The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper in United States of America STEV. (No.) 66 AMERIKANS PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do image) GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DLUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four, Slovene Organizations) CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. APRILA — THURSDAY, APRIL 5, 1934 Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. LETNIK (VOL.) XL1II ODREDBA NRA ZAHTEVA UVEDBO 35-URNEGA DELA NA TEDEN V PREMOGO ROVIH. — ILLINOIŠKI OPERATORJI V ZMEDI. — OPERATORJI NA VZHODU SE PROTIVIJO ODPRAVI KOMPANIJSKIH UNIJ. OBDOLŽUJE "MOŽGANSKI TRUST" Od administratorja Johnso-na ko dobili premogarski operatorji v Illinoisu naročilo, naj ^nižajo število delovnih ur v svojih rudnikih na 35 na teden. Ta odredba je povzročila precejšnjo zmedo med operatorji. Skoraj tri četrtine premogovnikov je bilo v torek zaprtih in operatorji so se zbrali v Chica- h konferenci, da se posvetujejo glede nadaljnjega koraka. Najbolj je odredba neprijetno zadela illinoiške operatorje zato, ker je niti najmanj niso pričakovali. Njih pogodba z delavskimi unijami, ki se je sklenila v avgustu 1932, je v veljavi do 31. marca 1935 in v tej pogodbi je predvideno 40-urno delo na teden. Domnevali so torej operatorji, da jih ta pogodba zadostno ščiti in jim NRA ne bo mogla dajati nika-kih ukazov glede števila delovnih ur. | Ker premogarski magnati ve-lU>. da bi bilo brezuspešno, ako ^ se skušali protiviti odredbi, ^ato sklenili, da bodo imeli z delavskimi unijami konferen-Co- Kakor se govori, je Progresivna unija nasprotna temu, da ki se znižalo število delovnih ur, dočim je unija United Mine Workers temu naklonjena, kajti s skrajšanjem delovnega časa bi poleg sedaj zaposlenih 48 do 50 tisoč premogarjev dobilo delo še kakih nadaljnjih 5000. Nekoliko lažja situacija glede skrajšanja ur je v premogovnikih na vzhodu, na polju Mehkega premoga. Tamkaj je namreč potekla pogodba med unijami in operatorji s koncem marca in torej odlok iz Wash-ingtona ne dela takih težkoč. Pač pa obstoja tamkaj hujša t>orba glede unij samih. Nekateri operatorji namreč niso v°ljni pristati na to, da bi njih klavci pripadali h kaki zunanji uniji. Med delavstvom so nekaj podkupili, naj delajo netnire na unijskih shodih. Do Jih tak ega nemira je prišlo v pone- (ieljek v Uniontown, Pa., kjer •je unijsko delavstvo obhajalo obletnico, odkar je bil vpe-•lan osemurni delavnik. Ob tej Priliki je govorila tudi gover-llferjcva žena, Mrs. G. Pinchot, končna uso-dajnsvlla Izrek turškega sodišča, da se Insull izroči Ameriki, kon-čnoveljaven; priziv ni dopuščen. Istanbul, Turčija. — Za turško vlado je zadeva s Samuelom Insullom končana. To se je Insullu in njegovim advokatom, katerih je najel celo število, jasno povedalo v torek, ko je skušal napraviti priziv glede obsodbe, da mora biti izročen ameriškim oblastem. Izrek sodišča je končnoveljaven in tako je vzeto Insullu zadnje tipanje, da bi se mogel umakniti roki ameriške justice. Dokler ga ne bo prevzel kak odposlanec ameriške vlade, bo moral 741etni Insull ostati v ječi, kamor je bil v torek prepeljan iz hotela. Kaj bo odredila ameriška vlada, da pospeši ubežnikov povratek v Zed. države, še ni znano. Kakor se govori, bo bržkone pooblaščen kak Amerika-nec, ki prebiva v Turčiji in mu bodo dane policijske pravice, da bo lahko odpeljal Insulla v Ameriko. Odpošiljanje posebnega odposlanca iz Amerike v Turčijo v to svrho bi vzelo preveč časa. --o- POLICIST JE RAZUMEL ZNAMENJE Chicago, 111.—Policist Frank Gill je šel v ponedeljek popoldne mimo okna trgovine na 61 W. Jackson Blvd. in opazil, da ga blagajničarka nepremično gleda skozi okno. Šinila mu je v glavo misel, da mora imeti to neki pomen, zlasti še, ker je videl pred njo stati nekega moškega. Potegnil je revolver in stopil v trgovino; ni se motil. Blagajničarka je ravno oddala nekemu roparju $20 in policist ga je ujel, ko je ravno nameraval pobegniti. --o- RUSKA LADJA PRISPELA V kr1zemsveta — Tokio, Japonska.— Sedanja japonska vlada utegne o-stati še najmanj dve leti na krmilu, kakor se izražajo visoki državniki. Vlada zasleduje mirovno politiko in namerava skleniti z Zed. državami ne-napadalno pogodbo, veljavno za deset let. — Havana, Kuba. —- V garaži neke bus družbe je bil v ponedeljek zaneten požar, v katerem je prišlo 11 oseb ob življenje. Zgorelo je 35 busov; in skupna škoda se računa na te Jugoslavia. NENAVADNA NESREČA 36-LETNEGA ŽELEZNIČARJA: MISLIL, DA JE DOMA IN JE LEGEL SPAT V DRAVO. — RADI PRETEPA EDEN V JAMO, DRUGI V ZAPOR. , — SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI IZ STAREGA f KRAJA. Čudna nesreča (proti Šircu, da se ga obranim, ker me je ta s kolesom podrl na tla in me z nečim trdim udaril Maribor, 13. marca, navadna smrtna nesreča se je , , pripetila v noči od nedelje pri g1 a vi. Kam m kako sem ga železniški postaji Sv. Lovrenc zade]' vpa ne vem/. Blla sva si" na Pohorju. 361etni železničar cer dobra fotelja, Le to, da 'J. B. se je v nedeljo popoldne me,je ™gel m udanl- m,e Je mudil v neki gostilni na levem razbunl\ da sem Pr,-iel za Dr. Wm. A. Wirt iz Gary, Ind., je dvignil obdolžbo proti članom predsednikovega "možganskega trusta", da nameravajo prevreči sedanjo obliko ameriške vlade in jo izpremeniti v komunistično. Njegove obdolžitve se bodo f^tskov&le v kongresu. papež nemcem AMERIKO New York, N. Y. — Prvikrat po preteku 17 let se je vsidrala pretekli ponedeljek zopet ruleta boriteljic'aza pravice de-]ska ladja v tukajšnjem piista-Sredi med njenim go-katerega je poslušalo iavstva. v°rom, (1° 25,000 ljudi, sta padla dva strela, 0d katerih sta bila dva avzoča težko ranjena. Mrs. Pinchot je navdušeno Ogovarjala unijo, rekoč: "Pre-'^'ičana sem, da bomo samo ,V)Zl unije mogli kaj doseči. S pa ne mislim kompanijskih l,nij." Izgovorila je dobro bese-a° tudi za "new deal" in de-I nJem> da se bori za iz-.išanje položaja delovnega ^■ludstva. "Seveda so mu denar-1 bogataši nasprotni," je de-'ala' "toda midva, Mr. Pinchot 1 laz, sva zanj." niiG.ov°rnica je nato korakala ok celu Parade, ki jo je tvorilo Pravi 1"5'000 oseb in ki -ie na" ' da obhod po mestu. niscu. Bil je to neki tovorni parnik, ki je pripeljal mešano blago. Plul je pod rdečo zastavo s sovjetskim znamenjem zvezde, kladiva in srpa. Posadka in častniki imajo iste prostore in imajo tudi obede skupaj. -o- ITALIJA PREPREČILA ŽE-NITEV Tokio, Japonska. — Neki princ iz države Etiopije v Afriki bi se imel poročiti z japonsko princesinjo Masako Kuro-da. Mussolini pa je preprečil ženitev, češ, da bi svet pričel sumiti, da hoče japonska raztegniti svojo oblast na Afriko Ženin svoje izvoljenke sploh še ni videl, marveč si jo je izbral iz zbirke slik raznih dek lic, ki mu je bila predložena. Vzpodbuja mladino k odporu proti nazijskemu poganstvu. —o— Kolin, Nemčija. — Voditeljem nemške katoliške mladinske organizacije je papež Pij poslal posebno pism'o, ki je bilo v ponedeljek objavljeno v katoliškem časopisju. V njem hvali mladino, da se je tako odločno postavila proti nazijski propagandi, ki "odvrača ljudstvo od Kristusa nazaj k poganstvu," kakor je dejal. Obenem je papež zagotovil mladini pri njenem gibanju za dobro stvar v vsakem oziru svojo pomoč in podporo. -o--- POJASNILO VOLIVCEM Chicago, 111. — Glede primarnih volitev, ki se bodo vršile prihodnji torek, 10. aprila, opozarja okrajni sodnik Ja-reeki volivce na tozadevni državni zakon, predvsem na točko, katero stranko lahko kdo voli. Ta točka zahteva, da mora volivec biti pri eni in isti stranki najmanj dve polni leti, predno lahko svojo stranko iz-premeni. Pri sedanjih volitvah torej ne bo mogel nihče izpremeniti svoje stranke, razen, ako pripada k njej že od leta 1931. V letu 1932 so se namreč vršile primarne volitve 12. aprila in bo torej do polnih dveh let manjkalo dva dni, kar preprečuje spremembo strank ob tem času. i 'suhi' zakon šitveua Obsojeni na njega podlagi morajo svoje odslužiti. —o— Springfield, 111. — Federalni suhaški zakon še ni prišel popolnoma ob veljavo. Še vedno velja za tiste, ki so bili na podlagi tega zakona obsojeni in so zdaj v ječi. Tako je odločil federalni sodnik J. E. Major, rekoč, da preklic 18. amendmen-ta se ne nanaša na tiste, ki so bili pred preklicom obsojeni vsled njega kršitve. Zadeva je prišla pred federalno sodišče, ker je neki obsojenec, kršilec suhaške postave, zahteval, da se ga izpusti. va se, da je požar posledica delavskih sporov. — Carcassonne, Francija. — Staviskyjev škandal je vodil že do drugega dvoboja. Pretekli ponedeljek sta si stala nasproti na "polju časti" neki bivši minister in neki rojalist. Streli so padli, toda oba sta zgrešila; čast je pa vendar bila rešena. — Mexico City, Mehika. — Iz države Oaxaca prihaja poročilo, da so tamkaj napadle bapditske tolpe neko vas, jo popolnoma izropale in požgale. Število prebivalstva je bilo pobitega, mnogo pa so jih roparji odpeljali s seboj. -o- je šel darja Bobiča, da bi ga ljal čez Dravo. Bobič je prepe-ji in udaril, da sem , .... , . . n .dravskem bregu v družbi pri- nož;" ~ Širsec {* bil zaboden v pol milijona dolarjev. Domne-j-jateliev< Nato je M do bro_ vrat tik požiralnika. Po komi- prepe-' sijskem ogledu je bil v četrtek pokopan v Makolah. Babšek, ljal najprej njega čez reko ter ki ^ bil na dobrem *,asu in ga v skrbi za njegovo varnost spremil po strm am nabrežju do bližine kolodvora, kjer se je B, vsedel. Brodar se je nato peljal zo-' |pet čez reko po drugo družbo^ Pri D. M. v Polju je umrl ter jo prepeljal na desni breg. Janez Hlebš, p. d. Žvajn, užit-Ko pa pridejo do mesta, kjer kar, star 77 let. — V Ljubljani je pustil J. B., ga ni bilo nikjer, je umrla Ivana Munda, roj. Iskali so ga, pa so našli nekaj Gostič, vdova deželnosodnega sto korakov proč v grmu tik svetnika. — V celjski bolnici ni udeleževal tepežev, je bil preveden v zapore v Slov. Bistrici. -o- Smrtna kosa PREUREDBA DOSEDANJE ZAPOSLITVE PRI CWA Chicago, 111. — Kakor je bilo poročano, je s koncem pre-, teklega meseca prenehala razvezan ter obleko odpeto had strmino, ki pada navpično je um ti Franc Jeraj, dninar iz v reko, njegov čevelj, pa nobe- Luč, star 76 let. — V Maribo-nega drugega sledu. Iskali so ru je umrl Draksler Jakob, že-ga nato še v ponedeljek ter lezničar, star 60 let. slednjič odkrili njegovo truplo| -o- v Dravi nekaj sto metrov pod brodom, kamor ga je tok za- nesel. Na eni nogi je bil bos, na drugi pa je imel čevelj že ROOSEVELT PODALJŠAL POČITNICE Miami, Fla. — Ko je predsednik Roosevelt prejel v ponedeljek od voditeljev v kon gresu zagotovilo, da se ni dogodilo ničesar tako izredno važnega, kar bi zahtevalo njegovo prisotnost v Washington!!, se je odločil, da bo ostal na po- MUHA POVZROČA NADUHO Fort Erie, Ont., Kanada. — Neki zdravnik je ugotovil, da dlačice takozvane peščene muhe povzročajo razne vrste naduhe in "hay fever". Tozadevno raziskovanje je vodil skozi dve leti jn ga je pričel na pobudo neke ženske, ki je bila prepričana, da ima ta muha nekako zvezo z njeno boleznijo. ---o—— UREDITEV POPUSTA NA DAVKIH Chicago, 111. — Zakonodajni zbornici se namerava staviti predlog, po katerem bi bili tudi tisti davkoplačevalci upravičeni do 15odstotnega znižanja davka za hiše, ki so za leto 1931 svoj davek že plačali. Nedavno je bilo namreč odrejeno, da bo znižanje veljalo samo za tiste, ki so vložili pritožbo in davka še niso plačali. CWA s svojim poslovanjem in skrb za te delavce je prešla \ roke reliefne komisije. V Cook okraju bo nekaj nad 39,000 oseb moglo biti zaposlenih; to je najvišje število, ki se ga bo moglo vzdrževati s skladom, ki je odmerjen okraju. Vzelo pa bo nekaj dni, predno se bo pre-uredba izvršila, in vsakdo, ki se bo zaposlil, bo prejel posebni i poziv od delavne reliefne divi-j zije. Načelnik reliefne komisije opozarja delavce, ki so do-[slej delali za CWA, naj se ne Ipriglašajo na delo, dokler ne bodo prejeli omenjenega poziva, iz katerega bo razvidno, kam je kdo prideljen. ---o- Očividno je J. B. v zmedenosti vstal s prostora, kamor ga je pripeljal brodar, ter šel naprej proti domu. Ko je prišel do grmovja, ki obroblja strmino nad reko, je najbrže mislil, da je že doma. Začel se je slačiti ter si že sezul čevelj, ko je na previsu zgubil ravnotežje in padel v vodo, ki je tu globoka več metrov. Uboj pri žganjekuhi Poljčane, v prvi polovici marca. — Pri posestniku Novaku v Strugah, občina Makole, so kuhali žganje. Tja so prišli v vas okrog 20. ure 291etni delavec Ciril Širec, Franc Babšek iz Savinskega, Tit Klajnšek iz Požar pri Št. Rupertu Neke noči je pred kratkim začelo goreti gospodarsko poslopje Jožeta Mažina v Dragi pri Št. Rupertu. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje, v katerem je zgorelo vse gospodarsko orodje, vozovi in krma. Škode je do 22,000 Din, kmet je bjl pa zavarovan za samo osem tisočakov. — Kdo je zažgal, se še ne ve. Orožniki so do sedaj zaprli dva fanta, ki ju imajo na sumu. STRUPENE KAČE SO JI POKORNE Chicago, 111. — V chicaškem Hiša strahote Iz Broda v Bosni poročajo: Ob cesti pri Dugem polju v derventskem okraju stoji že nad 150 let stara hiša, ki je za turške uprave služila kot han "(prenočišče). Lastnik te hiše je sklenil hišo podreti in na njenem mestu postaviti novo. Že par dni podirajo to staro Dežna in Velikonja Anton. Bili!hišo. Ko so delavci začeli dvi-so sicer mirni, le Velikonja in gati pod in kopati kamenje iz Babšek sta se zbadala zaradi temelja, so naleteli na strašno zoološkem parku v Brookfieldu nekih deklet. — Okrog 23. ure najdbo. V zid so bili zazidani je kot krotiteljica in oskrbova- se je Babšek odstranil ter se trije okostnjaki, od katerih sta teljica raznih strupenih golazni, velikih in majhnih, zaposlena neka Mrs. Grace O. Wiley, ki izvršuje svoje delo tako hladnokrvno in brez strahu, da so jo časniški poročevalci, ko so jo obiskali, občudovali z ne- vrnil čez 10 minut z novico, da bila dva brez glave. Delavci so so se fantje na vasi stepli in da kopali naprej in našli v zemlji je fant Klajnšek Rok mrtev.1 zavitek iz platna, ki je bilo že Ko so pa fantje spoznali, da jih čisto strohnelo. V zavitku so je imel Babšek le za norce, se bili tudi že strohneli papirji, je vnelo zunaj med njimi pre- Stari ljudje iz tega kraja pri-rekanje in zatem je nastal pre-1povedujejo, da je v preteklem |kim svetim strahom. Za njojtep. Čez nekaj časa so prišli v,stoletju izginilo več trgovcev z velike, več čevljev dolge strupene kače ne pomenijo nobene nevarnosti. Dovoli jim, da se ji hišo okrvavljeni Babšek, Klajn j živino iz Slavonije, ki so prišli šek in Velikonja, a Širec je o-j čez Savo po kupčiji. Najdeni o-stal zunaj. Šele drugi dan so.kostnjaki so verjetno od trgov- ovijejo okrog roke in vratu in ga našli mrtvega nekaj metrov i cev, ki so v banu prenočili, pa jo celo poljubljajo s svojim više od kraja pretepa, kamor jezikom. Isto je tudi z velikimi, se je zaboden od noža smrtno nevarnimi aligatorji. Očividno je, da živali poznajo, kdo skrbi za nje in jim je naklonjen. čitnicah še en teden. Odplul je nato nekoliko bolj daleč v južne vode. ranjen zavlekel ter izkrvavel. Babšek Franc, ki je zamahnil z nožem prtoti Šircu, je izve- Ženska namreč svoje nesimpa-(del za njegovo tsmrt šele zju-tične goste ljubi in jim je dala traj, ko je šel k tukajšnjemu najbolj ljubka imena, kar si jih je mogla izmisliti. --j- Katoliški Slovenci, oglašajte ,voje prireditve v "Amerikan-j(4n3UJ»AoIS zdravniku in si dal pri njem obvezati občutno rano na glavi, ki jo je dobil pri pretepu. O-rožnikom, ki se jim je javil, je Babšek izpovedal: "Res sem zamahnil z nožem bili umorjeni. Okostnjake zakopali v drugem kraju. so Patrona je eksplodirala v roki 30-letni posestnik Anton Žgajnar iz Štange pri Trebelje-vem je našel doma vojaško pa-trono, katero je skušal izprazniti. Udarjal je na naboj in pri tem mu je patrona eksplodirala v roki. Eksplozija mu je razme-sarila roko in rnu odtrgala dva prsta na levi roki. Sfera n 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 5. aprila 19,°,4 AMERIKANSKI SLOVENEC Btri in najstarejši *iov«»fU Ik,! list v Ameriki* T" 0aunovlj»n icU JIM, Uhaja vsak dan razun atdelj, pon*-lilikov in dnevov po praznikih. Izdaja In tiska! EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprava: &S49 W. Cermak Rd.r Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina J _$5.00 . 2.50 _ 1.50 Ca celo leto _____----- Ca pol leta------ 1» četrt leta ------- Za Chicago. Kanado In Evropo: £• celo leto --------_$6.00 Za pol leta______3.00 Za četrt leta --------1-75 The first and the Oldest Slovene Newspaper i» America. EntabUshad 18«, Issued daily, except Sunday, Mob-dey and iha day aft« holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication offica: 1849 W. Cermak Rd„ Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year____ For half a year--- For three months---- __$5.00 _ 2.50 __1.5(1 Chicago, Canada and Europe: For one year------$6.00 For half a year---3.00 For three months___________1.75 Ce bi ne bilo, velikih zmot, bi ne bilo velikih spoznanj, pri moji ženi za časa bolezni, Toda zmote niso "potrebno zlo"; nego potrebno zlo je, da zrno-!da znajo, da je bila samo.en te spoznavamo. j dan v postelji? — Nadalje, da --J imate izjavo, da smo 17. febr., Nobeno človeško dejanje ni tako veličastno, da bi ga nihče (za časa naše bolezni, priredili ne mogel istovetiti z zločinom. pet sinov in dve hčeri odgojila, zato ne vemo, kako bi ti popla ■ čali, kar si za nas trpela. Vedno se te spominjamo in v duhu si še vedno med nami, kakor si 'party. — Na vse te poštene iz- j bila, ko si še živela. Nikdar ne jave ste odklonili podporo. Ob-j boš pozabljena, vedno se te javite torej te izjave kot sem, bomo spominjali v naših molit-že zgoraj omenil, ali mi pa poš- j vah in molili za mir in pokoj ijite kopijo teh izjav dobesed-,tvoje duše. Vsi pa želimo, da no, kakor se v resnici glase. — se enkrat snidemo pri tebi nad j Ako tega ne storite, bo javnost | zvezdami. Na tvoj grob pa bo-,vedela, na kakšne izjave se o- mo leto za letom pokladali cvetje, Dopisi važnega pomena *a hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa «e ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Čehi spregleda vaj o K ----- "Cesky učitel", glasilo češkoslovaške stanovske organizacije, priobčuje dr. Urbana o vprašanju "Vera in šola" sledeče: "Mi smo streljali mirno cilja in nismo nikakor pomislili na posledice, ko smo morali zavzeti stališče k zadnjim Huberma-novim šolskim reformam in k izstopom iz katoliške cerkve. Mi smo mislili uvesti v državne šole "posvetno-brezversko nravnost" ali laično vzgojo. Vse, kar smo uspeli uvesti mesto krščanskega nauka, je bil plitev, plehek in prazen pouk o državljanskih dolžnostih in slednjič smo še to tako skrajšali, da sploh ni več kaj ostalo. Jaz nisem noben prijatelj cerkve, toda po dolgem tavanju moram priznati, da je verouk vodilni predmet vsega šolskega pouka. Šola danes potrebuje več, kot je rabila nekdaj, ker je postala središče vse državljanske vzgoje. Kot središče vse vzgoje pa neobhodno potrebuje verskega vzgojnega pouka, ki naj usmerja vse drugo." Ta vest ,|e zelo značilna, ker v njej priznava učitelj, da sam ni noben prijatelj cerkve, priznava pa potrebo verskega vzgojnega pouka za mladino. To je vsaj pošteno, da, kdor spregleda in vidi, da za versko vzgojo res ni nobenega izdatnega nadomestila, vsaj to možato in odprto prizna. Take možatos i seveda ni najti med našimi slovenskimi marksisti, .kot n. pt\ pri Moleku, Zajcu, itd. Pa kaj naj kdo pričakuje med ljudmi v mentalnih nižavah? Počakaj mo, da doraste-jo in si oblečejo hlače. . . --o-- Dobra lekcija za mnoge Francoski "Le Journal" poroča med dnevnimi novicami v dveh vrsticah, da je umrla na plesišču gdč. X., "ker je preveč ljubila ples". To je že stara bolezen, saj je že Viktor Hugo posvetil pesmico deklici, "ki je preveč rada imela bale in jo je to umorilo." Tako je torej ples, ki je umetnost za ene, za druge življenjska katastrofa. Žalostna usoda te balerine, ki je "skakala vso noč" (saltavit et placuit), prišla vsa spehana zjutraj domov, legla spat in po 10 minutah umrla, nam kajpada še ne da pravice obsoditi plesa, ki je baje "umetnost" in "sport" in "bon ton", toda toliko nam ta tragedija mlade deklice le pove, da čaka včasih strašen konec vse one in one, ki uganjajte to umetnost do zore. Z moralnega stališča pa je itak jasno, kako malo se strinjata Čednost in plesna umetnost, posebno če jo škropi vso noč še slabo vino ali pijače, ki "deklicam zmešajo glave", fantom pa "vzamejo oblast nad samim seboj". Ce se telo tudi nekaj časa. otepa posledic pijanosti v nočnih balih, dušo rani že prvi "fox trot". Za krščanska dekleta ni mesta po balih, to je nauk te "dnevne novice", ki v dveh vrsticah obravnava tragedijo enega življenja. -o——— Zares izgubljen je samo dan, v katerem se nisi mogel smejati. KAJ JE NOVEGA V CHI-CAGI? Chicago, 111. Postna doba je za nami. Letošnja zgodnja Velikanoč se je držala kislo, namreč, kar se ti-Iče vremena. Bil je pust, dolgočasen dan. Dež je poskušal s svojo aprilsko nagajivostjo več . potov. Jenjal je, pa zopet za-| čel, kakor ima mesec april v ,tem oziru že svojo staro nepoboljšljivo navado. Drugače pa, zlasti v duhovnem oziru, pa smo obhajali Ve-likonoč zelo sijajno. Na veliko soboto je bila okolica sv. Štefana kakor v starem kraju na . . --------- . ta dan. Dekletca in dekleta. ko sem tako majhen, šolsko dvorano. |vi pa tako veiiki_ Dejstvo samo Za 14. in 15. aprila pa «c'govori da je krjvjca proy pra. pripravljajo naši kegljavci, da|vici, Nobenega izgovora ni kot gredo v Joliet, kjer se bodo vr- ta> da priznate krivdo. — U-šile letne kegljavske tekmo . ^ da mi ločite kopije teh pod pokroviteljstvom K.S.K. izjav> za katere sem zgovaj 0. Jednote. Chicažani so imeli v menji ta namen posebne vojaške na-1 Kakor je [z vaše izjave raz. bore, pri katerih so bili potr.ie- vidn0> bi se yi radi opirali na ni le najboljši fantje m možje vgako izjaY0 ysaka bi vam do. brodošla, pa če bi vam jo tudi da tako osvežujemo spomin na te. Rahljali bomo zemljo, v kateri počiva tvoje truplo, dokler tudi nas ne za-grebejo. Kadar bo pa zapela angeljeva trobenta na sodni mlm Loncevezec.— Kaj bo? Zdaj imamo že brezžični brzojav in telefon, kaj šele bo, ko bodo brezžično lonce vezali! Je že videl. — Mihec je na Miklavžev večer, preden je šel spat, odprl vrata ter zaklical: Miklavž, nič ni treba nositi bi-ciklja, za katerega sem te prodan, bomo vsi skupaj zopet ker sem ga že videl pod vstali in se potem nikdar večlniaterino posteljo! ne ločili. Počivaj v miru, draga j * * * mamica in ne pozabi za nas' prositi Boga, da ko se nam stečejo dnevi življenja, tudi mi pridemo k tebi, saj križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdami. Prav lepo pozdravljam vse,! s katerimi smo bili zadnje po-J * * * letje skupaj v Chicagi meseca | Negotcva za(leva. _ Dužan avgusta. Zlasti še Mr. Fajfarja in Vera občudujeta na razstavi neko velikansko sliko. Dušan: Slepi. — V gostilno pride be-račica in prosi: Ponižno prosim za kako vbogajme za revnega slepega berača! — Gost: Kje pa je tisti slepi? — Beračica: Stoji zunaj in pazi, ali gre o-režnik! in Rev. Smoleta, ker so mojim sinovom šli tako na roko. Prav lepa hvala in Bog plačaj! Ignac Trunkel in družina. NAZNANILO | Vidiš, Vera, tale slika bi bila j prav primerna poleg zofe, če si j jo bova mogla nabaviti, s po-| go jem seveda, da dobiva stanovanje, ako se bova sploh ke-1 daj poročila. korenjaki. Pri tekmah bodo treskali v keglje, da bo padalo, magari iz Nemčiie ali Rusije kakor bi razsajal tajfun. Fan-' poslali> ne da bi 0 tem mene Chicago, 111. Tem potoni se naznanja, da; * * * se bo vršila redna seja od "Ju-1 Novi blagajnik. — Bančni goslav Voters League" v pone- ravnatelj: Vaša'« priporočila so | deljek, dne 9. aprila t. 1., na prav laskava. Koliko pa bi za-: katero sejo ste rojaki in sploh' htevali plače? j Jugoslovani prav uljudno vab-j Blagajnik: To je različno, jljeni. —Seja se Vrši v cerkveni j Ce je blagajna v mojih rokah, j dvorani, 22nd Place in Lincoln! samo $1-500, če pa je v drugih, i St. Začetek točno ob 8. uri zve- $5000. Na svidenje in vsi do- * * * • cer. brodošli. tje in možje, le korajžno v boj in prinesite zastavo zmage domov! —L—o- S FAKTI NA DAN IN NE LO» VITE SLEPIH MIŠI! WMard, Wis. Malo odgovora gospodom pri SNPJ., ki so izrazili svojo poštenost v "Prosveti" z dne 21. obvestili. Vzrok je pa ta, ker se, ne strinjam s tako politiko, kakoršno hočete vi meni vsiliti. Nisem naročnik na vaš Ust, sem1 KAKO STARA SO DREVESA Poznamo mamutova drevesa, j'se !)0' ki so več ko ;5000 let stara. Tu- Odbor. j Svojevrstno vprašanje. — Jaka: Ce se za vaše pismo tako I mudi, ga vrzite kar v vlak, ki ure odpelje proti Mariboru. Na vašem mestu bi pa naročnik Amer. Slovenca, j di navadna cipresa doseže lah-iposlal Pismo ekspresno. i ko enako starost. Seveda, če; Matija: Kaj, ali bo potem Če pa morda želite še kaj več'drevo raste v ugodnih razni^j ^ ; vedeti, pridite osebno, da se rah- Življenjska doba dreves razgovorimo na vsakem jav- ima neprimerno širše meje zaveze. Bilo je res nekaj lepe- marca pod "Komentarji", in se ga. Nato je prišla mladina ob- je tam zabliščalo tudi moje nem prostoru. S fakti na ! in ne lovite slepih miši! Peter Žagar --o-- Življenje je komedija, toda predvsem zaradi tega, ker ljudje komedijanti. so lečena v belo, deklice in dečki z rožami in začela se je procesija po cerkvi, katero so mogočno spremljali pevci na koru. Presv. Rešuje Telo je nosil domači preč. g. župnik Aleksander Urankar ob azistenci domačih gospodov, preč. gg. Father Jožefa in Father Smoleja ter klerika Šircel iz Lemonta. Na Veliko nedeljo je bilo isto-tako vse veličastno in sijajno, zlasti pri petih mašah. Preč. g. župnik Father Aleks. Urankar je v lepih zbranih in v vznesenih besedah voščil vsem fara-nom srečne in blagoslovljene velikonočne praznike ter izjavil željo, da naj bi bilo tako lepo in praznično v dušah vsepovsod skozi vse leto, kakor je danes na velikonočno nedeljo. Tako torej smo proslavili velikonočne praznike pri sv. Štefanu v Chicagi. Dal Bog, da bi ko i dan>človek. Nekateri kostanji "šte-, i jejo" 2000 let, pač pa so le' 'redko našli bor, ki bi bil 1200 j J let star. Najstarejša lipa na j svetu je preživela že 870 pomladi in najstarejši mecesen 600 let. Topolu, jagnjedi in bukvi je usojena manjša starost. Najstarejša jelša je ozelenela sanio ISOkrat. Drevo doseže tem večjo starost, čim ugodnejši so njegovi življenjski pogoji, čim boljša je'predno si nas zapustila, si nas I so tla in podnebje. Samo tako IZ MONTANE Great Fails, Mont. Dne 30. marca je poteklo kar marca je je umrla Mrs. Trim ime, da bi me v javnosti pokazali kot simulanta. Sedaj vas pozivam, če imate kaj čuta poštenosti v sebi, povejte javnosti, koliko ste izpla-jleto, čali meni podpore v teku 22 let kel roj. Zabukovec. V svoji bo-j in koliko moji ženi v teku 14,lezni je bila večkrat previdena let ter koliko sva midva v tem; s sv. zakramenti, tako tudi na J času plačala v jednoto?! Po-'zadnjo uro. — Draga mamica,> tem bo javnost sodila, kdo pošten in kdo obrekovalec. —'vse skupaj poklicala ter nam j si lahko razlagamo veliko raz Zakaj niste poprej hoteli po-'naročila, da naj molimo pri j liko v starosti dreves. Nekatera vedati vseh vzrokov, radi kate- tvoji postelji za srečno zadnjo drevesa, kakor n. pr. hrast, pa rih se nama ne izplača podpo-^iro ra. Povedali ste, da imate listi- nas! Kako tolažljivo je to za — Draga mamica, veliko "zivc" še lahko dolgo po smrti, j vrgel prvi kamen medtem ko lipa in vrba kmalu razpadeta. Kakor so ugotovili ne podpisane. Ce so listine ta- trpljenja »i prestala, pa nisi se ko poštene, da ste se vi opirali, za to pritoževala. Še nas si'strokovnjaki, ima hrastovo de- ' vzpodbujala, da je dobro trpeti .blo v sebi snovi, ki preprečuje- na nje, zakaj jih potem prikrivate? Ce se hočete opravičiti, objavite vse listine dobesedno ter si tako zmanjšati kazen v jo gnilobo, vicah. — Draga mamica, veli- in kdo jih je podpisal, pa najsi kokrat te pogrešamo m se bo to vaš član ali ne. Objavite,'spomnimo nate, kako marljiva kdo se je podpisal, da sem vo-Jin delavna si bila. Vsikdar si zil mleko za časa moje bolez-jimela polne roke dela in veli-ni, kdo in kateri člani so bili'ko si z nami trpela, da si nas Lahka zmaga. — Tone: Povej no, Nace, kako je bilo leta 1915 v vojni? Nace : Strašno je bilo petnajstega leta. Naša kompanija se je skrivala po grmovju. Vsakih pet minut je naš stotnik rekel: Fantje, le pripravite se, da gremo v boj! Mi vojaki pa smo pili žganje vsak iz svoje steklenice ter se pripravljali na smrt. To je trajalo do noči, tedaj pa je prihajal oficir in naznanil, da smo zmagali! Salomon&ka sodba. — V nekem mestu sta se obmetavala s kamni dva pobalina. Pa je proti glavi drugega. Drugi je glavo odmaknil in kamen je priletel v šipo ter jo razbil. Drugi pobalin je moral pred sodnika, ki ga je obsodil v povračilo storjene škode z utemeljevanjem: Ce bi v usodnem trenutku ne odmaknil glave, bi gotovo ostala šipa cela . . . -o- " 'Arier. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Černe.l ilRITE "AMER. SLOVENCA"! TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (40) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Na zrakoplovu 0-22Q so bili globoko potrti t\u4, izgubo enajstorice moiitva, ki neznano kje tava y.: tem tujem sv<2tu, oe so apldji še pri: življenju. Ko se pa še Jaso:n Gridley ni vrnil ob času kajcor je obljubil, se je njiiioV (jtrah šc povečal. Kapitan Zuppner je poslal še drugo družbo, da pogleda za izgubljenci, pa so.' bili tako obdani od divjih zveri, da niso ničesar razkrili. Rekli so, pač, da so Tarzan, Gridley m Wajsiri, gotovo postali žrtve divjih zveri. "Pokier se docela ne prepričamo, še ne smemo obupati nad njihovo vrnitvijo," pravi kapitan Zuppner. "Pač pa moraipo v$e poskusiti, {:ar je v naši moči, da jih najdemo, najsibo mrtve aH žive. Tega pa ne moremo storiti, če borno ostali vedno na tem mestu." Tako je bilo torej sklenjeno, da se vzdignejo z zrakoplovom, pregledajo pokrajino in morda zapazijo kako znamenje pogrešancev. — Pognali so motorje, vzdignili sidro in veliki 0-220 se je mogočno dvignil. Ko je po popolni zmagi Jason Gridlcya odšel Skruk s svojim tovarišem. j? Jaso« spomnil, da bi bilo dobro pogledat.''k razbitinam letala, morda najde tam še kaj porabnega. Kakor bi imel pred seboj bitje ki ga razume, je dajal: "No, kam pojdemo sedaj?" Dekle ga ni mogla razumeti, stresla je z glavo in pokazala proti vrhovom, za katerimi je dežela Zoram. Šla sta pa k razvalinam letala, odkoder je Jason vzel nepokvarjeno puško in municijo in bil_ je videti zadovoljen. Pobral je orodje in mupicijo isi se vprauajo-čc ozrl na.deklita, pokazal z roko naprsj in ji dal razumeti, da je pripravljen za odhod. Jana je tudi pokazala proti Thipdar gorovju in rekla: "Tam leži Zoram, dežela mojega ljudstva." "Jaz bi samo želel, da bi ,c •razumel," je r.mejq odvrnil Jason, "ker vem, da bi mi marsikaj zanimivega povedala." Jana, Rdoča Roža Zorana, ga seveda ni razumela. Ni čakala dolgo, ko jo ie ubrala proti gorovju in Jason je krenil za njo. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. -Včeraj so bile naše cene: Za izplačila v dolar iih: '/a $ S. pošljite....$ 575 7.a $10. pošljite....$10.85 Ža $15. pošljite....$16.,.00 Za $25. pošljite..,.$2().00 Z a $40. pošljite____$-H .25 ysa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Anicrikanskega Slovenca) 1349 W. CERMAK RD„ CHICAGO, ILL. Dinarji: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5.00.......... 200 Din Za $10.00.......... 400 Din Za $12.25.......... 500 Din Za $24.00..........1000 Din Četrtek, 5. aprila 1934 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran S odbor priporoča spremembe priseljeniškega zakona Združenje ločenih družin, posebno ravnanje z begunci radi političnega, plemenskega ali verskega zatiranja, omejitev de-portacije radi nezakonitega prihoda na pet let, ta in druga priporočila so izmed najvažnejših, ki jih je Ellis Island Committee ravnokar predložil tajnici dela Prances Perkins. Ta posebni odbor je bil imenovan meseca junija lanskega leta v svrho, da prouči razmere na Ellis Island in v splošnem oskrbo priseljencev ter da predloži priporočila, po katerih naj so Department of Labor ravna. Odbor je bil sestavljen od kake Potdesetorice oseb obeh spolov, Predstavljajočih vsako vrsto političnega naziranja. Odborovo Poročilo je bilo sestavljeno na Podlagi j ako vestnega proučena, ki je trajalo več kot pol leta. Odbor je pronašel, da sedanji Priseljeniški zakoni so bili kos sedanj i depresiji, in je mnenja, da se sedanje omejevanje priseganja nadaljuje, ker ne samo pogovarja najboljim interesom ('l'Uženih držav, marveč večino-llla tudi najboljim interesom 0lll'h samih, ki bi hoteli biti priseljenci. "Bi bilo nezmiselno" — tl'di poročilo — "da ob tolikih "nljonih nezaposlencev bi odprli u'ata inozemcem, ki bi zapustili svoje zavetje v rojstni domovini, (la Pridejo sem poiskat delo." Združenje družin. — Najprej treba rešiti problem razdruže-mh družin, katero zlo je postalo Pereče vprašanje odkar je bil sprejet prvi kvotni zakon 1. 1921. Odbor priporoča primerne olajšave za združenje teh družin. "Družina tvori podlago in moč Paše družbe, in ne moremo zanemarjati pravico moža in žene, Staršev in otrok do združitve in 8kupnega življenja." gavi, —. "Imamo drugo r'uinno inozemcev" — pravi po-1 0 — "ki zaslužujejo danda "s Posebno uvaževanje. Misli-! [ J1a begunce. Dajati zavetje | onim, Ivi bežijo od verskega, plenilskega in političnega zatira- OIKTATOR POZDRAVLJA KRALJA »J a, - .le ena izmed najstarejših in., ,, , v , . , •„ — -- —-:- ■ —«.-«------------- Najvrednejših ameriških ' tradi. i to odbor obzalu e zapostavljanje železa< v Babilonu so okoli leta bolj važni izmed teh so zločinci. Poročilo sicer naglasa, da razmerje kriminalnosti izmed tuje-rodcev ni nikakor večje kot izmed turodnih Amerikancev, vendarle se zdi, da število deportiranih kriminalcev je bilo premajhno naprav celotnemu številu deportiranih inozemcev. Odbor sicer poudarja, da mora vlada energično postopati tudi napram inozemcem, ki so prišli nezakonito, ali naglasa, da v mnogih slučajih se ne zdi pravilno deportirati inozemca mnogo let po svojem prihodu iz edinega razloga, ker je prišel nezakonito. Ako vzdržuje svoj dom in družino in se je izkazal vrednim prebivalcem se nam ne izplačuje deportirati ga niti iz moralnega niti iz gospodarskega stališča. Odbor je mnenja, da bi bilo bolje podvreči take inozemce strogi preiskavi o njihovi vrednosti in značaju in, ako odgovarjajo, naj se prištejejo kvoti svoje rojstne dežele in dovoli, da legalizirajo svoje bivanje. Za večino prestopkov zakon določa gotovo dobo zastaranja, ko se prestopek ali zločin ne more več kaznovati. Odbor priporoča, da inozemci, ki so prišli nezakonito, ne bi bili več podvrženi deportaciji po preteku petih let, iiko so drugače dobrega moralnega značaja. Odbor tudi naglaša, da v de-portacijskem postopanju je do nedavna isti uradnik bil preisko-vatelj, obdolžitelj in sodnik. Predlaga ločitev teh oblasti za dobro pravice in zato naj se zaslišanja vršijo pred odborom, ki ima takorekoč sodnijsko oblast, neodvisno od predpostavljenih uradnikov. Za prijateljski sporazum in pravičnost. -- Izmed drugih važnih priporočil odbora so ona, ki se tičejo asimilacije tujerodnega prebivalstva. "Ko pripuščamo inozemca za stalno bivanje, ga sprejemamo vsaj začasno kot člana ameriške družbe. Strpnost in enakost priložnosti morajo biti podlaga resnične asimilacije in narodne edinosti." Za- fBMm-. .v' ■ . ■. . Slika kaže prizor, ko je italijanski kralj Emanuel obiskal neko državno prireditev in ga je ob tej priliki pozdravil Mussolini. Diktator navidezno kaže napram kralju spoštovanje in ponižnost, dasi vsakdo ve, da je on pravi vladar Italije V medicini pa so Egiptovci prekašali vse stare narode. Mnogo je k razvoju medicine pomagala navada, da so mrliče mumificirali, kar je omogočilo izdatne anatomske študije. Za napake pri operacijah pa je določal zakon težke kazni. Zdravniku, ki je z lanceto posegel v oko, pa ga pokvaril, so za kazen tudi iz-taknili eno oko. Tudi zdravnikov-specijalistov je bilo mnogo in iz leta 2500. pr. Kr. vemo, da so imeli kirurge, zdravnike za notranje bolezni, za bolezni oči, za bolezni ušes in za zobe. Zobozdravniki so znali delati "mostove" kakor dokazujejo izkopane kot sedem letni deček s svojimi kongresnik a. j. sabath Ime znanega kongresnika kom svetovne vojne je silno veli-Adolpha J. Sabath, ni znano le i ko pomagal in veliko informiral samo chicaškim Slovanom, ampak je znano domalega vsem Slovanom po vsej Ameriki in še dalje. V kongres je bil izvoljen že skoro pred 25 leti in je, kakor se čuje, drugi najstarejši kongresnik v' kongresu Združenih držav v Washingtonu, D. C. V politiki pa se udejstvuje že nad 40 let. Njegovo življenje je vrlo zanimivo kot slovanskega priseljenca v to deželo. Prišel je lobanje. Stari "papiri" pa so skoraj vsi več ali manj zdravniškega značaja. Mi nimamo torej nobenega starši iz Čehoslovaške ki so se, nastanili v Chicagi. Tukaj je ob-iskaval ljudsko šolo, višjo in dovršil druge višje študije ter pravega vzroka, da se posebno j je postal odvetnik. V odvetniški hvalimo s svojo kulturo: mi sa- praksi se je izkazal, da ima za . , rno razvijamo to, kar so naši j ta poklic posebni naravni talent \n odmeven v^h^ ameriških predniki ustvarili. Glavno pa je in je v njem sijajno napredoval ustvarjanje, ne posnemanje. to in ono \ S SREČKO LEGEL V GROB Kmalu je bil izvoljen za mestnega sodnika in še preje pa za demokratskega wardnega načelnika v 21 wardi. Kot načelnik warde se je vedno zavzemal za Slovane. Ko je pa j Francoske oblasti je izmodril I prišel v kongres kot zastopnik tisti mož, ki jim je ponudil po narejeno srečko državne lote rung). Šele po letu 2000 najdemo v Egiptu pravi bron, v Mezopotamiji pa so poznali bron že leta 3000. pr. Kr. Železa so porabili stari Egipčani prav malo, čeprav se da dokazati, da so meteorno železo poznali že okoli leta 1800. pr. Ki- le povrhu zemlje. T zaloga rude je zadošč go vrsto let "ako velikain ki mu izPlačanih odločen in neustrašen ■ah za dol-i1 milijon frankov. Čeprav so in vreden zastopnik s milijon pozneje rešili, petega kongresnega distrikta je tamkaj nastopal kot energičen, demokrat svojega di- se je strikta. G. Sabath je vedno za- državnih krogih. Tudi za prise-ljeništvo ima g. Sabath številne zasluge. Veliko priseljencev, tudi mnogo Slovencev, se ima za-| hvaliti njegovi pomoči, da so i prišli v to deželo. I Letos g. Adolph J. Sabath zopet kandidira za kongresni'; v svojem petem kongresnem di-striktu in obenem tudi za wardnega načelnika (Ward Commit-teemana) demokratske stranke, j katero vodi že nad 40 let. Na podlagi njegovega dosedanjega Zato pa ima Egipt neko drugo ,francoska finančna oblast ven" govarjal pravice Slovanov. Te- delovanja v kongresu in kot posebnost: našli so namreč v E-idarle zaklela> da se ne bo več pokojnega velikega predsednika giptu puščico (škatljo) brona dala tako grcl0 I)oteSniti. Zato Woodrowa Wilsona o položaju v katero je vložena žlahtna ko- 'je tole sklenili: Slovanov pod Avstro-Ogrsko. kdor bo poslej zadel gosiovanskim zastopnikom je Železo so imenovali "Kosti bogastoletja pr. Kr. Vprašanje je se>ak do,\itek |n bo prišel ponj, pomagal do številnih audijenc veda, če je tisti človek, ki je to, 0 moral SV0J0 srecko Pustiti v pri najvišjih krogih in uplival, puščico izdelal, tudi vedel da gre ,preiskavi' Preiskoval Pa bo da so njih apeli našli umevanje'boljSo priporočilo, tukaj za neko posebno 'kovino, ,sre,Čke Rdntgenaparat, ki bo ali pa je mislil, da je ta kovina ,d°k*za1' ali je srečka pristna srebro. Res je, da se nahaja v Nubiji, odkoder so Egiptovci do- bili največ zlata, zlato pomešano s platinom, ni pa verjetno, da bi znali Egiptovci že ločevati obe ikovini. Jako važna in zelo razširjena po vsem orijentu je bik čevljar- ali ne V blagajniških prostorih lo-1 terije v Rue de Tivoli že stoje 1 joseph i. drucker O njem se je že poročalo. Je po izpitu stopnja LL.B. in je do-aparati, katere so si izposodili t() m,H(1 energičen in živahen' iz muzeja v Luvru. Tam so mož> sin pi.iseIiene češke druži-namreč doslej ž njimi preisko- ne_ Rodil so je y Chicagi. Po do_ vali, ali so tamkajšnje umetni- kopčani ljudaki šoli in po dovršbi ne pristne ali niso. Toda francoske oblasti s te- i ska obrt. Obutev, kakor so jo jmi srečkami še kljub temu ni-nosili v Egiptu, pa niso bili naši majo miru. V kraju Trente-čevlji, ampak sandale. Te so pa moult v Bretagni je umrl 80 let izdelovali jako lepo, zlasti za bo- 'stari kmet, ki je bil zelo bogat, gate j še ljudi. Sandale so izdelo-|pa menda tudi skop. Pred ča porjavi. To je dokaz, kako viso-jvali iz najrazličnejšega blaga,'som je kupil srečko. Ko je sc- ko so cenili v Egiptu izdelke iz Od časov Pilgrimcev je bila %ela vzgrajena od prišel j en-C ki so pribežali sem od zati-tUlJa, da uživajo svobodo. Lah- 0 Pomagamo tem nesrečnežem ' Jneji sedanje kvote, ne da bi '1° treba kake spremembe zako-a- Ako to storimo, jim poraa- KHmo, vzdržimo svoje tradicije 111 izpolnimo svojo moralno dolžnost." Omejitev deportacijslce dobe. Kar se tiče deportacije, je 'K'lH)r mnenja, da treba postopa- 1 2 največjo strogostjo proti ?llirn inozemcem, ki so zlorabili briško gostoljubnost. Naj- inozemcev v stvari zaposleno-; noo p Rr železo žfj sploSno ra. sti. Odbor tudi obžaluje zvišanje bm in je tedaj železo bron že sko. naturalizacijskih pristojbin tik mj ])opolnoma izp6drinilo, po-pred začetkom depresije, kar je gebno potem> ko S(J nušU vdika odvrnilo mnogo inozemcev od na- Ježišča železne rude na Ljbano. turalizacije, in predlaga, da pri- ^ tem pa (y 8< stoletju pr stojbine znižajo vsaj za polovico. Kr ) pri ChorsabadUf ki leži ne. Strogo se priporoča legaliziranje kaj severno od današnjega Mo. bivanja vseh inozemcev, ki niso .. Bogastvo železne rude pri podvrženi deportaciji. ! Chorsabadu so cenili na 160.000 Poročilo tega utegne imeti ve- za takrat ogromna množina) hk vpliv, kar se tiče bodoče za- če pwiisiim0i dil s0 kopali rudo konodaje v naturalizaciji in imi-graciji. Seveda gre tu le za pri- iz usnja, iz protja in iz tenke 'daj umrl, je velel, da mu jo drevesne kožice. Usnje so znali [morajo dati ž njim v grob. To že barvati, ali pa so vtiskali v so tudi storili, usnje lepe okraske. Konice sail-1 Zgodilo pa se je, da je kma-dalov so bile spredaj vpognjene lu po pogrebu ta srečka mrtve-navzgor, bile so špičaste ali pa 'ga kmeta zadela milijon fran- poročila uglednega odbora, ki je bil imenovan od tajnice dela. FLIS. rokodelstvo "pred 3000 leti UČENKA GANDHIJA V Sta )., "larem Egiptu je Kilo stav- znali niti oblica, ampak so deske (]arstv0 zelo visoko razvito in tu- j gladili z ostrim kamenom ali pa s stanovanjska kultura je do- peskom, .^ia visoko stopinjo. Zato je ra-1 Zelo spretni so bili tudi kovi-p ^ijivo, da je morala v starem 'narji. Po vsem tem, kar vemq, ^H'tu dobro prospevati tudi u-jso morali imeti stari Egipčani neke vrste plavže za toplenje 'noti Vi ize f>ii l0«tna obvt. °s stari orient je poznal želrud. Podoba je, da so imeli dva v, /j<: in stole. V nobenem stano-'do tri metre visoke lončene peči, ^nju "boljšega!'' Egipčana ni ki so bile znotraj prevlečene z lUl-ikHl poleg navadnih stolov 'neko peščeno maso, da ni vročina J^otini naslanjač ali pa stol z'vnanje stene prehudo prijemala. 0,;;";uni za roke, -navadno pre- jV peč so naložili najbolj spodaj liJfcCen z u:;njem. Seveda je bil plast oglja, nato pa plast rude in v Egipta zelo drag, kakor je |tako do vrha. K(, ]4,leK' slasti boljše vrste lesa ,drage, ker so jih morali mitivne plavže skozi Pohf')li 1Z iu;)Zernytva. Zato ^ ,l'"l*; l> že zgodaj začeli furnira-rudo tudi v deželah sprednje A- Uvu; Zrak so dovajali v svoje pri-luknje v so'ilovnati steni. Podobno so talili da. i 1)1 s furnirji navaden egip- Izije in v Mezopotamiji. Ze od 15. 1 zakrili, kakor da bi to stoletja pr. Kr. dalje so poznali Ijj] " " '-an ,li]{!:«menit in drag les; pa tudi I tudi že kovaške mehove, ki so jih bii^V. domači les tako, da so gonili z nogo. Livarstvo je bilo podobne žilam plemeni-1 visoko razvito, in vlivati so zna- ^ša, Pa n( di ] r-igega lesa. Občudovati li že prav velike predmete, n. pr. lwramo egiptovske mizarje'vrata. Modeli so bili iz gline, v «tj Tj'"'0 paradi njihove spretno-1modelih pa je bilo dovolj lukenj iSit n-Uhovega umetniškega o-(za vlivanje, skozi katere je mo- zaokrožene, kakor je pač moda nanesla. Kasneje so izdelovali tudi šolne iz mehkega usnja. Splošno obuvalo pa so ostali sandali. Usnjate torbice so bile v E- kov. Dediči so žalovali in premišljevali, kako in kaj. Nekega dne so sklenili in ukrenili. — Vzeli so lopate in vsi skupaj odšli na pokopališče, da izkop- giptu splošno v navadi. Vsaka ljejo mrtvo truplo, odpro krsto dama, ki je kaj nase držala, je morala imeti svojo torbico vedno pri roki. V torbicah so nosile bil dovoljenje za p r akt idr an je prava leta 1923. Bil je zaposlen pri Mayer, Mayer, Austrian in Piatt odvetniški firmi nekaj nad dve leti. Pri Adolph J. Sabathu nekaj nad 6 let. Med svetovno vojno je služil nekaj nad leto dni. Bil je pomožni pravnik za sanitarni distrikt dve leti, pomožni mestni pravnik dve leti in od leta 1933 meseca oktobra pa je pomožni državni pravnik. On je član chicaške odvetniške zveze, katera ga na podlagi njegovih skušenj in na podlagi njegovega dela toplo priporoča za izvolitev za mestnega sodnika. Mr. Drucker je mlad, energičen in zelo delaven mož .Je ugleden, sposoben in zaveden v svojem uradovan.iu in ima vse sposobnosti za mestnega sodnika, za katerega kandidira. Volileem se priporoča, da ga na dan primarnih volitev dne 10. aprila 1934 volijo za mestnega sodnika. Njegovo ime bote našli in iz nje vzamejo srečko, vred- šole jg obiskaval univerzo no en milijon frankov. To je iz- v ChicagL Je graduiral na De vedela policija, ki je prihitela ,Paul univerzitetnem kolegiju ženske zeleno, rdeče ali pa črno na pokopališče in preprečila, prava) kjer mu je l)ila podeljena na demokratski listi lepotno m slonokoščeno paličico, I da bi bili žalujoči dediči iz gro-s katero so se barvale. Lepotilo ba dvignili mrliča in srečko. — so polagali mrljčem tudi v gro-'Žalujoči dediči morajo sedaj be. Ko pa je okoli 400 let pr. Kr. potrpeti, da bodo grob izkopa-prišel v navado kovani denar, so li ob navzočnosti sodnih obla-začeli izdelovati tudi denarnice, sti. Sedaj pravijo, da bodo iz-ki so čisto podobne našim, samo, j dali odločbo, da nihče ne sme jemati srečk seboj v grob. -o- da so imele njihove denarnice le po en predal. Denarnice so izdelovali iz prešanega usnja in z bogatimi vtisnjenimi okraski. Pri tako civiliziranih ljudeh je morala cvesti tudi tekstilna obrt. Tkalske statve in druge tkalske pripreme so ku«*; njih°ve, Ve j..'.,"'ail)ak tudi zaradi njiho-so delaj- Inarijivosti, kajti oni Podob.' "Sam° z enim, sekirici Um °rodjem in niso po- gel odhajati tudi zrak. Tudi'lo-tanje so že poznali. Zanimivo pa je, da do leta 2000 pr. Kr. Egipčani niso poznali zlivov (legi- 241etna Amerikanka Nila Cram Cook, ki je bila dolge mesece v šoli mahatme Gandhi-ja, a ji strogo življenje ni ugajalo ter mu je pobegnila in prišla nazaj v Ameriko. Poleg nje stoji njen sin. vsem svetu zelo podobne, in tudi naše statve so zelo podobne onim iz starega veka. V Egiptu so tkali že najfinejše platno za obleke v vseh mogočih svetlih barvah. Roko y roki z razvojem ma-tcrijelne kulture je seveda napredovala tudi duhovna kultura. Glavna dela upodabljajoče umetnosti v starem orijentu so več ali manj znana in njihove slike vidimo v vsaki obširnejši zgodovinski knjigi. Manj znana pa so glasbena dela. Od godal so poznali najbolj piščal in harfo. Se dosti višje kot v Egiptu pa je bila glasba razvita v Mezopotamiji, kjer so poznali že cele orkestre. Zanimivo je, da so nam ohranjene slike, ki kažejo, da so stari Asirci krotili divje zveri z godbo. Tudi note so že poznali zdavnaj pred Grki. BOBEN NAMESTU LEPAKOV Občinski svet v Kispestu pri Budimpešti je sklenil, da poslej ne bo več nabijal svojih objav na zidove, ker ljudje ne čitajo le-«i pa po i pakov. Namestu tega bo bobnar kakor v nekdanjih časih razbijal po oslovski koži in razglašal prebivalstvu novice in oznanila splošne važnosti. "Dokler imamo $voj list, sina močni in druge narodnosti nas norajo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—Rev. J. Černe. POIZVEDBA Rad bi zvedel za naslov od neke družine Janežič. Gospodinja je bila doma iz Škrjan-čga, fara Mirna, Dolenjsko. Dekliško ime ji je bilo Marija Hočevar, po domače Krčenova. Imam pismo zanjo iz domovine. Če to bere sama, naj se pismeno zglasi na naslov: Anton Zidar, 9005 Union Ave., Cleveland, O. V SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI Joseph W. Dragan, Jr, ki je nas zapustil 5. aprila 1933. Mili Gospod .Jezus, d-ij mu večni mir! Sladko srce Jezusovo, bodi njegova ljubezen. Mati ljubezni, bolečin in usmiljenja, usmili se ga! Dragi sin 'n ljubi brat! H grobu spet smo sem prišli, Kjer počivaš sin naš Ti — Za vselej si zaprl oči. Prehitro si odšel od nas, : \ Zamrl na veke Tvoj je gl«s. A Tvoj spomin lepo živi Do konca naših zemskih dni. Nikoli nam ne mine dan, Da ne bi bili v duhu tam. Kjer snivaš svoi mrtvaški san, Kjer dom je Tvoj sedaj hladan. Dragi sin in brat preljubi, Boga in Marijo prosi za nas! Zbogo.n, dragi, in mirno Ti spavajl Radost uživa naj duše Ti spas! Žalujoči ostali: JOSEPH in FRANCES DRAGAN, starši; MARIE in FRANK, sestra in brat. -Milwaukee. VY in-on s in. ZGODOVINSKA POVEST Dr. O. I.: premogt, naj ga naroči pri 1646 NORTH AVE, Tel. 5025 W SHEBOYGAN, WIS. Dobra in točna postrežba. — Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W raznoterosti. "Vidite," vzklikne graščakinja glasno, da se obrnejo oči vseh nanjo, "to je najlepši dokaz, da je svoje dete zaradi tega umoHla, da bi iz tega napravila mazilo, da bi mogla pobegniti. To me še bolj potrjuje v mojem sklepu, da vzdržujem obtožbo zaradi nameravanega detomora." Agata jo pogleda prezirljivo, a nič ne reče na to obdolžitev. "Pa kaj ste počenjali na Preski gori," izpra-suje dalje Trenak, ki je postajal vedno bolj nemiren. "Zlodej je imel več mladih spremljevalcev, ki so piskali na piščalke ter udarjali na boben, on sam pa je plesal z nami, da nismo čutile tal. Ko smo pa že bile vse utrujene, smo se vsedle po trati ter pile vino, ki smo ga pričarale iz hra-stovskih kleti; pripeljali so ga črni kozli na ža-rečem vozu po zraku na hrib." "Neverjetno, to ni mogoče, Agati Nuernber-ger se je omračila pamet," zakliče Maks Pern-hard, "ne mučite nje, njej se je zmešalo, saj ne ve, kaj govori." "Ni res," ugovarja graščakinja, "popolnoma se zaveda tega, kar govori." Zopet prevzame besedo Trenak ter vpraša Agato: "Če ste v zvezi z zlodejem, dal je vam tudi znamenje?" "Tega ne vem," reče Agata mirno. Tedaj se dvigne graščakinja ter .jezno veli: "Krvnik, preiščite jo natančno, razgalite ji prsa, gotovo ima takšno znamenje." Krvnik Haller pristopi, da bi izvršil povelje, že hoče odpreti Agati obleko na prsih. Ko se ona temu brani, on naenkrat vzklikne: "Ni treba, tukaj je že znamenje, poglejte no," ter pokaže črno piko zadaj za levim ušesom na tilniku. Sodnik, graščakinja in vsi drugi prisotni pristopijo ter se prepričajo o istinitosti krvniko-ve ugotovitve. "Nič ji ne pomaga tajen,je," pravi graščakinja zaničljivo, "tukaj je jasen dokaz, da ji je dal zlodej znamenje, ko se je njemu zapisala." Agata je hotela še ugovarjati, češ, da ima to že od rojstva, a ko jo je graščakinja strupeno pogledala, je molčala. Sodnik Trenak se je vrnil na svoj sedež, se pogladil po čelu ter nekaj časa premišljeval. Graščakinjo je to razkačilo, zato vstane in razburjena reče: "Naj se pospeši zasliševanje, kaj je z deto-morom, ali mogoče to tudi taji, vprašajte vendar, gospod sodnik." "Agata Nuernberger," reče Trenak z zateg-njenim glasom, "slišali ste vprašanje, odgovorite!" "Težkega zločina me dolžite, povedala sem že, da kaj takega nisem zmožna." "Agata Nuernberger, govorite jasno, ker graščakinja kot obtožiteljica tako zahteva." Zdajci vstane zagovornik Pernhard, dvigne roke proti graščakinji ter pravi: "Mogočna gospa, vidite tukaj obdolženko, ali morete reči, da je to nežno bitje zmožno storiti takšen zločin?" "Maks Pernhard, vi ste moj podložnik in trški sodnik, ne osmelite se, mi delati očitke. Vzdržujem svojo obtožbo, ta ženska ni samo čarovnica, ampak tudi detomorilka, smrt si je zaslužila." "Agata Nuernberger, slišali ste obtožbo," reče sodnik Trenak z nemirnim glasom, "odgovorite na to." "Agata," vzklikne Pernhard, "bodite stanovitna, če ste nedolžni, ne priznajte!" 'te pravice nimate," sikne jezno graščakinja, "kriva je, saj je dokazov dovolj. Je drugo priznala, je storila tudi to'; če pa ne prizna, je pripravljena še trlica." Agata prebledi, prime se za glavo, bridko za-ihti in tresoč se na celem telesu vzdihne: "Da, morilka sem, ker tako hoče imeti graščakinja, mora biti tako, saj vem, da sem že sojena." Nemir nastane v dvorani, sodnik zamahne z roko, ki težko pade na mizo, in prsa se mu dvigajo od notranje razburjenosti, katero komaj prikriva. "Ste slišali," reče graščakinja, ter zmagoslavno pogleda po navzočih, "vse je priznala, evo, gospod sodnik, stvar je zrela za sodbo." Sodnik Trenak se dvigne, odpre debelo knjigo Carolina ter prečita iz nje določbe, kolikor se nanašajo na zločine, ki so pod obtožbo, da so prisedniki poučeni, kako imajo soditi. Nato odloži knjigo ter veli Agati, da stopi bližje. Počasnim korakom se približa Agata mizi, za katero je stal Trenak, za trenutek dvigne oči, a jih zopet povesi. "Agata pl. Nuernberger, vprašam vas še enkrat, ali se priznate krivim vsega tega, česar vas je gospa graščakinja obtožila?" Agata je kakor nema ter gleda, kakor bi bil njen duh daleč proč. Naenkrat se začne tresti po celem telesu, med glasnim ihtenjem prikloni glavo, kakor bi hotela vse potrditi, nato pa se zgrudi na tla nezavestna. "Dobro igra svojo vlogo," reče graščakinja porogljivo, "da bi zmotila sodnika ter priče in prisednike, a nič ne pomaga, priznala je vse, gospod sodnik, zahtevam obsodbo!" Agata, kateri je priskočil Maks Pernhard na pomoč, se je zopet vzravnala ter stala mirno pred sodnikom. Zapisnikar je nato prebral na sodnikov ukaz celi zapisnik na glas. Sodnik Trenak je potegnil počasi roko čez čelo ter gledal v knjigo, le tu in tam mu je ušel pogled na Agato, ki je stala vzravnana in imela oči oprte ven skoz okno na jasno nebo. Ni slišala, kar je govoril njen zagovornik, ki je jasno dokazal, da je nesmisel verovati v čarovništvo, ter da je vse, kar je govorila Agata, pripisovati njeni zmedenosti, kajti pravila je le to, kar je od drugih slišala. O detomoru pa niti ni treba govoriti, ker je jasno dovolj, da je obdolženko vsled silnih duševnih muk porod prehitel in je dete umrlo, ker je prišla pomoč prepozno. Grobna tišina je nastala po dvorani, ko je končal Pernhard svoj zagovor. Agata je stala mirno pred sodnikom, bila je s svojimi mislimi daleč od tukaj, v duhu je gledala Friderika Herbersteina. Bil je tako lep in ljubko se ji je nasmehljal ter spregovoril: Agata, ostani trdna, hudobija sicer zdaj zmaga, a ločiti naju nikdo ne more. Stoprav se je šele zavedla, ko jo prime birič na sodnikovo povelje, da jo odvede v zato določeno sobo za čas, ko se vrši posvetovanje prisednikov. Sodnik Trenak se dvigne silno resen ter spregovori proti prisednikom: "Slišali ste celo razpravo* prečital sem postavne določbe, kako je v teh slučajih soditi, sedaj vas prisednike, ki ste zbrani v postavnem številu, vprašam za vašo sodbo." Nastala je v dvorani velika napetost, prisedniki so dalje časa molčali ter so drug drugega pomembno pogledovali. Videti jim je bik), da je sodba težka. (Dalje prih.) -o- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu: čitajte ga! Tri nove COLUMBIA plošče katere priporočamo vsem ljubiteljem lepe slovenske glasbe. . 25182-F.--"Da ne smem si ukazala", "Jaz sem gore sin", poje tenorist J. Germ.....75c .-"Galop" polka, "Štajerska", polka, igra Rudy Daichman's ork...75c --"Ti Marjanca", polka, "Daj, daj srček nazaj", valček, igra Rudy Deichman's orkester ....... 75c Dobijo se od: Amerikanskf Slovenec Chicago, Illinois PRVA KATOLIŠKA GIMNAZIJA V ZADNJI INDIJI Lansko leto je bila ustanovljena v glavnem mestu anamske-ga kraljestva Hue prva katoliška gimnazija z internatom, ki je namenjena za domačine in priseljence. Velike ovire, ki so dolga leta onemogočale izvedbo te u-stanove, so bile po dobrohotnosti francoske uprave končno premagane in nekdanji gojenec malega semenišča je v poldrugem letu sezidal poslopje gimnazije in internata. Lani 17. septembra so novi zavod slovesno posvetili in za novo šolsko leto je prosilo za sprejem že 196 učencev, od teh je bilo sprejetih 133, od teh je 116 Anamcev in 17 Francozov, po veri pa 28 katoličanov, 1 protestant in 104 nekristjani. ITALIJA ARETIRALA 18 JUDOV Rim, Italija. — Kakor kaže, je tudi Mussolini pričel po Hitlerjevem vzorcu preganjati Jude. V zapor je bilo namreč vtaknjenih 20 oseb, ki so ob-dolžene, da so vodile propagando proti fašistični vladi, in od teh jih je 18 Judov. Aretacija se je izvršila že dne 11. marca, a javnost je izvedela o njej šele koncem preteklega tedna. Vsi so obdolže-ni, da so skušali pregovoriti ljudstvo, naj ne glasuje za kandidate, ki jih je postavil Mussolini pri zadnjih parlamentarnih volitvah. Enemu od obdolžencev se je posrečilo pobegniti v Švico in od tam je izrazil svoje mnenje o Italijanih z besedami: "Vi strahopetni italijanski psi." PREHRANA JETIČNIH Pri jetičnih je čisto pravilno, da skušamo nadomestiti njihove izgubljene telesne, moči z o-bilno in redilno hrano. Pri tem pa imajo zanje glavni pomen maščobe in beljakovine, zlasti meso. Francoski fiziolog Richet je dokazal z živalskim eksperimentom, da ovira razvoj j etike posebno surovo meso in eks-trakt iz surovega mesa, živali, ki jim je dajal takšno meso, so ozdravele, druge so poginile. Pri človeku pa je te vrste di-jeta združena seveda s težavami, ker se mu upira. Med maščobami imajo za tuberkulozne poglaviten pomen smetana, maslo, ribje olje, rumenjaki. Svinjska mast, ki vsebuje malo vitaminov, ni toliko priporočljiva. Ogljikove hidrate mora bolnik dobiti seveda že kot prida-tek k mesu, vendar nimajo specifičnega vpliva na potek bolezni in ne varujejo pred njo. Marsikaj govori celo za to, da je hrana celo s pretežno količino ogljikovih hidratov med revnejšimi sloji, zlasti pa v obliki krompirja, sokriva, da ta bolezen med navedenimi sloji tako razsaja. Značilno je na pr., da je med Irci, ki se hranijo ponajveč s krompirjem, trikrat večja umrljivost zaradi jetike nego med Američani. Alkoholne pijače, zlasti pivo, jetičnikom lahko pustimo, a seveda v zmerni meri. -o- LETA 2000 BO POLETI MRAZ Bivši član ogrske pomorske akademije prof. Ilanko je izdal knjigo o "astro-meteorolo-giji." in "astro-seismologiji". V tej knjigi trdi, da vremenske spremembe povzroča vpliv zvezd na tople in mrzle vetrove. Hanko trdi, da mu je mogoče na podlagi proučevanja, kako krožijo zvezde, proroko-vati vreme cela leta naprej. Za bližnjo bodočnost to-le prerokuje: Poletje leta 1934 bo precej vroče. Poletje leta 1935 pa bo zelo hladno. Od 1935 pa bo temperatura vedno bolj pada- la. In poleti leta 2000 bo poletje hudo mrzlo. — Kako bo poletje leta 2000, t0 nas danes še precej malo zanima. -o- ANEKDOTA Strogi Katon je živel v času, ko so bolj ali manj vrednim sodobnikom postavljali zelo radi spomenike še za življenja. On sam ni dobil nobenega, pa je hotel neki radovednež vedeti njegovo mnenje o tem. "Ne delaj si skrbi", je odvrnil Katon. "Meni .je ljubše, da ljudje vprašujejo, zakaj nimam spomenika, nega da vprašujejo, zakoj ga imam." -o- V JABOLKU JE ZDRAVJE Stari angleški rek pravi: Ako boš zjutraj jedel jabolka, boš ves dan brez skrbi in bolečin. Prav radi tega jedo Angleži in Amerikanci sleherno jutro jabolka, kakor hitro se prebude. Pa imajo jabolka v resnici velik pomen pri delova- Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. nju črevesja in ostalih prebavnih organov. Pa tudi redilnost jabolk je mnogo večja kakor drugih sadežev. Samo to je, da ima jabolko svoje največje redilno bogastvo v lupini, katere potemtakem ne smemo lupiti. Pa še: jabolko je eno najboljših naravnih sredstev za čiščenje zob. -o- NOVO OBLEKO MORAL IZROČITI ROPARJEM Chicago, 111. — Opravljen v popolnoma novo pomladansko obleko se je 341etni Walter Miller, 3953 Polk St., po poklicu ognjegasec, odpravil v nedeljo zjutraj, da bo paradiral v tej novi obleki. Med potjo pa ga napadejo štirje banditi. Ker ni imel pri sebi več denarja kakor 60 centov, so se odško-dovali na ta način, da so ga prisilili, da je slekel svojo obleko in jim jo izročil. V sami spodnji obleki se je moral nato s taksijem odpeljati domov. V vsako hišo -- Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smoli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS columbia pl0sce 25145—Sta jerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................75c 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krajev in Gostič ..................................75c 25148—Pa moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj..............75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c 25151——Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj bariton...............75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba ....................,.75c V Tivoli, dva lepa valčka, igra E. Lorand orkestra..75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana ................... 75c 25155—Naprej zastava Slave, Našim junakom, vojaška glasba...............................75c 25156—En hribček boni kupil, Našim rojakom, instrumentalni kvartet .................75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. Amal. Krn.iev in Gerard Gostič... 75c 25158—Spet ptičke pojo, Njega ne, pojeta L. Belle in Fr. Plut .....................75c 25159—Ne dajte ženam, da bi hlače nosile, Oh, ko bi le vedeli, mamica ''vi, poje JoTvi C orni. 75c 25160i—Ženitovanjska polka V kranjski gostilni. Igra Slov. Kmečka godba.......75c 25161—Glasno bi zavrisnil, Kje prijazne ste višave, poje Frank Plut ...............75c 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle..............75c 25163—En Šušter me je vprasav, Mornar, pojeti gdč. Mary Udovich in Jos. Lausche 75c 25164—Pa kaj mi nuca planinca, Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c 25165—Pri oknu deva je slonela, Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut ..............75c 25166—Micka, 25167—Marička, polka, Črne oči, polka, oba komada igrana po izborni Columbia instrumentalni godbi ............................75c 25168—O j deklica, povej mi to . . . Ko na planine, pojeta gg. L. Belle in Fr. Plut........75c 25169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe ........75c 25170—Venček slov. narodnih pesmi, v dveh delih, poje pevsko društvo Domovina ......................75c 25171—Cvetočih deklic prsa bela, Metuljček, poje g. J.Germ, ob sprem, harmonike. 75c 25172—Zveličar se je rodil . . . Božična, pojeti gdč. M. Udovich in Jos. Laushe......75c 25173—Venček slovenskih narodnih pesmi, 1. in 2. del. Poje društvo "Domovina" .......................................75c 25174—Planinec, .............................................................7gc Srcu, poje g. .T. Germ 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester ............... 75c 25176—Slepec, Pa so fantje proti vasi šli, poj. G.Gostič, F Pirnat 75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ ..........................................