarnosti, ki nam je zaradi njega pretila, o naporih za preprečitev večje katastrofe zaradi plazu in o škodi, ki jo je plaz napravil, smo brali v tistih decembrskih dneh do podrobnosti natančna t, poročila časnikarjev domala v ' vseh časopisih. Zdaj pa so se v »Proteusu« (XXII, št. 6) oglasili še geologi z razlago toga in takih naravnih pojavov. Daljšo razpravo »Zemeljski plazovi, podori in posedi« je napisal v tej številki »Protousa■•< Anton Grim.šičar. V njej govori o različnih vrstah plazov, o njihovih vzrokih, o poteku njihovega delovanja in končno o zavarovalnih ukrepih. V članku navaja različne primere plazov iz preteklosti in sedanjega časa, mod katerimi je opisan tudi tr-žiški in ponazorjen s sliko. V rubriki »Odmevi« beremo v isti številki »Proteusa« še poseben prispevek A. Ramovša o zemeljskem plazu v Tržiču. Po uvodnem odstavku pravi: Etažen dokaj pogostih majhnih plazov nastanejo od časa do časa tudi večji, ki povzročijo navadno veliko škodo. In tak zemeljski plaz je v prvi polovici decembra lanskega leta naredil več kot 100 milijonov dinarjev škode v Tržiču. Poglejmo najprej tamkajšnje geološke razmere, ki so bile prvi vzrok za plaz. Nizko gričevje med Krizami in Pristavo ter še nekoliko dalje do svctlosivih sten Kukovnice se sestoji iz sive laporne gline, ki ji pravimo tudi sivica. Nastajala je v oligooon-skem morju, ki je valovilo tudi po današnji ljubljanski kotlini pred približno 25 milijoni let. Tedaj so živele med drugim šte- vilne drobne luknjičarke in vse polno njihovih hišic se je ohranilo v glini. Taka glina se vleče ob vznožju Kamniških Alp proti severozahodu in jugovzhodu, pa I udi drugod v Sloveniji jo najdemo marsikje na površju. Povsod je enako muhasta in na gričevnatem svetu ni na njej varna nobena stavba. To so pokazale dolgoletne izkušnje, ki nas žal še niso izučile; tudi pri Tržiču to ni bil prvi plaz. Lapoma glina meji med Pristavo in Tržičcm na svct.losiv, drobnozrnat in razpo-kan drobljiv dolomit, ponekod tudi na apneni dolomit. Dolomit je iz kasijanske dobe (zgornji oddelek srednje triade) in je več kot 130 milijonov let starejši od laponno gline. Med obema kameninama se vleče savski prelom. Kaže, da se njegova prelomna ploskev nagiba približno proti severu in da se je ob njej Kukovnica nekoliko narinila na laporno glino. S strmo Kukovnice se je valil dolga tisočletja som različno debel kameninski material in se kopičil globoko spodaj na laporni glini. V spodnjem delu se je osl.rorobi grušč večinoma že sprijel v brečo. Nestabilno podlago iz laporne gline pa je obremenjeval še človek, ko je nanjo odlagal odpadni material iz apnenice. Tudi tega se je nabralo že precej in tako je ležalo na glini ponekod že blizu 10 metrov takega materiala. Lahko si mislimo, kolika teža je bila to. Tudi razstreljevanje ob robu laporne gline je nekaj prispevalo h kasnejšemu plazu. Nazadnje je še voda opravila svoje delo, napojila je glino v njenem vrhnjem delu in težki pokrov nad njo je jel polzeti po pobočju proti strugi Tržiške Bistrice. Premike so opazili 8. decembra in istega dne že zaprli cesto Pristava—Tržič. V noči od torka na sredo so čutili stanovalci v bližini rahel potres. Naslednji dan je plaz že podrl .'30 m visok dimnik apnenice, rušil lopo za žaganje ob njej in raztrgal cesto. Premikal se je 3 do 4 cm na uro. V petek popoldne so se pokazali prvi sledovi premikanja tudi na TRŽIŠKI VK9TNIK — Si. 4 fAM, K3ER JE DOMA MLADOST Napisal V. E. Slikal D. C. # Prav iz sredine Tržiča se dviga hrib, kjer stoji grad, v katerem sta Dijaški dom in vrtec. To je drugi dom mnogih otrok, katerih starši so dopoldne v službi. Mnogi otroci težko zapuščajo vrtec, ker vedo, da jim je tu lepo, mnogim lepše kot doma. Tov. Nečimer, upravnik Dijaškega doma in vrtca, nas je peljal v prostor, kjer je bila pri delu »starejša skupina«. To so otroci, ki so v vrtcu zadnje leto in bodo v jeseni že šli v šolo. Zjutraj se igrajo, kar pač kdo hoče, potem pa imajo skupne zaposlitve. Ure skupnih zaposlitev so kratke in različne, tako da se otroci ne utrudijo. V kotili sobe imajo urejene kotičke. Najmlajša skupina pri učenju »kuharskih umetnosti« »Zdravo!« smo pozdravili, ko smo vstopili. Štiriindvajset parov oči se je obrnilo proti nam in vsi naenkrat so odgovorili: »Zdravo!«. Sedeli so pri mizicah, na katerih so bili kosi sive gline. Prišli smo torej k uri modeliranja in ročnih spretnosti. »Kaj pa boste naredili iz gline?«, sem vprašal otroke. »Lisičke, medvedke, snežene možičke, zajčke in račke,« so hiteli pripovedovati drug čez drugega. »Ali imate radi tovarišico?« »Ja.« »Zakaj pa?« »Zato, ker je pridna in se zna lepo igrati z nami.« Tovarišica Kuharjeva, ki vodi to skupino, je povedala, da imajo delo tako razporejeno, da otrokom ni nikoli dolgčas ir.: da se z igrami kar največ nauče. Debcvčevi hiši, ki je stala nekaj metrov na cesto. V noči na soboto 12. decembra jo je plaz odnesel s prvotnega kraja in jo-jel podirati. Z njo je opravil v soboto popoldne okoli pol dveh, približno 20 m niže od kraja, kjer je stala. Plaz se je v soboto pomikal že približno en meter na uro in se pod cesto precej razširil. Globoke razpoke so se širile na vse strani in ogromna teža približno 150.000 m3 zemlje, dolomilinega grušča in blokov laporne gline je gnetla in gubala travnato površje pred seboj Plaz je grozil, da bo zaprl še pot Bistrici. V soboto, 12. decembra, je tudi že zasul del struge in sreča je bila, da je postajalo njegovo premikanje počasnejše in da se je končno umiril. Toda še vedno lahko postane nevaren, zato ga bo treba čimprej sanirati, predvsem pa poskrbeti vodi, ki teče pod plaz, drugo pot. Sledovi plazu pa bodo še dolgo opozarjali ina neprestano nevarnost novih plazov nad glineno podlago. V enem kotu je miniaturno stanovanje, v drugem pa prava frizerska delavnica. Učenci višjih razredov osnovne šole, ki so v Dijaškem domu, pa bodo v raznih krožkih izdelali večje garniture za malčke iz vrtca. Tako se bodo s skupnim delom še bolj zbližali. »Otroke ne učimo brati in pisati, pač pa jih pripravljamo na šolsko delo po drugi poti. Predvsem skrbimo za to, da bi otroci, ki bodo začeli hoditi v šolo, že obvladali tehniko pisanja in branja. Za to imamo veliko didaktičnih iger, vaj v izražanju ;in lepem govoru knjižnega jezika. Veliko časa posvetimo glasbeni vzgoji. Med malčki je bila tudi slušateljica srednje vzgojiteljske šole iz Ljubljane, kj je tu na praksi, da bi po končanem 'študiju laže začela z delom z našimi najmlajšimi. V vrtcu je vpisanih 120 otrok, od treh do šestih let, prihajanje v vrtec pa ni obvezno in zato vedno nekaj otrok manjka. Vrtec odprejo že zjutraj pred šesto uro, da lahko starši, ki so zaposleni, pripeljejo v varstvo svoje otroke. Največ otrok pride v vrtec ob osmih, odhaja pa ob dvanajstih. Tisti, ki nimajo doma kosala, imajo ob dvanajstih kosilo in potem ostanejo v vrtcu do dveh, ko jih pridejo starši iskat. Ko smo prišli k »srednji skupini«, jih je obiskala lutka in pohvalila tiste, ki so bili pridni in grajala porednejše, ki so ji obljubili, da se bodo poboljšali. Na steni imajo »lice uspehov«, ki kaže, kako pridni so bili otroci mfed tednom. Lice uspehov je letvica, na kateri so obešeni na vrvicah plutovinasti zamašfci in vsak otrok ima svojo vrvico z zamaškom. Tisti pa, ki ima obešeno še lepo rdečo gobico, je dežuren. Soba te skupine je izredro lepo dekorirana. Tov. Pavčičeva pravi, da de- koracijo često menjajo, priredijo jo pa letnim časom. Na tabli so bile narisane živali iz samih krogov. Tako se otroci učijo osnovnih pojmov risanja in iz enostavnih oblik sestavljajo težje in zahtevnejše. Tudi raz-gibanju posvetijo dosti časa. Zjutraj imajo vedno razgibalne vaje na gredi, z obroči, ali pa kar okrog stolčkov. Otroci so se postavili v vrsto, Ivček, ki je bil najbolj priden, je tolkel na boben in zapeli so pesmico: »Naiša četica koraka«. Tovarišica Pajr.tarjeva, ki vodi najmlajšo skupino, nam je povedala veliko zanimivega. — igre, če so še bolj sproščene, so organizirane in vedno pod nadzorstvom. Vse punčke so imele bele predpasnike, ker so se učile kuhati. Same so si spekle piškotke. Pa naj govori tovarišica Pajr.tarjeva: »Z igrami in zaposlitvami skušamo otroke čimbolj pripraviti na red in delo v poznejših letih. Prav posebno velik poudarek damo likovni in glasbeni vzgoji. Otrok izraža v risbah svojo duševnost in vse, kar mu je blizu. Iz risb tudi najlaže sklepamo na otrokov značaj in razpoloženje. Zato se poslužujemo vseh mogočih tehnik od krede, oglja, akvarela do izdelave mozaikov. Otroci so pridni, vendar še velikokrat opazim pojave nego-cialnosti. Nekateri otroci so Mali Peterček pravi, da vsak dan riše lisičke, Darko vedno prepeva popevke in priljubljene otroške pesmice. Lilijanca je najmlajša in' najbolj pridna. Rada se igra s punčko, ji umiva nogice in lička ter jo položi v zibelko, da lepo zaspi. Pravkar so se naučili tole lepo pesmico: Mali Peter riše vsak dan hišico, vanjo pa postavi svojo mamico. Hiša nima oken, hiša nima vrat, a na to pozabil Peterček je mlad. V Dijaškem domu je dvain-trideset učencev iz vseh krajev. Solo imajo dopoldne in popoldne in tako morajo delo v domu temu primerno prilagoditi. Zjutraj imajo učne ure od osmih do enajstih, potem pa ob dvanajstih kosilo. Tisti, ki imajo šolo dopoldan, imajo učne ure popoldan od dveh do štirih, potem pa deloma v raznih krožkih. Imajo tehnični, glasbeni in dramatski krožek. Po večerji imajo prosto, večkrat pa priredijo pogovorne večere. Uspeh gojencev dijaškega doma je bil ob polletju zelo dober. Od dva-irtridesetih dijakov so imeii slabe ocene le štirje. Tovarišica Nečimerjeva jim vsak dan pregleda vse naloge in kontrolira njihovo znanje, tako da gredo vedno pripravljeni v šolo. Do-sedaj je bila oskrba v domu 4000 dinarjev na mesec, ker pa Starejša skupina oblikuje iz eline najrazličnejše figure grobi in za vsako malenkost bi se pretepali. — Ta pojav je v Tržiču še posebno izrazit in hi ga morali zatirati tudi doma, ne le v vrtcu, ker je glavna šola otroka dom, šele kot dopolnilo pa vrtec. Starši bi morali delati z otrokom tako, da bi otroci imeli dobro vzgojo v vrtcu in doma. Vendar pa so otroci zelo prilagodljivi in so se že veliko naučili, čeprav so šele prvo leto tu. Veliko otrok že lepše govori in vedno manj uporabljajo dialekt.« Res je tako. Vrtec na priljuden in dostopen . način nudi otroku veliko zanimivega in koristnega, starši pa bi morali biti popoldne v stalnem stiku z otrokom in s tako vzgojo nadaljevati. »Kaj so nam pa povedali otroci?« jim namerava socialno skrbstvo odvzeti 670.000 dinarjev pomoči, hi morali zvišati mesečno oskrbo na 6.500 dinarjev. Ker pa so v domu skoraj samo socialno šibki otroci, bi na tak način morali dijaški dom zapustiti. Vodstvo doma upa, da bodo vprašanje pomoči rešili in da se ne bo zvišala mesečna oskrba. V domu imajo tudi kuhinjo, .ki pripravi vsak dan preko 120 kosil za gojence doma in. za dijake iz Tržiča, ki nimajo zaradi zaposlenosti staršev urejene prehrane. V jedilnici je vzoren red in imajo uvedeno samopostrežbi) in dežurne. Po kratkem obisku sem dobil vtis, da se tovariš upravnik, vse vzgojiteljice in drugi zaposleni trudijo, da bi bilo otrokom v vrtcu in dijaškem domu kar najlepše in ne bi pogrešali staršev v času, ko so v službi. 6--------— TviišUi planinci SO ZBOROVALI C. februarja je bil radini letni občni zbor tržiških planincev, alpinistov in gorskih reševalcev. Iz dobro pripravljenih poročil Tazbere-mo, da je bilo delo planinskega društva v preteklem letu dobro. Tovariš Maver je v poročilu gradbenega odseka prikazal široko dejavnost to marljivo delo planin-cev-gradbentkov. Poleg dokončne ureditve je v Domu pod Storilcem koncem lanskega leta zagorela električna loč. S tem je tov. Maver, kot najbolj požrtvovalen član Planinskega društva v Tržiču uresničil staro zamisel in vročo željo naših planincev. Z navdušenim aplavzom so planinci .predlagali, da bi tovarišu Maverju podelili častni znak Planinski zveze Slovenije. Marljivi mar.kaci-sti so izpeljali novo planinsko pot do partizanske domačije Završnika. Pot je čudovito speljana od vrtca- po tnžiški strani Kamnika. Poleg tega so na novo markirali In očistili planinsko pot pd Dobrče do iPrevaLJ, ki je del Planinske transverzale. Finančno poročilo izkazuje 60.000 dinarjev izgube, ki je ne bodo tako kmalu pokrila. Planinci iso zelo vestno pomagali pri proslavi 40-lelnice SPJ na Bistriški planini. Veliko pomoč so nudili pri organizaciji dirk na Ljubelj, kjer so prevzeli gorsko reševalno službo in postavili oskrbovalne stojnice. Najbolj požrtvovalen in vesten oskrbnik je bil tov. Guptl Slibar, ki It! kaj smo na naših poteh videli? Central Statlonen — lep sodobno urejen glavni kolodvor, kjer poteka vrvež v redu in največji samodisciplini ljudi. Novi Stadshuset - novo Mestno hišo, ki je ena najlepših zgradb novejše dobe na svetu. Gradili so jo med leti 1911 in 1923 na otoku Kunigsholmen po zamisli arhitekta prof. Ragnarja Osterberga v spomin na zmago kralja Gustava Vase nad Danci In osvoboditev Stockholma leta 1521. Stavba napravi s svojo silo, pravljičastimi stolpiči, rjav-ka-stordečim opečnim licem, okni, bakreno streho in 100 m visokim stolpom s tremi pozlačenimi kronami (švedski grb) na vrhu in pozlačenim kipom sv. Jurija na konju v boju z zmajem (mitološka, bajeslovna igra) ob strani z vseh strani na človeka imeniten vtis. Se posebno lepo se skladajo portik in arkada (stebričast in obokan hodnik) ter vrtna terasa z likovnimi umetninami ob jezeru Malaren, od katerih se kar nisem mogel ločiti. Tu In na terasi Millesgardenov, ki jo bom še posebej popisal, človek resnično uživa svojevrstno nordijsko umetnost. Da ne omerim še ču- je ob vsakem vremenu redno oskrboval kočo na Dobrči. — Zaradi oskrbnikov v kočah pod Storžičem in na Koloah je imelo društvo stalne težave in so zaradi tega oskrbovali koče odborniki sami. -Revizijska komisija je predlagala, naj bi letos razpirali mesta za stalne oskrbnike pod Storžičem m na Kofcah. Propagandni odsek je pripravil zanimivo predavanje tov. Kambiča iz Ljubljane, poleg tega pa na različne načine skrbi za popularizacijo planinstva. Najmlajši so pozdravili občni zbor s šopkom gorenjskih nageljnov, i katerim -so izkazali zahvalo društvu, ki jim je prirejalo predavanja in pripravilo počitnice v naših planinskih domovih. Tovarišica Cernakova in Marijan Per-ko sta obljubila, da bosta tudi letos nudila mladim vso pomoč in skrbela, da bi v vrste planincev vključili čimveč novih mladih članov. Gorska reševalna služba je bila vedno pripravljena pomagati :in je lani opravila veliko delo. Tržiški reševalci so skupaj s kranjskimi našli -in spravili v dolino ponesrečena brata Zupana iz Kranja, ki sta se ubila na Storžiču. Trikrat so reševalci rešili ponesrečene smu-čaTJe -na Zelenici in jih prepeljali v dolino. V zelo slabem vremenu so našli smrtno ponesrečeno Marijo Rupnik iz Kranja, ki je zdrsnila pod vrhom Beguinjšičice v prepadne čeri širokega plazu na južnem pobočju. Reševalci so tudi dovite notranjosti Mestne hiše, v kateri so Modra dvorana, pokrita dvoriščna dvorana; Zlata dvorana z zlatimi mozaiki (slikami, sestavljenimi iz pozlačenih kamenčkov, ki prikazujejo prizore iz zgodovine mesta, marmornatim podom in lesenim stropom; Velika galerija z modernimi freskami (slikami na svež stenski omet) na temnejši oker podlagi, črnim idvojnimi granitnimi stebri z glavicami in podstavki iz belega marmorja, marmornatim podom in lesenim stropom in Velika sejna dvorana z lesenim stropom, kakršnega so delali stari Vikingi. Ob 12. uri lahko poslušate iz stolpa glasbo enajstih zvonov. Na vzhodni strani pod stolpom pa je stebričasta grobnica ustanovitelja Stockholma Birgerja Jarla, obrnjena proti staremu delu mesta. Kungliga Slottet — Kraljev grad, ki je zgrajen v renesančnem slogu. Začeli so ga graditi koncem 18. stol. po načrtih Tes-sir.-a. Stavba je pravokotna (140 krat 130 metrov) ima štiri krila in spada med najlepše gradove, oziroma palače na svetu. Notranja oprema je v baročnem in rokoko slogu in turisti si lahko ogledajo vse sobane, dvakrat iskali ponesrečence v Košuti in so našli posmrtne ostanke neznanega planinca. Poleg reševalnih akcij je GRS organizirala dva tečaja -pod Storžičem in na Zelenici. Reševalci iz Tržiča so sodelovali na turnem zimskem tečaju v Triglavu in vodili tečaje drugih mladinskih alpinističnih odsekov Slovenije. S pomočjo 'Planinske zveze Slovenije in podjetij iz Tržiča je odšla alpinistična odprava v avstrijske Dolomite in na Grossglock.nor (Veliki Kldk). Alp misli so preplezali več težkih smeri in s tem dostojno reprezentirali tržiški alpinizem. Tonček Kralj pa -je sodeloval v alpinistični odpravi v Francijo in Švico in se je povzpel na več štiri tisočakov. Več težkih ple- razen onih, v katerih prebiva kralj. Tu smo med drugim videli slike nam znanega nekdanjega francoskega maršala in poznejšega švedskega kralja Bernadotta — Karla Johana XIV., njegove žene Desideri in sina Oskarja (roman in film Desideri). Riksdagshusset — Parlament, ki je zgrajen v visokem renesančnem slogu. Storkvrkan — stolnico, Veliko ali Nikolajevo cerkev, katere najstarejši del izvira iz 13. stoletja. V cerkvi je znamenit gotski lesorez, ki predstavlja sv. Jurija v borbi z zmajem, delo Bernta Norkeja iz Lubecka, ki spada med najpomembnejša dela nemške likovne umetnosti 15. stoletja. V cerkvi je tudi grobnica švedskega reformatorja Olausa Petrija. Naj tu še omenim, da so cerkve reformirane protestantske in neobiska-ne, dočim najdete v hotelskih sobah v miznem predalu biblijo (Sveto pismo). Stortorv — Veliki trg, ki se nahaja v bližini stolnice dn na katerem sta dva kamna z letnico 1520. Letnica nas spominja na krvoprelitje 82 vodilnih švedskih mož, ki ga je pripravil r.a trgu danski kralj Kristijan TRŽIŠKI VESTNIK — Št. i žalnih vzponov v Švici in Italiji je izvedel tudi dr. Robič, -ki sedaj odhaja v 'Himalajo z jugoslovansko alpinistično odpravo, ki se bo poskušala povzpsti na skoraj 6.000 m visoko goro Nanda Devi. V razpravi po poročilih po govorniki -poudarjali, da bi morali naše planinsko revije bolj približati mladini. -Prav tako so cene za mladino vsekakor previsoke. Planinsko društvo naj bi organiziralo več izletov v naše planine to Kamniške in Julijske Alpe. Pripravili naj bi več predavanj, pri čemer bi morala pomagati tudi delavska univerza. V planinski 'Organizaciji maj bi mladini pravilno prikazali našo planinsko zgodovino, dogodke iz NOB in jih tako vzgajali v dobre, poštene in ugledne državljane. -Na skupščini so sklenili, da bodo zgradili vozno pot do koče pod Storžičem in začeli z deli na koči na Zelenici. Na koncu so -izvolili nov odbor, ki mu predseduje Janko Lončar. Marijan Ferko II. Po tem dogodku je prišlo do upora, ki ga je vodil Gustav Vasa, osvoboditelj Stockholma in poznejši švedski kralj. Riddarholmskvrkan — cerkev - grobnico švedskih kraljev, ki jo imenujejo tudi svoj Panteon. V njej sta najznamenitejši grobnica kralja Gustava Adolfa, znanega iz 30-letne vojne (1618—1648) in grobnica Ber-nadotov. Stolp cerkve nosi lilo-železno gotsko konstrukcijo, kar je silno zanimivo. Kngelbroktskvrkan, ki je moderna cerkev in na -katero opo-zore vsakega turista zaradi njene svojevrstne arhitekture. Ta namreč v notranjosti združuje vse ljudi v skupnost. Otok Skeppsholmen, ki je zanimiv po spominskem kamnu, ki nas spominja prve pomorske poti skozi Severno ledeno morje ob evropskoazijski obali, ki jo jo opravil Nordensfciold med leti 1870 in 1880 z ladjo »Vega«. A ob obali nasproti staremu Stockholmu je vs-idrana velika jadrnica »Chapman«, ki služi mladinskemu prenočišču in slaščičarni. Nationalmuseum, Narodni muzej r.a slikovitem koncu pol-otočka Blasieholma, zgrajen v lepem italijanskem renesančnem, slogu (med Švedsko in Italijo je mnogo kulturnih stikov), v katerem pročelju so slike in doprsni kipi, znamenitih švedskih mož, med njimi tudi znanega botanika Linnea. — Ob zgradbi so likovne umetnine Molina, Borjessona, Lundberga, Rodina in Vigelanda. V samem ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta JOŽEFA GLADKA se zahvaljujemo dr. Martinčiču za njegov trud, ms.gr. Zakrajšku za zadnjo tolažbo, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, hčerki Jožica in Anica z družinama, sinova Janko in Jožko, brat Miha in sestra Liza Tržič, Črnomelj, Sao Paolo, Spitlal, Budimpešta Tržič, dne 25. februarja 1960 Smučarski tečaj na Kalu pod Kofcami Že vrsta zadnjih zim je kaj malo naklonjenih našim .smučarjem. Tudi letošnja je podobna. Sicer je nekako v sredini januarja kazalo, da bo le prava zima, saj je sneg kar dobro pobelil Tržič in okolico in naša mladina je z največjim navdušenjem privlekla izpod streh zaprašene smuči ter jih hitela pripravljati za smuko. Zadnje dni šolskega pouka v prvem polletju je vladala »po razredih precejšnja nervoza in učenci so komaj čakali semestralnih počitnic, da jih prežive sredi razkošne zimske pokrajine. Tako ko tudi pionirji in mladinci osnovne šole heroja Grajzerja komaj pričakali počitnice in so že takoj prvi dan zadeli smuči na rame in Goričanov Franci jih je z avtomobilom zvozil do An-keleta v Podljubelju. Od tam pa so se krepko obloženi podali proti Kalu. Predhodnica 5 mladincev, ki je že odšla prejšnji dan, je pričakala prihajajoče v toplo zakurjeni koči ter jim. postregla s toplim čajem. V prijazni koči so se potem udobno namestili ter preživeli pod vodstvom tovariša Sitarja in tova-rišice Rakove sedem veselih dni. Mladi gospodinji učenki Ivanka Perko in Ana Meglic pa sta se urno sukali ter skrbeli za vedno lačne želodce. Pa tudi pionirji, sicer utrujeni od smučanja, so se kar pridno udejstvovali v gospodinjskih poslih, brisali in pospravljali so posodo, sekali drva, pospravljali in si tako prislužili morebitni »repete«. Tečajniki so dopoldne in popoldne smučali ter predelavah in osvajali temeljno znanje smučanja. Napravili so si tudi skakalnico, toda uporabljali so jo le najdrznejši. Ob večerih pa so v topli sobici v koči poslušali razna predavanja ali igrali razne igre ter izvajali zabavni program. Zadnji dan pa so, kljub slabemu vremenu, kajti južno vre- V polletnih počitnicah smo imeli učenci šole heroja Bračifia smučarski tečaj na Koi'cah. Podjetja: BPT, Peko, Runo, Pilama, Preskrba, Mesarsko podjetje, Pekarija in organizacija SZDL, Društvo prijateljev mladine, Planinsko društvo in občinski sindikalni svet so nam pomagali, da je tečaj lepo uspel. Vsem se za pomoč najlepše zahvaljujemo. Težko smo pričakovali dan, ko smo se, obloženi z nahrbtniki in smučmi, odpravili na bele poljane sredi gozdov. Nekaj fantov iz višjih razredov je odšlo dan pred ostalimi, da so znosili hrano od Matizov-ca do Kote. Zvečer nam je tov. VVagmer prebral, hišni in. dnevni red, ki je veljal za vseh enajst dni tečaja. Vstajali smo ob sedmih, do osmih je bilo pospravljanje prostorov in umivanje, ob osmih zajlnk, do devetih pripravljanje smuči, ob devetih odhod me je sneg hitro jemalo, priredili tekmovanje in se pomerili med seboj, kdo bo boljši. Prva mesta so dosegli: Ivo Kozamer-nik, Ivan Primožič in Ivan Dol-har. Po razglasitvi rezultatov ter zadnjem, krepkem kosilu, so odšli nazaj v dolino z željo, da prihodnje leto zopet pripno smuči na noge in da se razvedre v lepi zimski prirodi. Vsem, ki so omogočili tečaj, to je vodstvu šole, društvu prijateljev mladine, upravnemu odboru BPT, planinskemu društvu v Podljubelju ter tovarni Peko za prevoz, se pionirji in mladinci tečajniki iz osnovne šole heroja Grajzerja najlepše zahvaljujejo. na smučanje, ki je trajalo do dvanajstih, ko nas je v topli koči čakalo pripravljeno kosilo. Do dveh smo imeli, obvezan počitek, ob pol treh pa smo zopet odšli na smučanje do pol petih. Potem je bila malica, ob petih razna predavanja, nato večerja, po večerji družabne igre in ob pol. devetih smo šli spat. Prve dni je bilo vreme lepo, potem pa sta nam »mogla in dež pokvarila, običajni red tako, da smo se štiri dni zadrževali kar v koči. Cas smo si krajšali z raznimi igrami, enkrat pa smo imeli veseli večer. Predzadnji dan tečaja so prišli iz Tržiča člani smučarskega kluba in nam povedali, da bo v nedeljo društveno tekmovanje v veleslalomu. Krasno vreme nam je pripomoglo, da je tekmovanje tako lepo potekal* Po kosilu in razdelitvi nagrad smo se zadovoljni odpravili na pot proti domu. muzeju so pomembne zbirke denarja, evropske in azijske zgodovinske preteklosti, bakrorezov irj slik velikih mojstrov Diirerja, Rembrandta, Rafiaela, Rubensa, Delacroixa, Cčzanna in drugih. Zanimivi Finski pristan (Fin-landsbatar) v kanalu Strommen •in Dansko pristanišče (Danviks-hem), kjer se razvija živahen promet s sosednima deželama. Znane so takoimen. »Slussen« (Slussen in Hammarbv-slussen), za tvornice, ki regulirajo nivo (gladino) višjega Malaren jezera in nižjega slanega jezera Saltsjona, globoko za.jedajočcga se zaliva Baltiškega morja za plovbo. (Mnoge take zalive Baltiškega morja okoli Stockholma imenujejo Švedi »Schii-ren.) Moderno veliko bolnišnico Sodersjukhuset s sedem tisoč posteljami in zakloniščem pred morebitnimi atomskimi projektili (izstrelki). Bolnišnica zavzema zemljišče, na katero bi šel ves stari del Tržiča. Konserthuset, Koncertno palačo, ki ima dva prekrasna avditorija (dvorani za poslušalce). V večjem je 2080 sedišč, v manjšem 400. V večjem tudi dele v prisotnosti kralja in vlade •znane Nobelove nagrade zaslužnim ljudem na svetu (zaslužnim za znanost, umetnost, mir). Pred palačo je vodnjak z grškim bajeslovnim pevcem Or-fejem, ki igra na liro sencam hada — podzemlja (prizor iz znane Gluckove opere Orfej in Evridika), delo kiparja Carla Millesa. V bližini grade v moderniziranem mestnem predelu moderno zgradbo iz stekla in aluminija, ki je podobna znani palači Združenih narodov v New Yorku. Esselte, veliko, večnadstropno trgovsko hišo z elevatorji (premikajočimi se stopnicami), ki jo je zgradil leta 1934 Teng-bom v funkcionalnem slogu (slogu stvarnosti) in v kateri dobi človek lahko vse, kar potrebuje. V njej je celo poštni urad. Ta velika trgovska hiša, oziroma veleblagovnica je zlasti mikavna za ženski »svet in naše dame je kar niso mogle zapustiti. M.illesgarden z Milleshofom -Millesov dvor z vrtnimi terasami s čudovitimi ustvaritvami slavnega kiparja Carla Millesa na otočku Lidingo. Bil je sicer po rodu Avstrijec, živel in ustvarjal pa je v Stockholmu, kjer je tudi umrl 1955. Pokopan je na zgornji terasi, ki prikazuje, po njegovi ženi ustvarjeno, majhno značilnost avstrijske dežele ■— »Milles klei-■nes Osterreich«. Milles prikazuje s svojimi deli značilno nordijsko miselnost in modroslov-je. Njegove umetnine prikazujejo neverjeten čut do lepote, silno voljo, stremljenje v višine ter bogato domiselnost. Naj omenim samo že omenjenega Orfeja, dalje glavo Indijanca, Pegasa, Herakleja, bajeslovna bitja in mlado ljubezen. Njegove ustvaritve stoje na terasah s prekrasnim cvetjem, med zelenjem, brezami, kolonadami (stebrišči) iz marmorja ali granita in fontanami (vodometi), da se človek ne more in ne more ločiti od njih. Posebno je to težko proti večeru, ko »gledaš s teras na Stockholm, za katerim počasi tone sonce. To je nepozabno doživetje. Vaellingbv, »ki je »moderno naselje v smislu soc. stanovanjske skupnosti z vsem potrebnim, soncem in zrakom. Primerjamo ga lahko Savskemu naselju v Ljubljani,, novemu Velenju ali1 Čečovju v Ravnah na Koroškem, samo da je ob-, širnejše in zgrajeno v značilni švedski arhitekturi. Nordijska Museet, Nordijski muzej, ki hrani blesk pokojnih švedskih kraljev in vse značilnosti nordijskega narodopisja ter Skansen, čudovit narodopisen muzej na prostem, in žival-s»ki vrt s samim značilnim severnim živalstvom, ki se lahko plodi tudi v »ujetništvu«. Odprli so Skansen leta 1891, v letu, ko sta pisatelja Selma La-gerlof in Froding dala javnosti svoje prvence. Ta muzej je sad velike ljubezni do domovine in vsega pristnega domačega ter prikazuje resnično Švedsko iz preteklih štirih stoletij. Skan-senu in Nordijskemu muzeju je položil temelje Artur Hazelius, etnograf (narodo»pisec), kulturni zgodovinar, pedagog (vzgojitelj) in velik prijatelj domovine. V Skansenu lahko spoznate socialno življenje vseh švedskih raz- redov in stanov, stare kmetije, oziroma kmečke dvorce, lapon-sko» naselj,e, meščanske hiše, vaško leseno cerkev, mline na veter, staro lekarno in obrtno dejavnost, stare spomenike z runami (stari germanski znaki pisanja) in sramotila za tatove in goljufe pred cerkvijo. Skansen je prizorišče starih običajev, narodnih noš (celo v hišah, opravljajo dela Švedinje, oblečene v narodne noše, v lapon-skem naselju pa Laponci v svojih nošah), starih narodnih pesmi in plesov. Da, tak muzej bi moral biti tudi pri nas v posameznih pokrajinah ali republiških 'središčih. To bi bile naj-privlačnejše točke .poleg prirodnih značilnosti in lepot za iz leta v leto se bolj razvijajoči turizem. Končal sem. Mnogo smo videli in mnogo bi lahko še videli. Ali čas takih potovanj kaj hitro poteka in tolike zaznave končno človeka le utrujajo, da ne more več vsega ohraniti v spominu. Potrebna pa so taka potovanja po svetu za slehernega človeka, da prenese dobre stvari v domačo deželo in da razširi svoja obzorja. Toda nikakor se ne smemo podajati v zamejstvo nepripravljeni in nerazgledani, kajti tujci vsakogar kaj ostro ocenjujejo. Pokazati moramo povsod široko razgledanost in narodnostni ponos, katerega imamo v primerjavi z drugimi včasih premalo. ANTON COSTA V V V šport • 6tyi(>ct • šport • il/ioct • šport • tyu>ct • šport ^ponovna alirmaeija Kranjska gora, februarja. — Morda bi bil vsak uvodnik ob letošnjem jubilejnem državnem prvenstvu v alpskih disciplinah odveč, če že uvodoma omenimo, da sta razen zaključnega dneva tekmovanja v slalomu spremljala .številne tekmovalce, ki so se v ta namen zbrali iz vseh naših republik, izredno neugodno vreme — sneg, burja in za nameček še v spodnjih delih Vi Iranca dež, kot najneprijelnojši spremljevalec. Tiha dolina in spokojna pokrajina, ki sta v teh dneh dobili svoje prijatelje, sta oživeli. Kranjska gora je bila v teh dneh zatočišče mnogim, ki so si poleg smučanja privoščili zaslužen »zimski počitek«..... Prvi dan sporeda jubilejnega šampinonata v alpskih disciplinah je obetal zanimive borbe med dokaj izenačenimi tekmeci, vendar sta hud naliv in v višjih legah sineg, preprečila nemoten potek tekmovanja. Na 2600 metrov dolgi tekmovalni progi s 600 metri višinske razlike in s petimi preglednimi vratcl je zmagal Jeseničan Lakota, med prvo dvajsetorico zasledimo le dva Tržičana, in sicer Križaja na 11. in Ahačiča na 19. mestu. Naslednji dan je pripravil v veleslalomu predstavnikom Ljubelja v primerjavi s petkom vsaj delno zadoščenje za njihov trud. Na 1700 m dolgi progi s 600 metri višinske razlike in 52 vratci je poleg zmagovalca Lakote dosegel poškodovani Domik tretji najboljši čas, Križaj se je uvnstil na odlično sedmo mesto, medlem ko je Svab zasedel deveto mesto. Zadnji dan. prvenstva je bila za Dor-nika repriza lanskega šampio-nata na Popovi Sapki. V slalomu si je kljub hudi konkurenci ponovno osvojil naslov najhitrejšega Jugoslovana in dokazal, da še vedno ni za »staro šaro«. Veteran Matevž Lukanc je z osvojitvijo tretjega mesta presenetil vse ljubitelje smučanja, Križaj je bil peti, Primožič šesti in Ahačič deseti. Ce upoštevamo že samo izide v slalomu, tedaj ne moremo nikakor prezreti, da se je mod prvo deseterico plasiralo kar pet Tržiča-nov, kar ponovno potrjuje, da je slalom specialiteta fantov z »Ljubelja«. V olimpijski kombinaciji je Peter Križaj zasedel peto mesto, hkrati pa je bil poleg prvaka Donnika, borbenega veterana Lukanca in Svaba najboljši v ekipi Ljubelja. -n BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA T R Ž I Č proizvaja kakovostne tkanine vseh vrst v širini 70-200 cm, industrijsko prejo in prejo za domačo obrt O > O < < O O D_ OĆ O Miro Oman: »Premalo zanimanja . . .« Ob najinem nedavnem srečanju mi je 24-letni študent arhitekture na ljubljanski univerzi, sicer Tržičan Miro Omam v daljšem razgovoru povedal nekaj misli in mnenj, ki so hkrati potrjevala nedvomno- tudi občutek, ki ga je dobil naš znani repre-zentant v smuških skokih ob pogledu na nezainteresirane mlade Tržičane za nastope na različnih skakalnih prireditvah kot plod dolgoletnih prizadevanj in vsestranskih naporov. Morda so se ml zdele Mirove besede tokrat izredno prepričljive, ko je rahlo zaskrbljen dejal, da je občutil med mladimi Tržičani premalo zanimanja za skakalni šport. Tehtne besede večkratnega državnega reprezentanta v smuških skokih, pravzaprav oziroma dejansko ne zahtevajo ustreznega komentarja . . . Zvone Pcterncl: »Ostanem zvest nogometu« Kdo izmed številnih simpali-zerjev žoge pri nas ne pozna popularnega Zvoneta, ki je še prc.l kratkim razveseljeval ljubitelje nogometa z uspelimi nastopi. Da, ravno Zvone, ki je bil še prod časom deležen številnih priznanj, polagoma izginja iz športnega življenja v našem mestu. Toda, če kdo misli tako, je po vsej verjetnosti v hudi zmoti, kajti Zvone ostane še nadalje zvest žogi, kljub temu, da mu morda (oprosti Zvone, če sem iskren) vsaj sedanja telesna teža v rahlem upanju ne bo povzročala posebnih preglavic in ga bomo kmalu spet ponovno srečali na Igrišču. Upamo, da bo Zvone po daljšem premoru ponovno oblekel modri dres in v njem uspešno prestal svoj »debut«. I. V. M O Z A J K Pred kratkim je bil v dvorani TVD »Partizan« v Križah redni letni občni zbor tamkajšnjega društva Partizan, ki sodi po svoji pestri in vsestranski dejavnosti med najboljša partizanska društva na Gorenjskem. Iz poročil in razprave na zboru je bilo razvidno, da je vloga društva pri vsem družbenem, življenju v vasi izredno pomembna in hkrati nosilec vseh družbenih dogajanj ob sodelovanju z družbeno-poli-tičnimi činitelji. Ob zaključku zbora in je bil izvoljen nov društveni odbor, ki je hkrati izdelal tudi delovni program za letošnje leto. V okviru številnih prireditev v {počastitev 900-lctnioe mesta Beljak je bil pred dnevi v organizaciji ASKO tradicionalen športni teden, v katerega je bilo vključeno tudi tekmovanje v veleslalomu, na katerem sta poleg Kranjčanov nastopila tudi Ludvik Domik in Peter Križaj, ki sta v članski konkurenci zasedla drugo oziroma tretje mesto. Prireditve so bile kvalitetne in vredne obiska ljubiteljev alpskega smučanja. Jn spori • 6i/u>ct • šport Vti si iz čitalnice HMadostna vnema Le rahel pozdrav in že smo si v naših uredniških prostorih segli v roke z mladim vsestranskim športnikom, ki na prvi pogled spominja bolj na fanta mirne narave, kakor pa na ljubitelja kraljice športov, navdušenega nogometaša in hkrati doslednega borca na asfaltnih stezah. In ravno takega želimo tokrat predstaviti našim bralcem — 20-let- II: nega kvalificiranega kovača v tovarni kos in srpov Antona Pavška, med svojimi prijatelji in znanci bolj znanega pod vzdevkom »Nejko«. Ne bi želeli zavlačevati bralcev v podrobnosti karakterističnih odlik mladega Nejka, ker se nam dozdeva, da je najverodostojnejša pač njegova predstava ljubiteljem športa v okolici, kjer Nejko uživa vse dobrote časa in s svojimi kolegi na stezi deli radostne in žalostne trenutke. Pač take, ki so stalni spremljevalci slehernega športnika. t Začetki tvojega športnega udejstvovanja? »Od leta 1956 sem stalni član kegljaškega kluba Ljubelj, za katerega sem nastopil že na številnih prijateljskih in prvenstvenih srečanjih.« 0 Kateremu uspehu pripisuješ poseben poudarek? »Nedvomno nastopu pred časom na Jesenicah v okviru prvega kola moštvenega prvenstva Slovenije, kjer sem v družbi Kranjskogorčanov podrl 832 kegljev in upam, da sem vsaj delno pripomogel k zmagi našega moštva.« £ Tvoj vzor na športnem področju? »Nekdanji državni mladinski prvak Kranjčan Turk.« 0 Najprijctnejši trenutki v tvoji dosedanji karieri? »Preteklo nedeljo sem na manjšem kegljaškeim turnirju v Je-lendolu, ki ga je organizirala tamkajšnja sindikalna podružnica, zasedel v disciplini 50 lučajev mešano s 126 podrtimi keglja prvo mesto in si tako pri- dobil pravico za odstrel srnjaka, ki sem ga kasneje tudi ustrelil. 0 Katerega izmed svojih ri-valov posebno ceniš? »Zlasti Koširja in Blaža Ro-preta.« ® Največji športni dogodek minule sezone v Tržiču? »Mednarodne dirke za nagrado Ljubelja.« 0 Morda se spominjaš najbolj žalostnega dogodka? »V spominu mi je ostal nastop lani na Bledu, kjer smo se poleg domačinov udeležili manjšega turnirja in sem dosegel v disciplini 100 lučajev mešano slab rezultat, ki mi je pripravil dokaj slabo mesto v zaključni razvrstitvi. Kaj hočemo, šport zahteva tudi svoje . . .« $ Kako vskladiš svoje delo s športom«. »Zdi se mi, da mi kegljanje ni ovira pri mojem delu, tako da mi preostane za trening še vedno dovolj časa, ki ga vedno le koristno uporabim.« 0 Izberi najprijetnejšo glasbeno revijo popevko, knjigo, filmskega igralca in gledališkega umetnika. »Polka bratov Vilka in Slavka Avsenika »Iz Bohinja«. Avtobus -ealvpso, zgodov. roman Franca S. Finžgarja »Pod svobodnim soncem«, Elizabeth Tavlor in Stane Sever. In morda še osebne želje in nadaljnji načrti? »Izgradnja sodobnega štiristez-nega keglijšča v Tržiču in kar najboljša zaključna uvrstitev našega moštva na ekipnem prvenstvu Slovenije.« I. V. K.IMO 1. do 2. marca ameriški barvni film MOZ, KI JB PREVEČ VEDEL, 3 do 4. marca: ameriški film IZDELOVALEC DEŽJA. 5. do 7. marca: ameriški barvni cinema skopski film SAYONARA. 8. do 9. marca: ameriški jugoslovanski film NOČI m JUTRA. 10. do 11, marca: tirgen. glasbeni film.: ANDALUZIJSKA LJUBEZEN. 12. do la4. marca: ameriški barvni cinemaskopski film: JEZ NA PACIFIKU. 15, do 16. marca: ameriški barvni film: OEWY OROCKET. 17. do 18. marca: italijanski film CABIRIJ1NE NOČI. 19. do 21. marca: ameriški barvni cinemaskopski film REKA. BREZ POVRATKA. 22. do 23. marca: italijanski film LJUBEZEN liN SKLEPANJE. V prostem času zelo rad zahajam v čitalnico, toda ne samo kot navdušen bralec časopisov in revij, marveč tudi kot ljubitelj šaha; na ta način mi je pričakovana sproščenost še bolj zagotovljena. Ze po nekaj obiskih sem dobil vtis, da v čitalnico zahaja mnogo ljudi, tako mladih kot odraslih, le žensk nisem videl. Obilnemu obisku se ne čudim. Novice v časopisju in razni zanimivi sestavki v revijah — oboje je v veliki izbiri na razpolago — pomenijo privlačnost za mladino in odrasle. Enako je tudi s šahom. Pomislili boste, ali je sploh mogoče brati in igrati šah, i:e je čitalnica potna ljudi? Ali ni hrupa, ki bi zmanjševal sproščenost ob branju in ob šahu? Ni! Nasprotno, vtis imam, da v čitalnici vlada prav prijetno družabno vzdušje. To pa veliko pomeni za obiskovalce in za obisk čitalnice na splošno. Za vise to velja priznanje in pohvala tovarišu Janezu Potočniku, ki zna brez posebnega terorja spretno vzdrževati v čitalnici popolen red v vseh pogledih. Časopisi in, revije so vedno v redu in šahovnice prav tako, da ne govorim o-tem, kako učinkovito, a dostojno zna tov. Potočnik opraviti z izpadi nekaterih mladih prenape-težev, ki včasih pozabijo, da s preveliko razigranostjo motijo-ostale obiskovalce. Takih primerov na srečo ni veliko. Še marsikaj pohvalnega bi lahko napisal o čitalnici in njenem vestnem reditelju, vendar dodam naj le to, da bi moralo biti v našem mestu več takih zatočišč, kajti delovnemu človeku je po napornem delu potrebna sprostitev, ki naj bi bila možna tudi izven družine, a ne zgolj v kinu ali pa celo v gostilni, pač pa v dostojni družbi. P. L. Na pustni torek, dne I. marca bo vsakoletni pustni karneval. Udeleženci naj se zberejo v telovadnici »Partizan«, odkoder bo krenil sprevod 15.30 v mesto. Udeležite se karnevala v čim večjem številu. POSREDOVANJE Ugodno prodam 14 m maces-nove stene :in sodobno kuhinjsko* opravo. Vprašajte v Turističnem društvu. Kupimo 4 prašičke od 30 do 40 kg. — Dijaški dom in vrtec Tržič. ZAHVALA Vsem, ki so spremili našega ljubega »Četo LOVRA ŠTANCARJA ise najlepše zahvaljujemo. Najlepša zahvala tudi dr. Robiču za vso požrtvovalno pomoč, ki .jo je nudil pokojnemu. Zena Marija-, sinova Lovro in Lado, hčerke Slavka, Barba, Silva in Pavla 24. do 25. marca: film POGON B. Jugoslovan ,sk i ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše mame in stare mame MARIJE SLAPAR se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, ji poklonili toliko vencev in jo spremili na zadnji poti. Najlepša hvala vsem družbenim organizacijam in društvom za pomoč in tolažbo ter godbi, pevcem in govornikom za uteho. Prav posebno zahvalo smo dolžni dr. Juditi Mešičevi in sestri Justi Švabovi z G olnika ter dr. Martinčiču za dolgoletno zdravljenje. Prav posebno pa se zahvaljujemo dr. Nadi Mažgon, ki ji je v zadnjih, mesecih življenja lajšala bolečine, Vsem še enkrat naša iskrena zahvala! Sin France, hčerke Marija in Lojzka •l družinami in Angelca Tržič, dne 25. februarja 1060 Odloki Občinskega ljudskega odbora £ Ameriški zakoni predvidevajo zaporne kazni od enega dne do dosmrtne jo6e. Nedavno je bil dosežen poseben rekord. Nek državljan iz Oklu home je nosil vojaško uniformo, čeprav je bil že demobiliziran. Kot je pozneje povedal na sodišču, je nosil uniformo zavoljo veliko ljubezni do vojaškega stanu. Sodišče je izreklo sodbo: Krivec se kaznuje z deset minut zapora . . . © Neki znani londonski otorinolaringolog se je lotil posebne raziskave. — Na magnetofonski trak je posnel 500 moških in prav toliko žonskih glasov, In to prer1 njihovim vstopom v zakon. Ko so bili ti ljudje poročeni, je po treh mesecih zakona ponovno posnel njihove glasove. In kaj je ugotovil? Po treh mesecih zakona so postali glasovi pri večini teh ljudi mnogo ostrejši in svo bodnej.ši. . . 0 Diba Arja, žena nekega zdravnika v Ispahanu (Iran), je znana kot ženska z najdaljšim' lasmi, saj dosežejo dolžino 2,25 metra. Znano je da las ni nikdar strigla in da dnevno uri presodi pred ogledalom. V prejšnjem stoletju, ko so bili v modi še brki, brade in dolgi žensk lasje, so bili zabeleženi nasled nji rekordi: rekord je imel mn fiki, katerega brada je bila 3,30 metra dolga; nekdo drug je imel brke dolge 1,30m; med ženskim spolom pa bitje z lasmi do stopal. £ Ko je bil pred časom nemški kancler Adenauer v Rimu mu je grupa nemških turistov ko je šel k papežu na obisk, klicala: »Vaši grehi so toliki, da Vam jih ne odpusti niti ves zbor apostolov!« Zanimivo je to, da je policija mirno poslušala te vzklike, kajti noben policist ni razumel nemškega jezika ... 0 Makarios, vodja ciprskih Grkov, je pred nedavnim, ko je bil na konferenci v Londonu, večkrat menjal hotele. V prvem hotelu mu je bilo preveč hladno, iz drugega ga je pregnal preveč bučen orkester. Iz tretjega pa je pobegnil, ker je ugotovil, da je šef recepcije bivši oficir, ki ga je prod leti kot jetnika pa ljal v internacijo na otok sred: Indijskega oceana . . . £ Domenico Modugno je eden najbolj zahtevnih Italijanov. Ta pevec šlagerjcv, še pred leti ni imel denarja za navadno vsakdanje kosilo. Danes pa zahteva za vsak svoj nastop najmanj 250 tisoč lir ... Q Ircneo Esperancilla, Filipi nec, ki je bil 25 let strežnik trem predsednikom ZDA — Roosvel-tu, Trumami in Eisenhoweru, je napisal svoje spomine. Mod dru gim se v tej knjigi bere, da je predsednik Truman vsak večer pral svoje nogavice »ker ga jc muti že kot otroka toga naučila«. 0 V Tokiu je bil na policijski; stražnico pripeljan neki Siget Jokojama, ker je na ulici napadel in pretepel štiri neznane ženske. Ta svoj prestopek je objasnit takole: »Vse te žene s