„JVfovi 6as“
i shaja v ^.k petek ob 12, uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo jf v gosposki ulici št. 6. drugo dvorišče.
JUist stane
za celo leto . . . . 4 )( za manj premožne 3 „ v JVfemčijo .... 5 , posamezne številke 8 v Oglasi po dogovora.
Štev. 22.	V	Gorici,	31.	maja	1912.	Leto	III.
Proti bogokletnikom!
Dobe se propali ljudje na svetu, ki so sposobni za vsako dejanje. V svojem zagrizenem sovraštvu do vsega, kar je nam katoličanom sveto, se spravljajo - celo na Najsvetejše, na Boga samega, in Ga deva-jo v blato poživinjenih* nagonov, katerim so oni sami usužnjeni.
Semkaj spada »Soča«, ki je prejšnji teden na kar naravnost svinjski način napadla ne samo Marijine družbe, ampak tudi na isti način priobčila bogokletstva proti Bogu, proti našemu Izveličarju Jezusu Kristusu, ob katerih se mora vsako le količkaj-še krščansko sreč zgroziti krčevite bolečine in svetega, ogorčenja.
Nobenemu capinu sc ne sme reči v obraz, kar neizmerno umazana usta go-riškega liberalizma pljuvajo v Boga. v Jezusa Kristusa: nobenemu izprijencu se ne očita reči. ki jih ta usta s skrajno brez-stidnostjo klevečejo proti Kristusu -svetejšemu. To so nezaslišana stva. to ie nezaslišana oskrumba tejšetra . . .
Mi slovesno protestiramo, da so 'siotflo'in smelo kai takega sredi pašcc:; ljudstva oriobčiti: mi slovesno obžalujemo, da so tista bogokletstva zagledala beli dan.
Tn tu vidimo zopet, česa so vsega zmožna blatna usta slovenskega gorskega liberalizma in prostozidarstva. Z bogokletniki imamo opraviti!
Njim. ki se drznejo na tako nezaslišan način preklinjati in blatiti Kristusa, našega Bog;i in našega Odrešenika, niim boi na celi črti. To je Vaša dolžnost, možie in mladeniči! Če hočemo rešiti naše liudstvo. tedaj boi brez prizanašania liberalizmu na vseh poljih. dokler ne bo popolnoma uničen. izrit in do smrti zadet. Kdor se drzne tfovpriti o kakem zbližaniu z liberalci n kaki zvezi ž njimi, kdor liberalce podpira, ta ni naš. ampak naš nasprotnik! Prof od liudi. proč od hiš. ki so naročene na list. v čegar predalih se Naisvetejše s tako peklensko zlobo oskrunia!
Obračamo se tudi do c. kr. dež. š. sveta, da ukrene glede »Soče« kar je bil svoječasno ukrenil kranjski glede pogino-
I
I
i
|
I
1
I lega »Jutra«. Tudi naši svobodomiselni.
! učitelji imajo »Sočo« za svojo vsakdanjo | pičo. Pomilujemo jih sicer radi tega v njih i duševni revščini in zaostalosti, hkrati moramo z največjim ogorčenjem ugotavljati, da so ravno oni tisti žalostni činitelj v deželi, ki s »Sočo« podpira in razširja bogokletstvo in se istoveti z bogokletniki. Mi pa ljudi, ki bogokletstvo podpira in razširja, nočemo imeti za učitelje v deželi. Proč ž njimi! Mi nočemo gledati, da prihajajo ti ljudje z listom bogokletnikov pred šolsko mladino, da pohujšujejo ž njim naše katoliško ljudstvo. Naloga naše- | ga e. kr. dež. š. sveta je, da po zgledu j kranjskega tu napravi z vso brezobzirnostjo in odločnostjo potrebne korake!
Liberalizmu pa in njegovemu podlemu glasim,, glasilu bogokletnikov boj na celi črti, boj do konca!
Stranka revolucije.
dobra. Prav milo ie zatrjeval dr. Tuma, da o verskem programu socialne dem. go-; voriti nemore. češ ker to ni na dnevnem I redu. Dalje je pa z zadnjo silo zatrjeval, da socialna demokracija ni revolucionarna. Ko mu je č. g. Rejec to dokazal, dr. Tuma tega kar verjeti ni mogel. Poslušavci so dobili vtis, da dr. Tuma rdečega programa ne pozna ali pa ga hinavsko taji. Naj bo kakor hoče!
Pribito stoji, da dr. Tuma in drugi socialistični voditelji ne vidiio radi. če jim kdo preveč pogleda v njih karte. Ta neod-kritosrčna stranka med našim kmetom in delavcem lioce ribariti v kalnem. Dobro vedo bogati voditelji socialne demokracije, da bi se pošteno ljudstvo tisti hip obrnilo od njih, če bi jih od prave strani poznalo. In zato se dr. Tumi ne čudimo, da se je bal priznati revolucionarni namen socialne demokracije.
Te dni pa so v Ljubljani imeli jugoslovanski socialisti svoj strankarski zbor. ki i so se ga poleg Slovencev udeležili tudi so-I cialistiški Srbi in Hrvatje. Na takih zbo-
rovanjih, kakor je bilo to, se sklepa o namenih, programu in načrtu stranke. Kar sc na takih zborovanjih govori, s tem se cela stranka strinja. In to zborovanje je za nas zelo podučno, ker se je na njem od dveh strani povdarjala revolucionarnost socialistiške stranke.
Srbska socialno demokraška stranka je brzojavila v pozdrav med drugim tudi fa le stavek:
»Vam pošiljamo revolucionarne in socialistične pozdrave!«
Hrvaški sodrug Demetrovič pa je na zborovanju govoril med drugim tako le: »Da jugoslovanski proletariat zbere vse svoje sile in jih mobilizira za revolucionarne boje, s to željo Vas pozdravljam in spremljam Vaš zbor.« (Burno ploskanje in pritrjevanje.)
Odkrite so te besede! Kaj pomenijo? Jasno ko beli dan je, da tudi naša jugoslovanska. v spone nemških židovskih miljo-narjev uklenjena, socialna demokracija hoče revolucijo!
Kaj pa hoče revolucija? Popolno uničenje vsega sedanjega družabnega reda! Kaj je revolucija, nam kaže grozna in krvava francoska revolucija, v kateri je poteklo potoke krvi. Prva je bila na vrsti duhovščina, za njo so prišli kralju in veri zvesti sinovi Francije in za njimi sta umrla na morišču kralj in kraljica. Revolucija prihodnjosti. ki jo hočejo socialisti, bi bila še ogromno strašnejša. Prvi in glavni namen socialistov pa je, v revoluciji, v krvi utopiti Cerkev in duhovščino. Na čelu teh revolucionarnih ljudi stoje judje. ki hočejo ob revoluciji imeti v roki vso oblast in se tako polastiti vsega.
Ljudstvu pa s tem ne bo pomagano. Krivica je krivica! Izboljšanje sedanjih razmer bomo dosegli le. če povsod in tudi v naših srcih — uveljavimo nauk Gospodov o krščanski pravičnosti in ljubezni. Ta nauk — če se bomo po njem držali — nam donese boljših časov, nikdar pa stranka revolucije!
Delavstvu pa kličemo: Združujte se v krščanskih organizacijah! Proč s stranko revolucije!
Širite NOVI ČAS!
- Nai-
bofoklet- j Pred kratkim je prišel dr. Tuma, evan-Najsve- i' gelist socialne demokracije, v Ajdovščino.
kjer pa ni imel sreče. Ondotni gospod župni upravitelj J. Rejec mu je zaprl sapo do
Po svetu,
Krvavi boji v Budimpešti, o katerih smo zadnjič na kratko poročali, so trajali še v petek do noči. Na Waitznerjevi cesti so orožniki in vojaki v petek zjutraj podrli barikade. Na Angeljskem polju se je bila huda bitka med izgredniki in vojaki za barikade. Vojaki so večkrat ustrelili za strah v zrak. Neki policist je ustrelil z revolverjem neko lfiletno dekle. Kroglja je deklici prodrla srce. Izgredniki so nasproti vojakom zavzemali prijazno stališče in so jih celo z Eljen klici pozdravljali. Opazili so namreč, da so nastopali vojaki obzirno in da so streljali v zrak. Huzarji so na pozdrave celo odzdravljali. Glede muličev je doslej dognano, da je 10 mrtvih — ne 15, ranjenih je 85 nevarno, 500 je zaprtih. Nemire je povzročila socialna demokracija.
—	Naš zunanji minister grof Berchtold je* bil pret. dni na Nemškem, kjer so ga lepo počastili v znak prijateljstva med Avstrijo in Nemčijo. — Napad na laškega kralja, ki ga je izvršil pred meseci neki Halba, se sedaj pojasnjuje. Policija je prijela več anarhistov, ki so osumljeni, da so pri napadu pomagali. Prizadet je celo en advokat in več odličnih oseb. — Tudi bolgarskega kralja je neki anarhist nameraval
ustreliti 29. maja, a so ga prej prijeli. Ni ravno prijetno imeti kronano glavo. —
V	Belgiji se bodo v nedeljo 2. junija vršile državnozborske volitve. Socialisti in liberalci so se zvezali, da vržejo katoličane. Če socialisti ne zmagajo, povzročijo revolucijo. Socialisti delajo s surovo silo. z orožjem. Bivšega ministra Helleputeja so krvavo pretepli. V nekem drugem kraju so z živio klici na pariške roparje napadli katoličane. ki so se vračali s shoda. — Boji v Maroku Francozom v Maroku se slabo godi. nič bolje ne ko Lahom v Tripolitaniji. Na celi črti so se jim uprli domači rodovi in celo sultanovi vojaki, ki so dosedanjega Francozom udanega sultana odstavili in postavili novega. Uporniki so obkolili ma-ročansko mesto Fez. v katerem je francoski general z večjo posadko. Toda premoč upornikov je tolika; da je nevarnost velika. Če uporniki vzamejo Fez, bode poklanih na tisoče Francozov. Zadnja brzojavka se glasi:
Pariz, 30. maja. Iz Tangerja je došla brzojavka: Včeraj dopoldne so sovražni Berberski uporniki, katerih število je več tisoč, po hudem boju udrli v Fez. Francoske čete so se energično upirale. Od francoskega generala Lyanteya ni nobenega novega poročila. Njegovo zadnje poročilo
se je glasilo: Okolu in okolu smo od sovražnika obkoljeni.
Vojna med Italijo in Turčiio.
O	vojni so le ta le poročila:
Na Rodu so Lahi že uvedli laške mitnice. laške znamke in laške zastave. Laška vlada plačuje vjetirn turškim častnikom plačo .v višini, ki jo dobivajo laški častniki, vjeti turški vojaki dobivajo pa plačo laških vojakov.
Boji v Tripolitaniji.
Iz Buchanosa se poroča, da je prodiral general Oarioni 10 km iz utrdbe. Lahi so zasedli drugo karavansko cesto in so napadli Sidi Said. Za Sidi Said se je unel hud boj. ki je trajal celo dopoldne. Opoldne je Turek jenjal streljati. Kako j<l izpadel boi Lahi ne poročajo.
Iz Turčije izgnani Lahi dohajajo neprestano v Brindisi, v Neapelj, v Jakin in v Benetke. Izgnanci nimajo ničesar, ker so jim vse vzeli,.predno so Turčijo zapustili.
Listek.
Junaštvo in zvestoba.
Nemškirspisal: JOŽEF SPILLMflNN D. J.
(Daljo.)
Sklenil sem tedaj, da se vrnem k svojemu polku. Zurlau-benu sem namignil, da bom ubogal glas dolžnosti in on me je silil k odhodu češ, da mi kdo ne prevzame neveste pred nosom. Z Verenko nisem govoril od tistega dogodka v sobi moje matere in tudi pri slovesu je nisem videl. Težko sem se poslovil od matere. Blagoslovila me je in prišel sem srečno v Pariz, kjer sem velikemu sodniku natančneje razložil, kaj mislijo o nas Erlah in drugi švicarski državniki.
V	prvih dneh sem pisal Izabeli obširno pismo o svojem potovanju in sem priložil tudi dve sliki, Zug z jezerom in krasnimi gorami v ozadju ter Zurlaubenski dvor z vrtom.
Izabela se mi je toplo zahvalila za pismo in sliki; pisala mi je, kako se je oče od srca smejal, ko je slišal, kako sem pokoril šolskega učitelja. Radi slik je omenila, da je pokrajina Žuga čudovito lepa, Zurlaubenski dvor pa da ni nič posebnega. Za medene tedne pa bo „stari zaboj" prav prijeten. H koncu me je še lepo pozdravila in me povabila, naj obiščem očeta in njo na tihem gozdnem dvoru pri Etampu, ker se niso še odločili zapustiti prijazno gorsko zatišje in priti v pariški hrup.
Na to pa za sedaj nisem mogel misliti, ker sem baš prišel z dopusta in nisem mogel brž prositi za drugega. Da pa je Izabela imenovala dvorec mojega botra „stari zaboj", me je nekoliko jezilo.
Zima mi je potekla v službi Ce nisem imel opravila v vojašnicah, sem si doma krajša! čas z risanjem in slikanjem. S politiko se nisem bavil dosti. Postavodajalna skupščina je postajala od dne do dne predrznejša napram kralju. Sit sem bil že tistega puhlega govoričenja o svobodi in enakosti, o tiranstvu i:i farjih, ki so bili ž njim napolnjeni listi in govori, da bi zakrili hlapčevstvo in nasilnost, kakoršne ni bilo kmalu. V posta-vodajalni skupščini je bila le manjšina zvesta kralju in se je hotela držati ustave in ta manjšina se je manjšala vedno bolj. Velika večina je bila odkrito republikanska, ki je očitno delo vala na to, da se kralj odstavi in vpelje ljudovlada. Bolj zmerni
med njimi so ee imenovali „ravnina“ ali žirondisti. drugi pa so bili ostrejši in so se navduševali za „eno in nerazdeljivo republiko". Ti so se zvali „gora".
Pomladi leta 1792. so imeli vso moč v rokah žirondisti in iz njih srede so bili izbrani ministri. Ti so koncem aprila prisilili kralja, da je napovedal Avstriji vojno, ker se je bila zvezala s Prusko. Vojni minister nas je hotel poslati na mejo. Pre-kučuhi so že davno nameravali spraviti	nas od	kralja, da	bi	bil
on brez pomoči prepuščen njihovi sili.	Mi pa	nismo	pustili,	da
bi nas poslali na mejo ter smo se sklicevali na pogodbe s Švico, ki so določale, da gremo na bojišče le tedaj, če gre tudi kralj sam.
Na veliki petek je postavodajalna skupščina razpustila vse redove, ki so se bavili z vzgojevanjem in bolniško oskrbo. Tako so postale usmiljene sestre žrtev nove ..svobode". Istočasno so prepovedali duhovniško obleko in samostansko obljubo in slednjič so sklenili izgnati vse duhovnike, ki so se branili priseči na ustavo. Nad 50.000 duhovnov bi moralo tedaj v imenu „svobode“, zapustiti domovino. Kralj pa se je pogumno uprl tej postavi. Tedaj je zahtevala-postavodajalna skupščina, naj' se zbere v Parizu 20.000 prostovoljcev. Imeli so pri tem prozoren namen prisiliti ž njimi kralja, da popusti, ali pa mu vzamejo krono in življenje. Med temi 20.000, katere naj bi odposlali vsi okraji Francije, da v njih imenu obnove zavezno slavnost, bi bilo najmanj 19.000 jakobincev. Kralj bi bil izgubljen, če bi dopustil, da imajo jakobinci tako vojno moč,	zato.se	je uprl	tudi	temu,
da bi se 19. junija zbrali tisti prostovoljci.
Radi tega sta privedla Santčr in Sentiriž svojo druhal oboroženo s cepini v skupščino in od tam v Tilerije. Čez štirinajst bataljonov narodne brambe je branilo grad in vrt; vendar so bili tako nezanesljivi, da je druhal izsilila vstop in cele ure tulila in razsajala vihteč svoje cepine krog kralja in kraljice, grozila njih življenju in jih obkladala z najgršimi psovkami. Kralj si je moral nadeti umazano rdečo jakobinsko čepico in piti na zdravje naroda. Mesar Ležandr ga je v obraz imenoval izdajavec. Druhal je rjula: „Proč s prepovedjo!" Častno pa je za kralja, da se ni dal upogniti od teh divjih izbruhov ter ni preklical prepovedi postave, ki je zahtevala, naj se duhovni izženejo. Ravno tako ni dovolil, da bi se zbralo 20.000 prostovoljcev v Parizu.
Poročila z bojišča so večala razburjenje v Parizu. Že začetek boja proti Avstrijcem v Belgiji je bil Francosko sramoten. Zdaj pa je prekoračilo mejo So.OOO Avstrijcev in Prusov. K tem je prišlo še 21.<J00 izseljencev pod poveljstvom obeh kraljevih bratov, kar je .seveda povzročilo, da je narod imel kralja za sovražnika francoske države.
Dne 11. julija je skupščina razglasila, da je »domovina v nevarnosti". Brisč pa je trdil, da je to le radi tega, ker eden mož slabi narodno moč. Mesto bati se pred pruskim in avstrijskim kraljem, treba je udariti na Tilerije in zadeta bosta tudi onadva. To je bilo jasno povedano: najprej notranje sovražnike, kralja in vse, ki so njegovi pristaši, potlej zunanjega sovražnika. In to je postalo geslo od tedaj dalje Zvezna slavnost ki se je praznovala 14. julija, je dala povod, da so od vseh strani sklicali oborožence skupaj. Od prostovoljcev, ki so se prijavili k vojski, jih je odšlo le malo na bojišče in že 26. julija so nameravali z orožjem napasti Tilerije, za kar je hotel Santčr spraviti na noge 40.000 mož oboroženih s cepini. Napad se sicer ni iz-
vršil, ker ni bilo Še zadostnih priprav. Ko pa je za nekaj dni došei v Pariz bataljon Marsejcev (iz mesta Marseja na južnem Francoskem), so javno proglasili, da bodo ti razorožili švicarski polk in udarili na Tilerije.
Na večer tistega dne ko so prišli Marsejci v Pariz, sklical je polkovnik Bachman častnike našega polka v svojo vojašnico k razgovoru. Razložil nam je vso stvar in ni skrival nevarnosti. Sklenili smo naše vojašnice utrditi za branibo in napraviti potrebne korake, da dobimo več streliva in naših osem topov nazaj, katere nam je vojni minister odvzel pred dvema letoma.
(Dalje pride.)
iSiovenska i1aseibi na,
v južni
a ji.
• (Dalje.)
Zmenili smo se, da gremo popoldan na Pristavo. Rutar ima seveda svoje konje in vozove; s temi se je že opoldan odpeljala hiati pa mlajši otroci. Zato je za nas tri; sebe, bogoslovca in mene, najel mestnega izvoščka, dvovprežno kočijo, ki ji ob Kavkazu pravijo »faeton«. Še nismo končali obeda, ko pridrdra izvošček, pristen Rus, Ves bradat, dolgih las, rdečkastega nosu, Po žganju smrdeč, malo zanemarjen, oblečen v dolgo, do peta segajočo višnjevka-sto suknjo, z visokimi škornji širokim pasom in potlačenim trdim klobukom. Z gospodarjem sta se dalj čas prepirala za plačilo. »Če količkaj hitro voziš, smo v pol ure na hutorju; saj peš pridem poldrugo uro.« Zedinila sta se na dva rublja in pol ( dobrih 6 K) in zdrčali smo po trdem kamenitem mestnem tlaku.
Kmalu smo bili zunaj mesta. Nekaj časa smo se vozili poleg železnice, potem je pa izvošček zavil na širno polje.
Gotovo je že marsikdo bral, kako slaba so pota in okrajne ceste na Ruskem. Za državne ceste že poskrbi vlada, za poljska Pota pa nihče. Med njivami in travniki so vozili toliko časa, da se je napravila pot. Kolesnice so postajale globokejše in glo-bokejše, deževnica se je nabirala v njih; kjer je stopala žival, je bilo blata nadebe-lo; vsled mnogih kotanj je voz premetavalo zdaj na desno, zdaj na levo. Zato sc je voznik umaknil nekoliko v stran, vOzii je po sosednjem travniku ali njivi, pot — se je razširila. Tudi novi del »ceste« ni vztrajal dolgo časa, razširili so pot še na drugo stran. Zato so taka pota zelo široka, nimajo pravih mej, pač pa mnogo kotanj. Ob deževnem vremenu je blata, da sega konju do kolen in se kolesa globoko pogrezajo; ob suši je pa prahu nadebelo; če Potegne veter, se vzdignejo celi oblaki. Nikogar ni, da bi »cesto« potlakal in kotanje zasul. Poleti na Ruskem ne dežuje prehudo, pota so suha in mužik lahko vozi tudi po prašnih potih; pozimi sneg pokrije vso pokrajino in sani drse bliskoma po snežni odeji; samo na spomlad in na jesen je z vožnjo težava; voznik sam sicer nič ne trpi; če pa vprežena živina potegne malo krepkeje, ji menda tudi ne škodi . . .
»Zakaj ne prisilite občine, da bi vam uredila pota?« vprašam Rutarja. »Čemu pa plačujete občinske doklade?«
»Saj jih ne plačujemo,« me zavrne; »občinskih doklad sploh nimamo. Tudi po
postavi občina ni dolžna skrbeti za pota, skrbe naj posestniki sami.«
Nas ni premetavalo prehudo. Če je bila pot preslaba, je faeton krenil na drugo stran, in če še to ni pomagalo, je izvošček vozil kar po strnišču in pokošeni senožeti.
Ravnina se je širila pred nami, ki na treh straneh ni imela ne konca, ne kraja, samo na jugu so jo omejevale visoke kav-kaške gore. V daljavi so blesteli iznad drevja zvoniki in minareti. Nedaleč od sebe zagledam sredi ravnine belo hišico.
»Kdo se je pa naselil v taki samoti?« vprašam rojaka.
»V onile hišici? To je bila pred leti orožniška postaja. V prejšnjih časih so tod silno kradli, podnevi in ponoči. Tatovi in roparji so kar ob belem dnevu hodili po
i	vaseh in s silo jemali, česar jim ljudje niso dali izlepa. Konja so mi izpregli od voza in so ga odpeljali. Nekdaj so mi na polju vzeli par volov, vrednih več sto rubljev.«
»Ste bili nespametni, da se niste uprli.« ugovarja sin.
»Kako se bom branil?« se zagovarja oče. »Še umorili bi me bili, da jih nisem ubogal. Vesel sem bil, da mi niso storili nič žalega. Bilo je neznosno, kar so počeli ti roparji. Pritoževali smo se pri načelniku »terske oblasti«, pa ni nič pomagalo, ker je bila gosposka domenjena s tatovi. Pri-godilo sc je pa, da so zelo bogatemu posestniku oropali sina; zahtevali so 12.000 rubljev odškodnine. Bogatin odgovori, da vsote ne plača, sina pa si bo poiskal z orožniki. Par dni kasneje so roparji ugrabili še drugega sina; zdaj so zahtevali že 18.000 rubljev. Bogatin bi jih ne bil plačal; toda ženi sta se smilila sinčka; naskrivaj je poslala roparjem zahtevani denar. Žena pa je bila premetena. Večji ruski bankovci imajo širok prazen rob, kjer je natisnjeno zaporedno število dotičnega bankovca. Zapisala si je številke in obvestila vse banke v Vladikavkazu in sosednjih mestih. Mesec dni kesucjc so začeli v banke pošiljati tisočake in stotake; načelnik in drugi najvišji uradniki, ki so bili zvezani z roparji. Dogodek so popisali časniki; naznanili so ga tudi v Peterburgu, kamor je bil nedolgo potem pozvan načelnik; ni ga bilo več nazaj. Na njegovo mesto so poslali strogega naslednjika. V onile hišici je nastanil štiri Kazake, ki so stražili po okolici noč in dan. Načelnik sam se je preoblekel v civilno obleko, hodil je po deželi ter je napravil tak red, da o večjih tatvinah ni govora več. Kazaki so že odšli, hišica pa še stoji.«
ll organizacije.
Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze“.
Bojevita duhovščina — pa mir in sprava. Dne 26. maja je kat. slov. izob. društvo v Podmelcu imelo predavanje pod tem naslovom. Naj o tem zanimivem in važnem predavanju kratko poročamo. Velika sreča je mir. Žele si ga posamezniki, žele si ga pa tudi narodi. Le hudobni nimajo in nočejo miru in ne dajo miru tudi drugim. - Ali potrebujemo Slovenci miru? Gotovo! In to tembolj, ker smo majhen od mogočnih sovražnikov obdan narod. Ali si želimo miru tudi duhovniki? Ne-le želimo si ga, tudi prosimo si ga — pravega, zdravega miru. Kako si pa želimo duhovniki mir? Nikakor ne kot stranka! Mi nismo stranka; mi smo za vse ljudi, za dobre in slabe, za omikane in neomikane, za trdno- in maloverne. Kristus nas je poslal učit vse narode njegov božji nauk. Ali more torej duhovščina staviti svoje pogoje za mir? Ne! Pogoj, ki ga ona stavi, ni njen, temveč božji; glasi se pa; »Bratje, nasprotniki, vrnite se h Kristusu in njegovi cerkvi! Ako pa nočete storiti tega, vsaj ne motite drugih in ne zapeljujte jih. — Prepričani smo, da je na Slovenskem mogoče skleniti mir, a le na podlagi resnice, ki je — Kristus. Le resnica bo naš narod osvobodila, okrepila in povzdignila, ne pa konfuzno novodobno poganstvo. Rojaki — nasprotniki, oklenite se resnice in mir je sklenjen, oni mir, ki nam je toli potreben na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Frazasti liberalizem je sicer že nekaterim posameznikom napolnil žepe, a naroda ni še osrečil nobenega. Ali bodo torej kedaj na Slovenskem izumrli bojeviti duhovniki ali ne, ali bomo kedaj praznovali praznik miru in sprave ali ne, to ni odvisno od duhovščine, temveč od vas — rojaki - nasprotniki! Po predavanju se je oglasil k besedi še drug govornik, ki je z markantnimi vzgledi iz lastne izkušnje, iz vsakdanjega življenja in iz sodobnih razmer na Francoskem, v Italiji in drugod podkrepil izvajanja predavateljeva.
Knjižica »Slov. kršč. soc. zveze« je
na novo urejena. Knjige se izposojajo članom in članicam ob nedeljah od 10.—12. ure dop. v Zvezinih prostorih. Gosposka ul. 6. II. dvorišče.
Čer uide. Kal. slov. i /.obraz, društvo se prav srčno zahvaljuje veleč. g. Bolko za prepustitev prostorov pri veselici, bratskemu društvu za Batuje-Selo za sodelovanje in vsem ki so kaj pomagali, posebno g. slikarjem za njihov trud.
Odbor.
ft
iz Sv. Križa. Odbor katoliškega slov. izob. društva v Sv. Križu se najtopleje zahvaljuje preč. g. Henriku Černigoj, vikarju v Lokavcu za podarjeni pečat.
Št. Andrež. Sl. kat. društvo „Naš l)om“ v Št. Andrežu ponovi lepo predstavo »Mučeniška'Jsmrt Sv. Vida« — dne 6. junija — praznik presv. Reš. Telesa. Pred predstavo pojasni g. kurat glavne točke predstave, da bode občinstvo lahkeje sledilo predstavi.
Podgora. Slovensko katoliško in izobraževalno društvo »Branik« v Podgori bo imelo v nedeljo 2. junija svoj občni zbor, in sicer pop. po blagoslovu v dvorani spodaj v župnišču.
Naša mladina.
Sred. Vipavsko okrožje »Orlov« bo
imelo sejo v nedeljo 9. junija ob 3'/2 pop.
v	Batujah. Seja bo važna radi okrožne telovadbe. Naj pridejo zlasti načelniki.
Št. Forjan. »Pekliška Marijina uružba« v Št. Ferjanu priredi v nedeljo, dne 2. junija v prostorih g. Fr. Terpin veselico z igro „Dve Materi", veselo igro v petjem v 4. dejanjih Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. K obilni vdeležbi vabi naj-uljudrieje Marijina družba.
Šmartno. Kje je doma surovost? Ko so bili briški Orli na Vrhovlji, so jih liberalci izzivali, naši fantje so ostali mirni. Prvo majnikovo nedeljo so naši Orli odšli v Kožbano. Njih obnašanje je prav dopadlo Kožbancem, ki so Orle prav lepo sprejeli. Čast njim in č. g. župniku. Ko so so pa naši vrli šrnartinski Orli vračali iz Kožbane, so jih nekateri »pametni« naprednjaki med Višnjevikom in Šlovrencem izzivali. Toda vrli trobentači so pridno trobili naprej, med tem ko so »olikani« naprednjaki se v ustne grizli. Lep napredek in omika! k.
Delavski vestalk.
Propalost in brezvestnost socialistov.
Iz Nabrežine: Tu biva delavec-klesar, oče šestih nedoraslih otrok, domačin, ki je sebi in svoji družini s poštenim delom služil vsakdanji kruh. — Drugega greha nima, kot, da ne mara in noče trobiti v socialno demokratični rog. — Ta greh pa je v očeh socialistov tako velik, da hočejo omenjenega delavca pripraviti ob kruh in družino vreči na cesto. Pred tednom so zborovali sodrugi in se posvetovali, kako bi temu delavcu zavili vrat. — Ker se niso mogli zediniti, kako bi ga najhitrejše uničili, reče predsednik, da naj odloči odbor zveze klc-sarjev, ali bo smel dotični delavec še delati ali ne. — Toda še predno je padla odločitev, so te organizirane propalice snele raz zid m a 1 o t a b 1 o, ki je naznanjala, da prodaja ondi soproga dotičnega delavca zelenjavo, da more mnogobrojno družino vsaj skromno a pošteno preživiti. — A kot brihtna žena in skrbna mati, da bi si vsaj nekoliko povečala svoje skromne dohodke, je sklenila razprodajati tudi »No-
vi	čas«, ki ga pošteni Nabrežinci tako radi čitajo, ker tako nevstrašeno razkrinkuje pregrehe sodrugov. In kaj so naredili s to tablo? Nesli so jo na pokopališče in tam obesili, na spomenik blagopokojne krščanske matere gosp. podjetnika Radoviča. Ti divjaki so grob opustošili. in nacedili dotični družini občutno škodo.
Taki so tedaj naši sodrugi! Če kdo ne trobi v njih rog, ga morajo uničiti. — Brez usmiljenja so do nedolžnih otrok, brezsrčni do skrbne krščanske matere. Brezmejna hudobija tiči v teh socialističnih dušah, ko ne prizanašajo niti mrtvim. Z ogorčenjem in studom se mora vsak poštenjak odvrniti od teh propalic.
Le poglejte vi, delavci, kmetje, podjetniki, ki greste tej golazni na roke, koga podpirate! Ali ste res tako zaslepljeni, da ne veste, kam ciljajo naši sodrugi in kaj bi bilo iz naše Nabrežine, ako bi prišle take hijene na krmilo. Le poglejte jih, kako so ošabni, prevzetni in divji še sedaj, ko so odvisni od vašega dela. Kakšni bi bili šele, ko bi oni postali gospodarji potiličnega in gospodarskega položaja. Spreglejte, dokler je čas! Tako golazen je treba zatreti! Izbrišimo madež, s katerim so umazali Nabrežino socialisti, češ, da je rdeča. Naši socialisti so kot Italijani, ki proglašajo Tripolis za svoj, še predno imajo kaj v rokah. Nabrežina je bila krščanska vas in mora tudi zanaprej taka ostati!
Vrtojba. Še nikoli niso bili naši sociji tako v skrbeh, kakor so sedaj. Po glavi jim rojijo volitve v bolniško blagajno, štrajk zidarjev, občinske volitve in bog-sigavedi še kaj. Res, smilijo se nam, ubožci! Toda ne moremo jim pomagati. Posebno nam se smilijo radi štrajka, ki so ga pričeli na gonjo nekaterih faktorjev. Ni še preteklo niti štirinajst dni, odkar traja štrajk in vendar si že marsikateri želi zopet dela. Verjamemo! Kajti tistih par kronic na teden, ki jih dobijo iz organizacijske blagajne, ne more zadostovati. Pa še to menda ne bo trajalo dolgo. Kar jih ni navadil lanski štrajk, naj jih navadi pa letošnji. Morda pridejo kedaj k pameti. — Kar se tiče volitev v bolniško blagajno, jim rečemo samo to, da naj izvolijo le ko-likormogoče »zanesljive« ljudi. Če pa slučajno ne vejo 'koga, naj vprašajo sodruge iz Nabrežine, ki imajo v tem oziru dovolj izkušnje. O občinskih volitvah izprego-vorimo prihodnjič par besed.
Štrajk delavstva v Podgori. Delavstvo podgorske papirnice — vse ženske in nekaj moških je včeraj zjutraj stopilo v štrajk radi prepičle plače. Dalje pa je tovarna vzela v delo več Furlanov iz Gradiške pod ugodnejšimi pogoji. Delavstvo s tem ni zadovoljno.
Zadružništvo.
Svarimo naše posojilnice, posebno po gorah, pred agenti liberalnih bank. Kapitalizem je bil, je in bo sovražnik našega kmeta. Sploh pa nas izkušnja uči, kako nevarno je, tudi na gospodarskem polju biti polovičar.
Roče. Kmečka hranilnica in posojilnica v Ročah vabi svoje člane k občnemu zboru, ki bode dne 16. junija t. I. ob 2h popoldne v prostorih Jožefa Bremec hšt. 29. s sledečim dnevnim redom: L Potrjenje računskega sklepa za I. 1911. 2. Sprememba pravil. 3. Volitev načelnika in nadzorstva. 4. Predlogi. Načelstvo. V slučaju nesklepčnosti bode zborovanje eno pozneje brez ozira na število članov. § 31. postave
9./4. 1873.
Proti pijančevanju.
Repentabor. Na binkoštno nedeljo priredilo je tukajšne liberalno društvo v znani oštcriji ples. Uboga mladina, ki ne more sprevideti velikanske nesreče, ki si jo pripravlja s ponočevanjem in pijančeva-
njem. Mnogo družin v župniji je po pijančevanju strahovito razdjanih. Vkljub temu pa sc ljudem oči ne odprejo, da bi uvideli najžalostnejše posledice nezmernosti. — Kakšna bo družina, kjer je oče pijanec, mati pa plesalka in pijači udana? Kaj bo z njihovimi otroci, ko je zdravniško dokazano, da je iz družin pijancev največ otrok pijancev, telesno nerazvitih in duševno zabitih.
Alkohol in družina. Dr. Demme, otroški zdravnik v Bernu v Švici je opazoval od leta 1878—1890 otroke 10 pijanskih in 10 zmernih družin. V družinah starišev pijancev je bilo 57 otrok. Od teh jih je 12 umrlo takoj po rojstvu za življensko slabostjo, 13 pa v prvih mesecih za božjastjo, 6 je bilo norih, 16 bolehavih in telesno nerazvitih, le 10 je bilo popolnoma zdravih. Izmed 61 otrok zmernih družin so umrli ie 3 takoj po rojstvu, 2 v prvih mesecih, 6 je bilo bolehnih, vsi drugi pa zdravi. Tako vpliva pijančevanje starišev na otroke in jim uničuje zdravje in življenje že v nežnih letih ali pa jih stori pohabljene in nesrečne za celo življenje. Najžalostnejše pa je, da podedujejo otroci po stariših nagnjenje do pijače.
Slovenska straža.
Iz Št. Ferjana. Dne 23. junija po popoldanski službi božji priredi tukajšnja podružnica »Slov. Straže« svoj občni zbor s predavanjem. Člani, pridite polnoštevilno! Vabljeni so tudi vsi prijatelji, naše podružnice!
Za »Slovensko Stražo« je daroval g. Avg. Pahor iz Mirna o priliki poroke I K. Izročimo jo goriški podružniki »Slov. Straže«.
Kako ravnajo s kmeti na go-rlšk^m trgu.
Z goriškega izvoznega trga čujemo pritožbe dan na dan. Kako postopa s kmeti, ki vozijo blago na trg, tržni komisar Resen, presega vse meje potrpežljivosti.
Nekaj vzgledov! Štefan Klemše iz U-hanj pri Šmarjah je v sredo pripeljal v Gorico 3 cajne lepih črešenj. Ker so bile pokrite s predpasnikom, je komisar zaplenil vse krasne črešnje. Ubogi starček, ki si ie hotel z izkupičkom nakupiti potrebščin za dom, je padel na kolena pred Resnom, naj mu vrne črešnje. Priskočili so nemški kupci, ki so videli krasno blago, ter prosili komisarja, da oni kupijo črešnje; naj jih vrne revežu. Vse zaman!
V nedeljo je komisar zaplenil nekemu kmetu iz Št. Petra cel koš solate. Drugim je zaplenil jagode. Tako sc godi vedno dan za dnem.
Tu se našim ljudem dela občutna krivica! Recimo, da so slučaji, ko blago ni dovolj snažno.
V takih slučajih zahtevamo, da dotič-no blago pregleda posebna komisija, ki potem mora blago pred očmi lastnika in prič takoj uničiti.
Dalje pa zahtevamo, da oblasti potoni županstev tako j obveste ljudstvo, kako naj ravna z blagom, ki ga prinese na trg! Nikakor pa ne gre, da postopa Resen ka-
s
kor se mu zljubi! To dela slabo kri in avtoriteta oblasti trpi. Kam gre blago, ki je zaplenjeno? Mi hočemo to vedeti!
Slednjič mi zahtevamo, da naj komisar in njegovi pomožni sluge imajo v izvrševanju svojega poklica uniformo. Kdo je dolžan pokoriti sc človeku, ki ga ne pozna in ne loči od drugih po nobenem znaku? Z eno besedo: Na goriškem trgu naprav ite red! Našili ljudi pa ne pustimo več trpinčiti!
Pozdrav goriških romarjev.
Pretečeni teden sc je 450 goriških rojakov mudilo na Brezjah, kamor so šli počastit preblaženo Devico Marijo.
Poslali so nam naslednji pozdrav, ki ne velja le nam, ampak vsem našim naročnikom in prijateljem:
»Iz Brezij na Gorenjskem 23. maja. Romarji iz K r o m berg a. Ravnice in O r g a r j a, 450 po številu, zbrani na Brezjah pri Mariji Pomagaj, pozdravljamo naše glasilo »Novi Čas«, ter mu kličemo: Le pogumno naprej! Spremljajo Vas naše molitve!«
O	tem romanju smo dobili naslednje poročilo: Majnikov izlet na Bled in romanje na Brezje so priredile pretečeni teden Marijine družbe iz Kronberga, Grgarja in Ravnice, kterim se je pridružilo veliko število mož, mladeničev, žen in deklet. -Imeli smo poseben vlak; dvanajst železniških voz je vozilo, vseh nas je bilo 457. -— Lep pogled je bil na blejskem jezeru, ko smo se skoro istočasno vsi vozili v čolnih proti otoku. Na otoku v cerkvi je maševai č. g. V. Vodopivec iz Kronberga. Potem smo se z otoka peljali po jezeru proti župni cerkvi ter si ogledali Bled. Popoldne smo nadaljevali vožnjo iz Bleda na Otoče.
V	Otočah je začel cerkveni del potovanja. Razvila se je procesija, ki je bila res veličastna. Krasno so plapolale zastave, vse je bilo navdušeno, vse veselo. Procesijo je vodil č. g. kurat iz Grgarja ob spremstvu gg. vikarjev iz Ravnice in Kronberga.
Na Brezjah smo imeli lepo božjo službo, za kar gre zahvala preč. gospodu P. Sal-vatorju, gvardijanu na Brezjah, ki jc vse tako lepo uredil, posebno pa zadve prelepi pridigi, ktere je govoril romarjem. Drugi dan smo sc srečno vrnili domov, vsi veseli, ker smo toliko lepega in novega videli, saj smo bili v raju slovenske dežele! Gotovo nam ostaneta ta dva lepa dneva še dolgo v spominu.
N o vice.
Cerkvena vest. Prihodnje dni bo prc-vzvišeni knezonadškof obiskaval goriške cerkve. Verniki zamorejo ob tej priliki za-dobiti popolni odpustek. Obiskovanje se bo vršilo v naslednjem redu: Dne I. junija so na vrsti podružnice stolnice. Dne 2. jun. stolnica. Dne 3. junija cerkev sv. Ignacija s podružnicami. Dne 4. junija cerkev sv. Roka s podružnicami. Dne 5. junija cerkev na Placuti s podružnicami.
Jubilej. Č. g. duh. svetnik Ivan B e r-
1	i c. župnik v Bohinjski Srednjivasi je 31). maja obhajal 701etnico svojega rojstva. —
Blagemu gospodu, ki je sredi svojih faranov čislan in ljubljen, ter po svoji dobrosrčnosti poznan tudi izven mej kranjske dežele, želimo tudi mi. da ga ljubi Bog še dolgo ohrani čilega in zdravega!
Birmancev jc bilo v Gorici na binkoštne praznike skupno 460.
Šolske vesti. Šolsko leto na gimnaziji se konča dne (). julija. Matura na gimnaziji sc bo vršila pod predsedstvom nadzornika Kauerja od 8. do 15. junija. — Na realki bo matura od 5. do 8. julija pod predsedstvom š. svetnika Hendryeha.
Pameten odgovor, iz Kronberga: Med veselim smehom smo brali v našem društvu Sočni prismojen članek o našej Marijini družbi. Bedasto dopisniče! Kaj s takimi bedarijami nas misliš oplašiti t Na take budalosti mi niti ne pljunemo! Kot edino pameten odgovor na to liaprednja-ško-oslovsko riganje smo med seboj zbrali in pošiljamo 6 kron za naš izvrstni »Novi Las«. — ivii gremo naprej; mi mladi! Mej i Na noge! Po koncu liberalna svojat!
Mi smo pripravljeni! Mi se boja veselimo:
Prodajalna kat. tisk. društva v Gorici
priporoča svojo veliko izbiro krasnih podob za sv. obhajilo in sv. birmo, raznih rožen vencev m molitvenikov; ima v zalogi tudi vse tiskovine za cerkve in županske urade, kakor tudi uradni papir od najcenejih do najboljših vrst, razne pisalne potrebščine, trgovske knjige s papirjem najboljše kvalitete, trpežno vezane po tovarniški ceni. Na razpolago so še druge razne devoeionalije; tudi vse v Marijino družbo spadajoči predmeti n. pr. svetinje, trakovi, sprejemnice, diplome itd. so v zalogi.
Umrl je mož. — Dne 26. t. m. je umrl g. Anton liavcon, veleposestnik na Ravnih pri Črničah; pokojni je bil oče črniške-ga županovega namestnika g. A. Bavcon. Kakršno je bilo njegovo življenje, taka tudi njegova smrt. Bil je po postavi in veljavi — mož, oče, gospodar, kakor jih je malo: skrben, varčen, usmiljen in radodaren ob enem, pošten in pobožen; dasi že v 79. letu je vendar redno prihajal k službi božji v Črniče; nič ga ni plašila strma pot nazaj domov. Sv. zakramente je prejemal vsak mesec. Vsako leto o binko-štnili praznikih je poromal na Vitovlje k M. B. 1'udi letos jc želel tja gori, pa mu bolehnost ni pustila. Zadnji čas se je počutil nekoliko slabega, vidno je pešal. K Binkoštim je želel prejeti sv .zakramente za praznike in pa sv. popotnico ob enem. Ker je bil v Črničah na binkoštno nedeljo sam g. dekan doma, ga stari in bolehni mož ni hotel klicati k sebi na dom, ampak se je peljal v Črniče, da tam prejme sveto popotnico in sc poslovi od svojega dušnega pastirja; povedal mu je, kakor tudi svojim doma, — da je pripravljen za smrt. In res, — še isti dan proti polnoči je prav mirno v Gospodu zaspal; smrti se ni prav nič bal. Mesto na Vitovsko goro, kakor vsako leto, je poromal k M. B. v nebeški Jeruzalem. — Velika udeležba pri pogrebu jc pričala, kako je pokojnika vse častilo in spoštovalo. — N. v m. p.! —• Vsej cenj. rodbini naše sožalje.
Smrtna kosa. Dne 25. maaj je vmrl na Repcntabru župan Ivan Ravbar. Bil je liberalnega mišljenja. Naj počiva v miru.
V Gorici je umrla danes Sdni gospa Cecilija Zavrtani k, rojena Kosič. Blaga pokojnica, zgledna krščanska žena, je bila tašča g. S. Premroua, vodje »Gor. Zveze«, kateremu, kakor celi družini, izrekamo najiskrenejše sožalje. Pogreb je bil na binkoštno nedeljo. Naj počiva v miru!
V Gorici je tudi umrla ga. Terezija Z i m i c, mati strojnika »Narodne Tiskarne«. Počiva naj v miru! — Za jetiko je umrl sedmošolec Rudolf Vidma r. K. i. p.!
V goriški bolnišnici je umrl bivši posestnik v Bači pri Sv. Luciji g. Ant. Manfreda, star 69 let. Naj počiva v miru!
Nagioma je umrla v torek ob 7h zvečer v bt. Letru Dabiča Marija Savli, stara oy let. iJii kavi ji je prišlo slabo m je hitro lzdnmila. liog ji daj večni miri
»Domen« v Ceulraiu. Sl. občinstvo opozarjamo tem potom, da vprizorijo v kratkem dijaki v dvorani Central igro »Domen ,«Ki jo je po znani Jurčičevi povesti spisal naš leposlovec dr. Cesnik. Igra je zanimive vseoine m polna lepili prizorov iz KinecKega življenja. Ker je čisti dooiceK namenjen »DijašKi mizi«, je želeti, da se bo občinstvo z zanimanjem odzvalo našemu oznanilu.
Kregarjeva zadeva pred porotnim sodiščem v Lelju. Pretečeni četrtek, petek m soboto se je vršila pred celjsko poroto zanimiva kazenska razprava proti Ivanu 1-rženu, Ivana Kregarju, njegovi soprogi in gosp Stefetovi. Ivan Lržen je bil obtožen litvah v trg. zbornico 1. 1909, da je ponarejanja javne listine, ostali radi soudeležbe pri zadnjem zločinu. Razprava je trajala tri din, zaslišanih je bilo čez 20 prič. Liberalci in socialm-demokratje so uganjali s to afero velikanske komedije in so hoteli iz lije kovati kapital. Vpili so, da je Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, pristaš S. L. S., goljufal pri volitvah v trg. zbornico 1. (ja ponaredil obč. kataster, da bi tako pomagal S. L. S. do zmage, da sta mu pri tein pomagala tudi njegova žena in gospa Stefetova in da je bil pri tem delu Ivan Lržen, tedaj uradnik pri trg. zbornici slepo orodje v Kregarjevih rokah. Razprava je dognala, so bile vse liberalne trditve neosnovane in naperjene na to, da uničijo in onemogočijo politično delovanje Kregarju. Kregar, njegova žena in gospa Steletova so bili soglasno oproščeni in so s tem dobili polno zadoščenje. Ivan Eržen, ki se je najbolj lagal zoper Kregarja in sam sebi ugovarjal. je bil tudi oproščen s 9 proti 3 glasovom. Tako je liberalno časopisje pokaza-
lo,	kaj zmore v sovraštvu do svojega političnega nasprotnika!
Vprašanje c. kr. okraj, šolskemu svetu v Sežani: S Krasa: Ali so dolžni vdeležiti se procesije križevega tedna vsi učitelji, zlasti tam, kjer je morda pet učiteljskih moči na razpolago? Po našem mnenju, da.
—	Cc so vsi otroci dolžni prisostvovati procesiji, potemtakem tudi vsi učitelji. —
«
Naj poskrbi okr. šol. svet, da se ne bodo vršili ob takili in enakih prilikah neredi.
Zgradba ceste od Renč na Kras.
Renče. Pretekli teden je ogledavala komisija z inženirjem, kako bi izpeljali v spodnjem delu (pri Žigonih) kraško cesto do prvega ključa. Upamo, da dobimo kmalu to tako potrebno cesto.
Prijateljsko opozarjamo g. župana iz Vel. Zabelj, nyj bo v svojih nastopili na-pram Orlom, ki mu nič hudega nočejo, ter napram drugim nekoliko previdnejši. 1'ako kakor sedaj postopa, si sam jemlje ugled pri ljudeh. Ljudje se pritožujejo nad njim. Ce bi bil drugačen, pa bi ga vsi spoštovali.
JNa c. kr. moškem učiteljišču v uoriei
bo vpisovanje za sprejem v prvi tečaj v četrtek, dne 4. julija 1.1. od S. 12. ure do-poludne. Vse drugo na črni deski v zavodu. Pripominja se, da se meseca septembra ne bodo več sprejemali gojenci za prvi tečaj, ako bo že po sprejemnih izpitih meseca julija doseženo najvišje možno število gojencev-prvoletnikov (štirideset).
Čebelarski tečaj v Ljubljani. Slovensko čebelarsko društvo priredi dne 29. in <t(J. junija t. 1. v Ljuoljam pri novem čebelnjaku v Marijanisču dvodneven praktičen čebelarski tečaj za čebelarje, Ki žele spo-polniti svoje čebelarsko znanje in se iz-vežbati v naprednem čebelarstvu z modernimi panji. (Jlavm odbor vabi torej čebelarje, ki se žele vdeležiti tega tečaja, da se pismeno priglasijo najkasneje do 23. junija t. 1. na naslov 1V1. Humek, deželni sadj. učitelj v Ljubljani. Natančen vspored tečaja in druge podrobnosti bodo objavljene v prihodnji številki »Sloven. Čebelarja«. Odbor S. C. O.
Prvi letošnji turisti na Rodici. Sedmo-šolca tukajšnje gimnazije gg. Abram in Laharnar sta se napotila na binkoštno nedeljo čez.Crno prst in Veliki vogel na Rodico. Bila sta v jako nevarnem položaju, ker je po nekaterih krajih sneg še zmrzel in je nevarnost, da zdrsne hribolazec v prepad. Cez špičaste grebene sta morala takorekoč jahati in čez zmrznjene plasti snega sta si morala sekati s cepinom stopinje in na vse zadnje sta še po tolikem naporu izgubila pot. Vrniti sta se morala radi velike megle namesto v Nemški Rut po isti poti nazaj čez Cino prst v Stržišče. Rabila sta za celo turo okoli 18 ur. Mladima, neustrašenima turistoma sicer časti-tamo, da sta prinesla zdravo kozo domov, svetujemo jima pa, da naj drugič v tako nevarnih okoliščinah rajše doma ostaneta.
Novice iz kožbanskega kota. Podporo za bedo je pri nas obrnila viada v cesto iz doline Kožbanjščekove skozi Kožbano na Vrhovlje, katero so tudi že začeli graditi. G. inženir Singer, ki se je moral seliti iz Kožbane v Dolenje, je že končal z merjenjem ceste Skrljevo-Strmec in je že začel meriti sedaj novo cesto od Kužinov do Slapnika. Kakor je iz tega razvidno, se je začela pri nas doba grajenja cest. Dal Bog ja, da bi imela naša fara zvezo z zunanjim svetom in da bi tudi k nam prišla izobrazba in ž njo tudi blagostanje ljudstva.
Ples na Volčjidragi. Veliko Ciril Metodovo slavnost z neizogibnim narodnim plesom na binkoštni pondeljek je pokvaril dež. Vršila se bo prih. nedeljo, listi »kvintah peciva«, ki so bili za to veselico že pripravljeni, so najbrže že pokvarjeni. Pa jedli ga bodo vseeno radi; saj bodo plesali in s plesom se bo tudi želodec utrdil proti vsemu slabemu. Naposled bodo pa želodce zalili s pijačo. To bo pomagalo! Pametnemu človeku že res preseda, ker naši napredni uganjajo toliko komedij s sv. Cirilom in Metodom. Svetnika liberalcem že davno nista več! Kmalu postaneta še naprednjaka in patrona narodnih plesov sta že nekaj časa sem posebno pri Ciril-Metodovi družbi! No to je že prc-smešno - - recimo tudi hudobno!
Riheniberški župan g. Colja izjavlja v »Soči«, da on ni poslal onih 2 K za K. T. D. Izjavlja, da je naprednjak in da ostane do smrti tak. — To je njegova stvar! —-Samo čudno se nam zdi, kako more mož, ki hoče veljati za vernega in pobožnega, biti pristaš tiste napredne stranke, katere glasiio prav sedaj naravnost bogokletno piše o Bogu ter napada Cerkvene družbe. To je čudna pobožnost tega gospoda Colje! Dalje pa bi radi vedeli, k d o je poslai oni 2 K pod županovim imenom. Odrezek nakaznice je na razpolago v našem uprav-ništvu vsem rihemberškim somišljenikom, da se ugotovi, kdo je podtaknil g. Colju 2 kroni.
Toča, ki je padala na Binkoštno nedeljo, je po Furlaniji, Brdih in tudi deloma v okolici napravila veliko škodo. Posebno je prizadeta v Št. Ferjanu vas Kakence in nekaj drugih.
Nesreča z revolverjem. Iz Podbrda: Na binkoštni praznik bi se bila tu lahko zgodila grozna nesreča. V vasici Trtnik so se popoldne otroci igrali v neki hiši namestil da bi šli v cerkev. Že precej odrasli fantič je staknil nekje nek revolver in tako nesrečno ž njim ravnal, da je obstrelil neko deklico. Kroglja je oprasnila po licu in malo je manjkalo, da jo ni na mestu ustrelil. Stariši pazite na otroke. — V isti vasici popoldne se je tudi neka stara ženica ponesrečila, padla je in si nogo v stegnu nalomila. Nesreča nikoli ne spi.
Ulom. V noči od sobote na nedeljo so tatovi ulomili v trgovino Antona Trpina v Podgori. Obetali so si bogat plen, a bili so prepodeni po hišnem gospodarju, katerega je vzdramil ropot spodaj v trgovini. Bila sta dva človeka, ki sta urnih nog zbežala pustivša za sabo že spravljen zavoj ukradenega blaga in ulomilno orodje. Kdo sta bila, ni še znano. To je zdaj že drugikrat, da so se tatovi oglasili v tej trgovini, a bili so vsakikrat prepodeni.
Tifus v Vedrijanu res razsaja, kakor smo poročali zadnjič. Poročajo nam pa tudi, da je oblast (glavarstvo, županstvo in vikarijski urad) storila vse, da se bolezen zatre. Toda ljudje se nočejo ravnati po navodilih. ki so predpisana. Prosimo ljudstvo naj se ravna po predpisih. To je vestna dolžnost vsakogar. Tu ne gre le za zdravje in življenje dotičnega, ampak za zdravje cele vasi in okolice.
Deževno vreme le noče ponehati. O-blaki dan za dnem pošiljajo dež na zemljo, ki je premočena že preveč. Crešnje so vse razpokane. Škoda je povsod že velika.
Danes opoldne kaže lepo.
Strela je 23. maja v Lokvi pri Divači ubila več goved.
Dve nesreči na Krasu. Dne 20. L m. so se peljale štiri ženske iz Trsta na svoj dom ob 11. uri zvečer. Pri Škofeljskem mostu na kranjski meji se je konj ustavil in voz nazaj potiskal. Pri tem pa je voz prišel s ceste in se je gibal po brežini v reko ter potegnil konja za seboj. Prepad do reke je velik 12 metrov. Voz, konj in ena ženska na vozu so padli v vodo. Ta ženska se je potopila in so jo zjutraj dne 21. t. m. mrtvo iz reke potegnili. Ena ženska se je v sredi brežine prijela za grm in si rešila življenje; dve ste pa skočili z voza še na cesti in se nekoliko pobili. Malo pozneje pa je privozil avtomobil iz vasi Britof proti mitnici, ki je bila zaprta. Vozil je hitro in se zaletel v zaprt tram tako, da ga je čez sredo prelomil in si voz poškodoval.
litHtuica uredništvu. — Kojsko: Premalo pomenijo in dogodek in nič posebnega. Pa drugič kaj !
Anhovo: Dobro Vas poznamo in Vam zaupamo. Povedali smo v zadnjem dopisu, kar je bilo važno, sedaj se ne izplača. Ni res? Pozdravljeni. Bovec: Veliko je razburjenje, ker smo pisali, da za mladino se od naše strani premalo stori. Da našega dopisnika niso nekateri dobro razumeli, priča to, da povdarjajo, da obstoji v Bovcu med drugim »Zavarovalnica za govejo živino«. Za živino že skrbite! Kdo trdi da ne? Ampak za mladino! Včasih ni bilo tako! Pa lepo pozdravljeni vsi!
Listnica upravnistva. (Ig. Lovr. Kuštrin in Iv. Gorjup v Briksenu:	Prejeli!
Hvala!
Velikanske povodnji.
Velike povodnji so v Galiciji, v Belgiji in na Ogrskem. Mesto Krakov v Galiciji je poplavljeno. Dve osebi sta utonili. —- V Belgiji je v okolici mesta Gent voda vse uničila.
Najhujše pa je na Ogrskem! Dne 29. maja poročajo:
Povodenj je napravila tudi v teme-švarski okolici velikanskg škodo. V reka-ški stolici je poplavljenih več vasi. V Ga-taji se je podrl modem most iz betona. V občini Varadia se je vsled povodnji 150 hiš podrlo. V Gallayi sta utonili neka stara ženica in neka mlada deklica. T udi v drugih občinah se je podrlo več hiš in mostov. Reka Temes je poplavila kraja Cse-be in Uavedoma. Podrlo se je več hiš. Vasi Rudna preti največja nevarnost. V okrožju reke Uaros ljudje take povodnji še ne pomnijo. Cela vrsta vasi je poplavljenih.
V	mestu Sachsisch Regen so se podrli mostovi. V Abafri in Nagy Frnveju je presenetila povodenj prebivalce v hišah. Vseh še niso rešili. V okolici Uaros - Vasarhelv je vtonilo več čed živine. Iz Maroša so potegnili 4 mrliče. Voda je včeraj še nara-
ščala. Voda je poplavila predmestja Dieni-richa.
One 30. maja pa poročajo iz Temc-švara naslednje vesti: Reki Temes in Bega sta preplavila ves južni del komitata. Lugos je popolnoma opustošen. Narasla voda zavzema sedaj smer proti csakowa-skcmu okraju k kanalu Berzawe, ki je Prestopil bregove in poplavil mesto, kjer se je podrlo 90 hiš in utonili dve osebi. Orožno opustošenje je v kraju Csetza, kjer je razen desetih hiš vse v popolnih razvalinah. Okolica je tri metre pod vodo. rudi kraj Macedonia je popolnoma pod vodo. Doslej se je podrlo dvajset hiš. 50000 johov rodovitnega polia je poplavljenega in vse setev uničena. Škodo cenijo na deset milijonov. Včerai dopoldne je dospela iz obmejne občine Kanak vest. da je v največji nevarnosti in da prosi za pomoč. Kot poroča ogrsko poljedelsko minister-stvo. so zadnji viharji in deževje napravili zlasti v vinogradih ogromno škodo. V komitatu Szolnok-Doboka so kraji, kjer znaša škoda 90 odstotkov v komitatu. — Kološ znaša škoda 30 odstotkov, v Maros-Torda je vihar izruval 2000 do 3000 sadnih dreves, v Magvar-I.aki na ie škode okoli HO odstotkov. Nadalie poročaio. da je hon-vedni minister brzojavno odredil, da se imajo rezervisti in nadomestni rezervisti iz krajev, ki so prizadeti vsled vremenske katastrofe, takoj vrniti na dopust.
Tz Trsta in Istre.
Proslava Sloinšekove petdesetletnice.
[z Trsta: Pozivu vodstva »Slov. Straže«, da se proslavi petdesetletnico smrti Slomška v vseh podružnicah, se jc brzo odzvala tržaška ženska podružnica. Na binkošten pondeljek v ta namen prirejena slavnost je lepo vspela in prinese »Straži« v Slomšekov dar lep dohodek — poleg moralnega vspcha. ki jc v probuji Slomškovega duha med slovenskim našim žeu-stvom. Pomen Slomška za narodno pro-bnjo slovenskega ljudstva je v izbranem govoru očrtal g. dr. Malnerič. Predočil nam je Slomška v njegovem narodnem čustvovanju, njegovo ljubezen in spoštovanje do slovenskega jezika, njegovo delovanje med ljudstvom, da bi znalo ceniti svojo materinščino, in njegove boje za Pridobitev veljave slovenskemu jeziku v javnem življenju. Iz njegovih izvajanj je sledil sklep: Dolžnost nas vseh je v Slomškovem duhu delovati za čast in pravice našega naroda, za ohranitev in okrepitev slovenskega življenja ob narodnih mejah in kjerkoli je ta v boju za svoj obstanek z sosednimi narodi! Naj poživi ta duh v nas sedaj, ko se spominjamo smrti Velieega Slomška; naj vsplamti v nas vseh požrtvovalnost za narodnoobrambno delo, ki jo vrši naša »Slovenska Straža»!
Da je Slomškov duh med našim žen-stvom živ, priča pred vsem udeležba P slavnosti in delovanje v ženski podružnici, o katerem pa sedaj še ne smemo in nočemo pisati. Glede druzega dela te slavnosti o uprizoritvi igre pa se nam zdi potrebno, povedati nekaj naših mislij — z
najboljšim namenom koristiti stvari. Uprizoritev igre »Dve Materi« je uspela, ker ima oder »Mar. D.«, ki pa ni dovolj obsežen za to, res krasno scenerijo, ki more igri precej pripomoči do vspeha. Želeli bi pa več sigurnosti v nastopih, koje nedo-statke pripisujemo največ premalemu vež-banju. To napako smo opazili tako pri igranju, kot pri petju zbora romaric in že-njic. Manjkalo jc vaj, da bi mogle popolnoma sigurno nastopiti. Vsem velja rek: Vaja naredi mojstra. Mlada solistinja, ki ima simpatičen glas, naj se osokoli ter poskusi razločno izgovarjati besede, da jo bodo mogli poslušalci razumeti Gotovo bo žela potem pohvalo.
Še malo več notranjega življenja bi želeli slutiti v prizorih, ko se odigrava drama matere. Prizor slovesa v I. dejanju naj se premeni. Tako se mati in hčerka jedinka ne poslavljati! Olga v ječi preglasno in prehitro govori, da bi mogla kar naenkrat zaspati. Čudež, da ob vstrajnem veslanju angeljev samih čoln le noče dalje pluti, dasi vozi Marijo samo. naj se nam vprihodnje raje zastrč! — Pri ponovitvi se ti nedostatki gotovo ne pripete več! Požrtvovalnosti vseh sodelavk vendar naše polno priznanje! Naprej do še lepših vspehov!
Trst. V nedeljo 2. junija se ponovi igra »Dve materi« v prid Mar. doma. Začetek točno ob 5. uri Via Risorta št. 5. Zveza »Mar. Dom«.
Dekani pri Kopru, 27. maja. Zelo hvaležni smo »Novemu času«, da je objavil naše jade in nadloge, a mnogo je še tega, kar nam teži srce in bi bilo treba iznesti na svitlo, da izve svet in da izvedo vse-možne oblasti, v kako tužnih razmerah se nahajamo. Posebno smo v velikih skrbeh za našo mladino. Kaj bo iz te, ako bo še nadalje izpostavljena tako slabim izgle-dorri, kakor dosedaj? Kdor ima oblast v rokah, naj premisli kakšne morejo biti šole, ki se cele noči vlačijo po krčmah in se do ranega jutra pretepajo in prerekajo s fantini? Ali bi ne bilo boljše, ko bi naši otroci pobirali kamenje in plevel po njivah, kakor da zapravljajo zlasti čas v takili mučilnicah?? Prejšnji učitelji so ob proš- ,
nih dneh križega tedna spremljali našo mladino v procesijah, peli ž njo litanije in krasne šmarnične pesmi, da je bilo milota in radost poslušati; in sedaj? Otroci naši so pri procesiji prepuščeni samim sebi, kakor ovce. tako da se nam srce žalosti krči ob pogledu na nje.
Vrhu vse tuge in žalosti nas je dne 17. t. m. zadela še druga velika nesreča: Strašna toča nam je pobila vse pridelke, zarod, grah, sadje i. t. d.'Bog se usmili!
Na vešala so tržaški porotniki obsodili Petra Jakomina iz Dekanov, ker je v noči od 18. na 19. feb. umoril Antona Udoviča iz Kubeda. Obsojenec je bil s kaznijo zadovoljen. Priporočili ga bodo cesarjevi milosti.
Iskre.
Priprave za evharistična kongres na
Dunaju. Vse kaže, da bo ta kongres mnogo večji in veličastnejši. kakor so bili najlepši do sedaj. O visokih udeležencih je »Novi Čas« že pisal. Poleg mnogih kardinalov pa pridejo h kongresu tudi škofje iz Belgije, Angleške, Španske, Francoske. Amerike. Azije brez onih, ki se tedaj na Dunaju zberejo iz cele Avstro-Ogrske. Če izvzame velike cerkvene zbore ne dobimo nikjer tolikega števila škofov, kakor jih bo pri kongresu na Dunaju. Do sedaj je že 14 cerkva razdeljenih med 14 različne narode. Iz Francoskega jc bilo že početkom aprila prijavljenih pet posebnih vlakov. Iz Bosne je naznanil nadškof Stadler 500 Bošnjakov. Iz Tirolske pridejo na Dunaj godbe in strelci in mnogo drugdi, ki na Dunaju prirede procesijo, kakor je na Tirolskem v navadi. Na Ogrskem so ie samo z zapadnega dela javilo že do 20 000 udeležencev. Na Dunaju pa sodelujejo pri pripravah za kongres zastopniki vseh stanov. Nadvoivodinja Valerija, hči našega cesarja, stoji na čelu tistega odseka, -i hoče v velikem Darku (vrtu) palače kneza Schwarzenberga uprizoriti iv Obh-nik) za desCttisoč otrok iz celega Dumin Visokošolski drjak i pozivljejo ir vabiio z vsem navdušenj nivsedijaštvo k udeležbi!
aS3Sa33SS333SSSSaS33Sa
Ignac Šuli
Sv.
Lucija
priporoča^najboljše ure, šivalne stroje injnajznamenitejših tvornic kolesa „PllChu. — Vse po najnižjih tvorniških cenah. Sprejema tudi [popravila. Večletna garancija za nove in popravljene predmete.
Lastnik »Kat. tiskovno društvo- v Gorici. — Tiska »Narodna Tiskarna- v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.
In vi. možje in mladeniči, vi hočete ostati doma? Na noge, kdor le more. naj se ori dušnem pastirju prijavi za kongres*
—	Naš svetli cesar je bil prvi, ki je naznanil, da se se kongresa udeleži! Drugi za njim je bil ubog pismonoša, oče petih otrok, ki si je kupil pristopnico za K 10. in ki je še drugih 10 kron podaril za namene kongresa!
Kdor more, naj ide! Tn če drugače ne gre, naj si pri ustih pritrže samo da pojde!
IZJAVA.
Podpisani izjavljam da ni res kar se-o meni govori da sem rekel gosp. kuratu da je berač, res pa je da se je v moii hiši v zadnjem času njega zagovarjalo.
Drugo grdo obrekovanje je ki mi ga prcdbacivaio razni klevetniki da sem naročeni na pohnjšlnve časopise kar oa ni ros
Res je da še nikoli nisem bil narobna kake take časopise. Mar so »Kmetovalec«. »Primorski gospodar« in »kmetov prijatelj« slabi listi, mar je Novi čas notni-šljiv list? Ne ampak vse te liste vsakemu toplo priporočam.
Kdor pa mi dokaže eno izmed gori navedenih trditev, mu plačam 2 0 kron.
'Š t j a k, 25. maja 1912. Ivan F u m a.
mizarstvo
odlikovano z električnim mehaničnim obratom
mrj.
GORICA TRŽAŠKA CESTA št. 18.
izdeluje: Cerkvene oprave oprave klopi, spovednice, klečalnike. — — — — Stavbena dela okna vrata, podovi. — Zaloga pohištva omare, mize, postenje stolice, okvirje, blazine in šuste- —
Zaloga: Strugorških in rezbarskih i[z d e I k o v. — — — — --	  —
Hranilnica in posojilnica v Cerknem^
  . - registrovana zadruga z neomejeno zavezo,   .	—=
vabi svoje člane k
rednemu občnemu zboru,
kateri se bode vršil
v nedeljo dne 9. junija v dvorarji ,,Gospodarskega doma11.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Odobritev računskega sklepa (bilance) za XIX. upravno leto 1911.
3. Sklepanje o porabi čistega prebitka.
4. Volitev načelstva in nadzorstva.
5. Slučajnosti.	Odbor.
, ■ .	-V\	■
•b:«	*'>*. :	■■■:;	v-
F V ,* SN'L ^ ■-O;
Zahvala.
Izrekamo srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so rias na katerisibodi način tolažili ob bridki izgubi naše mamice gospe
Cecilije Zavrtanik roj. Kosič
in jo blagovolili spremiti k večnemu počitku.
Še posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini, posebno č. kaplanu Doktoriču, ki je tekom bolezni in cb smrti stal ranjki na strani z verskimi tolažili.
Bog povrni vsem !
Žalujoče rodbine
Zavrtanik-Premrou.
Naznanilo.
Dr. Ludvik Tret
glasom sklepa c. kr. višje deželne sodnije v Trstu z dne 30. aprila 1912. vpisan v imenik
kazenskih zagovornikov,
izvršuje vse tozadevne posle v pisarni
dr. Dragotina Treo
v Gorici, Trgovski Dom.
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupe kmetijskih potrebščin ie pri prodaji a/- ^ metliških pridelkov. ^	'v-
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE41 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32.
m