GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK III, JANUAR 1991, ŠT. 1 ~ ~ Uf, koliko praznikov, praznovanj, žurov in daril! Kot na tekočem traku: Miklavž, Božiček, Dedek Mraz in še kakšen rojstni dan vmes. Rojstni dan, čigav? Moj, tvoj, njegov, njen in še Najčin za povrh. Res res, 13. januarja 1989 je zagledala luč sveta naša NAJČA. (Saj že kar dobro hodi in kar dosti zna že povedati, kajne? Od plenic se pa še ni čisto poslovila, ker ji včasih še kaj malega uide. Ne zamerite, saj je šele dve leti stara!) Tako, božičnim in novoletnim praznikom bo sledilo 3-tedensko garanje, nato pa spet (hura!) zimske počitnice. Večina pravi, da bodo čisto prekratke. Samo en teden, kaj pa je to, le od 28. januarja do 2. februarja. Saj, le zakaj bi mislili na kakšnega staromodnega Simona Gregorčiča in kakšne zastarele verze: »NI PRAZNIK, PREDRAGI, NAM NAŠE ŽIVLJENJE, ŽIVLJENJE JE DELOVNI DAN...« Pa srečno! Najčevci IZ VSEBINE ŠOLA V NARAVI str. 3 INTERVJUJI SONJA ČIBEJ str. 4 RUDI STOPAR str. 5 AGROPOP str. 6 BLAŽ MALENŠEK str. 7 ANKETE IZBIRANJE RAZREDNIKA str. 8 DOMAČE NALOGE str, 8 USODOSKOP str. 9 PRED IZBIRO POKLICA str. 14 MODA str. 18 HIHIHI str. 20 DOGODKI Na sprejemu pri županu 8. oktobra 1990 je novomeški župan Marjan Dvornik na pobudo Zveze prijateljev mladine sprejel delegate osnovnih šol novomeške občine, ki so mu povedati težave, ki zadevajo njihove šole. Učenci bršljinske, otoške, šmarješke in grmske šole niso zadovoljni s prometom v šolskem okolišu in označbami na cestiščih, ki bi voznike opozorile na bližino šole. Šmihelska, vavtovška ter brusniška šola bi potrebovale novo telovadnico ali igrišče. Na OŠ Otočec bi potrebovali tudi nov kom-bibus, saj je sedanji star že sedem let in je kar naprej v popravilu. Nekatere šole bi rade več fakultativnega pouka tujih jezikov, a nimajo učiteljev. Marsikomu se zdi, da popoldne ni dovolj krožkov, v katerih ne bi bili mentorji le učitelji — saj se teh že med poukom nagledamo — ampak tudi starši in drugi zunanji sodelavci. Marsikatero šolo pesti prostorska stiska, v načrtu pa je izgradnja ali dogradnja samo dveh novih šol: žužemberške in OŠ na Drski. Na naši šoli so imeli letos šesti razredi šolo v naravi, kar bi rade tudi nekatere druge šole, a jim pokrovitelji tega niso ponudili, pa tudi denarja primanjkuje. Gospod Dvornik nam je predlagal, naj prosimo ravnatelje svojih šol, da bi si sami izbirali razrednike, saj bi to pokazalo, kakšen odnos vlada med učiteljem in učencem. V nobenem poročilu učencev ni bila omenjena naša preobremenjenost v šoli, na kar nas je tudi spomnil gospod Dvornik. Seveda bomo poskusili rešiti čimveč težav, toda katere in kdaj, to bomo videli. Živa Pečavar, 7. a Sprejem pri dr. Bučarju OTROŠKI PARLAMENT 19. oktobra 1990 smo se slovenski osnovnošolci srečali v Skupščini Slovenije z dr. Francetom Bučarjem, Lojzetom Peterletom, dr. Petrom Vencljem in drugimi znanimi Slovenci. Geslo tega srečanja je bilo ZDRAVO - VARNO - DOBRO! »Zgodovinski dogodek!« je rekel novinar v televizijskem Dnevniku. »Mi smo se komajda upali kaj vprašati svoje učitelje, današnji šolarji pa sprašujejo že v Skupščini,« je komentirala dogodek TV novinarka. Res smo spraševali in veliko povedali na tem triurnem otroškem parlamentu, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije. Naši problemi so podobni po vsej Sloveniji. Šole so zastarele, premajhne, ni igrišč, ni telovadnic, ni kolesarskih stez, ni mentorjev za krožke, nismo zadovoljni s cestami in prometno varnostjo. Zaskrbljeni smo zaradi onesnaženosti naših mest in rek ter nečistega zraka. O tem so razpravljali Trboveljčani, Celjani, Koprčani, Ljubljančani, Kočevarji in Krčani. Predstavnik Zelenih dr. Dušan Plut je potolažil Trboveljčane, da se bo z novo tehnologijo rešil problem z žveplovim dioksidom. Velenjčanom ne ugaja evropski delovni čas Gorenja, kajti otroci so prepuščeni sami sebi. Predstavnico iz našega mesta je zanimalo, ali se bodo šole preimenovale, saj se sedaj imenujejo po brigadah in narodnih herojih. Minister za šolstvo je odgovoril, da bodo te probleme rešili krajani sami. Predstavnica iz Krškega je vprašala, kdaj bodo zaprli JE Krško, kam z, jedrskimi odpadki in kako s pitno vodo pri njih. Odgovorila sta gospoda Dušan Plut in Vanja Gošnik. Jedrsko elektrarno Krško bodo skušali zapreti do leta 1995, odpadke bodo odvažali na Žirovski Vrh in na Hrvaško. Problem pitne vode pa bodo rešili tako, da bodo očistili Savo in verjetno zgradili hidroelektrarno namesto jedrske. Same tako zelo resne zadeve! Dobro, da nas je na koncu malo razvedril Jani Kovačič s svojo glasbo. Čez eno leto se bomo osnovnošolski delegati spet srečali s predstavniki naše oblasti v Skupščini Slovenije. Sklepe smo si zapisali in videli bomo, kaj se bo spremenilo. Marjanca Bučar, 8.b Glasbeni utrinek z naše šole V torek, 20. 11 1990, se je na Grmu zgodilo nekaj zelo zanimivega. Našo šolo sta — že drugič v njeni zgodovini — obiskala znana operna pevca, in sicer Sonja Hočevar in Rajko Koritnik. Operna pevca sta pela slovenske narodne pesmi, pa tudi odlomke iz znanih oper, kot npr. Gorenjski slavček. Za vse je bil program, ki ga je povezoval njun spremljevalec, izredno prijeten in zanimiv, saj ne vidiš vsak dan v živo opernega pevca. Upamo, da se bodo taka in podobna srečanja nadaljevala (ne zato, da bo odpadal pouk, kajne?), saj je dobro spoznati čim več naših slovenskih umetnikov z različnih področij. Tamara Gogič, 8.a Grmčani na valovih Radia Slovenija Tako, tudi našo šolo je doletela čast, da smo učenci od 5. do 8. razreda sodelovali pri izboru dvajset najbolj popularnih pesmi za Val 202. Seveda smo z veliko vnemo poprijeli za delo in ustvarili glasbeno lestvico, ki jo objavljamo v rubriki DO-RE-MI. 3. decembra so nas povabili v Ljubljano na Radio Slovenija, kjer smo posneli oddajo. Tovarna IMV nam je omogočila prevoz do Ljubljane. Po dobri uri vožnje smo prispeli v Ljubljano, kjer naj bi se ob 17. uri pričelo snemanje, ki pa na našo srečo ni bilo v živo. Držali smo se pravila — bolje prezgodaj kot prepozno — in prišli malo prej. Ravno toliko časa smo imeli, da smo se posladkali s tortico (nekateri so jedli sendviče) in si ogledali Ljubljano. Na Čopovi ulici smo naleteli na mehikanske pevce, ki so peli svoje ljudske pesmi. Vsa sreča, da je bil z nami Klemen (fotograf) in vso zadevo ovekovečil. Po »potepu« smo se odpravili na Radio Slovenija in ob 17. uri začeli snemanje. Med oddajo smo se pogovarjali s Slavkom Kastelicem, ki je doma prav iz Novega mesta. Pogovor se je sukal o šoli, interesnih dejavnostih, plesnih vajah, seveda smo predstavili tudi NAJČO in našo lestvico ter poslušali izbrane pesmi (ne vseh). Tako super smo se zabavali, da je ura minila, kot bi mignil. Na koncu oddaje smo pozdravili celo šolo, vsak izmed nas pa je pozdravil še svoj razred. Ogledali smo si še ostale prostore RADIA SLOVENIJE in se zadovoljni vrnili domov. Našo oddajo ste lahko poslušali v ponedeljek, 10. 12. 1990, ob 19.30. uri na Valu 202. Kanita Bečirevič, 8.a ZAHVALA KOLEKTIVU IMV Na nekaterih šolah drugod po Sloveniji že dolgo poznajo šolo v naravi, ker vedo, da se učenci v naravi lažje učimo kot v zaprtih učilnicah. Letos smo tako šolo imeli tudi Grmčani, najbrž edini in prvi med Dolenjci. Naše vodstvo šole se je povezalo z našim sponzorjem, tovarno IMV, ki nam je že velikokrat v raznih stvareh pomagala. Torej, tudi tokrat. Vsem šestim razredom je omogočila, da so imeli septembra to »super« šolo! — In zakaj je šola v naravi prav v 6. razredu? boste vprašali. — Ker imajo pač šestošolci takšen učni program, ker se v 6. razredu največ učijo o morju. Ce samo pomislim, kakšne morske živali so prinesli v šolo in kakšne miselne vzorec so naredili! Pfi vsaki uri so raziskovali, odkrivali in se učili o raznih zanimivih stvareh. Pravijo, da jim je šla snov na morju bolje in dosti hitreje v glavo. — Pa so res imeli srečo! smo večkrat potarnali 7. in 8. razredi, ki smo to priložnost zamudili. Sedanji 5. in nižji razredi pa bodo še imeli priložnost, če bo naše sodelovanje z IMV še tako prijateljsko in trdno, kot je bilo do zdaj. Zahvaljujemo se delavcem IMV, da so nam - poleg ostalega — omogočili nekaj tako enkratnega, kakor je šola v naravi. TAMARA GOGlC, 8.a OŠ Grm v Novem mestu MOJA PRVA ŠOLA V NARAVI UTRINKI Rok Praznik: Že meseca maja smo peto-šolci izvedeli, da bomo v septembru imeli našo prvo šolo v naravi. Zelo težko smo pričakali tisto jutro, ko smo se usedli v avtobus in se odpeljali proti obmorskemu mestecu Privlaki. Samo Plut: 13. septembra ob šesti uri smo se odpravili na sedemurno potovanje. Peljali smo se skozi Karlovac, Titovo Korenico, Gračac ter nazadnje čez Velebit skozi Obro-vac in Benkovac. Janez Rodič: Malo po dvanajsti uri smo prispeli v Privlako, prelepo mestece ob morju. Odšli smo v sobe, odložili prtljago in odprli okna. Bil je čudovit pogled na morje, obalo in dalmatinske hiše. jsgrŠisArf ;i zemV)6?1 dneb)e, K oU, W°v' ■ ^ ,rientacr)0- _ ..V,—A,:: -• ^ w , W w. iss „ “ V 'v'.-.' liL . , •«, -M ''*' ^c>/ c * a ' “ ~“*- ■V/i v Sv, ^ p - Nataša Pureber: V Zadru smo si ogledali dve znameniti cekrvi, v katerih so nune med vojno skrivale zlato pred Nemci. V samostanu smo videli nabožne kipe in slike, stare knjige, z zlato nitjo vezena oblačila ter stol iz biserov školjk. Našo pozornost so vzbudile še RELIKVIJE — ostanki kosti svetnikov, spravljeni v pozlačenih oblikah ostankov. (Če je bil ostanek kost roke, je spravljen v pozlačeni roki.) Marko Dvornik: Šli smo tudi v Zadar. Ogledali smo si samostan Sv. Šime. V njem je veliko zanimivosti, kot so: zlate roke, prstani, dragocene slike ipd. Nato smo odšli v cerkev Sv. Stošije. Tam smo videli zlat kovček. Danijel Grujič: V nedeljo smo se šli peljat z ribiško ladjo do paškega mostu, ki povezuje otok Pag s kopnim. Nekaj časa sem jaz vozil barko PODLANICA. Urška Povše: Na obisk so prišli pomočnica našega ravnatelja Olga Golob, novinarka Jasna Šinkovec in gospod Jože Turk. Gospa Jasna nas je fotografirala na plaži, pred domom in v sobah. Odšli so zadovoljni, ker so izvedeli, da se imamo zelo lepo. Alenka Kastelic: In že je bil tu poslovilni večer. Na to noč smo plesali, se igrali družabne igre in počenjali še mnoge zanimive reči. Katarina Vogrinc: Vse je bilo drugače kot v šoli. Bili smo sproščeni, kot velika in prava družina. Učenci 6. b. razreda OŠ Grm v Novem mestu Za boljše počutje in delo Ko smo učenci odšli na težko pričakovane poletne počitnice, smo mislili, da bo šola dva meseca mirovala in počivala. Krepko smo se zmotili! Šola se je spremenila v pravo gradbišče! Dvignili so strop, predelali elektroin-stalacije, odstranili tapison in prepleskali les. To pa še sploh ni vse! Dobili smo nove zavese, omare za knjižnico, garderobe, razmnoževalni stroj, računalnike, programe za računalnike in diapozitive. Sola je vsa dela in pridobitve financirala sama — to dokazuje, da smo v preteklih letih dobro gospodarili. Posebno pohvalo si zasluži ravnatelj, brez katerega bi vse ostalo tako, kot je bilo. Ko bi nas videli, kako veselo smo bili presenečeni, ko smo prišli v šolo! Vse to nam sedaj omogoča boljše počutje in delo v šoli. V imenu učencev OŠ GRM zapisala: Nina Jakovljevič, 8.a INTERVJUJI, ANKETE »Zelo rada delam z mladimi« Sonja Čibej, profesorica glasbe, se vozi k nam iz Trebnjega. Pod njeno taktirko prepevata dva zbora na šoli, otroški in mladinski. Ker je »nova«, bi najbrž radi izvedeli kaj več o njej. Kako se je začela vaša pot glasbenice? Doma sem v Trebnjem, kjer sem obiskovala osnovno šolo ter šest let nižjo glasbeno šolo, na katero sem se vpisala v tretjem razredu osnovne šole. Po končani osnovni šoli sem se vpisala v gimnazijo Ivana Cankarja v Ljubljani in na srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki sem jo obiskovala /popoldanskem času. Po opravljeni srednji šoli sem se vpisala na akademijo za glasbo, in sicer na oddelek za glasbeno pedagogiko. Študij je trajal štiri leta. Ali vas je že od mladih nog zanimala glasba? Je v družini kdo glasbenik? Moj oče je odličen glasbenik - samorastnik - saj če vzame v roke katerikoli inštrument, zna takoj zaigrati. Vendar ni strokovnjak, ni šolan. Tudi moj bratje glasbenik. Tako mislim, da sva oba od očeta podedovala to veselje do glasbe in glasba me spremlja že od otroštva. Vas je kdo pri delu podpiral in navduševal? Morda me je najbolj navduševala učiteljica glasbene vzgoje v šoli, saj mi je znala dobro predstaviti glasbo. Kateri so bili vaši prvi uspehi in katere dosedanje uspehe bi uvrstili med najpomembnejše? Moji prvi mali uspehi so bili nastopi v zborih v osnovni šoli, koncerti z glasbeno šolo in podobno. 0 tem, kateri so bili moji najpomembnejši uspehi v življenju, še nisem razmišljala. Nekaj časa sem učila tudi v glasbeni šoli, kjer so bili zame uspehi, ko so nastopali moji učenci. Imela pa sem tudi neko deklico, ki je bila zelo ustvarjalna in z njo sva tudi snemali oddajo na radiu; imela pa je tudi koncert, kar je bil zame velik uspeh. Nasploh sem zadovoljna, če z nekom nekaj naredim, kot na primer sedaj, ko pojem v komornem zboru Trebnje, kjer smo vsi skupaj uspešni. Verjetno so se tudi pri vašem delu pojavile zapreke in težave. Kakšne? Pri glasbi je pomembna velika vztrajnost, saj je potrebno veliko vaje. Predvsem na fakulteti si moral biti vedno pripravljen, saj nas je bilo v letniku le deset. In če si vedno pridno delal, ni bilo težav. Zakaj ste se odločili prav za profesorico glasbe? Kaj vas je k temu delu pritegnilo? Vsak človek čuti v sebi neko potrebo in pri meni je to potreba po pedagoškem delu. Zelo rada npr. delam z zbori, saj tam čutim odziv, vidim, da vsi želijo isto kot jaz, da bi se nekaj naučili. Medtem ko je pri pouku drugače, saj tam ne zanima vsakogar glasba in jaz tudi vsega ne pričakujem od vsakogar. Vendar nasploh zelo rada delam z mladimi, ker me to res veseli in morda sem se sedaj na začetku šolskega leta pokazala stroga, vendar nisem. Rada bi samo videla, da bi pri urah glasbene vzgoje vsi uživali. Ali ste že prej opravljali kak drug poklic? Ste že prej poučevali na kakšni drugi šoli? Kot študentka sem nekaj časa učila na glasbeni šoli v Trebnjem klavir in nekaj nauka o glasbi. Dokler nisem diplomirala, pa sem delala tudi kot stevardesa pri Adria Arwaiys. Na potovanjih sem videla veliko sveta, kupila sem si veliko strokovne literature, marsikaj sem si ogledala (vedno me je zanimala umetnost in jeziki). Vse to mi sedaj prav pride pri delu. Kar pa zadeva osnovne šole, je Grm moja prva osnovna šola, na kateri poučujem. Kakšni so bili vaši prvi vtisi, ko ste se srečali z učenci naše šole? Prijetni. Z vsemi se kar dobro razumem. Na sploh mi je všeč in nimam nobenih negativnih pripomb. Učenci smo veseli, da lahko sedaj pri glasbeni vzgoji poslušamo glasbo, ki je všeč tudi nam. Ure so sedaj bolj pestre. Kako se vi pripravite na uro? Če se hočeš dobro pripraviti na eno uro, včasih ni dovolj en dan, ampak je potrebno cel teden razmišljati. Poleg tega pa si moram dobro pripraviti ves material, vse potrebne pesmi si moram presneti na eno kaseto, tako da imam vse pripravljeno. Tako so nekatere ure dobre, medtem pa jih je lahko nekaj povprečnih. Saj je premalo časa, da bi se za vsako uro kvalitetno pripravila. Kakšna naj bi po vašem mnenju izgledala sodobno urejena glasbena učilnica? Ali šolska glasbena učilnica, glasbila in glasbeni pripomočki zadostujejo za razlago pri pouku? Sodobna glasbena učilnica - taka kot si jo jaz zamišljam, bi bila zelo velika in prostorna, saj je pri glasbeni vzgoji potrebno tudi kaj zaigrati ali celo zaplesati, ne samo sedeti. Predlagala bi, da bi namesto klopi imeli stole z majhnimi premičnimi mizicami, vsak učenec pa naj bi imel tudi slušalke, ki bi bile 5 posebno napravo priključene na ta stol. Tako ne bi mogli tisti učenci, ki jih glasba ne zanima, motiti ostalih, ker bi imeli vsi slušalke na ušesih. Vendar pa od šole vsega tega ne morem zahtevati in tudi tega nimajo nikjer. Kar zadeva inštrumente, jih imam dovolj. Moram pohvaliti šolo, da ima zelo 'dobro založen kabinet; pa tudi tov. Rauch mi je zapustil lepo urejeno glasbeno zapuščino, da sem bila res vesela, ko sem prišla sem. Glede inštrumentov imam neke načrte, da bi jih premestila v učilnico v vitrine. Tako bi si jih učenci lahko ogledovali, pa tudi uporabljali bi jih lahko več pri pouku, saj se mi zdi škoda, da je vse pri meni v kabinetu. Kdo je vaš vzornik? Za svojega vzornika ne bi mogla imenovati ene osebe. Meni so vzorniki tisti ljudje, ki s svojim delom nekaj dosežejo; se pravi, ko vidim, da se nekdo trudi in da je zmožen to doseči, mi je vzor. In vsakič, ko grem na kak seminar ali koncert, kjer nekaj novega vidim in slišim, mi daje to vzpodbudo, da začnem še bolje delati. Ste kdaj sami poskušali napisati pesem in jo uglasbiti? Seveda, to smo delali na akademiji. Ampak moram reči, da me to ni toliko zanimalo. Mene poustvarjanje bolj zanima kot ustvarjanje. Tamara Gogič, 8. a 1 ljub- ' dosegli0^?,610 stePrejeli velik ^dikokra/r" UsPeho v. Pra l ° T8™1*in \ Katere nL^%avljali v Z j“ko °‘e že lStanička, 'Z P°meni nagrada Vi ,r \Pohvalne ho J° niegove ^r,n^Zadmdrja P° •*■ ,: ^5 do s<« ste 'atel!so t>ili p« sJf jcakso* s0 ižSSsf|S?=' vzel ofl /? t-V , večino^0 Kaj je vaš umetniški kredo? Svoj umetniški kredo bom povedal s posvetilom prijatelja: USTVARITI SVOJO POVEST S SREČNIM KONCEM. VSAK ČLOVEK JE SVOJ IN DIVIO UM. , tvof^.flor ^t>r rvbV ^ Tamara Gogič in\ [ Nina Jakovljevič. 8.a\ Katero kiparsko tehniko uporabljate? Moja kiparska tehnika je modeliranje v glino, kamen, železo, in varjenje železa. V-/ZQr/ Mo./1'' , PrJY/r. e%P?- pr. ■ ^eKiice Jzačne Eok.VbTgre''Z ',J0 se /Doma so majhne težavi 1 k;lr dobro. /popoldne doma. Čepnv ■; Cr tC ni IJem srcu Še verinn ,J Jesen’ Je v tvo-/blondinca; f ^ se [motor sive barve ZapelJG če ima I Dečki jvsy ^nallepšemredu6 d°ma ni /°cetu opral avto. Bolje bo h b' bi,°’ če bi Iško opustiš, saj ni za tebe Črno,a- 3 dar si TcIsTSi' ie Josiču mesK j . rsfT- »Sffsssv šoli so m.5;1 te ““ m§imm f (r"“" "*nZ‘), PosluSaj p ««i Tma, 8. a Kanita S.al S ŠOLSKEGA TELEPRINTERJA 3. 9. 1990. Uh, zopet se je začela šola. Vsi smo za eno leto starejši. Na ta dan je naša šola dobila novince »PRUČKE«. Tako smo se nekateri ponosni, drugi veseli, tretji žalostni zopet vrnili »ogrevat« šolske stole. 4. 9. 1990. Na ra dan smo imeli dopoldne pouk, popoldne pa športni dan. Na preurejenem stadionu smo si ogledali tekmovanje v različnih panogah. Imeli pa smo tudi goste. Tekmovanje se je začelo z nagovorom nekdanjega športnika in trenerja ter našega ravnatelja Marijana Špilarja. 4. 9. 1990. 7. in 8. razredi smo si ogledali film Fantazija. Nekateri smo med predvajanjem zaspali, ker je bil film zelo dolg in kar malo dolgočasen. Kljub temu smo vsi srečno dočakali konec. 17. do 19. 9. 1990. No, naša šola je že poskrbela za naslednike. Čeprav bo nam »osmarčkom« težko zapustiti šolo, v kateri smo preživeli osem let, bo v naših srcih gorel ogenj še za nadaljnje šolanje. V tem času pa je začela delovati tudi naša preurejena knjižnica pod nadzorstvom tov. Dakičeve. I. 10. — 6. 10. 1990 Dočakali smo teden otroka. Čeprav je bil to naš praznik, nismo prav nič občutili, da je praznik, in to svetovno priznan. Torej, mi smo imeli šolo, s šolo pa kontrolke in spraševanja in... Verjeti moramo, da bo naslednji teden otroka drugačen! 2., 3. 10. 1990 Tov. Rakuševa je bila na zgodovinskem seminarju v Murski Soboti. Pogovarjali so se o Štajerski in Prekmurju. 2. 10. 1990 Ob tednu slovenskega filma so si peti in šesti razredi ogledali slovenski film Ne čakaj na maj, drugi, tretji in četrti razredi pa Gade. 2. 10. 1990 No, osmi razredi smo jo komaj dočakali. Kaj? Ekskurzijo vendar! Kljub bruhanju in slabemu vremenu smo se imeli vsi »SUPER« in v Novo mesto smo prišli nekateri s prepolnimi trebuhi, srečno pa vsi. 3. 10. 1990 Na ta dan so bile okrogle mize. Vendar ne pri malici! Okrogla miza je bila v OŠ Bršljin. Udeležil se je tov. Plut, govorili pa so o temi OTROCI in PROMET. 5. 10. 1990. Po napornem prestavljanju s petka na petek je tudi njen čas napočil. Imeli smo otroško olimpiado na novomeškem stadionu. Tekmovale so vse šole z Dolenjske. Vendar moramo Grmčani priznati, da so nas najboljši atleti zapustili. Da ne boste užaljeni, še je atletov na šoli, pa se zelo dobro skrivajo. 8. 10. 1990. Oh! Danes so bili na sprejemu delegati učencev pri predsedniku novomeške občine. Verjamem, da so se vam tresla kolena. 8. 10. 1990. Saj vsi poznate tisto pesem »Klošarji smo klošarji, to nam je v krvi, kar dobimo, vzamemo, tudi če nismo prvi!« Zato so si tretji razredi ogledali mladinsko predstavo KLOŠARJI. 10. 10. 1990. Na ta dan so bili na naši šoli četrti letniki pedagoške gimnazije. Prakso so imeli na nižji stopnji. Upam, da niso bili »hujši« kot učitelji. 17. 10. 1990. Tega dne pa so bili na praksi drugi letniki pedagoške gimnazije. Prakso so imeli na nižji stopnji. Vprašam vas, kdo zna več: ali naši učenci ali učenci gimnazije? 17. 10. 1990. Saj, saj! Naša šola skrbi za dober glas. Učenci šestega d so bili na kmetiji Žefran in so obirali jabolka. Malo pozni smo, a vam vseeno želimo »DOBER TEK«. 20. 10. 1990. Danes so se srečali likov-niki-kiparji na OŠ Bršljin. Hkrati pa so slavnostno otvorili novi del šole. Želimo vso srečo! 25., 26., 27. 10. 1990. Tov. knjižničarka Dakičeva je bila na posvetovanju z naslovom »Smo pripravljeni na knjižnico jutrišnjega dne?!! Posvetovanje je bilo v Novi Gorici. Brez skrbi, naša šola je preskrbljena, čeprav bi ne bilo nič napak, če bi imela kaj več knjig. 27. 10. 1990. Bilo je srečanje pedagogov likovnikov na OŠ Otočec. Slavnostni gost je bil gospod Janko Orač, srečanja pa se je udeležil tudi Branko Šuster. 31. 10. 1990. Republiško tekmovanje mladih varčevalcev je bilo v Novi Gorici. Tekmovali sta Jana Drobnjaknič in Marjanca Bučar, obe iz osmega b. Zasedli sta četrto mesto. ČESTITAMO! 6. 11. 1990. Na šoli je bila delegacija občine. Pogovarjali so se seveda o nas — osnovnošolcih. Torej, pogovor je potekal o življenju in delu na naši šoli. 5., 6., 7. 11. 1990. Te dni je bila tov. Tovšakova v Nemčiji. Ogledala si je življenje in delo na NVALDORFSKI ŠOLI. 6. 11. 1990. Tudi učitelji ne znajo dobro slovenskega jezika. Saj sta tovarišici Simčičeva in Sternova pripravili novosti iz novega Slovenskega pravopisa. $ 13. 11. 1990. Učitelji so imeli pedagoško konferenco. Imeli so tudi gosta — Janeza Svetina, pisca knjige Slovenska šola za novo tisočletje. Knjiga govori o novi, sodobni šoli. 14. 11. 1990. No, eno četrtletje je že za nami, pred nami pa še tri četrtletja. Torej za prvo konferenco je konec spraševanja. 16. 11. 1990. Bil je prvi zbor šole. Tovariš ravnatelj nas je seznanil z rezultati našega dela, nas pohvalil in pograjal. Tovariš Bučar pa je razdelil priznanja iz logike. 16., 17. 11. 1990. Učitelji tehnične vzgoje so bili v Miinchnu. Ogledali so si tehnični muzej. No, saj ima tudi naša šola od časa do časa tehnično razstavo. 16. 11. 1990. Na naši šoli je bila prireditev za krvodajalce v KS Kandija - Grm. Tudi naša šola skrbi za zdravo življenje in s tem pomaga bolnim. 20. 11. 1990. Bil je odličen koncert Sonje Hočevar in Rajka Koritnika. Vsi smo se smejali in napeto poslušali, a vseeno se je vse tako kmalu končalo. V tem času so na šoli zbirali denar za poplavljence. Imeli smo srečo, da nesreča ni doletela nas. Saj šolo bi že lahko poplavilo, drugo pa ne. Vseeno pa ostane geslo »Vsi za enega, eden za vse.« 28. 11. 1990. In končno smo dočakali nastop naše »big mami« s skupino Agro-pop. Veselili smo se, peli, kričali, plesali... Saj vsi vemo, da nas je samo še milijon. 3. 12. 1990 Se še spominjate, da smo sestavili lestvico Popularnih 20 tujih skladb? 3. decembra so se izbranci odpravili na Radio Slovenija pod vodstvom Sonje Čibej. Tam so s pomočjo Slavka Kastelica predstavili našo šolo in lestvico priljubljenih tujih skladb. 5. 12. 1990. Učenci višje stopnje (5., 6. r. in likovni krožek) smo sodelovali na Petrolovem likovnem natečaju. Za sodelovanje smo dobili barvni televizor. Izdelek učenke Dominike Krpan je bil izbran za sestavni del skupinskega plakata. 14. in 15. 12. 1990 so bili učitelji, ki so končali osiješko dopisno šolo, na svečani podelitvi priznanj v Osijeku. Poleg šestih tovarišic z razredne stopnje je bil tam tudi naš bivši učitelj fizike Danijel Brezovar. 20. 12. 1990 je bil koncert pevskih zborov naše šole. Pohvala Sonji Čibej, učiteljici glasbe, ki je v štirih mesecih pripravila za uspešen nastop kar štiri zbore! 21. 12. 1990 V prednovoletnem razpoloženju pa so si najmlajši učenci naše šole ogledali film Walta Disneya Rešitelji (gotovo vsi dobro poznate Miki mau-sa, Plutona in druge slavne junake). 21.12. 1990 je bil zadnji dan pouka v letu 1990. Vsak razred se je zabaval po svoje. Osmi razredi so imeli ples, peti so odšli v kino, ostali pa so imeli zabavo v razredih. Nina Jakovljevič in Jožica Šinkovec, 8.a In še zanimivost: V tem mesecu smo na šoli uredili VIDEO učilnico. Učilnica je v prostoru stare knjižnice. Saj pravimo, da se naša šola modernizira. Joži Šinkovec, 8.a Nina Jakovljevič, 8.a , ,e zaljubil sedmi"11, poliublL šestnajst^'b'1^ padal, 0,-» z:*'** ■k»odlrCu dh*ja »' «e>' re*a, str • i sCca 0 -ponoc' iWC\a -V^0edobvo''^Jasetose, ■ 'n ko odšAe- 'T0tnic^b'lt° °c'an so ' 'Sp, ot v‘hr srce. Razbijaj m^sVa je ^e. . ve/j/o°r So/ d Ve/ei0^^. yc A /d CV Tl I I I I I I I I FT T Sem hiša slaščičarna Zgrajena sem bila pred mnogimi leti. Najprej sem bila samo stanovanjska hiša, ■ nato pa me je novi lastnik preuredil v slaščičarno. Stojim v lepi okolici, okoli mene rastejo ■ velika drevesa. Moje vrstnice so stanovanjske hiše, le ena je trgovina. Moja zunanjost je zelo lepa. Imam bel obraz in rdečo stre- ■ho. Vrata imam zelo velika, rdeče pobarvana. Skozi njih vstopa vame veliko mladih pa tudi starejših ljudi. Usedejo se na lepe •stole, ki stojijo ob mizah. Nato počakajo, da jih dekle postreže z dobrimi slaščicami. Ob klepetu popijejo še kakšno pijačo in ■potem odidejo. Nekateri packi na mojih _ stenah pustijo kakšno sled, vendar pa moj lastnik poskrbi, da to sled odstranijo. Tako 'sem vedno čista in pospravljena. Vsak _ večer, ko se moja vrata zaklenejo, je čas za počitek. Le zvečer si lahko odpočijem od “hrupa, ki ga povzročajo ljudje. Lastnik pla-.čuje neko žensko, ki pospravi stole, pomije, tla in pulte. Zgodaj zjutraj me zbudi hrup tovornja--ka, ki pripelje sveže slaščice. Ko zložijo. vame vse slaščice, se moja vrata zaprejo še “za kakšno uro, nato pa se odpro za cel dan. - Zjutraj še ni veliko ljudi. Pri mizah, sedijo le tisti učenci, ki se jim ni ljubilo iti v šolo in tisti ljudje, ki so že v pokoju. -Okoli 14. ure pa se začnejo moji prostori, polniti. Mojim stenam zopet grozi, da dobijo kakšno slikico. Včasih se vročekrvni -fantje tudi stepejo. Takrat se vmeša lastnik' in zaustavi pretep. Če so razbili kakšen kozarec ali mizo in stol, morajo poravnati ■nastalo škodo. Po večjih pretepih dobim' novo pohištvo, pa tudi stene dobijo novo barvo. Upam, da bo moj lastnik še dolgo skrbel' zame in da bom še dolgo lahko sprejemala toliko zanimivih ljudi. Nina Peterca, 7.a‘ Moj prijatelj Mojemu prijatelju je ime Danilo., Hodi v isti razred kot jaz. Mislim, da "ima okoli enajst let. Danilo je na zunaj malce zavaljen.. Saj to ni nič smešnega. Dandanes "veliko ljudi hodi okoli s trebuhi, ki so' ■malce prepolni. Ima črne lase in rjav-, kaste oči. Po velikosti Danilo ni ne prevelik ne premajhen. Ravno prave veli- ■ kosti je. Mislim, da se Danilo ne druži' rad s takšnimi otroki, ki niso disciplinirani. Danilo se rad šali, toda s šalami -ne prizadene drugih otrok. Večino časa-.preživi pri stari mami, kjer ima, kakor mi je pripovedoval, dosti prijateljev. ■Kadar se poglobi v neko delo, je videti' .zelo zamišljen. Danilo ima sestrico, Lidijo, ki ni dosti mlajša od njega. ■ Z Danilom sva zelo dobra prijatelja1 .in upam, da bova to tudi ostala. , . Dragan Jovič, 4.a I I I I l i i i i i i Prežihov Voranc: SOLZICE Odlomek iz dnevnika domačega branja Dragi Aif! 15. 10. 1990 Zdaj sem prebral že četrto poglavje. Zdi se mi nečloveško, da so otroci ob štirih zjutraj gnali ovce ali krave na pašo, da so jih napasli in šli v šolo. Lažje bi bilo, če bi za ovce napravili ogrado, v katero bi jih zjutraj nagnali, ker bi... oh, kaj ti pišem take traparije. Ce bi bil jaz Voranc, se bi skril za toliko časa, da bi vedel, ali so prišleki Slovenci. Prežihov Voranc je praznoval Prvi maj zgodnjega juta, ko je gnal ovce na pašo; želim si, da bi tudi jaz tako praznoval. Tvoj Samo Dragi Alf! 16. 10. 1990 j Hitro bom nekaj napisal, ker moram v j glasbeno. Od Koreja je bilo zelo plemenito, da je pomagal nositi premog starki. 1 Moram ti povedati, da poznam vsaj enega j dečka, ki tega ne bi storil. Korej je bil priden fant, ker je v vsem pomagal očetu. | Mislim, da je storil prav, ko je očetu rekel, da goljufa. Oče bi mu moral pojasniti. Korej je bil dober in plemenit fant, ki je neke noči, čeprav po naključju spoznal »višjo matematiko.« Lepo se imej! Tvoj Samo I Sem hiša veleblagovnica V meni se mnogokrat pretaka reka ljudi, toda ker sem prostorna, se skoraj nikoli ne drenjajo. V vsakem oddelku imam na voljo druge izdelke iz mnogih naših - pa tudi tujih - tovarn. Imam oddelek s parfumi, ki jih kupujejo večinoma ženske, saj se moški ne spoznajo na dišave I tako kot one. V naslednjem oddelku se vse sveti | od zlata in srebra, saj imajo tam vse vrste nakita. V prostoru, kjer prodajajo obleko, imam I nekaj kabin, saj skoraj vsi ljudje pomerjajo, kako jim obleka pristaja, preden se odločijo za nakup. Za spretne roke imajo tukaj tudi pletilke in volno, pa sukance in raznobarvne vrste blaga. Mnogo otrok se rado ustavi v prostoru, kjer se I lahko do sitega nagledajo motorjev in koles, si I ogledajo, koliko kilometrov na uro kateri pre- j vozi ter seveda, kako udobne sedeže imajo. Največ joka pa slišim v oddelku z igračami, saj bi marsikateri malček rad novega plišastega medvedka ali pa avto na baterije, a se mame izgovarjajo, da nimajo denarja. V prostoru, kjer prodajajo živila, skrbni starši j kupujejo meso in sadje, da njihovi malčki ne bi j bili lačni. Največ otroškega vreščanja in iskanja denarja po žepih je v oddelku s slaščicami, saj bi J vsi radi dobili prvi vrečko bonbonov, lučko ali j kakšen kolač. V prostoru, kjer prodajajo čevlje, J je kar naprej nekdo sezut, medtem ko si nekdo! ravno nazaj obuva svoje stare, ponošene čevlje, j Vame prihajajo ljudje praznih rok, ven pa| odhajajo polnih, a s prazno denarnico. Živa Pečavar, 7.a I Ph>H črni muci . JPoH ... j Ponoči'ha1' ,>ri,l"o lovi p^r: / fr « Pzn'^>,,ai,ton’ — n b,/o tudi z '"e je/ , MO}°Jiev ^ luhko rešlš \ lahko z Zim* d0lge Iase’ si lih načinov--I - Vol saJ onasonce’°“iz^i ko Mastne i!™Vlln° Prehrano, ne ■ ■ UP°rabljaj žv ?/' Pa sladkarij. Jej 1*», Jujjj"!"' '"leto. | re/rAo uspeha! ■ UanijeU, Leburičl Pa Čralič, 8.bi ^J^^jaGrlical Računska čare ČAROVNIJA S KOCKAM (Dve kocki.) Naroči nekomu, naj vrže c naj si zapomni, koliko pil Nato naj obe kocki tako ot prejšnja zgornja ploskev spe pri, tem v stran. Nato se obi samim pogledom boš lahk koliko pik je vrgel. Kako to? Zapomni si nask nost, ki je lastna vsaki kocki nasprotnih ploskev je vedn Če kaže vrhnja kockina plo “a nasprotni strani pk 1 je na PRED IZBIRO POKLICA Uvajamo novo rubriko PRED IZBIRO POKLICA. V tej rubriki vam bomo podrobneje predstavili nekaj poklicev in tudi šole, ki so potrebne za določen poklic. V tej številki vam bomo na kratko predstavili poklic ADMINISTRATORJA, UPRAVNEGA TEHNIKA, PRODAJALCA ter EKONOMSKEGA TEHNIKA. ADMINISTATOR je poklic IV. zahtevnostne stopnje (šola se tri leta). Administrator se izobražuje v programu administrativna dejavnost, v smeri administrator. Vse delo, ki ga opravlja administrator, je administrativno — tehničnega značaja in bi ga lahko razvrstili v daktilografsko delo. V njegovo delovno področje lahko vključimo tudi poslovno-tehnična dela, kot so administator nabave, prevzema, skladiščni administrator ter administrator prodaje. Strokovni predmeti, značilni za to smer, so: GOSPODARSKO POSLOVANJE Z OSNOVAMI KNJIGOVODSTVA, PISARNIŠKO POSLOVANJE, STROJEPISJE, DELOVNA PRAKSA, STENOGRAFIJA. Administrator: mora imeti smisel za hitro in spontano reševanje tekočih nalog, mora biti natančen, delo je pogosto vezano na delo z ljudmi in zahteva spretnost rok in prstov. UPRAVNI TEHNIK: je poklic V. zahtevnostne stopnje (šola se štiri leta). Upravni tehnik se izobražuje v programu administrativna dejavnost, v smeri upravni tehnik. Področje dela upravnega tehnika je v vseh dejavnostih in obsega predvsem poslovna, evidenčna in administrativna dela. Upravni tehnik se lahko zaposli kot tajnica, taj- nik organov upravljanja, vodja administracije, arhivov itd. Strokovni predmeti — značilni za to smer - so: UVOD IN PRAVNA UREDITEV SFRJ (?), PSIHOLOGIJA, STROJEPISJE, STENOGRAFIJA itd. Upravni tehnik mora biti natančen, imeti mora smisel za delo z ljudmi, smisel za organizacijo lastnega dela in organiziranje dela drugih. EKONOMSKI TEHNIK je poklic V. zahtevnostne stopnje (šola se štiri leta). Ekonomski tehnik se izobražuje v programu poslovno-finančna in trgovska dejavnost, v smeri ekonomski komercialni tehnik. Ekonomski tehnik se pojavlja v računovodstvih, knjigovodstvih, v komerciali, finančnih službah, špedicijah, javnih skladiščih itd. Strokovni predmeti — značilni za to smer - so: RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA, POSLOVNA MATEMATIKA, POLITIČNA EKONOMIJA IN EKONOMIKA SFRJ, STATISTIKA, STROJEPISJE,... Kot izbirni predmet je značilno KNJIGOVODSTVO. Ekonomski tehnik: mora biti natančen, imeti mora sposobnost koncentracije, sposobnost številčnega presojanja ter jasen govor, veselje do dela z ljudmi. PRODAJALEC je poklic IV. zahtevnostne stopnje (šola se tri leta). Prodajalec se izobražuje v vzgojno-izo-braževalnem programu poslovno-finančna in trgovinska dejavnost, v smeri prodajalec. Prodajalec je poklic, ki spada med storitvene dejavnosti. Delo prodajalca je delo s kupci, torej delo z ljudmi. Prodajalce delimo po tem, kar prodajajo: na prodajalce mešanega blaga, prod. tekstila, prodajalce železnine, prodjalce knjig,... Strokovni predmeti, značilni za to smer, so: POZNAVANJE BLAGA, POSLOVNA MATEMATIKA, DELOVNA PRAKSA itd. Prodajalec: mora imeti smisel za delo z ljudmi, zdrave roke in noge, mora biti prijazen, potrpežljiv, natančen,... Pomembna zahteva za vse prodjalce pa je tudi zdravo telo. Vsi prodajalci prenašajo težka bremena, na kar večina takrat, ko se vpisuje na te šole, pozablja. Za vse te poklice se lahko šolate na SREDNJI DRUŽBOSLOVNI IN EKONOMSKI ŠOLI V NOVEM MESTU, ULICA TALCEV 3. Pišite nam o vaših težavah, ki vas tarejo glede izbire poklica. S pomočjo socialne delavke vam bomo poskušale odgovoriti na vaša vprašanja. PIŠITE! PIŠITE! PIŠITE! PIŠITE! PIŠITE! Kanita Bečirevič, 8. a Tina Popadič, 8. a ' *|J|JPritožno knjigo,j V prosim 'll . Si « ““""r' spotikajo m zafrkavajo^^^ s.mj. 5 d . - ______" ob p ,lkih na vsake 14 dni imamo p^ouk ^ odklenili vrata. Kseniia Pave, 7. d %%/ ( . %/ ■% > J ,3 zmeraj0 mrz'°- ganezU^J^ **£j }A %'yo "m* r^ah t°d "»s, š' ’ ^av^rf «e»era. rf", s« 'Vf'P;k ti k,.,'C' rfm- s,,,'"’.'1'so ""' A;"o i/,e/f W“;c: / • Jezi rne dn 7 "aravi> ne na 'rnorTuin niSm° ime,i ^'e v bl "71e,, dvodnevni izlet ^ SnegU' zmo yr^_ AndreJa Mohorič r*orr ■'Vo , ^2>,i /"'"‘•a/i na i-az-d" /»/ sv, na starem Katja Povše, 7. d 7. d , ' to U^Hco «s Motijo me šolski končni izleti. Mislim, da smo učenci na izletih preobremenjeni. Kar naprej hitimo iz kraja v kraj, zraven pa si moramo zapisovati, kar smo slišali, 2akaJ so inie/i večdnevni izlet ,h aurc(li prejšni ven? zdal P« je samo en A'e* Pav'en/č, 8.a ja leta ,n,° enodne- Menim, da imamo premal ZaU) mislim. •, selimo iz «c'lnIceo V^;meli S minut daljše-da bi bilo prav, oe burne odmore m pet m, Aleš Pavlin, 7.a ■a /,’ 'f/ v,.7 (/- /. ''e,, fi/-e> '"o 'op** '<7a '"'o// Ved h pa JI IIIVZl M1I1V/ ^.upiovr > «»*.« —J ' ti ^ 9 če hočemo imeti dobro poročilo. Tako ^P - Barbara Ban, 7.d > > r^a/ ,-5^. $rutinip,?.,bl "e /,; ^ A^« 'nste7’ /C ^ Pogosto ^ 'Pazin; P° Aa'eri7( /) .'j //Jf/'0 . Moti me, da se fantje nenehno tepejo H m se /n’.aa ^fere Ao piezap Po'e'n med sabo in se neprestano derejo. Tova- J ■ e. /a/^o sb*'1’debele riši učitelji bi morali biti strožji. ^ a,'> toze Maj a Pnj atelj, 5. d j; trena ^a/ • Za malico bi lahko dobili bolj^nMikJ^^^ ^ 7'd * Prejšnja leta smo učZ-i hrano. Prevečkrat jemo pašteto in ribe. i* 'JčWV i« glasbo, lot,,,"«.?1'''"1'" Iren. Auersperger, 7,a • Moti nte, dTv- . , gj 1 —lasjenimamo. »ssissss1 mp '~'zuMAjae0k , biti med glav A nim odmorom Marsikdo bi se Suzapogovananie.M^ u£lteljt nas učil ali pa • r-azredov. ^ vztrajno podi]« iz ^iva Pečavar,^ ^ ■ I — H ■ Moti me, da ni tušev v garderobah. Po. telovadbi smo vsi prepoteni in razgreti, a Pri naslednji uri smo vedno nemirni in ne ^t sledimo pouku. *' /podijo IZ ra^ž~a pe£av oJSSS Nina Jakovljevič, B.a^ '*!%*»'* ' KNJIŽNICA '•• - w-,‘ Kaj je novega pri nas? Pri nas? Veliko o o!!! Pričetek novega šolskega leta je kot ponavadi izvabljal vzdihe. Pa ne le običajnih. Prenovljeni, svetli, dvignjeni hodniki; vse novo, novejše!!! Kje je knjižnica? Nad avlo, v temnem, prašnem, hrupnem prostoru? Nič več! Videli ste le še prenašanje zabojev s knjigami po stopnicah. Knjige so se preselile v prenovljene prostore male zbornice in nekdanje učilnice 4.d razreda. Skozi priprta vrata ste kukali v svetel, zračen prostor. Slišalo se je »AH in OH« in »SUPER«. Pogled na pestrost in barvitost urejenih knjig vas je vse navdušil. Sprehod med policami brez vitrin bi si lahko omislili celo v ritmu ča-ča-ča. Odmori v čitalnici so, sodeč po obisku, pristali na top—lestvici. Tudi učnih ur v knjižnici se ne branite. Prav radi ste neposredno pri virih znanja. PSSST... Ali ste že slišali za randi v knjižnici? Ali ste že slišali za pogled iznad ^J^bra-nja v smeri izbranca svojega srca? In kaj si lahko izberete med novostmi na naših policah? PRIROČNA KNJIŽNICA: — nadaljevanje zbirke: Pet prijateljev — nadaljevanje zbirke: Kako so Uveli — nadaljevanje zbirke: Okno v svet — nova zbirka: Skrivnostni svet neznanega — Velika stara sanjska knjiga — Sveto pismo za mlade — Sveto pismo v podobah za mladino — Enciklopedija vprašanj in odgovorov — Mala šola kuhanja — Vaš pes — Vaša mačka — W. Disney: Zgodbe za vsak dan v letu MLADINSKO LEPOSLOVJE Roald Dahi: Matilda Bogdan Novak: Bela past Jože Snoj: Palčki so! Feri Lainšek: Ajša Najša Raak Schami: Dlan, polna zvezd romani Victorie Holt Sol in zemlja — pravljica etiopskega ljudstva Tadens Konvvicki: Kronika ljubezenskih dogodkov Alenka Dakič, vaša knjižničarka ENID BLYTON 5 prijateljev na skrivnostni sledi Julian, Anna in Dick se odločijo preživeti počitnice pri sestrični George na Kirrinovi kmetiji. Ko se pripeljejo z vlakom, jih na postaji že čaka George. V resnici ji je ime Georgina, vendar si izredno želi biti fant. Tudi oblači in striže se tako. Ko pridejo na Kirrinovo domačijo, zagledajo novo kuharico - gospo Stick, strogo in mrkega obraza. Ko Anne, Julian in Dick izvedo, da je Geor-ginina mama bolna, se zelo razžalostijo. Naslednjednje jutro spoznajo Edgarja, mozoljastega in porednega kuharičinega sina. Tim, njihov kuža, je v času, ko ga niso videli, zrasel in se rad spusti v spopad s psom kuharice Stick. Ker je njen pes zanemarjen, smrdi in sploh daje videz potepuškega psa, ga otroci kličejo Stinher. Georginini materi se zdravje poslabša, zato se z možem odpelje v bolnico. Sedaj je gospa Stick popolnoma »prevzela oblast« v hišo. Otrokom je za večerjo ponujala suh kruh in marmelado. Toda vedno jim je pes Tim, ki sta se ga Stichova bala, pomagal priti do boljše večerje. Konec teh malih pustolovščin pa je bilo, ko je gospa Stick v hišo poklicala moža. Ker otroci niso mogli več prenašati družine Stick, so se odločili zapustiti hišo in se odpraviti z vso potrebno hrano na Kirrinov otok, ki je bil last George, vendar ga je delila s svojimi prijatelji. Ko so nekaj časa bivali na njem, so zapazili družino Stick, ki se je bila naselila v temni ječi. Otroci so sumili, da se družijo s tihotapci in so jih sklenili prestrašiti. Ponoči so odšli v temne podzemne hodnike in začeli oponašati domače živali. Odmev pa je njihove glasove pomnožil, tako da se je slišalo, kot da je v ječi ogromno domačih živali. Stickovi so obnemeli od strahu in se zaprli v eno izmed ječ. Naslednji dan so otroci videli, da so si Stickovi prilastili večji del njihove hrane in maminih stvari. Ko so se odpravili proti otoku, so hitro vzeli nakradene stvari in jih skrili v votlino, ki je bila njihov začasni dom. Ponoči sta se Julian in George odločila pogledati, kaj se dogaja zunaj. Ko tako napeto poslušata, zaslišita dekliške krike. Odhitela sta v votlino, saj sta bila prepričana, da je zakričala Anna. Toda kako sta bila presenečena, ko sta videla, da Anna sladko spi. Ugotovili so, da Stickovi niso tihotapci, pač pa ugrabitelji, ki so ugrabili Mary Jeni-fer Armstrong, hčerko milijonarja Harryja. Ali so naši mladi prijatelji rešili tudi to zapleteno skrivnostno sled, si preberite v knjigi, ki vas že čaka na knjižnih policah. Helena Jaklič, 7.a FILMSKI IGRALCI Uvajamo novo rubriko o filmskih igralcih. Za prvič predstavljamo Julio Roberts ter Kathleen Turner. Kronika ljubezenskih pripetlj ajev (mladinski roman) To je posodobljena zgodba slavne Shakespearove tragedije o Romeu in Juliji, ki pripoveduje o ljubezenskih pripetljajih Vitka in polkovnikove hčerke Aline v Vilnu (gl. mesto Litve) spomladi in poleti 1. 1939. Ljubezenska pripoved se prepleta s fantastiko, spomini in sanjami. Prežeta je s silno, neubranljivo, v smrt in prek nje segajočo ljubeznijo. Po tem romanu je bil posnet film. Dlan, polna zvezd (dnevnik) Junak te knjige spominja na Jadrana Krta. Star je 14 let in živi v Damasku kot pekov sin. Veseli ga pisanje in silno rad bi postal novinar, kar pa je zanj skoraj neuresničljiva želja. Je zaljubljen in s svojim pubertetniškim očesom - prav tako kot Jadran -strogo »vrta« v učitelje in sošolce, pa tudi na starše in sosede gleda odkrito. V dnevniku pripoveduje o življenju v Damasku (gl. mesto Sirije), o šoli in ulici, o svoji ljubezni ter še o marsičem. Kot 17-letni mladenič se pridruži boju proti krivicam in nasilju oblasti, vladajočim v njegovi domovini ter postane sodelavec ilegalnega časopisa. Katarina Klepec, 7.d Ermin Term: Naš 6.c Fantazija Film Walta Disneya Fantazija mi ni bil najbolj všeč. Sploh nisem vedela, ali bo to risani film in če bodo v njem sploh govorili ali ne. V filmu so nastopale še posebej za nas — starejše — dolgočasne figure in mislim, da je bil mnogim predolg. Sicer moram priznati, da je bil film res duhovit v zvezi s figurami in glasbo, vendar bi ga morali predvajati le kako leto mlajšim učencem od nas. Posebej 7. in 8. razredi smo na film gledali kot bolj otročjega. Če se spomnim, kako so učenci, ki so sedeli blizu mene, zehali, se pretegovali in celo spali na stolih ter hodili ven, moram reči, da je bil film všeč le redkim gledalcem. Če bomo letos s šolo sploh še stopili v kinodvorano, upam, da bomo gledali kak bolj zanimiv in napet film, ki bo vsem všeč. Irena Zaletelj, 7. d JULIA ROBERTS je kazala znake svoje igralske nadarjenosti že v mladosti. Njena starša sta bila igralca, brat Erič pa je že od majhnega vedel, da bo igralec. Svoje nadarjenosti ni kazala na odru, ampak v vsakodnevnih situacijah — npr. med poukom. »V trenutku se je lahko zjokala, da so jo učitelji poslali domov«, pravi ena njenih dolgoletnih prijateljic. Njena druga bivša sošolka pravi: »Če se je Julia smejala med poukom, so učitelji prenehali s predavanjem, da se je lahko izsmejala.« Tudi ko je bila večja, je potreba za smehom ni zapustila. Na snemanju filma »Flat-liners« je režiser Schumacher želel olajšati situacijo, pripovedujoč šale, vendar so zaradi Julinega smeha po parkrat ponavljali nek prizor. Največji dokaz njene slave so spremembe na šoli »Campbell High«, katero je obiskovala Julia. Tam je zdaj gledališka skupina, vsako leto pa dobi ena igralka nagrado, ki se imenuje »Nagrada Julia Roberts.« Filmi: Blood Red, Mystic Pizza, Satisfac-tion, Pretty Woman, Jeklene magnolije, (Zlati globus, nominacija za Oscarja) Hee-ping with the Enemy, Flatliners. KATHLEEN TURNER se je rodila 19. 10. 1954 v Springfieldu, državi Missoeni. Njen oče je bil diplomat, tako da je do svojega 17. leta živela v Kanadi, Venezueli in Angliji. Ko je bila v Londonu, je spoznala, da je rojena igralka. Po vrnitvi v ZDA se je vpisala v igralsko šolo. Gledališko kariero je začela v New Torku. Sodelovala je tudi v reklamnih TV-spo-tih. Slavo ji je prinesel film »Lov na zeleni diamant«, v katerem je nastopila z Michaelom Douglasom. Skupaj sta igrala še v »Dragulj z Nila« in »Vojna zakoncev Rose«. Svoj glas je posodila Jessici Dalit v filmu »Kdo je potunkal Zajca Rogerja«. Za Oscarja je bila nominirana v filmu »Sue Ann se je poročila.« Ostali filmi: »Julia in Julia«, Slučajni turist,« »Zamenjava programa« in »Čast Prizzijevih«. Njen naslov: KA THLEEN TURNER do Olrsh Agency 222 North Canon Drv. Beverly Mills CA 90210, ZDA MODA. wioda. 4 11 i ‘modM Kaj vse je MODA? X« Pojem »moda« leksikoni s področja oblačenja opišejo takole: beseda moda je eden od najbolj pogosto uporabljenih izrazov v industriji in trgovini z oblačili. Nastala je iz latinske besed mo.dus (mera, pravilo, način), iz katere se je v francoski jezikovni kulturi razvila beseda la mode, od tam pa se je razširila po vsem svetu. Moda je danes izraz, s katerim označujemo običaje, navade, okus časa, z njim označujemo tisto najbolj novo (modno) in času primerno. V tem pomenu se beseda moda ne nanaša samo na obleko, na tisto, kar človek nosi na svojem telesu—lišp, modni dodatki — , ampak obsega vse, kar človek sprejema (ali odklanja) v svojem obnašanju, življenjskih običajih, nagnjenih in vrednotah, v načinih izražanja. Skratka: moda vpliva na celoten okus človeka in ga usmerja v njegovih odločitvah in izbirah, da bi bolje živel v možnostih svojega časa in okolja. Seveda pa skušata modna industrija in trgovina s človekom tudi manipulirati, skušata mu vsiliti takšne izbire, ki so njima v korist, ga usmerjati k določenim modnim težnjam in izdelkom, od katerih si obetata dobiček. Tako moda odločilno vpliva na vidno podobo ljudi s pomočjo obleke, čevljev, pričesk, kozmetike, pohištva, hiš, vse do avtomobila, če omenimo samo najbolj modi podvržene izdelke. In kateri vrsti mode ste podlegli vi, veselošolci? (iz PILA) Modni dodatki Sem spadajo nakit,rokavice, rute, dežniki, klobuki, torbice, čevlji, pasovi, pentlje in okrasje iz blaga ali perja. Najstarejši in najpogostejši modni dodatek je nakit. Človek je uporabljal nakit že v prazgodovinskih dobah. Nakit delimo na klasični nakit, ki je izdelan iz dragih kovin (platina, zlato, srebro), dragih in poldragih kovin, in na bižuterijo. Bižuterija (iz francoske besede bijou — dragulj) je ime za cenen nakit. V modo je prišel v dvajsetih letih tega stoletja. Uvedla ga je velika francoska modna kreatorka Coco Chanel. To je nakit, izdelan iz cenejših materialov, raznih zlitih in poldragih kamnov, ki pa po lepoti ne zaostaja za pravim nakitom. S tem je postal nakit dostopnejši tudi ženskam, ki niso zelo premožne. Nakit je moderen včasih bolj, včasih manj. Sedanja moda daje velik poudarek prav bižuteriji. V zgodovini oblačenja pa se pojavljajo včasih modni dodatki, ki jih danes ne uporabljamo več. V času vladavine Ludvika XVI. sredi 18. stoletja, se pojavi gratoir (izg. gratuar) — praskalo. Ta modni dodatek je zaradi pomanjkanja higiene služil praskanju. Izdelan je bil iz slonove kosti, v velikosti pletilke in na koncu oblikovan kot roka. V tem času se pojavijo tudi sprehajalne palice, ki so skozi stoletja spreminjale svojo obliko, danes pa niso več v uporabi. Tudi sončniki in pahljače so izginili iz sedanjega modnega sveta. Vsi ostali dodatki pa z modnimi smernicami spreminjajo svojo velikost, obliko in barvo. (iz PILA) Kakšna oblačila bodo moderna letošnjo zimo? PREDVSEM: - daljši puloverji in tunike; — kratki zgornji deli; - ravne široke hlače; - hlačna krila; — dolga krila; - brezrokavniki; — velike dolge jope; — kratke bluzonaste oblike puloverjev. Iz česa so sešita letošnja modna oblačila? Predvsem iz naravnih materialov, kot so volna, mohair, mešanice z volno ipd. Katere barve bomo izbrali? Svetle naravne barve in temne barve rjavih in sivih tonov, belo, svetlozeleno, svetlomodro z dodatki rdeče, modro in rume- Priporočljivi vzorci: Vse možne variante kit, angleški stil. fini žakardi, dodadki vezenja, športna pletenja itd. Nataša in Helena, 7.c HOP HOP Vtisi republiških bS77!j prvakov X-'h' Se še spominjate, da smo vam v zadnji Najči - lansko šolsko leto - obl ju- T!10 i orave U-, ooslastice? i lcla: Nekaj odličnih atletov se je poslovilo od grmske šole, nekaj pa jih še marljivo raste. Bilo je čisto na koncu prejšnjega šolskega ko smo jih povprašali o vtisih z repu-['i' bliškega tekmovanja v atletiki. Tudi foto-/ jSs grafirali smo jih, a so se »fotke« žal izgubi-$; / le. fcj bili prave U2 poslastice? " ^ Če bi vam hoteli napisati vse o tej zelo znani, priljubljeni in uspešni skupini, 1 • bi porabili najmanj polovico Najče, saj je materiala na kupe. Zato bomo v tej Najči objavili le informacijo o njihovem nastanku, v našle- £f-f; Gregor Rus: Najbolj sem bil zadovoljen s dnji pa njihovo diskografijo. Tisti pa, ki bi radi kaj več izvedeli o skupini, hrano in dvojno zmago. Nezadovoljen sem vrzite liste z vprašanji v skrinjico in veseli bomo objavili odgovore. f 'l':'hp%bil, ko sem prišel na stadion in videl vse gar- P. S. Še preden vam začnemo razlagati, kako je U2 nastal, vam moramo’’) ji?/ derobe zasedene. Imel sem slabe občutke, a povedati še to. Najbrž ste slišali, da U2 razpada. Pomirite se! To so le lažne 'bjdober rezultat. govorice. U2 je namreč zelo zaposlen s snemanjem pesmi za svoj novi album. ■ ^ T/ ~ r je razvijal svoj glasbeni) f Torej, kako se je rodil U2? Mladenič - po imenu LARRY MULLEN - ki talent v skupini ARTANE BOSY BAND, se je odločil, da sestavi svoj bend. Na oglas so se takoj prijavili: BONO, THE EDGE, njegov brat RICHARD EVANS (z nadimkom DICK) in NEIL McCORMIK. Vendar sta NEIL in DICK kmalu odšla, namesto njiju pa je prišel ADAM CLAYTON, nekdanji član skupine MX QUAR BAND. Prve dni se je ta nenavadna četverica pojavljala pod najrazličnejšimi imeni (HYPE, FEEDBACK,...). Končno pa se je leta 1977 našel STEVE RAPID , „ ^ Matej Ferlič: Najbolj všeč mi je bilo j/ils^ljkosilo in »punce« iz Šentjerneja. Najslabša r bila konkurenca, ker je sploh nismo imeli, j/ Najboljši občutki so prišli takoj po štafeti. Tadej Sever: Všeč mi je bilo kosilo in ^ 'dekleta. Bil sem vesel, ker sem izboljšal svoj j ^osebni rekord. —™ Maja Vučkovič: Ko smo zaključili tekmovanje, smo imeli kosilo, ki mi je ugajalo. \&pi Najbolj sem bila vesela podelitve medalj, saj *-\,^sem stala na najvišji stopnički. j ^ Helena, Irena, Živa, 7.a (kasneje dizajner njihovih albumskih ovitkov), ki je predlagal ima U2 z razla-lk^rfč^^* A A go, naj bi to pomenilo nekaj intimnega. S pomočjo šolske uprave in svojih JKOSAIvIvA vrstnikov so večkrat vadili v šolski telovadnici, včasih pa tudi v LARRVEVIt Vč-kuhinji. jK^j Tako V četrtek, 18. oktobra 1990, je bila na nesem Jl^TRPFT 'rf ŠtiridesetT Nj£°V3 Vmaši šoli prijateljska tekma med starejšimi pesem je bila STREET MISSIONS, sledile pa so ji JACK m THE BOX, \\ \pionirji OŠ Grm in OŠ Katia Runena CONCENTRATION CRAMP, TREVO, IN YOUR HAND, THE POOL, N^Lmčani smo zelo dobro začeli in db poN i: [N^času vodili za enajst točk (35:24). V dru- BLUES BROTHERS: LOVE ME ROXETTE: IT MUST HAVE BEEN LOVE ALIČE COOPER: HOUSE OF FIRE THE BEATLES: YESTERDAY M. C. HAMMER: U CANT TOUCH THIS EAGLES: HOTEL CALIFOR-NIA NEW KIDS ON THE BLOCK: STEP BY STEP ALANAH MYLES: BLACK VELVET JON BON JOVI: BLAŽE OF GLORY SINEAD 0’C0NN0R: NOT HING COMPARES 2U THE DREAM IS OVER, CARTOON WORLS, JUDITH, Prvi nastopi pred publiko so se začeli v dublinskem DANDEILEN MAR KETU, in to v soboto popoldne z vstopnino 50 penijev. Kasneje - po različnih padcih in ponovnih uspehih - pa so leta 1979 objavili prvo ploščo (objavljena je bila samo v Irski) z naslovom OUT OF CONTROL, sledila pa ji je še ^ ena uspešnica, in sicer ANOTHER DAV. ' Tako se je začela pot slavnih glasbenikov Tamara Gogič, 8.a Lestvica vseh časov (Tuje skladbe) L 2. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. gem delu tekme nismo igrali tako dobro kot v prvem, a vseeno dovolj dobro, da smo obdržali vodstvo in na koncu zmagali (63:59). Najboljši igralec in strelec tekme ije bil Cetina (OŠ Katja Rupena), ki je dosegel kar 31 točk. Matjaž Kuzma, 7.d ^ Rezultati z medšolskega tekmovanja v atletiki — skok v daljino mlajši pionirji: Grm - Gašper Janežič FM o-jil 2. Dolenjske Toplice p*! 3. Brusnice 13. 14. 15. 17. 18. 19. 20. — tek 60 m najmlajše pionirke . Grm — Žaneta Simič 2. Dolenjske Toplice 3. Šmihel MILI VANILI: G1RL GONNA MISS YOU BILLY OCEAN: GET OUT OF MY DREAMS, GET IN TO MY £ CAR s TINA TURNER: THE BEST MADONNA: HANKYPANKV CHARLES D. LEWIS: SOČA L DANCE NEW KIDS ON THE BLOCK TONIGHT BON JOVI: BORN TO BE BABY U A *- Tadej Bračič, Viktor Zalete DIRE STRAITS: WHY WORRY ‘ EROS RAMAZZOTTI: SE BASTASE UNA CANZONA STEVE MILLER BAND: THE 1 tl t* t” 3 m, tki- — tek 60 m mlajše pionirke Šmarjeta 2. Bršljin Grm - Maša Fink |— —.^i' MY.-/ ' p štafeta starejši pionirji Grm — Jernej Atelšek, Kristjan Turk, JOKER — štafeta starejše pionirke d.ky3' (3rm ~ Danijela Jovanovič, Romana ' Matekovič, Renata Derganc, Darja Šašek, O v y-\ | • v • v Sašo Poljcic r'.*"** i.*'- HI HI HI Pri uri biologije je tovarišica vprašala učenca, kaj je živčni zlom. - Živčni zlom je, ko moja mama pride z govorilnih ur, ji je odgovoril. Ivana Lučev, 7. a bA0l°,8iii ]e M Vinko vprašan, katere poškodbe kosti poznamo. vali. IZPah’ ZVin’ Zl°m’ Smo mu Prišepeto-Mateja Pucelj, 7. c bra'°’"ve' ' Me vem, mi je odgovoril. _ X;ako veš, sem ti že kdaj povedala? "a saj ne vem! Helena Lajšič, 7.c ~žd)\ ''T ^,«* ■ ^>4^ Aa- x__^ ^na p l- ^ Za ' D obf^dV’ trW V^e1v^iXa t