Naslov — Address
NOVA DOBA
61X7 St. Clair Ave. Cleveland, Ohiu (T$l. HEnderson 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
BF
Napredek J. S. K. Jednote ni odvisen samo od splošnih razmer,
ampak v inno°o v 5ji meri od naše
aiTiinosti.
3=_
^ Entered as Second Class Matter April 15th, 192G, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October 3d, 1917, Authorized March 15th, 1925.
°- 37 — ŠTEV. 37
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, SEPTEMBER 14TH 1932 — SREDA, 14. SEPTEMBRA 1932
VOL. VIII.
LETNIK VIII.
vpisnik 14. redne konvencije
Wie se v Indianapolisu, Ind., od 25. julija do 2. avgusta
1932.
%]
vji.
je
Jp
Štirinajsta seja 2. avgusta, dopoldne
Ko
^onvenčni predsednik otvori sejo ob pol osmi uri zjutraj.
nena glavnih odbornikov in delegatov. Odsoten Žnidaršič, ki pa se pozneje udeleži zborovanja, se zapisnik 12. seje. Stavljen, podpiran in sprejet !‘°8, da se zapisnik v celoti sprejme.
4 a se zapisnik 13. seje. V zapisniku se v toliko spremeni, članica Berta Laurich, št. 70, vložila pritožbo, ne pa proš-’ Potem se popravi, da Ivan Prijatelj, društvo št. 42, se ne ,, JNie nazaj v Jednoto. V tem smislu je tudi sprejet predlog. ‘Jen, podpiran in sprejet je predlog, da se zapisnik s tem' ^etnbami sprejme.
elegat društva št. 99 prosi, da se zopet sprejme črtanega ^Lovrenca Vidmarja. Stavljen, podpiran in sprejet je pred'
* 90 glasovi, da se ga ne sprejme.
1 avlien, podpiran in sprejet je predlog, da Rokus Krošelju.
^ društva št. 52 se ne plača asesmenta za tri mesece.
zbornico pride zadeva društva št. 35, kjer neče član j.3;1 Posebnega društvenega asesmenta, ko so vsi drugi pla-•zredni asesment. Konvenciji se pojasni okoliščine, nakar javljen, podpiran in sprejet predlog, da se mora ta član nti društvenemu sklepu, kakor so storili to vsi drugi člani. avl.jen, podpiran in sprejet je predlog, da se pošlje soprogi e£a dr. Graheka slično rezolucijo, kot se jo bo poslalo ženi le8a glavnega tajnika Jos. Pishlerja.
0rtiica oprosti glavnega blagajnika, da opravi potrebne de-Posle.
^°nvenčni predsednik vpraša delegata Ivan Tauzel-a, kakšno
0 ali odgovor ima z ozirom na sklep poročila, katerega je
jj’ odbor za pritožbe in prošnje na prejšni seji.
e>egat Tauzel odgovarja, da nima nobene izjave in ne odbora St ' •
j avlien in podpiran je predlog, da se ga črta iz društva in : °*e. Sledi tolmačenje: Ali delegat Tauzel sprejema kazen 1 »e.	*
P
t°fiovno konvenčni predsednik vpraša delegata Tauzel-a, če ’^•pravljeno izjavo ali odgovor, če sprejme razsodbo ali ne. ®£at Tauzel zopet pravi,' da, nima nobene ,izjave ali odgo-
da bi ga podal konvenciji.
^nvenčni predsednik Matt Anzelc proglasi delegata in člana va št. 114 črtanim iz društva in Jednote. Črtanje gre v ve-,(J kakor hitro glavni tajnik obvesti njega in njegovo društvo k ePu 14. redne konvencije.
^legacija odglasuje, z veliko večino glasov, da je proglas ^Učnega predsednika pravilen in pravomočen.
( ^ Tauzel odide iz konvenčne dvorane.
».bor za pritožbe in prošnje poda razsodbo napram predsed-j Nadzornega odbora, Rudolf Perdanu.
°nvenčni predsednik poziva poslušalce v konvenčni dvorani. ^Pustijo zborovanje, ako niso člani JSKJ.
UJn>k odbora za prošnje in pritožbe prečita sledeče:
daljšem razmotrivanju in posvetovanju od ene in druge je bil stavljen in podpiran predlog, da se glasuje tajno, sprejet, da se glasuje tajno, če se smatra izjavo brata ar*a, navedeno v obtožnici, za žalitev članstva JSKJ, ali ne. Glasovanju dobi predlog sledeče število glasov: “Da je ne-sedem glasov, in da je žaljivo pet glasov.
GJet je torej predlog, da odbor ne smatra izjavo žaljivo za ,>o. odbor oprošča predsednika nadzornega odbora, brata ^ Perdana. a odbor podpisana: jj, ^ouig Balant, predsednik.	John	Žigman,	tajnik.”
, ^vljen, podpiran in sprejet je predlog, da delegacija sprejme ^*1° odbora za pritožbe in prošnje. Za predlog je glasovala ^ delegacije.
"’ejeto, da se odbor za prošnje in pritožbe razpusti z zahvalo
j. rani konvencije.
u4vljen, podpiran in sprejet je predlog, da se sprejme vse
■^cke odbora za pritožbe in prošnje, kakor jih je že odobrila
?.prejela konvencija. Za predlog je glasovala večina delete.
.6reieto, da se plača konvenčnemu predsedniku za njegovo [ $25.00 v obliki nagrade, a konvenčnima podpredsednikoma *lo-00.
®Jeto, da se nagradi vsakega člana odbora za rezolucije in r Nega odbora po $5.00.
^erilni odbor poroča, da je našel vse račune, tikajoče se J6 in dnevnic, v redu. Zbornica sprejme to poročilo.
Vejeto, da se plača vsakemu članu konvenčnega odbora za Po $10.00 v obliki nagrade. j4vlien in podpiran je predlog, da se plača glavnemu tajniku, sestavil provizorična pravila za to konvencijo. Tajnik od-da ne mara nobene plače ali honorarja, ampak je po-in vesel, da je konvencija sprejela njegova provizorična
r
>jeto, da se nagradi vsakega člana odbora za pritožbe in po $10.00.
r^lje se govorj, da bi se nagradilo tudi člane odbora za tl^> lviterega je nastavil glavni odbor, vsakega po $20.00. •j,^ smislu je stavljen in podpiran protipredlog, da se plača J, u tega odbora $25.00, a ostalima dvema članoma po $15.00-°& sprejet, da se plača to nagrado.
Slojen, podpiran in sprejet je predlog, da si član, ki je do Jednoti, lahko izposodi iz svoje rezerve v šestih mesecih °dstotkov, kdor je član od 10 do 15 let, 35 odstotkov, od 20 let 30 odstotkov, in od 20 let in naprej pa 25 odstotkov, j^ljen, podpiran in sprejet je predlog, da se izplača članom, °*ejo odpotovati za stalno v stari kraj, vso rezervo takoj.
H
>Hl,
Ki
f'
v
f*ni
)iv0
Sledi 15-minutni odmor.
Po odmoru je stavljen, podpiran in sprejet predlog, da se dovoli uredniku-upravniku “Nove Dobe” en teden Jpočitnic vsako leto, in da v istem tednu ne izide uradno glasilo “Nova Doba.’-
Sledi vprašanje, kdo bo sestavil posmrtninske certifikate. Sprejeto, da jih sestavi glavni odbor.
Preide se na volitve glavnih odbornikov.
Delegat prosi, da naj se za imenom vsakega kandidata zapiše tudi ime države, iz katere prihaja.
Nominacija glavnega predsednika JSKJ sledi* Nominirani so sledeči: Paul Bartel, Anton Mahne in Matt Anzelc. Konvenčni predsednik Matt Anzelc odklanja nominacijo v prilog sedanjega glavnega predsednika Paula Bartel-a.
Na glasovanje prideta: Paul Bartel in Anton Mahne.
Poverilni odbor poroča, da sta dobila sledeče število glasov: Paul Bartel 84 glasov in Anton Mahne 61 glasov.j
Konvenčni predsednik sporoči konvenciji, da je [izvoljen glavnim predsednikom JSKJ: Paul Bartel.
Nominirani za prvega podpredsednika so sledeči: Matt Anzelc, John Lamut, Frank Kramar in Anton Mahne*.
Nominacijo so sprejeli sledeči: Matt Anzelc in Frank Kramar.
Poverilni odbor poroča, da sta dobila sledeče šjtevilo glasov: Matt Anzelc 83 glasov in Frank, Kramar 60 glaso\f,
Konvenčni predsednik sporoči konvenciji, da je izvoljen prvim podpredsednikom JSKJ: Matt Anzelc, konvenčni predsednik.
Za drugega podpredsednika so nominirani: John Dreshar, L. M. Kolar, Frank Kramar, Vraničar, Rose Svetich| Frank Jeric. Nominacijo sprejmeta Louis M. Kolar in John Ujeshar.
Konvenčni predsednik sporoča konvenciji, da st| pri glasovanju dobila sledeče število glasov: Louis M. Kolara82 glašov in John Dreshar 61 glasov.
Izvoljen je za drugega podpredsednika JSKJ Louis M. Kolar.
Nominirana in nominacijo za glavnega tajnica sprejmeta Anton Zbašnik in Jacob Mulivic.	H
Pri glasovanju dobita sledeče število glasov: g Zbašnik 94 glasov in Muhvich 52 glasov.
Konvenčni predsednik proglaša Antona Zbašrjika glavnim tajnikom JSKJ.
Za podtajnika so nominirani sledeči: Kompare, Bavdek, Muhvich in Žigman. Nominacijo sprejmejo: Kompare, Bavdek in Zigman, ki pa pozneje umakne nominacijo v prid Louis J. Kom-pare-ta.	V5	%®
Pri glasovanju dobita sledeče število glasov: Loutt; J. Kompare 107 glasov in Bavdek 37 glasov. .,
Konvenčni predsednik proglasi Louis J. Kompare-ta glavnim podtajnikom JSKJ.
Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se izvoli sedanjega glavnega blagajnika Louis Champa glavnim blagajnikom JSKJ za prihodnja štiri leta.
Konvenčni predsednik proglasi brata Louis Champa glavnim blagajnikom J. S. K. Jednote.
Vrhovnim zdravnikom sta kandidirala dr. F. J. Arch in dr. F. J. Kern. Pri glasovanju dobita sledeče število glasov: dr. F. J. Arch $1 glasov in dr. F. J. Kern 54 glasov.
Konvenčni predsednik proglaša dr. F. J. , Archa vrhovnim zdravnikom J. S. K. Jednote.
Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se soglasno izvoli urednikom-upravnikom “Nove Dobe” sedanji urednik-upravnik Anton J. Terbovec.
Konvenčni predsednik proglasi Anton J. Terbovec-a urednikom-upravnikom Nove Dobe.
Za predsednika nadzornega odbora so nominirani sledeči: Frank Vranichar, John Movern, John Kumše, Janko N. Rogelj in Rudolf Perdan.
Nominacijo so sprejeli sledeči: John Kumše in John Movern. Delegat Janko N. Rogelj je odklonil nominacijo v prid izvolitve Johna Kumšeta.
Pri glasovanju sta dobila sledeče število glasov: John Kumše 80 glasov in John Movern 64 glasov.
Konvenčni predsednik proglasi Johna Kumše-ta predsednikom nadzornega odbora JSKJ.
Sledi nominacija prvega nadzornika. Nominirani so:	Frank
Vranichar, John Lamuth, Janko N. Rogelj, John Balkovec in Ivan Kapelj. Nominacijo sprejmejo vsi.
Poverilni odbor sporoči izid glasovanja, ki je sledeč: Frank Vranichar 45 glasov, John Lamuth 25 glasov, Janko N. Rogelj 45 glasov, John Balkovec 30 glasov in Ivan Kapelj ne dobi glasu.
Delegacija se pritožuje, da ni bilo to glasovanje pravilno, ko Ivan Kapelj ni dobil glasu, čeravno so bili glasovi oddani za njega. Nastane zmešnjava med delegacijo, in ker je ura že preko 12. opoldne, predsednik zaključi sejo, da se na popoldanski seji pogovorimo glede zadnjih volitev.
MATT ANZELC,	JANKO	N.	ROGELJ,
konvenčni predsednik.	konvenčni zapisnikar.
“Ker se nahaja med članstvom JSKJ mnogo članov, ki so že dalje časa brez vsakega dela, zaslužka in sredstev, da bi sc preživljali, še manj pa, da bi plačevali potrebne asesmente v smrtninski, bolniški, poškodninski, odškodninski in onemoglih sklad JSKJ, in ker taki člani niso sami krivi svojega položaja, pač pa so padli v revščino radi obstoječih razmer, *—
radi tega dovoljuje 14. redna konvencija JSKJ svojim članom, ki se nahajajo v absolutni potrebi in pomanjkanju in so bre? vsakih denarnih sredstev, da se prijavijo kot pasivni člani JSKJ.
“Vsak tak član se mora zglasiti pri svojem društvu na društveni seji osebno in tam zaprositi, da se mu dovoli vstop v pasivni razred. Društvo mora člana natančno zaslišati in ako se je pri zaslišanju ugotovilo, da je član v resnici brez vsakih sredstev, tedaj ga sme društvo priporočiti glavnemu uradu za sprejem v pasivni razred.	_
“Pasivnost je veljavna za tri mesece in jo sme član ob koncu treh mesecev ponoviti za nadaljne tri mesece in tako naprej do enega leta.
“Clan, ki v teku prvih treh mesecev pristopi nazaj v aktivni razred, postane dobrostoječ član takoj z dnem pristopa in se mu ni treba podvreči zdravniški preiskavi. Zato pa mora tak član plačati Jednoti in društvu vse zaostale asesmente. Clan, ki prestopi nazaj z aktivni razred po preteku treh mesecev in pred potekom šestih mesecev, se mora dati zdravniško preiskati. Tak član plača za nazaj vse asesmente, izvzemši bolniškega, in postane upravičen do bolniške podpore po preteku 30 dni od dneva, ko je pristopil nazaj v aktivni razred.
“Član, ki prestopi nazaj v aktivni razred po preteku šestih mesecev in pred potekom enega leta, se mora dati zdravniško preiskati. Tak član plača za nazaj vse asesmente, izvzemši bolniškega, in postane upravičen do bolniške podpore po preteku 60 dni od dneva, ko je bil sprejet nazaj v aktivni razred. V slučaju, da je član. ki prestopi iz pasivnega v aktivni razred, ob času prestopa bolan, mu Jednota ne plača nobene bolniške ali druge podpore za isto bolezen.
“Tekom trajanja pasivnosti nima pasiven član nobene pravice do bolniške, odškodninske, poškodninske ali onemogle podpore, niti nima pravice do posmrtnine, kar se tiče njegovih dedičev, toda, ako tak član tekom svoje pasivnosti umrje, in je bil pred pasivnostjo dober član JSKJ, tedaj Jednota lahko izplača $100.00 za pogrebne stroške ali pa njegovim dedičem.
“Vse točke pasivnosti se tičejo samo članov, ki so zavarovani pod načrtom ‘A,’ in od dne 1. januarja 1933 naprej samo takih c.'v^ pod- tem nftrtmi. ki »|e. n ko flfri Ujfr pri	fr
Ih
Hit
!5o
4o
Petnajsta seja 2. avgusta popoldne
Konvenčni predsednik otvori 15. sejo o polu dveh popoldne Čita se imenik delegatov in glavnih odbornikov. Navzoči vsi. razen glavnega blagajnika, ki je po opravkih odsoten. Čita sc zapisnik 14. seje, proti kateremu je nekaj ugovorov. Po pojasnilih zapisnikarja, da zapisnikar ne more popravljati morebitnih nepovoljnih činov ali zaključkov konvencije, oziroma seje, pač pa da enostavno zabeleži, kaj se je vršilo in zaključilo, se zapisnik 14. seje sprejme z 91 glasovi proti 10.
Tajnik odbora za prošnje in pritožbe poroča, da je omenjeni odbor pozabil rešiti neko zadevo, ki mu je bila predložena. Tiče se Antona Menarda, člana društva št. 40. Tajnik odbora za prošnje in pritožbe poroča, da je ta odbor v omenjeni zadevi zaslišal vrhovnega zdravnika in porotni odbor, in priporoča, da konvencija sklep društva odobri. Sprejeto.
Glavni tajnik predloži rezolucijo, tikajočo se pasivnosti, ki se glasi:
“Resolucija, sprejeta na 14. redni konvenciji JSKJ dne 2. avgusta 1932 v Indianapolisu, Indiana.
rih certifikati, ako izpremenjeni v načrt ‘AA,’ ki temelji na American Experience lestvici, ne bi imeli riikake rezervne vrednosti.
“Glavni tajnik Jednote sme odkloniti vsako prošnjo za sprejem v pasivni oddelek, ako predloženi dokazi ne opravičujejo premestitve člana v pasivni oddelek.
“Ako se dokaže, da se je član priglasil za premestitev v pasivni razred, dasi bi bil lahko vršil plačila napram društvu in Jednoti, tedaj se ga obtoži zlorabe jednotine blagajne, in glavni porotni odbor ima pravico takega člana kaznovati s suspendacijo, globo ali črtanjem iz Jednote. Enako se kaznuje društvo, ki je vedoma priporočalo takega člana za pasivnost.
“Vse določbe te resolucije stopijo v veljavo 1. septembra 1932.”
Na pravilno stavljen in podpiran predlog je bila resolucija sprejeta z večino.
Preide se na volitev prvega glavnega nadzornika, katera volitev je bila radi nekih pomot od strani poverilnega odbora srna-trana za neveljavno in je bila prekinjena konci dopoldanske seje.
Poverilnemu odboru se od nekaterih delegatov očita, da je nekompetenten in pristranski in da se manjšini dela krivica. Stavljen je bil predlog, da se poverilni odbor razpusti in izvoli novi; predlog pa ni prišel do glasovanja. Sugestira se, da naj bi se vse dosedaj izvršene volitve glavnih odbornikov razveljavilo in naj bi se pričelo iznova. Zbornica pa take sugestije odločne odkloni. Sobrat Movern izjavlja, da je bila pri štetju glasov razlika za šest glasov med njegovim štetjem in med štetjem, katero je označil zapisnikar. Prizadeti zapisnikar odločno protestira proti takemu sumničenju in poudarja, da njegovo klicanje glasov, katere zabeleži, nadzoruje cela zbornica, ki ga lahka vsak čas ustavi, ako bi namenoma ali nenamenoma napravil napako. Štejejo tudi mnogi drugi člani zbornice, pa se razen omenjenega odbornika ni nihče oglasil s takim sumničenjem napram pravil nemu zabeleževanju glasov od strani zapisnikarja. Odločno odklanja tako sumničenje in zahteva, da omenjeni glavni odbornik besedo prekliče ali pa dokaže, da je zapisnikar napravil napake v zabeleževanju glasov. Zbornica odobrava zapisnikarjev nastop in prej omenjeni glavni odbornik izjavlja, da ni mislil trditi, da je zapisnikar napačno zabeležil po poverilnemu odboru nazna njene glasove, in da se je lahko on sam zmotil.
Glavni tajnik izjavlja, da se zdi, kot bi mala skupina delega tov hotela namenoma zavlačevati konvencijo, in apelira na delegacijo, naj ne zadržuje dela, da ne napravimo organizaciji na-daljnih stroškov s podaljšanjem konvencije.
Po daljši debati, da-li naj sedanji poverilni odbor še nadalje nadzoruje volitve in šteje glasove, je stavljen predlog, da seda nji poverilni odbor še nadalje vodi to delo do konca konvencije. Za predlog je bilo oddanih 90 glasov, proti pa 11. Konvenčni predsednik proglasi predlog za sprejet. Sprejeta je bila brez glasovanja sugestija, da član poverilnega odbora, ki je sam kandidat, ni navzoč pri štetju glasov, ki se tičejo njegova kand’ dature.
Na pravilno stavljen in podpiran predlog je bilo nato sprejeto-da se volitve za prvega glavnega nadzornika vršijo iznova. Kan didati za prvega glavnega nadzornika so: Vranichar, Lamuth Rogelj, Balkovec in Kapelj. — Pri prvem glasovanju dobi Vranichar 47 glasov, Lamuth 10, Rogelj 38, Balkovec 38 in Kapelj 11. — V ožjo volitev pridejo: Vranichar, Rogelj, Balkovec. Pri prv; ožji volitvi dobi Vranichar 61 glasov, Rogelj 46 in Balkovec 39
Dalje na drugi strani
VSAK PO SVOJE
Marsikatero nedeljo grem na božjo pot v Wade park, da se lahko poklonim vrtnim princezi-njam, ki razkazujejo svoje lepote v prelestnih solnčnih žarkih, okinčane z biserno roso. Tudi poljubim katero, s primernim spoštovanjem in previdnostjo seveda, da ni pohujšanja in drugih slabih posledic. Te kraljičine so namreč vrtnice, z očarljivim vonjem in modro prikritim trnjem. Zaljubljen sem v njih svežo krasoto in še bolj v njih mamljivo vonjavo. Vse dišave pomladi in poletja se skrijejo pred opojnim vonjem vrtnic.
Toda, ko skoro neopaženo priplava v deželo september, natovorjen s solnčno rumenimi jabolki in hruškami, z rdečeličnimi breskvami in sočnim, zlatim ali višnjevim grozdjem, takrat začne moja ljubezen omahovati. Samo parkrat me poščegeta v nos božanska vonjava zrelega grozdja, iz katerega se cedi sladki mošt, pa se izneverim družbi čebel, ki dvorijo duhtečim vrtnicam, in se pridružim vinskim mušicam, ki plešejo okoli škripajočih grozdnih preš.
Takrat postanem zopet popolnoma naš človek, kajti večini dragih rojakov gre duh preša-jočega se grozdja bolj k srcu, kot združene vonjave lilije, vrtnice in mile ti šmarnice ... Z drugimi besedami povedano: v septembru zopet postanem vinska
mte*—
čital sem svoječasno, da je rimski papež dejal, da mu je izmed vseh dežel Amerika najbolj pri srcu. Našim rojakom, raztresenim po širni Ameriki, pa je, po vseh znamenjih soditi, Cleveland najbolj pri srcu. Iz vseh krajev prihajajo semkaj na obisk in na počitnice. Celo Chi-cažani vseh nijans radi prihajajo k nam na obisk, dasi se včasi od daleč radi malo ponorčujejo iz naše “metropole.” Morda je v tem norčevanju nekoliko fov-šije, pa jim ne zamerimo. Dobrodošli so in za vse je dovolj prostora v našem mestu in v naših srcih. Za nekatere 'še v naših kleteh!
*
Italijanska železniška uprava dovoljuje vsem novoporočencem iz katerega koli kraja v Italiji zelo znižano vožnjo v Rim. Samo poročni list je treba pokazati pri železniški blagajni, pa, se novo-poročencema izda vozni list v Rim po znižani ceni. V tej deželi je nekoliko drugače: tukej-šne neveste navadno ne gredo takoj po poroki v Rim.
*
Predsednik angleške poslanske zbornice ne sme v zbornici govoriti, dasi nosi naslov speaker, to je govornik. Ta angleški sistem bi bilo priporočljivo vpeljati za predsednike ali stolorav-natelje naših banketov.
*
Če se kdo na tvoje pošteno in odkrito izkazano prijateljstvo požvižga in isto v prah potepta, je to njegova stvar; kako pa ti tako postopanje vzameš, je pa tvoja stvar.
*
Vsaka stvar na svetu ima svojo senčno in svojo solnčno stran. Celo vsestransko osovražena ds* presija ima svojo solnčno stran. Metropolitan Life Insurance družba naznanja, da je zdravstveno stanje delovnega ljudstva v Zedinjenih državah in Canadi. bilo tekom prvih šestih mesecev tega leta boljše, kot kdaj poprej.
(Dalje na 2. strani)
**J^O'Va Doba’9
GLABIEQ JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanih« Katoliike Jednote.
IZHAJA JSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naroininm fm člans 7U letno; ta neilant $1.60, ta inotemstvo $t.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
denih slučajih, in tam, kjer v smislu pravil glavni odbor sam imenuje odbornike na izpraznjena mesta.
Nato je bil po A. Zbašniku stavljen in po J. N. Rogelju podpiran ter nato soglasno sprejet predlog, da se vsi zapisniki, sklepi, ukrepi in določbe, vštevši pravila, kar je bilo sprejeto po tej konvenciji, smatra od 14. redne konvencije JSKJ za pravo-močno in veljavno.
Prečita se zapisnik 15. seje jn sprejme soglasno, nakar kon-venčni predsednik Matt Anzelc zaključi zasedanje 14. redne konvencije JSKJ ob 9:55 zvečer, 2. avgusta 1932.
MATT ANZELC,	ANTON	J.	TERBOVEC,
konvenčni predsednik.	konvenčni	zapisnikar.
(Konec)
-------------o------------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
V vsej Sloveniji je 884 ljudskih šol; učencev je 150,310, učiteljev pa 3,762. Enorazred-rednih šol je 169, dvorazrednic 179, trirazrednic 122, štiriraz-rednic 110, petrazrednic 135, šestrazrednic 104, sedemrazred-nic 20 in osemrazrednic sedem.
VSAK PO SVOJE
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.71 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
VOL. VIII.
83
NO. 37
ZAPISNIK 14. REDNE KONVENCIJE
(Nadaljevanje iz prve strani)
V drugo ožjo volitev prideta Vranichar in Rogelj; izid je bil: Rogelj 74 glasov, Vranichar 69. Za prvega glavnega nadzornika je torej izvoljen sobrat Janko N. Rogelj.
Volitev drugega glavnega nadzornika. Nominacijo sprejmejo in pri prvi volitvi dobijo glasov: Vogrich 11, Vranichar 40 Balkovec 50, Mantel 20, Pechnik 15 in Žigman 9. — V ožjo volitev prideta Vranichar in Balkovec. Vranichar dobi pri ožji volitvi 70 glasov, Balkovec pa 75. Za drugega glavnega nadzor nika je torej izvoljen John Balkovec.
Volitev tretjega nadzornika. Nominirani so: Svetich, Mantel, Vranichar, Schutte, Mahne, Klobučar, Bavdek, Pechnik in Kre-felj. Nominacijo sprejmejo: Svetich, Mantel, Vranichar, Schut te in Bavdek. Pri prvi volitvi dobijo: Svetich 29 glasov, Mantel 31, Vranichar 49, Schutte 26 in Bavdek 10. — Sledi ožja volitev med Mantelom in Vranicharjem. Pri ožji volitvi dobi Vranichar 82 glasov, Mantel pa 60. Za tretjega glavnega nadzornika je torej izvoljen Frank Vranichar.
Volitev četrtega nadzornika. Nominirani so sledeči: Mantel. Schutte, Hiti, Shipel, Movern, Pechnik, Svetich, Muhvich, Verbič, Modic in Mertel. Nominacijo sprejmejo in dobijo glasov: Mantel 59 glasov, Pechnik 20, Hiti 11, Schutte 16, Shipel 6, Muhvich 30 in Verbič 2. — V ožjo volitev prideta Mantel in Muhvich. Pri ožji volitvi dobi Mantel 75 glasov, Muhvich pa 66. Za četrtega nadzornika je torej izvoljen Joseph Mantel.
Nato razdeli glavni tajnik delegatom čeke za vozne stroške in dnevnice, katere isti podpišejo, nakar jim jih glavni blagajnik izmenja v gotovino.
Potem je bil stavljen, podpiran in sprejet predlog, da po večerji ostane zbornica toliko časa v zasedanju, da dovrši svojr delo in da bo mogoče konvencijo zaključiti.
Po odmoru se preide na volitev porotnega odbora. Za predsednika porotnega odbora so nominirani:	Pleterščk,	Okolish,
Pirc, L. Masle in Pogačar. Nominacijo sprejmejo in dobijo pri volitvi glasov: Pleteršek 52, Okolish 86 in Masle 4. Anton Okolish je dobil nadpolovično večino oddanih glasov in je bil izvo ljen za predsednika glavnega porotnega odbora.
Volitev prvega porotnika. Nominirani so bili:	Pirc,	Krefel,
Vogrich, Bavdek, Schutte, Pleteršek, F. Jerič, Pechnik, Pezdir, Lamuth, Hiti, Motz, Spolar in L. Masle. Nominacijo so sprejeli: Pirc, Schutte, Hiti, Pezdir, Krefelj, Bavdek in Lamuth. Pri volitvah so dobili: Pirc 56 glasov, Schutte 27, Hiti 8, Pezdir 22, Krefel 9, Bavdek 5 in Lamuth 12 glasov. — Na ožjo volitev prideta John Schutte, in Louis J. Pirc. Pri volitvi je dobil Pirc 66 glasov, Schutte pa 73. Za prvega porotnika je bil torej izvoljen John Schutte.
Volitev drugega porotnika. Nominirani so bili bili sledeči: Svetich, Pleteršek, Pirc, Mary Champa, Sneler, Kramar, Orehek. Verbič, Žigman, M. Muhich, Pezdir, Hiti in Motz. — Nominacijo so sprejeli: Svetich, Verbič, M. Champa, Orehek, Hiti in Pezdir. Pri volitvi so dobili glasov:	Svetich 52, Verbič 6, M.
Champa 16, Orehek 27, Hiti 12 in Pezdir 23. — V ožjo volitev prideta Svetich in Orehek in prejmeta glasov: Svetich 62, Orehek 76. Valentin Orehek je bil torej izvoljen za drugega glavnega porotnika.
Volitev tretjega porotnika. Nominirani so: Žigman, Pezdir, M. Champa, L. Žnidaršič, Ortar, Kramar, Svetich, Mertel, Murn, Porenta, Pleteršek, Pirc, Jerič, Benkše, Sneler, Spolar, Lamuth in Modic. Nominacijo so sprejeli: Žigman, Sneler, Pezdir, Žnidaršič, Ortar, Spolar, Kramar, Svetich, Mertel, Porenta in Benkše. — Pri glasovanju so dobili sledeče število glasov: Žigman 25, Sneler 10, Pezdir 22, Žnidaršič 7, Ortar 8, Spolar 12, Kramar 17, Svetich 25, Mertel 7, Porenta 4 in Benkše 3. — V ožjo volitev prideta Svetich in Žigman. Svetich dobi v ožji volitvi 65 glasov in Žigman 59. Za tretjo glavno porotnico je torej izvoljena sosestra Rose Svetich.
Volitev četrtega porotnika. Nominirani so bili: Žigman, Petrič, Kern, Jerich, Krefelj, Karčič, Pleteršek, Sneler, Mertel, Culig in Pezdir. Nominacijo sprejmejo in dobijo pri prvi volitvi sledeče število glasov: Žigman 38, Pleteršek 17, Kern 2, Jerich 7, Krefel, 27, Pezdir 28, Petrič 12 in Mertel 4. — V ožjo volitev prideta in dobita sledeče število glasov: Žigman 73 in Pezdir 57. Za četrtega glavnega porotnika je torej izvoljen John Žigman.
Za jednotinega pravnega svetovalca je bil soglasno izvoljen William B. Laurich.
Vsled pozne večerne ure je bil stavljen, podpiran in soglasno sprejet predlog, da se točka pravil, ki določa volitev namestnikov glavnim odbornikom, izpremeni in amendira v toliko, da se smatrajo izvoljenim za namestnike glavnim odbornikom, kjer so ti po pravilih potrebni, tisti kandidati, ki so za izvoljenimi ddbili največ glasov za dotični urad. Pri tem ne pridejo v poštev kandidati, ki so bili izvoljeni v druge urade in pa tisti, ki so se namestništvu takoj odpovedali. (Ti so bili: Movern, Pezdir in Krefel.) V slučaju, da bi za katerega glavnega odbornika moral zavzeti izpraznjen urad namestnik, naj glavni odbor vpošteva število glasov, navedeno v tem zapisniku, izvzemši v gori nave-
(Nadallevanje s 1. strani)
Neki A. E. Parker je imel vse
življenje opraviti z divjimi zvermi in kačami. Lovil jih je v tropskih krajih in jih treniral za cirkuse, in nikdar ni dobil pri tem nobene resne poškodbe. Ne davno, ko se je mudil v Chicagu, se je pa spodtaknil in padel, se ugriznil v jezik, iz tega je nastalo zastrupljenje krvi, in mož je umrl. Ni čuda, da označajo človeški jezik kot najnevarnejše orožje in naj hujšo zver.
*
Ena najbolj srditih boriteljic proti porodni kontroli je v Ameriki Miss Mary Duffy. Kaj neki punca ve o takih rečeh in kako!
*
V Camdenu ,N. J., je bila Mrs. Gladys Noblitz obsojena na 30 dni zapora radi divje vožnje z avtomobilom. S seboj v ječo je vzela svojo mačko, ki je vsako noč (vprizarjala take divje-mi-javkaste koncerte, da so se ostali “gostje” pritožili, ter je bi sodnik primoran Gladys in njeno mačko po treh dneh odslovi ti. Za črtanje 27 dni zapora se že izplača mačko za rep ščipati!
* *
Naravoslovci pravijo, da želve in žabe ne slišijo človeške govorice. Well, dosti ne zamudijo na svetu radi tega.
*
Kozel nekega angleškega regi
menta je nedavno dobil za svoj rojstni dan svilnat, z zlatom vezen plašč, ki je stal 365 dolarjev. Angleži se včasi radi norčujejo iz Američanov, toda zdi se, da so sami še malo bolj udarjeni, kot smo mi. Pri nas res včasi streljamo regimentne kozle, toda v svilo in zlato jih ne oblačimo.
*
Depresija ne drži v krempljih samo nas, ampak sega celo v vse-rnirje. Zvezdogledi pravijo, da so se sloveči obroči planeta Saturna zožili in obledeli in da na Marsu zadnje čase niso opazili nobenih novih kanalov.
*
Na svetu je danes skoro vse narobe. Samo tisto se še ni narobe obrnilo, da bi nam iz Evrope v Ameriko denar pošiljali.
*
V nočnem zasedanju madžarskega parlamenta je neki govornik opazil, da se na galeriji mlada 'dvojica navdušeno poljublja. Moža je ta božanski prizor na galeriji v govoru zmešal, kar ga je tako razjezilo, da je zahteval, naj se ljubeznjivi parček odstrani iz zbornice. Mož je imel na svoj način prav. Poljubljanje je že marsikaterega zmešalo, da je izblebetal neumnosti, za katere se je potem kesal vse življenje. Delegati 14. konvencije JSKJ so lahko hvaležni usodi, da ni bilo nočnih sej!
EKSPLOZIJA PARNIKA
V jutru 9. septembra je eksplozija parnih kotlov pognala V zrak prevozni parnik “Observation” v New Yorku. Eksplozija se je pripetila nedaleč od pomola. Na prevoznem parniku je bilo okrog 150 mož, večinoma delavcev, ki so bili vposleni pri gradnji nove jetnišnice na 136. cesti. Kolikor je dozdaj znano, je v tej eksploziji izgubilo življenje 37 oseb, okoli 60 pa je bilo ranjenih. Parnik, ki je bil star že 44 let in zrel za v poko,’), je eksplozija raztrgala na kose.
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
Seja Zveze JSKJ društev v
zapadni Pennsylvaniji se bo vršila v nedeljo 25. septembra v Slovenskem narodnem domu 312 Arch St., Verona, Pa. Seja se prične ob desetih dopoldne.
#
Seja Federacije JSKJ društev Minnesoti se bo vršila v nedeljo 2. oktobra v Slovenski delavski dvorani v Aurori, Minn.
*
Skupno veselico priredijo na večer 17. septembra v Slovenskem narodnem domu v Hacket-tu, Pa., tri društva, namreč št. 148 JSKJ, SSPZ in SNPJ.
*
Žensko društvo Zvezda, št..
170 JSKJ v Chicagu naznanja, da priredi svojo jesensko veselico na večer 22. oktobra, in prosi tamkaj šna bratska društva, da na isti večer ne bi prirejala svojih veselic.
*
Konvencija Jugoslovanske Podporne Zveze “Sloga” v Milwaukee, Wis., bo pričela zborovati v ponedeljek 19. septembra v South Side Turn dvorani Milwaukee.
A
Petdesetletnico svojega obstanka bo v nedeljo 18. septembra proslavilo društvo sv. Jožefa, št. 1 Slovensko-Hrvatske Zveze v Calumetu, Mich. To je menda naj starejše še obstoječe slovensko podporno društvo v Zedinjenih državah. Uredništvo Nove Dobe pošilja imenovanemu društvu bratske nam organizacije iskrene čestitke k zlatemu jubileju.
*
V uredništvu Nove Dobe se
je pretekli teden oglasil sobrat Matt Bučar s soprogo iz Jolieta, 111. Mr. in Mrs. Bučar, ki sta dolgoletna člana društva št. 66 •JSKJ, sta se mudila na obisku pri svojih dveh hčerkah v Eu-clidu, O., nakar sta se podala v Lorain, O., kjer živi brat Mr Bučarja in drugi sorodniki.
*
V avtomobilski nezgodi je
smrtno ponsrečil rojak John Kastelic v Bear Creeku, Montana, ki je bil v tamkaj šnem okrožju splošno znan. Dne 2. septembra se je nahajal po opravkih v mestu Red Lodge in na povratku proti domu so mu na Washoe hribu odpovedale zavore pri avtomobilu, nakar je začel drveti z vso naglico navzdol. Ko je hotel zavoziti na stransko pot, se je avtomobil prevrnil, pri čimer je John Kastelic dobil take poškodbe, da je umrl, predno je prišla zdravniška pomoč. Njegov sopotnik, po rodu Litvin, je bil le nekoliko poškodovan. Pokojni John Kastelic je bil član JSKJ in SNPJ; slednjo je tudi zastopa) kot delegat na peti konvenciji.
Hmeljska kupčija v Savinjski dolini obeta biti letos prav dobra. Pridelek je lep, toda ga je bolj malo, zato je povpraševanju za njim veliko. Cene bodo boljše kot so bile zadnja tri leta in savinjskim hmeljarjem se jasnijo obrazi.
V Podnartu na Gorenjskem je umrl veleposestnik Josip Pogačnik ,star 66 let. Pokojnik je bil pred vojno več let poslanec v avstrijskem državnem zboru in nekaj časa tudi eden podpredsednikov istega. Po prevratu je postal prvi predsednik narodne vlade v Ljubljani, kjer je tudi uveljavil svoje diploma-tične sposobnosti. Nekaj časa je bil poslanik na Dunaju. Zadnja leta se politično ni udejstvoval, pač pa je bil v raznih upravnih odborih industrijskih družb.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
%;
Kat. Jednota
Inkorporirana
L 1»°1
GLAVNI URAD V ELY. MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan, Dl. Podpredsednica:	ROSE	SVETICH,	Box	1395.	Ely. Minn.
Tajnik:	ANTON	ZBAŠNIK,	Ely,	Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St.. Ely, Minn.
Vrhovni zdravniki
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik:	RUDOLF	PERDAN,	933 E. 185th St.. Cleveland, O.
1. nadzornik:	JOHN	MOVERN, 412—12th Ave., E.. Duluth,
2. nadzornik:	JOHN	KUMŠE, 1735 E. 33d St., Lorain, O.
3. nadzornik:	JOHN	BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh *•'»■
4. nadzornik:	WILLIAM	B.	LAURICH.	1900	W. 22d P1-. Chicago.
Porotni odbor:
Predsednik:	JOSEPH	PLAUTZ,	432—7th St.. Calumet. Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	n
2. porotnik:	ANTON	OKOLISH. 1078 Liberty Ave.. Barberton. <->■
Jednotino uradno elasUo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik:	A.	J. TERBOVEC
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se posiu )n predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Cian bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in. 1 ^Je., membe naslovov, naj se pošiljajo na: Nova Doba. 6117 St. Clair Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem JugosloVL]asi za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se s tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev » obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi ^ °® člani ali članicami.
V Prekmurju je večmesečna suša uničila skoro vse poljske pridelke. Travniki so kot požgani, da ni na njih niti zelene bilke. Edino pšenice se je pridelalo nekoliko, dasi je prehitro dozorela. Prebivalstvu preti lakota.
V Chisholniu, Minn., so dne
5. septembra pokopali Mrs. Barbaro Govednik, članico društva Danica, št. 150 JSKJ, in mater Miss Anne Govednik, ki se je nedavno kot izborna plavalka odlikovala na olimpijskih tekmah v Los Angelesu. Pogreb pokojne Barbare Govednik je bil veličasten, kot jih je bilo še malo v Chisholmu; v sprevodu je bilo nad 100 avtomobilov.
*
Slovenska šola S. N. Doma \ Clevelandu naznanja, da se prične vpisovanje učencev dne 1 oktobra. Šola za odraslo mladi-no se začne v petek 7. oktobra zvečer, v nižjih razredih pa se :ačne poučevati v soboto 8. oktobra.
Veliko škodo je napravila toča v škocijanskih vinogradih. Najbolj so prizadete vinske gorice v Bojniku in Malkovcu, kjer je uničeno do 90% pridelka. Precejšna škoda je napravljena v goricah Škuršovce, Pavle vasi, Starih vin, Zagradske gore in Stare vasi.
V okolici Dolenjskih Toplic je toča hudo opustošila polja in vinograde. Uničenje znaša od 50 do sto procentov.
Številni požari v raznih krajih uničujejo premoženje že itak siromašnega prebivalstva. Skoro ni tedna, da bi mala Slo veni ja ne beležila enega ali več požarov.
Proti koncu avgusta je.nočni požar skoro uničil lepo kočevsko vas Onek. Prizadetih je 11 posestnikov, katerim je zgorelo 27 poslopij. Škoda se ceni čez dva milijona dinarjev. Gasilna društva, ki so prihitela na mesto požara iz raznih strani, so mogla požar le omejiti.
V vasi Komarjevcu pri Sevnici je požar uničil hiše in gospodarska poslopja dvema gospodarjema in enemu najemniku. Zgorelo je tudi nekaj živine, živil, orodja itd. Da je nesreča še večja, je toča malo prej uničila večino poznih poljskih pridelkov.
Pri Sv. Trojici v Halozah je požar uničil stanovanjsko poslopje in moderno stiskalnico veleposestnika Pavla Orniga iz Ptuja. Škoda se ceni na 80 tisoč dinarjev.
V selu Goričani v Medmurju so pogorela vsa poslopja 12 gospodarjem. Poleg tega je zgorelo tudi nekaj živine, žita in raznega orodja.
V Osrečju pri Škocijanu je požar uničil gospodarska poslopja posestnice Jankovičeve in posestnika Kirarja. V nevarnosti je bila vsa vas, vendar se je gasilcem posrečilo požat omejiti.
Vsled strele je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika šege v Zgornji Bistrici pri Slovenski Bistrici. V vasi Trento-vec v isti okolici je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika J. Miška in povzročila 40 tisoč dinarjev škode. V Šen-tovem, tudi v okrožju Slovenske Bistrice, je ogenj, povzročen po streli, uničil gospodarske poslopje viničarja Leskovarja.
V Spodnji Hudinji pri Celju
je strela zanetila požar v vojaškem skladišču, ki je kljub vsem naporom gasilcev, pogorelo do tal z vsemi zalogami. Škoda se ceni nad 400,000 dinarjev.
V Sreč ju pri Šmarjeti je strela udarila v skedenj posestnika Jankoviča. Ogenj je uničil skedenj in več drugih gospodarskih poslopij, hišo pa so gasilci komaj rešili.
Policija je v Ljubljani prijela znanega vlomilca in sleparja Rudolfa Vodopivca, ki specija-lizira v tem, da se rad predstavlja za višjega državnega funk-cijonerja, da tako laglje slepari ljudi. Izdajal se. je za Frana Novoseliča, toda na policiji so kmalu pronašli, da imajo opraviti s starim pretkancem Vodopivcem, ki je bil že leta 1924 izgnan iz Jugoslavije. Vodopivec je po rodu iz Sarajeva, pristojen pa je v Št. Peter na Krasu in je torej italijanski državljan.
"'ha fothe
5
flier
[Btt
^is i
>1
S
'!doe
Vh 'vh<
in ^ck
'Us ! 4e(
\e: sto
‘»t0
jjcin®- ^ fil moviran za doktorja me<-	;fJ ^
' r l.i Mač' °Men Visoka starost. V selu ^ ^
kovcu pri Čakovcu ie eC Hfe
umrl najstarejši Mc!^ivel *fa,
Mirko Hajdinjak, ki Jc	^
102 leti. Zanimivo je, j:al. že Vj
di njegov še živeči brat s <	^
94 let. Pokojnik je	B(
leti opravljal vsa poljska , ^
. , ^ V Se' jjked
Požar na Dolenjskem- . ljinkah pri Mokronogu 3e c. relo posestniku Janezu vSeiH 5co], tu gospodarsko poslopje z ^ (|f ^ pridelkom, orodjem in vs.vjno, Gospodar je jedva rešil z» ' Mokronoškim gasilcem Je ^ ‘ti lo obvarovati hišo in °sta, ’ls jekte. Ker je bil semanJ1 ^ o: se je pri hiši zglasilo .p. * °, sjakov in je gotovo kak P ^ ^ °lj jač odvrgel pri hlevu	^ b
strašen spomin baš ob & vr ^' 1 ci žalostnega spomina, ^ Mokronogu divjal veli ^ r požar. Škode je za 75, ^ ^ ^tti narjev, zavarovalnina Pa j , 'Vl
sti manjša.	® *
6] °Ur
H :ou
Vas Račo v Slavoniji, ki vsako leto mnogo trpi vsled povodnji, gradijo zdaj na novem prostoru, ki ne bo v taki nevarnosti radi poplav. Pijonirji bodo zgradili 200 kmečkih hiš in gospodarskih poslopij na novem stavbišču. Siromašni posestniki bodo dobili nove stavbe, katere bo zgradila država, brezplačno, premožnejši pa bodo morali v roku 10 let poravnati gradbene stroške. Novo selo bo od prejšnjega, ki ga je letošnja povodenj razdejala, oddaljeno dva in pol kilometra.
V Splitu izkopana sfinga. Pri kopanju temelja za neko novo stavbo so v Krešimirovi ulici v Splitu delavci naleteli na vele-zanimivo najdbo—sfingo, staro približno tri tisoč let. Najdba je umevno povzročila veliko senzacijo. Sfingo so previdno izkopali in očistili, pri čemer se je izkazalo, da je izdelana iz črnega granita in dobro ohranjena. Žal pa je sfinga brez glave. Domneva se, da so glavo odbili kristjani. Odbit je tudi piedestal in se tako ni mogel najti hieroglifski napis. Sfingo so prenesli v arheološki muzej.
Urar se je iz tujine vrnil kot doktor. Iz Bologne v Italiji se je te dni vrnil v svoj rojstni kraj Tetovo Mihajlo Ratnič, ki je bil odšel v tujino kot urar, vrnil pa se je kot doktor medicine. Dovršivši osnovno šolo, se je Ratnič podal v Italijo, kjer se je izučil urarstva in otvoril svojo delavnico. Obenem pa je nadaljeval študij in s pomočjo svojih rojakov izseljencev v Ameriki tudi uspešno absolvi-ral visokošolske študije ter je bil pred kratkim v Bologni pro-
I 1 /» gjfl •*
Dolenjskim polj edti ^
suša povzročila mnogo je Sadeži so vsi oveneli, aJ ev uničena. Več malih stu ^ in potokov je usahnilo- v5j seh pod Gorjanci so izčrp^jCv vodnjaki. Ljudje teh pomora j o dovažati vodo veC. fr metrov daleč iz StopičeV > j„ mošnjic. Posestniki, ^ svoje domove v vznožju gore, pa vozijo vodo iz **■.
 	.	•	d»v'
Okrožnica o ustanovitelj-
čne uprava v Ribnici na g je skem. Dne 1. julija le oj]0v0 pričela redno poslovati na ^ v ustanovljena davčna up1/ g0d-Ribnici, ki obsega ozemlJ^j^jli nih okrajev Ribnice m .^i-Lašč, katero je do koflC*1^ prija letos spadalo v krajev^ dostojnost davčne uprave ^ čevje. Ker se nekatere s ^ pa tudi nekateri uradn’ j<i vedno obračajo v zade'a^g v se tičejo nove davčne UP‘ v^n° Ribnici, na kočevsko ^ ju upravo, kar povzroča zme ^ ovira gladko odpravljal ^ slov, je kraljeva banska eStil3 s posebno okrožnico vse podrejene urade o -c). vitvi davčne uprave v K1 ---------------------
Zanimiva najdba stal°'ajo‘’ zlatnikov. Iz Pirota Pol’°C.0d»v' senzacijonalni najdbi st*11 v nih zlatnikov. Pri ^°Pa!cj nekem vinogradu so dela' p-leteli na lončeno posodo, ^t-teri je bilo več kilogram0 ^ ejii nikov z podobo Kristusa 1 in z podobo cesarja na in cesarice Helene na ^d1 strani. V posodi je bil°v,fi)i!‘e mnogo drugega lepotičJa pr vrednosti, tako po kol^"1^' ta, a še bolj po starini 111 niški izdelavi.
,
%
k]
\ «tt fl L 'Vi
.M
di
%
y
is
to
V
K
a
‘to*
ar
Hi
»n
>
'ik
V
ic
oi;
'*c
H
ENGLISH SECTION OF ■
V Official Organ ▼
o/ the
South Slavonic Catholic Union.
.
3e-
p
re-
effl
$
po-
pe*
AMPLI FyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
^ha
oth
'Oh.
Current Thought YOUR NATIONALITY
at is your name? What is your lineage? Can you speak er language besides English?”
I’m American born; supposed to be Slovene, but can *1“ Write nor speak this foreign language; in fact I know “We about it.”
ls is the usual answer given by many American-born Slo-'vhen questioned by strangers, who sometimes happen te ployers. They have lost all interest in their nationality practeristics, that distinguishes a true Slovene from one °esn’t give a “tinker’s darn about anything.”
People who voluntarily display such sluggish memories, too take so little int°re&t in their predecessors usually are "Winded in many other important things classed as com-J^owledge. They are known as day-dreamers, interesting personality is one who takes more than just cking taste in current topics. To him knowledge is power, as such makes it a point to understand the various topic? f,ay, sn that he may converse intelligently with a total
Ser.
5ut
Hy
Hr
*b.
'story is taught in school so that we may know something °ur country. Ancient history dwells on events enacted years ago; some claim that history repeats itself. And fW. how does the trained mind ever develop? By delving Past history for facts and making comparisons with the ftois at hand.
*8 is getting off the subject somewhat. But in order te ®8s the readers with the importance of history the neces-Lacts about it must be brought out. What about the Slo-'story?
Parents have given us the high points about our predeces-Jugoslavia as it is today was not always such a free coun-“efore the World War, a section of Jugoslavia formed °* Austria-Hungary. The Slovenes and Croats were rec-Under the general heading of Austrians. e Posted on such subjects is to make yourself interesting, "^at is more important, it distinguishes such a person from olorless group who have no desire whatsoever to increase knowledge.
EXCEPTION TO THE RULE »
ftunately, all of the American-born Slovenes do not belong lls class. There is a number who proudly look upon the °f our forefathers with pride and admiration. The organic fraternal benefit organizations like our'South Slavonic °Hc Union is a shining example of their accomplishments 0 known as a distinct type, and apart from the genera) has been their aim. So many things in common could ill e carried out by their own people that they decided to tw- n&tional homes, where the entire building was used for ,lr|g purposes.
'Ve» the American-born Slovenes of today, wish to continue 4 k'10Wn as a class by ourselves, we shall have to show a 0 er inclination to stick together. There are many facilities |. l' disposal. One of them is the neighborhood center, of !f the national home predominates. How easy it is to get ,j^uP of American-born Slovenes together, form a separate ,» ’ and enroll into the ranks of our grand South Slavonic ho>ic Union.
UsWe will find greater interest in life, for we shall belong exclusive lodge, where we can have our own parties, sPeakers and other social activities.
H
H,
stick together!
Vual Outing Attracts Large Crowd to Woods
^ *e^> 111.—An estimated at-s atoce of 1,500 to 2,000 peo-■ijj^nded the SS. Peter and (jj °dge, No. 66, annual pic-VJQcj ^ Sept. 4 at Fitzpatrick’s
^ ? leather was perfect on p y> which helped encour-^ a«y members and friends erid. A good time was cer-!if j' enJoyed by all, as the af-c‘s still being talked of in i 0lftniunity.
UJ* 4.1
ine wonderful co-opera-ive,arid assistance we re-i| . from our Sports and So-^xiliary I want to say.
^ ’ a thousand times.”
Lamuta, Joseph Kore-s a ^ Frank Rogel comprise t Xiliary. I want to convey thanks and feeling to s^^bers and friends, who numbers responded Citations. A word of ls heartily extended to >ic ^vho contributed their bes toward carrying out
^ ^ing are the features of that proved to be a real
L old-fashioned hay-e from Joliet to the
indoor baseball ’ ®SJ 6, Ramblers 5.
I 3. Welterweight boxing exhibition of five rounds between Val Penko and Vincent Zeda-kus; refereed by Frank (K. O. Brown) Faynik, just home from the West Coast.
4. Ladies’ indoor baseball game: JSKJ Fairies (represented by St. Anthony’s Italian Club) 8, Northern Hi-Jackers7.
5. Excellent music by Miss Ann Zabukovec, accordionist, and Miss Marie Terlep, drums, both attired in Slovene costumes.
6. Depression prices at all concessions of 5 cents, for each article.
We certainly appreciated the patronage of many officers of other lodges and societies who attended the festivities. Many units belonging to the United Slovene Societies organization were represented, of which SS. Peter and Paul is a member.
John L. Jevitz Jr.
H
fid
Mrs. Suburbs:	John,	you
thought I didn’t see you, but I did. You kissed the maid.
Suburbs: But you asked me to try to persuade her to stay another week.
Mrs. Suburbs: Tell me quick, John, dear, did she promise to stay?.
Pathfinders Triumph
Gowanda, N. Y.—The Pathfinder Lodge softball team added another marker to its win column in its American Legion League schedule. This time the strong Ross Transportation Co. representatives fell before the hitting of the winners. Numerous errors, however, marred the victory. At all times, nevertheless, the excitement was intense, as first one team forged ahead only to be behind in the following inning.
The winners started their batting onslaught in the first inning by scoring three runs. The Ross team on the other hand came back to knot the count at 3-all in the next inning. The sixth inning found the Pathfinders still one run behind. To start off this inning, Louis Palcic singled through second and came home with the tying run by Frank Batchen’s timely double to deep center. Bob Smith then doubled to center field to bring Frank Batchen’s winning marker over the plate.
Peter Batehen and Louis Palcic led in hits with two each, while Philip Palcic turned in the lone home run, and that in the fourth inning. Don Smith also hit a three-bagger that accounted for two of the runs in the first inning. For the losers, Vincent Rupp had a perfect day at bat with two singles besides pitching a marvelous game.
Pathfinders	AB	R II
P. Batehen, c  	3	12
J. Batehen, p 	2	10
D. Smith, 3b 	2	11
H. Spires, ss 	2	11
P. Palcic, -sf....... 3	11
L. Palcic, 2b 	3	12
F. Batehen, lb 	1	1	1
A. Sternisha, rf....	0	0	0
T. Sternisha, rf....	2	0	0
B. Smith, If 	3	0	1
A. Palcic, cf 	1	0	0
C. Sternisha, cf.’..	1	1	0
Totals ..........  26	8	11
Ross Tr. Co.	AB	R II
H. Ross, sf 	4	0	0
J. Rupp, 3b 	4	0	0
H. Spires, ss 	2	11
B. Richmond, rf....	4	11
L. Davenpeck, cf..	0	10
J. Pavlim, If 	12	0
R. Ros*s, lb 	2	10
C. Witherell, 2b..	3	12
W. Rich, c............ 3	0	1
V. Rupp, p 	2	0	2
Totals ........... 25	7	7
Ross Tr.	Co. 0 3 2	0 2 0 0—7
Pathfinders	....	3 0 0	1 2 2 *—8
Ernest Palcic Jr., No.	22, SSCU
-------o-------
Pathfinder Lights
Gowanda, N. Y.—Everybody is looking for a place to have a good time. Surely you are among that celebrated group. Then, here’s a secret. The Pathfinder Lodge, No. 222, of Gowanda will hold its second annual Hallowe’en dance at the Slovene Hal! on Oct. 22. Gosh, doesn’t it seem like just yesterday that the first like dance was held—and what sweet memories of that dance,! Sweet cider, doughnuts, corn stalks, and even witches helped to make the evening an eventful night. It’s going to be up to you to make this year’s dance even gayer, more jolly, something that you will look back to with pride. Watch for further announcements regarding this spooks’ dance.
Ernest Palcic Jr., No. 222, SSCU.
ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U.
Chairman: F. J. Kress, 214 — 57th St., Pittsburgh, Pa.
Vice chairman: J. L. Zortij 1657 E. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, R. 1). 2, Johnitown, Pa.
J. L, Jevitz Jr.. 131G Elizabeth St., Joliet, 111.
Anton Vessel, 819 W. Birch, Chisholm, Minn.
• • •
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Hayrack Leads Parade Along Broadway of Joliet
Boxing Bout, Baseball Games Feature Annual Picnic
An estimated crowd of 3,000 people watched the George Washington Lodge, No. 180, SSCU, indoor team lose to the Orels Sunday, Sept. 11, at Gordon Park, score being 9 to 5. Both teams were tied for second place in the Interlodge League of Cleveland, O. By virtue of their victory, Orels will meet the Pioneers, holders of first place, in a series of three games, to decide the I. L. L. champion, the first of which will be played next Sunday, Sept. 18, 2:30 p. m., at Gordon Park. George Washington Lodge team is backed by Joseph Zele & Soijs, funeral directors, with parlors at 6502 St. Clair Ave. and 452 E. 152d St.
Mrs. Frank Mervar of Cleveland, O.., spoke over Station WJAY last Sunday, Sept. 11, her subject being “Cultural Accomplishments and Aims of AmericanSlovenes. ’ Thebroadcast formed part of the cultural garden hour that is being held every Sunday afternoon.
Three well known Slovene
vaudeville performers have been signed by the Radio-Keith-Orpheum Circuit: Pod-padec Twins and Joe Sodja According to reports, the contract holds good for 35 weeks, with engagements in practically all the principal cities. Joe Sodja is known as Banjo Buddy, and, although in his early twenties, is a seasoned performer, having toured the cities with another circuit. Podpadec Twins are only 17 years of age, but have danced since the age of 6 and developed their art of dancing to almost perfection. The three Slo-venes will appear with the “California Nightingales,” that includes an orchestra and three girl singers.
“First Impressions of Jugoslavia,” by Frank Sodnikar, is appearing weekly in the Cleveland Journal. Mr. Sodnikar returned from a trip across the ocean about a month ago, where he visited the many beautiful places and sights of Jugoslavia with the American Jugoslav Tourist Club.
Enrollment for junior and adult Slovene classes of the Cleveland Slovene National Home on St. Clair Ave. will begin	Oct. 1.	Children’s	classes
are	scheduled to begin	Oct.	8
and adults’ on Oct. 7, provided that enough people enroll.
--------o  —
Society	Zvon No.	70
Chicago, 111.—All the members of Society Zvon, No. 70, JSKJ, are requested to attend the next meeting, which will take place on Wednesday, Sept. 21, 8 p. m., at St. Stephen’s Hall, 22 d PI. and Lincoln St.
Arrangements will be made for our next dance, which will
Joliet, 111.—Annual basket outing sponsored by SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, SSCU, was a great success, surpassing all previous picnics with a rec ord-breaking attendance, despite depression and the weatherman’s threatening forecasts that failed to materialize.
An old-fashioned horse-drawn hayrack led the parade down Broadway filled with young and old merrymakers, including the orchestra attired in Slovene national colors, singing and cheering, and bringing back thoughts of good old times to the spectators and onlookers from the porches and windows, as they passed, by yelling, “We’ll see you there!” A number of automobiles followed the hayrack, to make it a most impressive sight.
Upon arriving at Fitzpat rick’s Woods, scene of the outing, the parade was greeted by a number of members and friends, who, having arrived before, were prepared with cameras to take snapshots of the parade.
In the indoor baseball game played between the JSKJ No 66 and Joliet Ramblers, our SS Peter and Paul came through with an overtime victory, score being 6 to 5. Then followed a wiener roast and steak fry.
The next item on the program wa!s the girls’ baseball contest between the Northern Hi-Jackers and St. Anthony teams, which proved to be the feature attraction. St. Anthony group was presented as the JSKJ Fairies, who took the long count of an 8 to 7 score. Both sides displayed some sensational fielding and hitting. Each team was presented with a new ball after the game.
A wonderful boxing exhibition followed, given by two popular fighters, Val Penko, 147-pound Illinois amateur state champion, and Bill Suda-kis, 147-pound county champion. Frank Fajnik was the third man in the ring, and is known as K. O. Brown from the Gold Coast, who holds decisions over Ace Hudkins, Jack Britton and Dave Shade.
And so on, the program continued for the remainder of the day for both old and young, such as racing, horseshoe pitching, pushball and other various contests, for which the winners were awarded suitable prizes..
It was a great day for all guests in attendance to our annual outing. We sincerely hope to see them all present again at our next affair, which, like the present one, Will mean plenty of entertainment for all.
We want to thank all of our members, friends and committee in charge who helped to make this a highly successful outing.
Frank Ramutta, Chairman, Louis Joliet Social and Sports
Auxiliary, No. 66, SSCU.
-------o--------
Life of a Celebrity
A celebrity is a person who can get by with the kind of work that wouldn’t make anybody a celebrity.—Los Angeles Times.
PATHFINDERS
*	L.	V	«
As I was sleeping, a few nights ago,
A tiny child came in my dreams;
She leaned over gently and whispered real low,
“Please tell me what ‘Pathfinders’ means?”
<;
Now, never before had I given much thought To just what our name signified,
But after a moment I turned to the child,
And this is the way I replied:
Why P stands for Paramount, highest in rank,
Also for Palcic, whom we have to thank.
A for Ambitious and Anxious to please,
Also for Active and busy as bees.
T is for Thoughtfulness, Thoroughness, Tact,
Which we must practice in our every act.
H is for Happy, and happy are we,
To gain in this world, that’s the way we must be.
F stands for Friendship; we all know, indeed,
A friend is a friend, when one is in need.
I is the Image, which we have in View,
A mental conception of good deeds to do.
N stands for New, we’re not old, you know,
But watch in the future, and see how we grow.
D means we’re Dauntless, and hard to defeat, Whatever may come, we’re ready to meet.
E means Endeavor to always be true,
And live up to standards expected of you.
R stands for Road, the road to success,
To get on this road, we must all try our best.
S for Sternisha, our president is he,
A very good leader he has shown us to be.
f
Now, put them together as pleasant reminder 01’ just what we are—the Gowanda Pathfinders.
Helene Strauss, Secretary, Pathfinder, No. 222, SSCU, Gowanda, N. Y.
Cleveland to Repeat International Exposition at Hall
be held on Saturday, Nov. 12. Please do not fail to attend.
If you are in arrears in dues, please see the financial secretary.
John Gottlieb, President.
Groups of residents of Cleveland, representatives of the nationalities of the community, are arranging to stage in the Cleveland Public Auditorium, Nov. 19 to 27, an International Exposition.
In this exposition will be displayed products of the countries represented. These products will be offered for sale and meals duplicating those served in the countries represented will be served. Attendants at display booths will be attired in the costumes of their native land.
Altogether this will make a most colorful exposition and will afford an opportunity for all to be given a picture of the home life and industries of these various countries.
Folk songs and folk dances of these countries will make up much of the entertainment pro gram.
This exposition is being presented under the direction of the Civic Exposition Association, which is headed by John H. Gourley, former recreation commissioner of Cleveland, who for years has been developing group interest among the foreign born and their children. The show will afford each group an opportunity to make money for their organizations through their sales at this show.
The exposition is to be similar to that staged a few years ago in the same building—a show which attracted 100,000 people and which was discussed for months as one of Cleveland’s finest expositions,
European governments and chambers of commerce representing European products already have interested themselves in this exposition. It i? understood that the Roumanian government has prepared to present a display of its prod ucts.
Several of the Cleveland groups, enthusiastic over the prospects of this exposition, already have drawn plans for their exhibits, and many are vying with each other determined that their exhibit shall
be the finest. This spirit of competition is certain to result in many extremely attractive displays.
The exposition will reflect
the cosmopolitan cross-section of Cleveland with all nationalities in friendly competition to outdo the others.
Gourley has spent the summer building up interest in the exposition among the various groups and has met with a very-favorable response.
The census of 1930 shows that more than 730,000 residents of Cuyahoga County—• Cleveland’s home county—are foreign born or of foreign-born parentage. With this tremendous population plus similar residents of surrounding territory and the thousands of residents of xVmerican lineage to draw from, it is certain that the show will draw a huge attendance. A great attendance means more profits for the groups exhibiting.
Groups already contacted by Gourley and who have displayed enthusiasm over the project are: Armenian, Chinese, Croatian, Czechs, Danish, Finnish, German, Hindu, Dutch, Hungarian, Greek, Irish, Italian, Mexican, Norwegian, Polish, Roumanian, Russian, Serbian, Scotch, Slovak, Slovene, Spanish;Swedish, Swiss, Syrian, Tyrol, Ukrainian, Welsh, Lithuanian, English, Macedonian.
Preparation of details in connection with the exposition are under way at the Civic Exposition Association’s headquarters at 1615 Guarantee Title Building, Cleveland, O., where complete information is available.
“Did you hear about the terrible bunch of smash-ups at Main Street and Boulevard yesterday?”
“No, what could have been the trouble?”
“Just as heavy traffic started to move across Main Street the traffic cop, a woman, changed her mind and switched the signal.”
TUBBY TOAD’S ESCAPE
NENASITNA STA^^
(Ruska narodna prav )1C	tetel
——	in	starki	*sem
Živela sta nekoč starec	. p	Hle m
Šel je starec nekega dne	-n g	-smo
drva, prišel do velikega dre	•«se pc
začel sekati. Drevo pa mu J ^	■ tatu
“Poslušaj me kmet! N' sj saJ v posekaj; vse ti storim, kar	* age
poželiš.”	. ..reC, “P '116 1
“Dobro, dobro,” pravi sta „ ko,
me naredi za bogataša!”	Ts1. e ni
“Prav; vrni se lepo dofflO ■ *teni najdeš vse, karkoli si želiš. , Ii ^nsk Vrnil se je starec, vrnil polo , glej, v koči pa vsega v izobi • pJ( ® ^ denarja, deset svežnjev visoki » v ^ ^ , nice, krav in ovac pa toliko,j( *nnj£ bilo sploh nemogoče prešte >■	j	Mo
“Ah, stari moj, odkod vse t«	J itl
vprašala starka.	Hrevo>	*	a*0
“Veš, žena, naletel sem n-1	0,	>ebi
lahko stori vse, karkoli čl°v	c in	,'°vo f
Tako sta živela v izobilju	4 j	nepr
Starki je ugajalo tako življe	>	’[»oj
dejala nekega dne starcu:	i<aj n®f «Zltle
“Vidiš, čeprav živiva boga > -tojejo ;, 'Hor vse to, če pa naju ljudje ne *P jela !ste i Župan naju lahko oba Poz .it,ujšelt kadarkoli se mu poljubi. * cle *lji primeru naju lahko celo Pre e„roSi, fl* u1 1< stopi, rajši k drevesu in ga P°P ^ m te postavi za župana.”	gozd J® v
Starec je vzel sekiro, se	>..*?»
drevesu ter mu začel sekati	ijjj,
“Kaj nam storim?” vpraša	i Vj
“Župan hočem biti!”	l
“Velja, bodi!”	kot C®
In starec se je vrnil v va:5 . of tiitf LCei A že so ga čakali vojaki. *'■	^ po
so ga opazili, so zakričali.	o gr lezi
“Kod se potepaš, teslo s	5ijie! . »k
nam pripravi lepo sobo za p
Starec je okleval. , s°tsev'!1 “No, ali se boš ganil ah ne-	1i:
čeli kričati vojaki. Celo s k	,^iki
se spravili nanj.	. ?llpafl 1 ote
Videla je starka, da tud1 . ^ s''1 bcgve kaj na svetu. Pa Je jemu starcu:	. da s®
“Kakšna čast je neki to za ’ v()j»* županja? če bi bil SoSPOd> ‘ src Najp vsckako ne bi pretepali. No pj„a, (*' ^ ga ni, biti župan. Kaj je to. jj za,s- M Pojdi k drevesu in naj te nar	a]0 >
spoda, a mene za gospo.”	v g0: Pice
Starec je spet šel k dreves> se t q( in jedva je zamahnil s seK ’ l)nstc oglasilo drevo:	.	.
“Nehaj, ne sekaj! Kaj s	»dra<
mene?”	bosP	1
“Želim, da napraviš mene z-	tna
a mojo starko za gospo.”	zgod‘ je “l
“Velja! Vrni se domov » Wt0i se bo, kot želiš.”	0j.j1 tle,ri
Živela je starka kot gosP' > . ji ,Jcila tudi to presedalo. Zaželela s ». °lik bila več, pa je rekla starcu:	? Jatsl
“Kaj mi koristi, da sem g°Jnica,1 *eni bi bil ti polkovnik, a jaz p01	, :ii . c
bi že bilo nekaj.” ' t ^iS
In spet je poslala starca	jjhJSK
Jedva je zamahnil s sekiro,	slte,
oglasilo drevo:	,
“Spet si tu! Kaj želiš zda Q0lko'’n ; °si
“Želim, da me napraviš za	, ngl
ka, a starko za polkovnico.	^ , J'oin
“Velja! Vrni se lepo fliir»° V tvoji že.ni je ustreženo.”	a	j£1
Vrnil sc je domov, kjer so	^ 0
oklicali za polkovnika. PfC	..
kaj dni, a starka spet:	.gi	^	.
“Tudi polkovnik ni bogve	^jaf
ncral te lahko vrže v temnico«	jfl g
mu le poljubi. Pojdi k ^re'enef<l*’: H. naprosi, naj te napravi za 8	,1(th ^
mene za generalico.”	^	^ s
Spet je šel starec k dreves > posekal, a drevo je vprašalo-	L
“Kaj želiš?”	j,,	l"1"	S	J
“Napravi me za genera <	w ^
staro za generalico!”	yci\i 5°	W
Vrnil se je domov in oK	,
za generala.	_	'hat	i
Starki tudi to ni ugajal0-	L
starcu:	'	te |JVh
“Tudi general ni nič. ' ^ |e ft »o, pošlje v Sibirijo, kadarkoli ^ ie	fci
ljubi. Zahtevaj od drevesa« caricO>	W
pravi za carja, a mene za	Sl v
boš videl, kaj se pravi žive ■ jn	^
Znova je šel starec k dr za c'£ ji \ c hteval od njega, da ga nap1' ^[{o 5	{
a starko za carico. Kakof ,jg; 2j vrnil domov, že so klicali l 0dslel ;!Ii0q “Car je umrl, ti nam bo ^ ^ carja!”	_	_	st5re	S,)
Preteklo je nekaj časa, .	^	> s
starka sta se nasitila c®roV.vlil st‘.jtr< ^oc “Tudi car ni nič,” j® rkaicof .ni! kVoi “Lahko te pokrije zemlja- d®	i
se to zahoče Bogu. Bolje ) ^	^
k drevesu, naj naju napravi - a. ■, j. Starec je šel k drevesu	i	A
pa je drevo zaslišalo n,cf|0 i ^ bedasto prošnjo, je zašum^, ^ in vejami, starcu pa je re'	s
“Ti boš medved, a	.fi	,j h
mačka.”	izP^uP*	C'
Isti trenutek se je star S ii <j te v medveda, a starka v ma» ^ ft sta pobegnila v gozd, kjer	^ s
dandanašnji.	do jfltf ' y
rv——^
----------o	L
Marij Skalan:	.»tf	'tih
SLOVO SEUJJ;
Zazvenel je v	pt*c'
"Vse, kar je krilati*1 , naj zbero se za P° *ni s'* v daljni, južni, solne*
i	^1
In so zbrale se	V,
ko vzblestel je rani	^
začebljale tihi spev. ;	i,
čule iz dobrav odme
,rt c	™ Ig	■
“Spremljaj veter V£	si
a ko boste že drug°f'	d
mislite na stari kiaj- „	\
v maju pridite n®	T|
u\[C	\.
Odzvcnel je v l0g^HC; in odletel roj je P x	titj<
pust nad log je B {er •	i),'
vgasnil v dalji je v
WHEN CURLEY BLEW UP
LAŽNJIVI KMET
(Ruska narodna pravljica)
1 Karel Havlicck-Borovsky:
RAZUMEN PES
Abdul Murza je imel psa, katerega je zelo ljubil. Ta pes je pa tudi res zaslužil njegovo naklonjenost: podnevi je neprestano gonil, ponoči je pa ležal zraven gospodarjeve postelje in ga ob veščal o vsaki nevarnosti.
Ta pes je poginil in Murza ga je žalosten pokopal na vrtu; povabil je svoje prijatelje, priredil gostijo in je na njej povzdigoval zasluge svojega psa.
Drugi dan so sporočili kadiju (turškemu sodniku), da je Abdul svojega psa pokopal svečano z vsemi običaji svete Mohamedove veroizpovedi, kakor pravovernega moslema (mohamedan-ca) in s tem razžalil svetega preroka.
“Predrznež!” je govoril kadi že zvezanemu Abdulu, “kaj si storil? Kar priznaj; gotovo si izmed onih brez-božnikov, ki molijo pse?”
“Ne, gospod, nisem tak. Res je, da sem psa pokopal in objokaval, pa še zelo dolgo ga bom objokaval, zakaj bil je, ako želite vedeti ...”
“Vse vem, brezbožnež!”
“Vse? Torej tudi veste, da je napravil ta pes oporoko, v kateri vam je zapustil sto Srebrnjakov? Tukajle vam jih v njegovem imenu najponižneje izročim.”
“Oj, glej! Ta pes je moral biti pa res razumen. Abdule, pojdite v Gospodovem imenu, vidim, da so vas nesramno obrekovali.”
---------O--------
REPEAT THESE LINES QUICKLY
Betta Botta bought some butter; “But,” said she, “this butter’s bitter; If I put it in my batter,
It will make my batter bitter.
But a bit o’ better butter Will but make my batter better.”
Then she bought a bit o’ butter Better than the bitter butter Make her bitter batter better So ’twas better Betty Botta Bought a bit o’ better butter.
PAMETEN MUŽIK
(Ruska pravljica)
Neki pameten mužik ni imel ne kruha ne denarja. Odloči se pa, da pojde h gospodu in ga poprosi. Da pa ne bi prišel kar tako praznih rok, ujame gos, jo speče in jo nese gospodu. Gospod sprejme gos in reče nato mužiku:
“Mužik, za gos se ti lepo zahvalim, ne vem pa, kako bi jo razdelil. Imam ženo, dvoje sinov in dvoje hčera. Kako naj tedaj pravično razdelim gos?”
Mužik se ponudi:	“Pa	jo	razdelim
jaz!” —
Vzame nož, odreže gosi glavo in jo poda gospodu: “Ti si glava hiše in družine, zato se glava spodobi tebi.” Potem odreže zadnji del in ga poda gospe, rekoč: “Ti sediš doma in oskrbuješ hišo, zato se ti spodobi tole.” Nato odreže obe nogi in ju poda sinovoma: “Vama se spodobita nogi, da bosta hodila po poti očetovih nasvetov in naukov.” In hčerama da perutnici, rekoč: “Kmalu pojdeta od hiše, zato se vama spodobita krili. Ostanek si pa vzamem sam.” In si vzame ostalo gos Gospod se nasmeje in da pametnemu mužiku kruha in denarja.
Bogati mužik zve, kako je dal gospod ubogemu mužiku za gos kruha in denarja. Speče pet gosi in jih odnese gospodu. Gospod mu reče:	“Zahvalim
se ti za gosi. Imam pa ženo, dvoje sinov in dvoje hčera: torej nas je skupaj šest; kako naj si razdelimo tvoje gosi?” Bogati mužik razmišlja, ali se ničesar ne domisli. Zato pošlje gospod po revnega mužika in mu ukaže, naj razdeli gosi. Ubogi mužik vzame eno gos in jo poda gospodu, rekoč: “Tale je '»ama manjkala do treh.” Eno da sinodoma: “Vama dam tole, ki vama tudi manjka do treh.” Eno da hčerama, rekoč: “Tale pa vama manjka do treh.” In končno si sam vzame preostali dve goski ter reče: “Meni sta pa do treh manjkali tile dve goski. Zdaj imamo vsi enako: povsod smo trije.” Gospod se spet nasmeje, da revnemu mužiku kruha in denarja, bogatega pa napodi.
Nekoč je živel car, ki je silno rad poslušal, da mu je kdo lagal. Ob taki priliki je postavil na inizo globok krožnik cekinov in poleg njega položil meč. In če je dejal car: “Lažeš, brat!” — je smel lažnjivec vzeti vse cekine; če pa je car mirno poslušal in verjel vse, kar mu je govoril lažnjivec, ne da bi kaj rekel—so lažnjivcu odbili glavo.
Star kmet, ki se je bil dodobra napil, je sklenil, da pojde k carju, ne da bi lagal, marveč da bi mu pripovedovaJ resnico ter s tem zaslužil zlato.
Ko je prišel na dvor, je bila pri carju gostija in vsi plemenitaši so bili zbrani na pojedini. Takoj so javili carju, da je prišel kmet, ki se bo lagal med obedom. Car se je silno razveselil. Ukazal je prinesti posodo s cekini in meč. Potem je sprejel starca, ki naj bi mu pripovedoval svoje laži.
Starec je začel.:
“Davi sem šel na polje orat. Moj konj je že za oranje preslaboten, pa ga je kar na dvoje pretrgalo. Prva polovica konja je odhitela domov, zadnja polovica pa je ostala na polju in hrzala.”
Rekli so tedaj plemenitaši:
“Kmet laže!”
A car jim je ugovarjal: “Kmet je prebrisan, vse to zmore!”
“Prignal sem zadnji del konja do sprednjega, vzel vrbičje ter sešil obe polovici. Potlej sem legel spat. Kešem se prebudil, je bila zrasla vrba iz mojega konja visoko prav do neba. Pa sem si mislil: Zdajle lahko splezam v nebo.”
Rekli so tedaj plemenitaši:
“Kmet laže!”
A car jim je ugovarjal:
“Kmet je prebrisan, vse to zmore!” “In jaz sem splezal v nebo.”
“Si videl kaj svetega Petra?” so vprašali plemenitaši.
“Seveda sem ga videl.”
“No, in kaj počne?”
“Kvartal je z ostalimi apostoli!”
Vsi plemenitaši so trdili, da kmet laže, le car je udaril po mizi:
“Kmet je prebrisan, vse to zmore!” In zato je kmet nadaljeval: “Sprehajal sem se po nebu, pa sem se domislil, da moram orat. Hotel sem se spustiti na zemljo, a vrba, ki je bila zrastla iz mojega konja, se je že vsa posušila in sesedla na zemljo. Mojo večerjo, ki sem jo bil pustil na zemlji, je vsekakor že kdo drugi pojedel. Taval sem po nebu ves obupan, kar zagle dam, da neki bogat kmet veje ječmen Ena izmed plev je priletela v nebo Ujel sem jo ter začel iz nje plesti vrv.’ Spet so rekli plemenitaši:
“Kmet laže; kako je mogoče iz enp pleve izplesti celo vrv?”
A car je ugovarjal:
“Kmet je prebrisan, vse to zmore !’’ “Pripel sem vrv na nebo ter se začel spuščati po njej proti zemlji. A prišel sem le do tri tisoč šežnjev-visoko nad zemljo, nič dalj, ker je bila vrv prekratka. Odsekal sem jo torej zgoraj ter jo privezal na spodnji konec.”
Tedaj so vsi plemenitaši hkrati vzkliknili:
“Kmet laže! Kako more človek odsekati zgoraj in privezati spodaj?”
A car je ugovarjal:
“Kmet je prebrisan, vse to zmore.’ “Spuščal sem se dalje, a vrv je bila še zmerom prekratka. Mislil sem, da tako globoko lahko kar skočim, ker mi je bilo zoprno, da bi spet sekal vrv ter jo vezal. Skočil sem ter padel na sredo izoranega polja. Do vratu sem se pogreznil v zemljo in nikakor se nisem mogel izkobaliti iz nje. Odšel sem domov po lopato ter se izkopal.”
Rekli so spet plemenitaši:
“Kmet laže! Kako bi bil mogel iti domov po lopato, če pa je bil do vratu zakopan. Laže nam, laže.”
A car je ugovarjal:
“Kmet je prebrisan, vse to zmore.” “Stopil sem do reke ter se okopal. Nato sem potoval in prišel do veliko doline, kjer je pasel pastir veliko čredo. Pozdravil sem ga: Dober dan, pastir! — a on mi je odgovoril: Nisem pastir, marveč carjev oče.”
Tedaj pa sc je car razjezil ni zakričal:
“Lažeš, lopov! Moj oče ni pasel ne ovac ne svinj!”
In tako je kmet rešil svojo glavo ter dobil poln krožnik zlatih cekinov.
(“Mlado Jutro.”)
As dusk came on Tubby Toad crept out of his dark little burrow under the back step. He blinked his big black eyes and looked about in his quaint way to see whom he might devour. A large green fly had alighted on a clover blossom near by, and Tubby with eyes closed was swallowing something down in his throat that seemed to taste pretty good.
THE STRANGE LOOKING GLASS
I know the strangest looking-glass That’s sunk into the ground,
And little buds and blades of grass Caress it all around.
And fluffy clouds that look like lace. Go swiftly rolling by.
It’s full of everything that's queer-just like a picture book;
But oh, I must not tease you dear-It’s just a little brook!
Danilo Gorinšek:
VRABEC HOČE BITI KRALJ
Vladimir Kapus
Vrabec hoče biti kralj. Krono si iz bilk napravi, žezlo mu je kos lesa, cunji beli—plašč se pravi
“Polžek, polžek, ti počasnež, kdo te hodit je učil?
Šibo v grmu bom odrezal, te po tratici podil.
Ves kraljevski pojde v log da se vse bi poklonilo, krog in krog da tisoč rok pomoči ga bi prosilo.
Dvajsetkrat na plot si lezel, dvajsetkrat ponavljal pot, predno zlezel si do vrha, si povalil se za plot.
Ko dospe—pred njim zbeži mlado, staro na vso silo . . . Kmet mu pravi: “Hvala ti! Dober boš mi za—strašilo!”
Le poglej si drobne ptičke, kako hitro da frče, tetko žabico poslušaj, njene si oglej noge:
Fr. Rojec:
ZDRAV KAKOR ROŽA
Dolgokraka, skokonoga, sc požene v dolgi skok, preden ti si še premisliš, že iz vode slišiš: cmok!
Poglejte Borčka našega: ves cvete zdravja kakor roža, ki v vrtu raste svobodno, jo dež poji in veter boža.
Pa rožičke rad pokažeš, toda le, če kje si sam, hitro jih nazaj povlečeš kadar jaz poropotam!”
A sonce ji pobarva cvet, da zažari kot v jutru zarja, jo v rasti dviga in krepi, da nič se ne boji viharja.
Vladimir Kapus:
ROGAČ
“Očka, očka, to vam rečem, strašno videl sem žival, o, da nisem fant od fare, kar domov bi jo pobral:
Stala je na deblu hrasta in kazala mi roge, da sem bil se ji približal, prav gotovo mi: gorje!
Temnorjava trdokrila, videti je ta pošast, očka, očka, dobro bilo bi nastaviti ji past!”
“Klepetavost, klepetava, kaj mi ti le ne poveš, preden vsega ne razumeš pripovedovat ne smeš!
Nad vrtom vihra zahrumi, osiplje listje, lomi veje; pripogne roža se v zasmeh, a potlej cvete še krasneje.
Ali vidiš mojo hišo, ki na hrbtu jo imam, še nikogar nisem prosil, vedno nosim jo le sain.
Tako se tudi Borček naš razvija v svežem sončnem zraku ob zdravi, tečni hrani, pa že zdaj podoben je junaku!
Ej, da ti enkrat na ramo, vašo kajžico bi djal, malo bi po tratah skakal, rajši bi doma ostal.
Hišica je meni draga, ona je moj ljubi dom, če mi dolgo boš nagajal, kar za vrata skril se bom
Cv. Golar:
VETER, JUG IN NJEGOVA HČERKA
Morda videl si srnjaka, lahko da je jelen bil, ki na panj se je postavil in nevarno ti grozil?”
Jug na Turškem je doma in prelepo hčerko ima— vsa je v svili kot kraljična zala, žlahtna gospodična. Kadar zima odvihra, z njo se k nam na pot poda, jezdita v zelene gaje, dirjata na mlade raje.
Voščijo ji dober dan kos in ščinkovec in vran, oča s cvetjem jo obsuje, zlate šolne ji obuje.
“Bil je sicer malo manjši a roge je le imel, kakor miška tako velik se neznanec mi je zdel.”
Marica in Majda sta dobri prijateljici. Majda je zelo praznoverna. Na cesti srečata črno mačko in Majda vpraša z boječim glasom:
“Ali ne misliš tudi ti, da pomeni črna mačka nesrečo?”
“O da,” pravi Marica, “za miši prav gotovo!”
But Tubby couldn’t be bothered catching flies. You see, he had a garden to care for and he was the most sober and »conscientious little worker you ever saw. Down by the old stone fence he met a little sister toad who always helped him in the lettuce patch. “Hello, Spotty!” cried Tubby.
“Good evening!” she replied, in her sweet trilling voice, puffing out the white skin under her chin to make nice clear tones. “Have you found anything good this evening?”
“Only a-Jew flies,” replied Tubby, “and they wouldn’t satisfy a canary bird.”
“Of course they wouldn’t,” said Spotty. “Let’s hunt for some nice, big, juicy grubs and June bugs.”
As they hopped into the high grass at the edge of the garden a heavy foot descended near Tubby. He hopped quickly to get out of the way.
“Ugh! how he startled me!” cried a voice somewhere up in the darkness. “What is it?” asked another voice.
“A dirty trop-toad,” cried the first voice. “Let’s.make him say his prayers and then kill him.”
What seemed to Tubby a giant hand reached down and grabbed him. Then the first voice said: “Pray! Pray hard before I kill you!”
“Pray! Pray quick before we kill you!” came the other voice. The hand squeezed his little soft back, and if ever there was a pitiful prayer for mercy, it came from Tubby Toad. Toads always talk in song, and Tubby’s sweet voiced little prayer ought to have melted even the heart of the boy who in wanton cruelty might kill other prettier creatures.
Then another voice came out of th2 darkness:	“Hello! what have you
there?” it cried.
“A hop-toad,” shouted the boy who held Tubby. “They make warts and we are going to kill him.”
“Oh! I guess not!’ cried the voicc out of the darkness, which now took form and proved to be the gardener’s son. “You drop that toad or I’ll punch your nose off.”
Tubby tumbled into the dust and quickly hopped away.
“Toads don’t make warts,” continued the gardener’s son, and, besides, my I father says every toad is worth a dollar a day in our garden during the salad season. You see,” he said in a more gentle tone. “Toads eat the slugs and grubs that otherwise would destroy all our lettuce.”
Tubby soon forgot his fright and in a short time he and Spotty were busy catching grubs and beetles again. That night they cleared the lettuce patch of slugs and ate a lot ot potato beetles besides, when morning came, Tubby load was very sleepy and tired and his stomach was so fat that he could hardly hop back to the dark little burrow under the step.
Ju/iioa ssQfy
PEANUT BUTTER CHOPS
Trim the crust off 3 slices of bread and cut each into 3 rectangular pieces.
Spread thickly with fresh peanut butter.
Make a batter of 1 egg, slightly
beaten.	t
]/2 cupful milk. l/2 teaspoonful s3}*-Did the spread pieces ot bread into j the batter and arrange neatly on a flat
Pan-	■	j. <_• .
Bake till well browned, which will
( take about 20 minutes in a hot oven. Serve at once.
 —0---------------
Ničesar nisi napravil, če nisi stvari
dokončal.	.	.
Vsak zavistnež je nesrečen, i Modrost, odločnost in dostojnost nai ; spremljajo vsako tvoje delo.
“Ti si res junak od fare; Veš kdo ta je postopač? škoda, da za nos uščipnil tebe črni ni rogač!”
There was gloom indeed that afternoon in the ranks of the Rangers’ baseball team. Even Jim Powell, the captain and shortstop of that crack nine, showed the strain; usually he was the noisiest boy on the field, but now he stood mournfully regarding the hole in his glove and pretending to be interested in it.
Rip Sullivan, the doughty catcher, sat on the ground and pounded the earth with a bat in a disconsolate manner. And as for Fatty Johnson, the first baseman, agile despite his weight, well—for once in his life he seemed to have nothing to say.
“Shucks!” exclaimed the captain. “If that isn’t just our luck!”
“Are you sure, Fatty, he’s too sick to . play—sure he’s in bed with the doctor [ right there with him?” asked Rip.
“Humph!” snapped out the first baseman of the Rangers. “You know) just as well as I do, Rip, that nothing \ short of a doctor and a twenty-mule | team could keep Smoke-Ball out of the game this afternoon. He’s in bed, j
sort of a clean hit.
Curly had pitched a magnificent game, as the fact that the Tigers had been able to score but three runs off his delivery amply testified. But several times he seemed on the verge of blowing up. The Tigers were aware of his weakness and had tried desperately all through the game to rattle him.
“Come on, Toothpick,” laughed Bal as he stepped up to the plate, a broad grin on his face, “put it over and let* me knock the cover off! I’m going to do it anyway, so you might as well dish me up the first one around my shoulders!”
Curly wound up and let the ball fly.
“Ball one!” called the umpire.
The crowd howled.
“Ball two!” announced the umpire.
“Hey, watch out there, Splinters,’’ cried Bat derisively, “or you’ll fall down and break yourself in two! Put it over, Kid, honest, I ain’t going to knock it clean off the earth!”
“Ball three!” called the umpire.
“Wow!” yelled the Tiger rooters.
and the doctor’s afraid it’s going to be typhoid fever.”
The three boys sighed simultaneously. And well they might, for here it was the afternoon of the great game with the Tigers and Smoke-Ball Booth, i their crack pitcher, flat on his back.
The Rangers had beaten nearly every team they had played so far; while the Tigers, who came from the little town of Morrisville, a few miles distant, were acknowledged champions of their vicinity. And the game this afternoon was to decide the long-argued question of supremacy.
“Who you going to pitch, Cap?” asked Rip.
Jih looked up slowly and seemed to be considering the matter gravely. “Well, since poor old Smoke is out of it, I’ll send Curly Grimes to the rubber and I want you fellows to give him e\jery bit of support you’ve got in you! Do you get that?”
“But, Cap—” began the catcher. “That’s enough, Rip,” commanded the captain. “I know all you’re going to say—only, you’re not going to say it! I’m captain of this team and what I say goes, or you fellows will have to get another captain!”
“Now, Curly isn’t Smoke-Ball,” went on the captain, “but he’s a good pitcher all the same, and if the team stands right behind him and backs him up you’ll find he won’t go up in the air at all. And you fellows know as well as I do so long as Curly doesn’t get rattled and lose control not even Smoke-Ball has a better curve. Of course, he hasn’t Smoke’s speed, but—well, Curly is going to win this game for us this afternoon.”
Just then Curly Grims hove in sight, He was a slender lad, with long arms that looked as though they were made just for pitching a baseball.
He had a wide out-curve that had i made more than one lusty batsman swing like a house afire and land on ’ nothing but empty air. And his incurve and drop were the despair of batters—when they were breaking prop.
. erly.
His great fault was his tendency to r become rattled when in a tight place. He wasn’t yellow nor did he lose his nerve. He seemed simply to blow up every now and then and become utterly unable to locate the plate.
“Now you fellows keep quiet,” com-manded Jim as Curly approached. “Lei me tell it to him—and you all back mu up strong!”
“Hello, fellows, haven’t they shown up yet?” asked the lank pitcher as he stripped off his sweater.
“Curly,” said Jim solemnly, “you're going out there on the rubber today and give those Tigers the worst licking they ever had in their lives! Smoke-Ball is sick in bed and can’t pitch. But the team knows you’re going to do just as well as he could—and we’re back of you to a man. Humph! You’ll have those would-be ball players eating out of your hand before the third inning!'’ * * #
It was the ninth inning. The score stood: Tigers 3, Rangers 4. The Tigers were at bat—their last chance—but they had a runner on third base and another on second, with two men out! Moreover, Bat O’Connor, their heaviest swatter,’was at bat!
It looked dark indeed for the Rangers. A safe hit or an error and the score would be tied, at least, if noi worse, for the runner on second was I fast and almost sure to score on any
“Wow! He’s up in the air! He’s blown! We’ve got his goat! We’ve got his goat! We’ve got him going!”
Jim walked over from his position at shortstop and placed his hand on Curly’s shoulder.
“Brace up, old man,” he said eacour-agingly, “you can do it. Let him hit it —we’re all behind you and two men are out. Those yaps think they’ve got you rattled—but they haven’t! Show them!’ Bat, standing at the plate, took a tighter grip on his bat and grinned Then he chuckled to himself. Curly, he felt sure, would put the next ball right over the heart of the plate and he —well, what he would do to that ball, would be a shame!
Curly wound up and let the ball fly.
It struck the ground before it reached the plate!
“Take your base—ball four!” snouted the umpire.
Bat threw his bat high in the air with a shriek of mingled delight and derision as he trotted down the base-line to first.
“We’ve got his goat, fellows, we’ve got his goat!” he called out. “Come on, Jack, he’s easy! All you get 10 do is stand still and let him walk you!”
Now Jack Harris, the next man to come to bat, was a notoriously weak nitter, but it was quite evident that Curly was indeed rattled. So he stepped up to the plate jauntily.
And then a strange thing happened, Instantly all the listlessness and seeming stage-fright dropped from Curly like a discarded cloak. He seemed to fairly spring into life and action.
“Zing!” The ball left his hand and whizzed over the plate, cutting it squarely in half.
A moment later another—his slow ball—floated straight up to the plate— and suddenly curved out, Jack’s bat missing it by a foot.
The ball had scarcely been returned to Curly before he sent it hurtling back to the plate. This time it was a drop —and Jack fell prostrate with the force of his blow—that had missed!
“Three strikes—you’re out!” yelled the umpire. “Game’s over!”
There is no need to describe the rejoicing that followed and the way Curly was slapped on the back and hailed as a hero.
But there was occasion for Captain Jim to say a few words to the team.
“Boys,” he said, “it wasn’t Curly’s striking out Jack Harris that really won the game for us. No, it was his passing Bat O’Connor that turned the trick.
“ ‘Jim,’ he said to me when I went up to him, ‘I’m giving Bat a base-on-balls purposely; Jack Harris, who comes after him, is a weak hitter—and lots less likely to make a hit than Bat.’ “So, you see, fellows, it was his Jiead-: work that won the game for us—and ■ Curly was never cooler in his life than when he pretended to be all up in the . air. Blew up? Humph! It wasn’t s much of a blow.”
i	 o----------
Včeraj je Marico zelo bolel zob. Da-! r.es jo je srečala njena prijateljica in jo f vprašala:
“Nu, Marica, ali te danes še boli • zob ?”
? “Ne vem!”
I “Kako da ne veš?”
3 “Ker mi ga je včeraj zobozdravnik i izdrl in ga obdržal pri sebi!”
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
Jjlj	MORLEY,	COLO.
nilllBr *3r' nas ie Pritisnila velika su-f) primanjkuje tudi vode. Imeli
»f A e^*noma *epe vrtove °*50’* *1‘Š> t0‘
ifcti	zarac*‘ su^e *car žalostno
1 P
retekli mesec je minilo eno leto, od-itarki ‘sem prižel v to deželo. Moje poto-izd P ie mi ne bo šlo nikdar iz spomina, in £* :y'0 prišli v Napolj v Italiji, upajoči, Ido: iSe Popeljemo čez morje brez zaprek, ne 11 gospodje zabranili, češ, da ni-:i salf,j| Vseh listin v redu, dasi so nam af>enti povedali, da imamo vse po. j.ne listine. Mene so gospodje vpra-.ik° sem star, in ko sem povedal, nisem 14 let star, so dejali, da ne ^e® potovati naprej, dokler nimam It^kega lista. Radi tega je morala ~z vso družino potovati nazaj na 'še 5 kjer je dobila zame takozvani ka-8*'list, ki je dokazoval, da še ni-^ nič slabega in kaznjivega napravil. JO dni smo zopet odpotovali v Na-*!I> šele takrat smo bili potrjeni, da ‘mogli potovati naprej.
J*bi bili vi, g. urednik, tam, bi vam v° Napolj in Italija ostala v trajnem ti ^jietnem spominu, kakor je me-l’m°j« mami in drugim članom nase (na1 (Ilne. V šoli so od nas zahtevali, da rujei< ^»ramo zapisati med činosrajčne dels j(|Ste in niso nam pustili izpregovoriri uj^'^e slovenske besede. Slovenski Gl6 ,J)i so pobegnili čez mejo in mi smo ;i,ni j);1 italijanske učitelje. Dasi so mučili nas slovenske otroke, se ozd J® večina naučila čitati in pisati slo-e(1‘111 Vs-*’ ne v š0*‘’ Pa^ pa d°ma Pr'
v®* j • Preobširen bi postal dopis, tt/ V.am *10fe* popisati vse o italijan-l učiteljih in njihovem šikaniranju iupJl j e[>skih otrok in njih starišev. Toda tli11 !:{jecem> da še bodo čakali precej let, l ,n° bo Slovenec pozabil svoj mate-
8< ^»ik.
iš»i, sklepu pozdravljam vse člane in lcp mladinskega oddelka, vam, g. J!1!1’ pa želim, da bi bili vedno tako' jci5' *n dobre volje, kot sem vas videl L. 'ki 14. redne konvencije J. S. K. ote!
VICTOR SLAVEC, društvo št. 140 JSKJ.
■ O----------------
JOHNSTOWN, PA.
ifrt,a)Prei se	'eP° zahvalim za	dolar, ki
( jj	prejela kot nagrado za	moj do-
Med počitnicami sem imela prav jjtpi casa za igranje, ker sem šivala 1 Ifen na ode)°’ se imenuje “Farm jIj Quilt.” Te forme sem izrezala iz ofi kSt°Wn Tribune in sem jih prerisala ‘s	kose	blaga v velikosti	devetih
, . ra<nih palcev. Ko bom to končala.
(a * moja mama začela delati “quilt.” j;l liii«?, ’e ze enega napravila in se imele	wer	Garden Quilt.”
lij*.08 bom zapustila hrvatsko šolo, IjJ!1 se imam zahvaliti, da sem se j!a toliko, da znam za potrebo tudi i Ha! ? po slovensko napisati. Saj je ze*° podoben naši lepi
jjenžčini.
povedna sem, kje so ostali člani in ^mladinskega odgkelka društva st. iit,., > da se noben ne oglasi v irila-.^m oddelku Nove Dobe. Eden ali .na) bi le poskusil kaj napisati ,ns‘ ne upa v slovenščini, pa naj piše 'eškem jeziku. — Pozdrav vsem in članicam mladinskega od-
ANNA RITA GALL (12 let), društvo št. 36 JSKJ.
• O-----------------
EXPORT, PA.
EDITOR:
Ok's	‘s my first letter to the Nova
'iX(jj'	I am 11 years old and in	the
>iii 8rac*e. School began on Aug. 29. Ending in a poem for a start.
-	SCHOOL BEGINS
H1	our school has started,
■dj.^'Sht as well know.
[lie’ll be trudging ; )nie , *^e rain and the snow.
Jkjl . ®ssons are easy,
'Ut jls’ at first,
V," a few months after vacation jltt,0 think you are dying of thirst 'e’r^h school has just started, ain for vacation,
Jtid ® some teachers are hard-hearted.
"fii'Kn r>n>* *et us ^ave a ^un'
■ ii c. V*lr'stmas will come,
L lllldren will be happy again,
ien°me on ttle run
’»other or (TacT calls them.
S j has started in earnest now; the sixth grade,
.tiiljVo e*>eve me, I have to study,,
■m jC°n We’11 be having tests.
h.ni3 Vou ‘s all right,
Jilt jf an have fun,
c ^°u sit around and look sad, tjan you expect to be glad? AlJlINE KOHOSEK (age 11), No. 57,	SSCtJ.
-----------O--------
, °UT of the grass
•»ill ^'nn-—A	girl	friend and	I were
iite ®	strawberries	along the	tracks
ilea while ago. Suddenly she said,
1 something.”
PP,ed to listen. Yes, I heard it, Jie 1 was a swish, swish. Out of Sl(e ass sprang a copper-colored .'111 ^'hich was 18 inches long. We V^led anc* *e^ *or home, pic-.me big snake on us.
^ELIA PETERNEL (age 14), No. 2,	SSCU.
 0------------------
5,	A SURPRISE
Nn’ ^‘nn-—I was in the fifth grade t ch'i°niet*1'n8 funny happened. Ali t^Vin were	reading	and
when for no reason at all our VJ announced that we would have Jd tQiriafter school. We all got angry ^ad 6ach other to talk now, since l|he , accused us of talking too much 8trl -S lhrew spitballs around and re S)	This time the teacher
|. .a	angry. “All those boys and
SaiH° 'vere noisy raise their hands,’1 ’*• Every hand went up until
‘P
Tan
v.
polo >ip! jih)
i
:V0,«
jželi-
c dn
Na
!» 8'
[19>
iS;
;1ll
:t< 5 K
in
each pupil had his name written on the board. She then pulled a shade ever the names. At 4 she pulled up the shade and sprawled over the names was a big “April Fool.” We were excused.
AMELIA PETERNEL (age 14), No. 2, SSCU.
DREAMS
Ely, Minn.—Every once in a while I dream about “Bluebeard.” It’s funny that I do. I always liked that story and read it over and over again. Once I dreamed that I was alone at home when he came in an{I said to me, “Hello, Amelia, I’ve got some money for you. All you have to do is to get a slice of bread from your mother’s pantry.” I went because I was afraid of Bluebeard. I took a slice of bread and gave it to this book character. Then he went away.
Not always are my dreams puzzling like this one, but sometimes they are terrifying. Once I dreamt that he came and asked me for something that we didn’t have, and he was ready to kill me, but luckily I woke up.
AMELIA PETERNEL (age 14), No. 2, SSCU.
\*
top,
lV{ J
idni
>
(UP
!»S
A QUEER NAME
Ely, Minn.—I know of a dog who has the funniest name. He is black and white and quite big. 1 heard his name when I was going to school one day. It was quite late, so I went down an alley and heard two boys talking. A dog came by and the smaller boy said, “I know what that dog’s name is.”
“What is it?” asked the otHer.
“Guess,” was the answer.
“That takes too long. Tell me the name.”
“I just told you that his name is Guess,” the smaller boy replied.
To prove it, the boy called the dog, Guess, and the dog responded to his call.
AMELIA PETERNEL (age 14),
No. 2, SSCU.  0----------------
A PROMOTION
Ely, Minn.—Marion Smith turned over in her bed to look at the time, to see the hands of the clock point to 7:30.
“Gosh, I’ll be late for the office again,” cried Marion as she jumped out of bed and dived into her clothes. It was quarter to 8 when she turned her face to a long walk of 15 blocks.
She was walking down the main street when she saw a little boy run in front of a street car.* Without thinking, she ran out into the street and grabbed the little boy in her arms and put him down on the sidewalk.
“Mama, majna!” cried the little boy.
“Here I am, David,” said a shrill voice. Marion turned to see a middle-aged woman pushing her way through the crowd that was gathering around Marion and David. Marion recognized the woman as her boss’ wife. The lady came up and looked at Marion. She knew that she worked as a secretary to her husband.
“Miss Smith,” she said, “I can’t thank you enough for saving David.”
Marion ran from the crowd and up the stairs to her office. Marion took a pencil and notebook and walked with a heavy heart to her boss. She was expecting him to get all heated and fire her then and there.
“Miss Smith, my wife has just notified me of your heroic deed just performed in front of the office. I can't thank you enough, but I’m ’sure you will appreciate this check for one hundred dollars and a promotion to be my private secretary. Will you accept it?”
Marion stared at her boss blankly. His private secretary, why she must be dreaming, for that was her life’s ambition. Marion thought for a moment and then said, “Why, yes, I’ll accept it, and thank you for the mom-y.”
ANGELA JANEZICH (age 13), No. 2, SSCU
 0----------------
DELMONT, PA.
V	Novi Dobi sem videla, da ta mesec še niso izšli mladinski dopisi, zato hočem še jaz par vrstic napisati. Zadnjič ni bilo dosti dopisov. Menda so bili prevroči dnevi. Sedaj so bolj hladni dnevi in se tudi jaz lažje pripravim k pisavi.
Tu v Delmontu_ se je pričela zopet šola in sicer 5. septembra. Jaz hodim v deveti razred. Kakor se sliši, šola letos ne bo trajala toliko časa kot druga leta, ker primanjkuje denarja. Z delom ne gre nič bolje in ni videti, da bi šlo v kratkem. Seveda so pri tem tudi društva prizadeta. V Novi Dobi je bilo poročano, da bo za meseca novembei in december opuščen asesment za mladinski oddelek; to bo precejšna pomor za stariše, ki imajo v mladinskem oddelku več otrok in težko zmagujejo asesmente.
Posebnih novic ni tukaj. Če jih bo kaj, jih bo gotovo poročal Rudy Supan-cic iz White Valley; njemu gre kaj takega bolj od rok. Pa priporočala bi mu, naj pazi da njegove in moje gosli ne zaspijo. Zdaj ko je bolj hladno vreme, je prav, da se zopet enkrat snideta in zaigrata kakšno koračnico ali polko Za zaspati je še vedno čas. — Pozdrav vsem čitateljem Nove Dobe in g. uredniku! '
ROSE KRIZAY (15 let), društvo št. 116 JSKJ
— O--------------
EXPORT, PA
Nisem vas hotel nadlegovati prej i dopisovanjem, ker ste imeli itak preveliko delo pred konvencijo in potem. Bile so vsakovrstne debate in priporočila in nazadnje zapisnik. Zato sem rajše odložil za sedaj. Zapisnik vedno čitamo, posebno moj ata, da vemo kaj ste sklenili na konvenciji dobrega. Naj-
DOPISI
Denver, Colo.
Člane društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ poživljam, naj skrbijo, da bodo imeli pravočasno plačane svoje asesmente, in sicer do
25.	vsak mesec. Kdor ne bo imel plačanega svojega ases-menta do 25. v mesecu, bo suspendiran, kot določajo pravila. Zadnji mesec sem poročal v našem glasilu, da je tajnikova blagajna prazna in' da mu ni mogoče zakladati za nikogar. Tudi sem pisal kartice vsem, ki so dolgovali na asesmentu, pa ni nič izdalo. Od zdaj zana-prej ne bom nobenemu članu več pisaril, kdaj je zadnji čas za plačan j e asesmenta. Vsak mora to sam vedeti, in kdor ne more plačati, naj se obrne na društveno sejo, ne pa na tajnika, ker tajnik sam mu ne more nič pomagati. Priporočal bi članom, ki ne morejo plačevati asesmentov, da ne bi silili v pasivni razred. Po mojem mnenju je mnogo boljše, da vsak skrbi, da na en ali drugi način plača svoj asesment do konca tega leta, s 1. januarjem 1933 pa zamenja svoj certifikat za druzega v načrtu “AA,” kar mu bo omogočilo, da se bo asesment zalagal zanj iz njegove lastne rezerve.
Omenim naj, da je naš dobri in priljubljeni član Frank Grande vzel prestopni list k angleško poslujočemu društvu Colorado Sunshine, št. 201 JSKJ. Upam, da bo omenjeni sobrat dobra moč pri bratskem angleško' poslujočem društvu. Apeliram na stariše, da pošljejo svoje odrasle otroke na sejo omenjenega društva, ki se vrši vsako tretjo sredo v mesecu, da se seznanijo s poslovanjem tega društva in vzamejo pre-
bolj me pa veseli, ker ste bili vi, g
urednik, zopet soglasno izvoljeni.
Novic ni tukaj nič veselih; vsak hodi z žalostnim obrazom okoli. Nekateri delajo po en ali dvS 'cTneva na teden, večina pa nič. Torej veste, da ljudje
ne morejo biti veseli.
V	šolo smo se podali 6. septembra. Od tukaj se vozimo z busom. Nas je toliko, da nas natrpajo dva polna busa; smo pa vsake velikosti in starosti, eni so majhni, nekateri so pa tudi čez šest čevljev visoki. Meni se prav dopade v višji šoli. Upam, da bom prišel tudi k godbi, ker za to sem že šolo izdelal.
To bo za sedaj dovolj, bom pa še drugikrat kaj poročal, kako se mi bo godilo v šoli. Sedaj še ne vem dosti, ker je bilo šele par šolskih dni.
Pozdrav vsem bratcem in sestricam v mladinskem oddelku, pa tudi vam, g. urednik!
RUDOLPH SUPANCIC (14 let), član društva št. 57 JSKJ
--------O--------
EXPORT, PA.
Cenjeni g. urednik:— Čakala sem ta teden glasilo, da vidim, če bodo mladinski dopisi v listu, pa jih ni bilo. Ne vem, kdaj v mesecu priobčite mladinske strani. Parkrat sem jo zamudila. Jaz komaj čakam mladinske priloge Nove Dobe in slovenskih dopisov; žal, da jih je premalo.
G. urednik, prav vesela sem, da ste zopet izvoljeni; mi smo se že prav navadili na vas, ker ste tako dobri in prijazni z nami. To bi moralo bodriti tudi druge bratce in sestrice v mladinskem oddelku, da bi se bolj pogosto oglašali. Jaz vem, da vsaki rad čita, zato pa naj tudi kaj napiše.
Šola se je tukaj začela dne 6. septembra. Moja učiteljica se piše Miss Dible. Zdaj nam je dobra, samo ne vem, kako dolgo bo; upam, da vedno. Sedaj, ko smo začeli zopet v šolo hoditi, bom imela vedno dosti nalog za pisati, ali vseeno bom še kaj napisala za naš list.
Pozdrav bratcem in sestricam v n;ia-dinskem oddelku in tudi vam, g. urednik!
MARY M. SUPANCIC (11 let), članica društva št. 57 JSKJ. -------------O--------
NAGRADE
Mladinskim dopisnikom so bile nakazane sledeče nagrade v juliju: Agnes Jančar, društvo št. ti, Lorain, O., $2.00; Anna Rita Gali, društvo št. 36, Conemaugh, Pa., $1.00.
V	avgustu sta dobila nagradi: Joseph Yohovich Jr., društvo št.
26,	Pittsburgh, Pa., $1.00, in Victoria Kumse, društvo št. 6, Lorain, O., $1.00.
Častno priznanje (honorable mention) zaslužijo: Rudolph Su-pancic, društvo št. 57, Export, Pa.; Rose Krizay, društvo št. 116, Delmont, Pa., Victor Slavec, društvo št. HO, Morley, Colo., in Matilda Strukehj, društvo št. 6 Lorain, O.
stopne liste k istemu. Tam se bodo lažje udejstvovali in pomagali naši organizaciji k večjemu napredku. V doglednem času bomo mi starejši itak vse naše ustanove izročili v roke naši mladini, zato je potrebno, da se ista društvenega poslovanja aktivno udeležuje in se ga privadi.
Angleško poslujoče društvo Colorado Sunshine, št. 201 JSKJ, ki posluje v našem mestu, je dobro in agilno društvo. Kadarkoli priredijo piknik ali kako zabavo, se jim vselej dobro obnese. Društvo je v naselbini pri ljubljeno, ker se rado odzove prireditvam drugih društev. Seveda za seboj pa ima tudi nas člane društva št. 21 JSKJ, ki mlademu društvu pomagamo, kjerkoli moremo. Vse kaže, da ima društvo Colorado Sunshine lepo bodočnost.
Z bratskim pozdravom,
John Schutte, tajnik društva št. 21 JSKJ.
Chicago, 111.
Upam, da so se konvenčni in pokonvenčni duhovi zdaj že nekoliko pomirili in da mi bo sobrat urednik mogel preskrbeti nekoliko prostora v Novi Dobi. Poročati imam več važnih reči.
Najprej naj omenim, da priredi naše žensko društvo Zvezda, št. 170 JSKJ veselico v soboto 22. oktobra zvečer. Veselica se bo vršila v spodnji šolski dvorani na 22. in Lincoln esti. Bratska društva v tem mestu so prošena, da ne bi prirejala svojih veselic na isti ve-Jer. Da znajo Zvezde prirediti iabavo res domačo, to vedo vsi 'isti, ki so se naše veselice že 'tdaj udeležili. Zato so že zdaj vabljeni vsi člani in članice Dratskih društev v tem mestu in okolici, kakor tudi vsi prijatelji Zvezde, da nas posetijo na /ečer 22. oktobra.
Poživljam vse članice društva Zvezda, št. 170 JSKJ, da se gotovo udeležijo naše prihodnje seje, ki se bo vršila 15. septembra v navadnih prostorih. Predloženo bo poročilo nadzornega odbora in za rešiti bomo imele več zadev v korist društva in Jednote. Vse članice so prošene, da plačajo asesmente pravočasno, posebno pa da poravna-
lo	svoje dolgove na asesmentu tiste, ki kaj dolgujejo.
Obveščam članice, da sem prejela iz glavnega urada neke važne listine, ki bodo gotovo vse zanimale, torej naj nobena ne izostane od seje, ki se bo /ršila v četrtek 15. septembra.
Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!
Agnes Jurečič, tajnica društva št. 170 JSKJ
uspehu piknika.
S sestrskim pozdravom,
Mary Pirc, članica društva št. 66 JSKJ.
Joliet, 111.
Kakor vsako leto, priredilo je tudi letos društvo sv. Petra in Pavla svoj letni piknik ali izlet v nedeljo 4. septembra, in kakor po navadi, je bila prireditev uspešna. Udeležba je bila prav velika, ne samo od strani članstva, ampak tudi od drugih prijateljev in bratskih društev. Vsem članom našega in drugih bratskih društev in vsem prijateljem, ki so nas posetili na tem pikniku, naj bo izrečena iskrena zahvala. Posebej pa gre priznanje predsedniku veseličnega odbora, sobratu Johnu Zivetzu mlajšemu, ki se je toliko trudil za dober uspeh prireditve. Tudi drugi odborniki, ki so po svojih močeh pomaga-
li	k boljšemu uspehu piknika, zaslužijo priznanje.
V	resnici nismo v teh časih pričakovali tako dobrega uspeha. Pa to je že znano, da kadar društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ kaj priredi, je vedno na programu kaj novega. Tako je bilo tudi sedaj. Kaj več o pikniku bo poročal tajnik pozneje; zdaj je preveč zaposlen na delu. Priporočljivo je, da se člani in članice društva št. 66 JSKJ udeležijo prihodnje seje, ki^e bo vršila 18. septembra, v polnem številu, da bodo kaj več izvedeli o poteku in
Calumet, Mich.
Tem potom poživljam članstvo društva sv. Cirila in Metoda, št. 9 JSKJ, da se udeleži redne mesečne seje 18. septembra eno uro prej kot po navadi. To je, tretjo nedeljo v septembru naj pridejo člani na sejo o polu osmih (7:30) zjutraj. Vzrok temu je praznovanje 50-letnice društva sv. Jožefa, št. 1 Slovensko Hrvatske Zveze. Vabilo za udeležitev našega društva pri slavnosti 50-letnice omenjenega društva sem prejel šele pred dobrim tednom in nisem mogel članov preje obvestiti. Razume se, da je dolžnost našega društva, da se korporativno udeleži zlatega jubileja prvega slovenskega podpornega društva v Zedinjenih državah. Kaj takega še ni bilo v zgodovini ameriških Slovencev.
Kot že omenjeno, se bo seja našega društva pričela v nedelje 18. septembra o polu osmih zjutraj. Po seji pa odkorakamo skupno do mestne dvorane, kjer Se bodo zbrala vsa slovenska in hrvatska društva našega mesta, da se od tam razvije parada po mestnih ulicah in zaključi v smislu programa društva, ki proslavlja zlati jubilej. Bratski pozdrav!
Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 9 JSKJ:
John D. Zunich, tajnik.
Detroit, Mich.
Pazno čitam zapisnik zadnje konvencije JSKJ. Pravila so se v gotovih ozirih precej izboljšala, v gotovih ozirih pa poslabšala. Naša Jednota je bila do-sedaj versko in politično (razen imena) nepristranska. Ko pa stopijo v veljavo nova pravila, bo sicer Jednota ostala nepristranska za člane, kot je sedaj, nepristranost pa bo okrušena drugod. Mi člani tudi v bodoče ne bomo smeli niti na sejah niti v glasilu razpravljati o veri ali politiki, istotako ne bo smel tega urednik v glasilu. Do tukaj je vse prav in jaz to odobravam, ako bi se članstvo res držalo nepristranosti.
Ampak to nepristranost je kršil cvet naroda, to je delegacija zadnje konvencije, ki je sprejela v nova pravila, da naše glasilo Nova Doba lahko sprejema v svoje kolone tudi plačane politične oglase.
Večina zastopstva na konvenciji je bila delavcev, ki morajo trdo delati za vsakdanji kruh (ako so toliko srečni, da imajo delo), pa so se tako daleč izpo-zabili, da so dali priliko denarnim mogotcem, da bodo potom našega glasila zavajali naše brate in sestre, da naj volijo kandidate kapitalističnih strank, ker delavci nimamo denarja, da bi mogli oglaševati svoje kandidate. Tako se bomo za par dolarjev prodali tistim, ki nas že tako dovolj bičajo (vsaj mene dovolj) ; ako je bil na konvenciji kateri, ki še ne občuti tega biča, naj bo pripravljen, da ga bo v bližnji bo dočnosti.
Ako so delegat je imeli dober namen koristiti članstvu, zakaj niso sprejeli v bodoča pravila točke, da bi članstvo lahko priporočalo v glasilu delavske kandidate, čeprav brezplačno. Na ta način bi imelo članstvo več koristi, kot tistih par dolarjev, ki jih bo prejela Jednota za politične oglase kapitalističnih strank. Ako človek malo pogleda okoli, (če nima že doma bridke izkušnje), mora priznati, da kapitalistični stranki, ki sta zdaj na krmilu, nam ne dasta več živeti. Koliko naših članov je brez dela in brez sredstev, izgubili so društva, njihove žene in otroci stradajo in hodijo bosi in razcapani okoli, dasirav-no .je vsega dovolj v Ameriki, Oče hodi od tovarne do tovarne za delom, poniža se toliko, da prosi za delo, da bi mogel
kupiti živež za družino, pa brez uspeha. Kdor še ne trpi danes pomanjkanja, naj si predstavi pozicijo takega očeta, pa mu bo padla deska z oči, da bo za vedno izpregledal. V naj bogatejši dežeji na svetu morajo stradati tisti, ki so pripravljeni delati vsako delo, lenuhi pa imajo vsega dovolj, čeprav niso v svojem življenju nikdar delali; to rej je nekje nekaj narobe.
Naj za danes zadostuje, saj zdaj tako nič ne pomaga, manjšina se mora pokoriti večini. Ampak čudno, dvakrat čudno se mi vidi, kako se je mogla dobiti ta večina izmed delavcev.
Mary Bernick, članica društva št. 144 JSKJ.
Meadovvlands, Pa.
Vse člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 75 JSKJ v Mead-owlands tem potom poživljam, da se gotovo udeleže prihodnje društvene seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. septembra in se bo pričela točno o polu desetih (9:30) dopoldne. Na programu omenjene seje bo par važnih zadev, katere moramo rešiti, Torej, naj pridejo na sejo vsi člani. — Bratski pozdrav! — Za društvo št. 75 JSKJ:
Joseph Markely, tajnik.
Center, Pa,
Kot je bilo že poročano, se vrši prihodnja seja Zveze JSKJ društev za zapadno Pennsylva-nijo v nedeljo 25. septembra. Seja se bo vršila v Narodnem domu na 312 Arch St. v Veroni, Pa., in se bo pričela ob deseti uri dopoldne.
Vsem JSKJ društvom tega okrožja priporočam, da pošljejo na to sejo svoje zastopnike, ako le mogoče. Nikar naj nihče ne misli, da je zadnja konvencija napravila vse, kar je potrebno za našo JSKJ in da mi zdaj lahko roke križem držimo. Naša dolžnost je, da delamo še za-naprej v korist naše organizacije, kjer in kadar je mogoče. Torej, na svidenje v nedeljo 25. septembra v Veroni, Pa. — Za Zvezo JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji:
Anton Eržen, predsednik.
Finleyville, Pa.
Članom in članicam društva sv. Frančiška, št. 148 JSKJ naznanjam, da je bilo na izredni seji dne 21. avgusta sklenjeno, da se na večer 17. septembra priredi skupna veselica v Slovenskem narodnem domu v Hackettu, Pa. Skupno veselico bodo priredila tri društva, namreč JSKJ, SSPZ in SNPJ. Vstopnina za moške bo 35 centov, za ženske 20 centov in za otroke 10 centov. Veselica se bo pričela ob osmih zvečer in bo trajala do polnoči. Na razpolago bodo razna okrepčila za lačne in žejne, za plesalce pa dobra slovenska godba. Vsi rojaki te okolice so vabljeni, da posetijo to prireditev, ker bo dovolj zabave za vse. Posebej so vabljeni pa še člani prizadetih društev, ker je treba da z veselico nekoliko odpomoremo našim jetičnim društvenim blagajnam. Torej, na svidenje v soboto 17. septembra v Slovenskem narodnem domu v Hackettu !	Anton	Mikec,
tajnik društva št. 148 JSKJ.
javi pri tajniku, da dobi podporo, zato je pravilno, da tudi pravočasno plačuje svoje prispevke društvu in Jednoti. Ako se bomo vsi držali reda in pravil, bo društvo napredovalo. Tukaj je dosti jugoslovanskih naseljencev brez vsakega društva, zato priporočam članom našega društva, da nagovorijo svoje prijatelje in ožje rojake, da pristopijo k našemu društvu in Jednoti. Pravilno je, da kot Slovenci podpiramo naša slovenska društva, ne pa tistih, ki nas vidijo samo takrat, ko smo zdravi in ki nam takrat vse obljubijo, v slučaju bolezni pa nas ne poznajo več.
Torej, na svidenje na seji v nedeljo 18. septembra. Lepo bo, če pride na to sejo vsak član našega društva, a še lepše bo, če vsak pripelje še enega kandidata za pristop v naše društvo. Na ta način bomo pokazali, da smo za napredek našega društva in za napredek naše J. S. K. Jednote.—Pozdrav vsemu članstvu JSKJ!
Za društvo Slovenski rudar, št. 217 JSKJ:
Martin Videtich, tajnik, Box 457, Noranda, Que., Canada.
Lorain, O.
Na zadnji seji je bila predložena iniciativa proti graditvi jednotinega Doma. Radi tega vabim članstvo društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. septembra v navadnih prostorih.
Ob enem naznanjam članom našega društva, da sem se preselil in da je moj novi naslov: 1925 E. 31st St., Lorain, Ohio.
V	vseh društvenih zadevah naj se člani obračajo na označeni naslov.—Z bratskim pozdravom, John Černe Jr., tajnik društva št. 6 JSKJ.
Cleveland, O.
Člane in članice društva sv.
sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ poživljam, da se gotovo udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. septembra ob deveti uri dopoldne v navadnih prostorih. Navzočnost vseh je potrebna, zato poživljam vse člane in članice, da pridejo na sejo, da se ukrene vse po previdnosti v korist Jednoti in članstvu JSKJ.
Nadalje opozarjam člane, da kadar dobijo opozorilo od tajnika za obiskovanje bolnih članov, da to store in potem pridejo na sejo in poročajo v kakšnem stanju so našli bolnika. Spolnujmo pravila in bodimo zvesti člani napram Jednoti. Podpirajmo samo v resnici bolne člane in ne strašimo se preprečiti, če hoče kdo po krivem jemati podporo od naše Jednote. Pomnimo, da je premoženje JSKJ last vsega članstva in ne posameznikov. — Pozdrav vsemu članstvu JSKJ!
John Zalar, tajnik društva št. 37 JSKJ.
Rouyn, Que., Canada.
Poživljam člane društva Slovenski rudar, št. 217 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. septembra v prostorih sobrata predsednika v Rouynu. Izgovor za neudeležitev je le delo ali bolezen. Važno je, da pridejo na sejo vsi člani, ker sem podpisani prevzel tajniški urad od prejšnega tajnika, pa nimam skoro nikakih spiskov, zato bo treba vse predelati in urediti. Na seji bom pobiral tudi asesment. Prosim člane, da točno plačajo svoje asesmente, kajti kdor ne bo plačal, bo suspendiran. Tajnik ne more delati nikakih izjem. Vsak, ki zboli, se pravočasno
Omaha, Neb.
Konvencija JSKJ je minila in iz našega glasila so izginile obširne razprave o pravilih. Povrh tega nam je konci avgusta še solnce pomežiknilo z nebeških višav, kar tudi ni malenkost. Po vsem tem dirindaju si končno upam priti tudi jaz na pozornico ter prosim sobrata urednika, naj ta skromni moj dopis stlači kam med druge dopise.
Ta dopis sem se spravil pisati iz treh vzrokov. Prvič zato, ker nimam drugega dela, pa si s tem malo čas preženem; drugič zato, da dam sobratu uredniku malo dela, da ne bo zabavljal radi brezposelnosti; tretjič pa zato, da cenjeno članstvo ne bo moglo reči, da urednik ne zasluži svoje plače.
Zase vem in rad priznam, da zasluži svojo plačo pošteno, kadar “pegla” moje dopise in slične dopise drugih sobratov. Takole na skrivaj bi rad videl nje-(Dalje na 6. strani)
LOUIS ADAMIČ:
Človek
z dušo
j'	(DALJE	IN	KONEC)
Pomladi 1923. leta so I. W. W.-ski pristaniški delavci San Pedra organizirali stavko in zaprli pristanišče; preplašili so lastnike ladij, ki so imeli interes na plovbi ob obali. Po cela dva tedna se je kom?j kakšna ladja gcnila in gospodo je prijela panika. Položaj je bil napet. Policistov v uniformi in civilu je bilo skoraj več kakor pa sta vkuj o-čih.
Lenard ni bil radikalec v običajnem pomenu besede. Delil je antipatijo I. W. W.-cev do dela, ali pritezali so ga predvsem zato, ker je bil njegov prijatelj Jim Culley eden njihovih voditeljev. Temeljna njegova misel je tedaj bila, da je življenje brezkoristna, komplicirana zmešnjava, ali silno zanimivo kot prizor za opazovalca — tako zanimivo, da bi bolj ne moglo biti. V treh letih po svojem “prerojenju” si je pridobil nekak dobrodušen cinizem in se je brez težave varoval, da bi se preveč zavzemal za to ali drugo stran ali da bi se posebno ogorčal nad čemerkoli.
Ko je včasi sedel pri ladjedelnicah v Zunanjem pristanišču na pomolu in opazoval galebe in pelikane, kako so lovili ribe, je moral misliti na 1. W. W.-ce. Ptič je sunil na morsko gladino in se trenutek pozneje dvignil z nebogljeno ribo v kljunu. To je bilo življenje: ptica požre ribo, nekdo drugi požre ptico in tako dalje. Med živalmi sicer navadno člani iste vrste ne žro svojih tovarišev, zato ker jih zakon “izbire najmočnejših” izenačuje med seboj in ker vodi to do medsebojnega spoštovanja. V človeški družbi pa slabotne ohranjujejo in ščitijo; med ljudmi so razredi, ki nimajo med seboj nič j skupnega; grabežljivi kapitalisti in revni, zgarani delavec pripadata dvema vrstama, ki sta si f prav tako tuja kakor galeb in ri- . ba. Po Lenardovih mislih se to ni dalo spremeniti: saj je jasno, da riba ne more razumeti, kaj j' delajo galebi, niti nima možnosti, j ( preprečiti njihovo delovanje. I. W. W.-sko gibanje je bilo podobno premetavanju ribe v ptičjem j' kljunu.
Ali ljubil je Jima Culleya bolj |f nego kogarkoli drugega pod :1 solncem. Jim mu je pomagal j do “prerojen ja,” in razen tega 1 se je zdelo Lenardu, da imata 1 mnogo skupnega. Včasi je sumi! Jima, da je le iz porednosti vob-lijski agitator, ker ljubi občutek razburjenja, kadar razburka svet okoli sebe, da pa ne dela te-! ga iz globokega prepričanja. To ■ je pač bila irska kri v njem. Večkrat pred stavko in med njo je skušal Jima spraviti do tega priznanja.
Neko noč v drugem tednu stavke je Lenard sedel z njim v j njegovi baraki. Govorila sta oj položaju.
Jim se je kislo nasmehnil in dejal: “No, povem ti, Len —1 kolikor jaz vem —, pa to povem j samo tebi — stavkamo zaradi veselja do stvari, da pokažemo svojo silo, da se razgibamo; pravilno si me presodil. Vem, da je za zdaj tako, kakor bi metali skale v luno.”
Lenard se je zastrmel v prijatelja in je pravkar hotel krikniti v ciničnem navdušenju, ko so se vrata nagloma odprla in so vstopili štirje detektivi radikalnega oddelka ter aretirali Podgornika in Culleya, češ, da sta levičarja; prebrskali so vso barako in zasegli vso malo knjižnico, od voblijske pesmarice do Wellsove “Outline of History,” kot dokazen materijah
Dve uri pozneje sta bila v celicah los-angeleške ječe. Lenard je ostal tam tri tedne in se je komaj rešil ,da ga niso z Jimom Culleyem vred poslali v San Quentin.
V.
Medtem je dala Neža “Daily Pilotu” interview, v katerem je čisto nedvoumno obsojala I. W. W.-ce, se navduševala brez izjeme za vse ameriške uredbe, pred
lagala, da se naj tisti, ki jim ta dežela ni všeč, vrnejo tja, odkoder so prišli, in je silno obžalovala, da je njen ubogi mož, nekdaj zvest emeriški državljan in zanesljiv prehranjevalec svoje družine, zašel med te nesramne radikale. Vendar je pripisovala njegov greh ne toliko njegovi prirojeni slabi naravi, temveč dejstvu ,da si je pred tremi in pol leti razbil glavo in zaradi tega postal zmešan in ne popolnoma odgovoren za svoja dejanja.
Ni se trudila, da bi ga spravila iz ječe; pozneje mu je celo priznala, da je upala, da ga obdrže kar le moči dolgo, saj itak ni vreden piškavega oreha.
Namestil tega je šla k Nicku Velikanoviču in se zmenila ž njim, da prevzame moževo delo. In, da na kratko povem, ko je Lenard prišel iz zapora, je Neža opravljala že petkrat večjo kupčijo nego on.
Ko je bil spet svoboden, je bilo njegovo prvo delo, da izpolni prošnjo Jima Culleya, naj gre v prazno barako v evkaliptovem gaju, poišče njegovega psa in skrbi zanj, dokler se Jim ne vrne iz San Quentina. Drugi dan je žival našel in jo vzel domov Kmalu pa je opazil, da ima mrcina neki nesrečen, neizrekljiv kompleks, o katerem sem že govoril, in jo je temu primerno prekrstil.
Kmalu potem sem se seznanil z Lenardom. Kakor sem že rekel, sva postala prijatelja; pripovedoval mi je o Nežinih cvetočih kupčijah in priznal, da ji pomaga, kadar ima ona preveč dela; in redkokdaj me je obiskal, ne da bi prinesel nekaj svojega najboljšega blaga na poskušnjo. Užival sem njegove čudne navade in njegovo govorjenje. Pozneje me je nekoč vzel domov, tako da sem spoznal Nežo; bila , je postavna, zdrava ženska in go- | vorila prav dobro amerikanšči- ( no. Pridobil sem si njeno zaupa- j nje in zabavno jo je bilo posluša- ] ti, kadar je pripovedovala, kak- ( šen sijajen mož je bil Lenard
<
Iprea vojno in med njo ter razla- j gala svojo teorijo o razbiti gla-i vi, ki da je kriva njegovemu se- ] danjemu čudnemu vedenju. j Kot tihotapec je imela Neža ] ogromen uspeh, čez leto dni je ] j že kupila veliko stanovanjsko hi- 1 Išo v Los Angelesu. In tako se je j preselila v mesto z vso družino, i razen Lenarda, in vodila odslej ( svoje posle od tam m s se večjim i uspehom.
Lenard je ostal v San Pedru. j Los Angelesa ni posebno ljubil, i Razen tega je moral skrbeti za “Kompleksa,” ki ga je bilo treba peljati trikrat na dan v evkaliptov gaj, kar bi bilo nemogoče, jako bi ga bil vzel v mesto. Obljubil je bil Jimu, da bo skrbel Iza psp, dokler je on v San Quen-tinu, in zato ga Lenard ni hotel prepustiti nikomur drugemu, čutil je pa tudi, da je Neža brez njega prav tako srečna, če ne celo srečnejša. Ni bil toliko slep, Ja ne bi videl, da sta ona in Nick i Velikanovič postala velika pri-l ! j a,tel ja.
. I živel je v stari hiši na bregu,
. se sprehajal po pomolu in pital . galebe; tihotapil je toliko, da je t megel živeti in kupiti vsakokrat,
.> kadar je šel v Los Angeles, polno naročje knjig; poleg tega je . igral biljard v svoji naj ljubši go-_ stilni v mestu, skrbel za “Kom-j pleksov” blagor in zahajal k me-3 ni.
Nekega dne je v Lenardovo
- veliko žalost avto povozil “Kom-a pleksa.”
Kmalu potem se je Jim Culley
- vrnil iz San Quentina. Seznani) o sem se ž njim. Pa to ni bil več ” oni veseli mladi Irec, ki mi ga je
opisoval Lenard. Zdel se mi je nekoliko redkobeseden, nezaupen in nepotrpežljiv; le zdaj pa zdaj je pod vplivom alkohola prodrla njegova dobrodušna irska narava.
Pravil mi je, da je sit Amerike in da namerava oditi v Mehiko, kakor hitro bo uredil svoje stvari; kakor mi je pravil, je tam živel med vojno, da bi ušel vojaščini; naučil se je jezika in spoznal, da je posebno v malih
zapuščenih krajih mehikanski način življenja zelo prijeten. Tam so ljudje še človeški, živijo preprosto in nagonsko in verujejo v greh in petje. Mehikanske žene znajo ljubiti in moški imajo smisel tudi še za kaj drugega kakor za posle in delo.
Potem sem nekaj časa le redko videl Lenarda in Jima. Kakor sem pozneje zvedel od Nicka Ve-likanoviča, sta se trudila dobiti potrebno opremo. Nekega popoldneva sta prišla po slovo.
“Da, z Jimo-m pojdem v Mehike,” je rekel Podgornik. “Jim mi pravi, da je to res; kraj, kjer more človek živeti, človek, ki ima dušo. Verujem mu. Partnerja bova. Če mi bo všeč, se mogoče nikdar ne vrnem. Neži pa tega nikar ne povej, če jo vidiš, Povedal sem ji, da pojdem v Mehiko, nisem ji pa rekel, da se mogoče ne vrnem. Ne maram je preveč nenadno osrečiti. Njej in mladičem bo bolje brez mene Oni so Američani, Neža tudi Ameriške nazore ima. Nekega dne bo bogata ženska. Kaj sem jaz, ne vem; nič, mislim; niti Bo-hunk nisem več. Jim pravi, da imam dušo. Ne vem . . . No. adios! Vidiš,” se je zasmejal. “Jaz že ‘habla Espanol.’ Adios, amigo!” Očitno se ga je bil malo nalezel.
Takrat sem zadnjič videl Lenarda Podgornika. Nekaj časa pozneje sem dobil kratko' pisem ce iz nekega kraja v Sonori. “Dečko, živim!” je pisal. “Vsakdo tukaj sovraži delo. Tukaj so ljudje modri, čeprav sami ne vedo. Pomlajam se. Ne povej Neži ničesar, če jo vidiš. Jim pošilja pozdrave.”
Pred kratkim sem slučajno srečal Nežo na bulvardu v Hol-lywcodu. Ni se zdela posebno vesela tega srečanja, mene pa je zanimalo, kaj je z njo in povabil sem jo na zajtrk. Izvedel sem, da je opustila tihotapljenje in se bavi z bolj časti vrednimi posli. Ujeli so jo, pa se ji je posrečilo, da se je izmuznila. In potem (to sem zvedel drugod) se j.e skregala z Nickom Velikanovicem . . . A ni rada govorila o svoji preteklosti. Otroci so sijajni, hvala lepa. Naj starejše dekle je v dekliški šoli v Pasadeni. Najstarejši fant bo študiral pravo. In tako dalje.
“Menda veste, da mi je mož umrl,” je rekla čudovito ravnodušno. "Da, dobila sem poročilo iz Senore v Mehiki. Uradno poročilo. Kača ga je pičila.” Pozajtrkovala sva. “Poslušajte, kaj mislite o teozofiji? Mislim, da je sijajna stvar, vi ne? Saj ste slišali o Krišnamurti, kaj ne?”
Sem; ali bolj me je zanimalo, kdaj točno je po sporočilu mehiških oblasti umrl Lenard Podgornik. Povedala mi je. Pozneje sem pogledal pismo, ki sem ga dobil iz Sonore. Ni bilo datirano, ali znamka je, čeprav je bila umazana, kazala, da je bilo odposlano pet dni po Podgornikovi “uradni” smrti.
Mehiške oblasti so zelo ustrežljive. Zatem nisem ničesar več
KAKO SE VOLI ZA PREDSEDNIKA
Mnogi tujerodci, ki so postali ameriški državljani v zadnjih štirih letih, bodo letos imeli prvo priliko vdeležiti se narodnih volitev. To je njihova pravica, ali tudi dolžnost dobrega državljana. Treba najprej registrirati se kot opravičen volilec in podvreči se pismenostnemu izpitu (literacy test) v onih državah, kjer se to zahteva, in drugič iti na volišče na volilni dan.
Volilec, ki vstopi v volilno kočo dne 8. novembra, ne najde v glasovnici (ballot) imen kandidatov za predsednika in podpredsednika. Kajti predsednik in podpredsednik Združenih držav se ne izvolita direktno. Volilec namreč glasuje za gotovo število volilnih mož (electors), katero je enako skupnemc številu reprezentantov in senatorjev v kongresu. Tako država New York izvoli v novembru 45 predsedniških elektorjev, Pennsylvania 38, Illinois 29, Ohio 24, Massachusetts 18, Michigan 15, California 13 itd. Za vse Združene države je skupaj 531 elektorjev. Kandidat, ki dobi 266 elektorjev, bo izvoljen za predsednika.
Izvoljeni elektorji vsake države se začetkom januarja sestanejo v glavnem mestu svoje do-tične države. Tu oddajejo svoj glas za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata svoje stranke. Te glasovnice se zapečatijo in odpošljejo predsedniku senata. Ob drugi sredi februarja ta odpre glasovnico v prisotnosti obeh zbornic kongresa in glasovnice se štejejo. Kdor ima večino glasovnic, se proglasi predsednikom oziroma podpredsednikom Združenih držav.
Ustava (konstitucija) določa ta način volitve predsednika in podpredsednika Združenih držav. In ta način se tu vrši dobesedno po ustavi. Izvirna ideja tvorcev ustave je bila, da se predsedniške volitve kolikor mogoče odstranijo iz političnega vrvenja in strankarskih strasti. Ali razvoj političnih strank je vse to spremenil. Predsedniške kampanje razburjajo ves narod in so dolgotrajna stvar, začenši od začetka spomladi tja do novembra. Volilni skladi znašajo velikanske svote. Govori se za tega ali onega kandidata ali proti in volilnih mož nihče ne omenja. Tako so volitve s strani volilnih mož postale gola formalnost in volilni možje predstavljajo le število glasov, ki jih da vsaka posamezna država za izvolitev predsednika. Dandanes ni treba več čakati par mesecev, dokler se izve, koga bodo elektorji izbrali . Stranke imenujejo svojega kandidata že vnaprej in volilni možje imajo le formalno registrirati željo volilcev. V vsej ameriški zgodovini imamo le en slučaj, ko je volilni mož (elector) drugače glasoval, kot za kandidata, za katerega je bil baje izbran. Le dvakrat se je slišal o Lenardu. Nič ne bom zgodilo, da noben kandidat ni
Sedaj so vse stranke imenovale svoje predsedniške kandidate. Volilci pa bodo dne 8. novembra formalno izvolili gotovo število volilnih mož, ki dejanski predstavljajo tega ali onega kandidata. Brez ozira na formalnosti volilnih mož,, se v praksi volitev vrši tako, da večina glasov v vsaki državi odločuje, za katerega kandidata gredo elektoralni glasovi te države. V glasovnici volilec najde pod poglavjem vsake posamezne stranke dolg imenik volilnih mož. Ni treba, da on označi vsakega niti da se briga kdo so ti volilni možje. Tam je poseben prostor, da označi, da-li glasuje za volilne može te ali one stianke. Volilec že zna, kdo je kandidat stranke. Tako se že isti večer volitve dozna, kdo je bil izvoljen. Ako večina volilcev v državi New York glasuje za kandidata oziroma za volilne može stranke A, pomenja, da kandidat te stranke ima zagotovljenih 45 elektoralnih glasov. Vseh elektoralnih glasov je, kakor rečeno, 531 in 266 elektoralnih glasov zadostuje za izvolitev.
FLIS.
-------o--------
ni v najlepših letih umrl na pegavem legarju kot šef vojne bolnice. Zadnja leta je živela v Beogradu pri svojih dveh sinovih, inženjerju Selimiru in novinarju Vladimiru. V Celju še živi pokojničin brat in sestra.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Petnajst let je bil proglašen za mrtvega kmet Jordan Milenkovič iz vasi Žitni potok, blizu Prokuplja, sedaj pa se je svojemu bratu na domačiji javil z lakoničnim pismom iz Bukarešta. Pismo je podpisal samo z začetnicama, J. M., brat je pa pismo po pisavi spoznal. Jordana je zmanjkalo ob neki bitki na solunski fronti in ko se sedaj po tolikih letih javlja brez naslova, mu bo pač težko sporočiti, da se je njegova žena že drugič poročila in da je poročen tudi njegov sin, o katerem je povpraševal v par vrsticah svojega pisma. Brat, ki je prejel pismo, je zaprosil oblasti, naj bi one v Bukareštu poiskale Jordana, ker želi to tudi njegova žena Jelica, ki bi rada razveljavila svoj drugi zakon, v katerem pa ima tudi že par otrok. Oblastem in rodbini bo o ž i v e t j e 15-letnega uradnega mrliča na vsak način nakopalo dosti dela in skrbi.
ni.
— Pozdrav vsem!
Joseph m*KJ član društva st. U
Chicago. HJ'
Članstvo društva “Zvon. -.1. S. K. Jednote »e vllf"
l/i 36 ^
opozarja na redno sejo, k ■	^
vršila v sredo 21. septembra,^, navadnem postoru, ob °srn' zvečer. Med drugimi va“ ^ točkami bomo sklepali 11 ^ naši prihodnji veselici, ki •s vršila v soboto, 12. novemb -letos. Zatorej, ne pozabite udeležiti!	-ilT1j
Ako ste zaostali s ^ prispevki, poravnajte na • seji, ali pa pri društvene^ niku. — Bratski pozdrav.
John Gottlieb, predsedru
Gilbert,
Članicam društva sv.
133 JSKJ naznanjam, da-1* ^ na redni seji, ki se je vlS’^ v avgusta, sklenjeno, da Pa septembru vsaka članica P centov v društveno Vsem je znano, da se ,ie ^ vena blagajna izpraznila. ' ^ ne bo vse prišlo meseca t ■	#
bra, je bilo sklenjeno, da ' v članica prispeva po 25 cen ^ septembru. To velja za nice, enakopravne in nefjaniCe pravne. Prosim, da se c ^	^
ne jezijo name, ker bom kolektati društveno na kajti ravnati se m01'3111^ društvenem sklepu. Vsa tudi pomni, da ne smem rednega asesmenta od	e
članice, ki ne plača drus naklade.
S sestrskim pozdravom,
Frances tajnica društva št.
70
Otrok—monstrum. Iz Mrko-njičgrada so pripeljali v banja-luško bolnico nosečo ženo Zorko Parakovo, ki je rodila mrtvo dete moškega spola v osmem mesecu nosečnosti. Zdravniki so otroka začudeno pogledali, ker ni imel možganov, roke in prsi pa so bile nesorazmerno razvite. Kosti lica in temena ni bilo. Od čelne kosti do tilnika in navpik do desnega senca je votlina. Zdravniško opazovanje je mater zelo razžalostilo, ker je bil prvi otrok po desetletnem zakonu. Otročička so balzamirali v znanstvene svrhe.
V Lozicah pri št. Vitu nad Vipavo je priredil 35-letni Anton Frelih Q§ern po svoji poroki na svojem domu domačo prireditev s plesom. Mladi gospodar je gostoljubno povabi) vsakogar, ki je prišel mimo njegove hiše, naj vstopi in se pozabava. Karabinerji pa so nena doma prekinili zabavo, češ, da jo je Frelih priredil, ne da bi si preskrbel potrebnega dovoljenja pri oblasteh. Frelih je sicer ugovarjal, češ. da je priredil domačo veselico in da se ni pobirala vstopnina, pa je bilo vse zaman. Zabavo, na kateri se je zbralo mnogo Slovencev, so morali prekiniti. Freliha pa so karabinerji prijavili sodišču.
BOMBAŽEVO SEME
Iz bombaževega semena, ki je oilo nekdaj neporabno in brez vsake vr-ednosti, se zdaj pridobiva okusno jedilno olje in umetno maslo. Po nekem novem procesu je zdaj mogoče dobivati iz bombaževega semena tudi gaso-lin.
DOPISI
(Nadaljevanje iz 5. strani)
SP
k
Ei
P 5»
N
si
Glavr
»ton
No
lVCl
Ried
'’biše
]
‘eku
»toi
m
rtiu
&ral
1 veči bo
lfku \
Jr
presenečen, če kdaj še kaj zvem o njem.
-------o-------
ZANIMIVOSTI CUBE
Na Cubi žive čebele, ki nimajo žela in ki zaradi milega podnebja nabirajo med vse leto.
Tam žive tudi kresnice, ki se od navadnih kresnic, ki jih mi poznamo, ločijo s tem, da nimajo luči zadaj, ampak kar dve lučici spredaj na vsaki strani glave, po vzoru avtomobilov.
Neke vrste veliki raki, ki žive na suhem, so domačinom zelo priljubljena jed; loviti jih je lahko, ker pridejo kar sami na dvorišča ali celo v hiše.
Tam raste tudi v obilici neka vrsta divjih banan, katerih sadje sicer ni užitno v sirovem stanju, toda kuhano ali pečeno je okusna in redilna jed. Stradati tam ljudem torej ni treba.  o--------------------
Kar ne raste in se ne razvija, to propada. Skrbimo, da bo J. S. K. Jednota neprestano rast-la!
dobil večino elektorjev, vsled česar je poslanska zbornica kongresa morala izvoliti predsednika izmed treh kandidatov, ki so dobili največ glasov.
Predsednik Wilson je v svoji prvi poslanici kongresu nasvetoval kongresu, da se odpravijo strankine konvencije in da se mesto njih uvedejo primarne volitve, tako da volilci vsake posamezne stranke direktno glasujejo za kandidata te stranke. Ta nasvet pokazuje, da sistem narodnih konvencij se ne oslanja na nikaki ustavi, marveč da se je prosto razvil iz ameriškega političnega Življenja. Pravzaprav je celo v protislovju z idejo tvorcev ustave. Kongres se ni ravnal po tem nasvetu, pač pa je 17‘drža uvedlo sistem predsedniških primarnih volitev za izvolitev delegatov dotične države v narodno konvencijo. V drugih državah se delegatje imenujejo v državnih konvencijah. Letos obe konvencij i dveh velikih strank sta imeli enako število delegatov: 1,154.
Pogrešanci iz svetovne vojne. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji pogrešanci iz svetovne vojne: Štefan Kovač (bivši mornar) iz Valte vasi, Alojzij Ivšič iz Velikih Lašč; Anton Jerman iz Št. Ruperta na Dolenjskem; Peter Briški iz Borovca na Dolenjskem ; Ivan Kikel z Hriba pri Loškem potoku, in Vinko Mev-želj iz Jablanice na Dolenjskem. Nadalje se pogrešata: Anton Kralj, pristojen v Dob pri Litiji, ki se je spomladi leta 1884 izselil v Severno Ameriko in se s pismom oglasil leta 1912, ter Juri Šutej, ki se je leta 1922 izselil v Montano v Zedinjenih državah Severne Amerike, odkoder ni bilo še nobene vesti o njem.
gov obraz in slišal kozje molitvice, ki jih moli za avtorje tega in drugih podobnih dopisov, kadar mora razvrščati pike, vejice, klicaje, vprašaje in vso drugo zverino slovniške džungle, ki je meni zelo malo poznana, oziroma me ne uboga, kot bi se spo-lobilo.
V mojem zadnjem dopisu sem pisal, da se tu pri nas v Omahi nič ne sliši o kakšnih ženitvah ali nameravanih ženitvah. Danes bi mogel v tem oziru nekaj bolj povoljnega poročati, pa nečem, da ne bodo ljudje rekli, da ne znam nič za sebe obdržati. Zadeva se mi zdi še precej tajna. Tistim, katerih se ta opazka tiče, pa kljub temu želim obilo sreče.
Glede drugih razmer je pri nas kot drugod, namreč, da nas doveča Hoove jeva prosperiteta gleda izza vsakega vogala.
Minilo je že par let, odkar smo imeli tu v Omahi zadnjo domačo zabavo. Radi tega bi jaz predlagal in podpiral, da se letos takole okoli svetega Martina zopet ena priredi. To seveda, če je vsem prav; jaz sem tiste vrste, da se pokorim več'-
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI OTSODVIS*1 SLOVENSKI DNEVNI*
V AMERIKI
Je najbolj razširjen do*,,, llst v Ameriki; donaša *s ^	*
nje svetovne novosti, n®JHn0io- 10L Izvirna poročila lz Btare ° »od® 11 vine; mnogo šale ln Pi romanov najboljših - Plsat
•la
po
ir°ni,
?etih
Hi
Njo
‘Vsk
Hes,
^de
1 d
J'1 E
%ra
HrVi
lHcer
Pošljite
ln pričeli* ga bomo po1
šUJ*tL
Vsa pisma naslovite n»*
GLAS NARODA
216 W. 18 th St.. N«w
1SK0VINE
od na]
do največje ž*
društva
io posameznih izdeluje lično moderna s*®* venska unijska tiskarn^
Ameriška DomoviJa
♦
1
i
i
I
1
i
i
i!il|
1)
6 v e
!S
v
V o
dri je 5 'ode
:% e
ki
S
:'«ta
k
8llly % Ok’ ii
;ir;
0 'qQ(
lic
v
^1
ifi'
------
EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH
North American Trust banka
6131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. O.
Ima premoženja skoro $6,000,000.00
Jemlje denar na hranilne vloge lz vseh delov Zedinjenih ln tudi lz Kanade in od drugod.	flIu,
Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali kam ^aVod* pošljite ga potom tega varnega In zanesljivega denarnega ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta.	(t	,a	10
Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega kaplta $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vloge vlagateljem-
lit
%
Smrt ugledne Slovenke v Beogradu. V lepi starosti 72 let je umrla v prestolici gospa Marija Kustudičeva, rojena Koroščeva. Po rodu je bila iz Stranje pri Konjicah, iz ugledne Tro-binškove družine. Pokojnica je bila poročena z dr. Kustudičem, črnogorskim zdravnikom, ki je zlasti v zaroti proti Obrenovi-čem igral važno vlogo in je kot zaupnik tedanjega princa Petra Karadjordjeviča večkrat bival tudi v Ljubljani. S svojim možem je nazadnje živela v Vranji, kjer je on v bolgarski voj-
SVOJI K SVOJIM!
urghu
in
Vsem Jugoslovanom v Pitts^u!\|e okolici se priporočam za vse slu1c jjtše. varovanja proti ognju. Zavaruje jUje#J pohištvo, avtomobile itd.	pol"
nakupe in prodaje nepremičnin- j0jin tega sem še vedno tudi druža Jivons S. Brazso pogrebnega zavoda. ngVe^e” priporočam za postrežbo v vseh nih strokah In slučajih.
JOHN BALKOVEC
5400 BUTLER STREET PITTSBURGH, PA-
Tel. Fisk 9750
tl
5o
M
-6)
ie
■ffii
cij
'lis
L1
S
\
Si
V
S
\
jfi
s.
s