CVETKO GORJANČEV:
Buče.
fb^     Tl             Ej, ko smo bili otroci — vsi dnevi, vsi letni časi
Y^e^at           'i    so nam ^"' Pr'JateU'» z vsemi smo se lepo razumeli,
V^S^n^.       m   ^akor *" s' ^i'' bratci in sestre.   Pa saj se niti zave-
j      F"l-f1               dali nismo. Bila je pomlad, no, cvetele so rožice, zele-
vh f"#U                nel° drevje, ptički so peli. Pa saj so peli tudi pozimi.
I B   S   H     /         ^aJ '*a^ nismo razločevali pravzaprav, ali poje slavček
y\\_^___p^y         ali ščebrlja  vrabček.   Pozimi so čivkali  vrabci in škr-
jančki, na pomlad so žvrgoleli slavčki in liščki — a mi
smo mislili, da so to vse eni in isti ptički.   Le kukavica, ta je bila spom-
ladi nova!
Poletje! Noja, neki dan smo potem splezali na črešnjo, ker so se bar-¦vale tri črešnjice, da smo dobili vsak eno. Jesen! Zabelila se je vsa Krška dolina v ajdi, in sadje in grozdje je dozorelo. Zima! Zapihala je burja, za-padel sneg, priromal je Božič in spet odromal, in kmalu je bila spet pomlad
Tako se je vse krožilo in vrtelo z natni vred, pa še zapazili nismo.
Jesen je bila tedaj.
Na dvorišču za plotom je bil ogromen kup lepih rumenih buč. Go-tovo so nam delale tiste buče veliko preglavico: tak velik kup, mi pa tako majhni! Da bi jih pa bili pustili pri miru, e, kaj še, to nam niti na misel ni hodilo! Mislite, da smo mislili, da so buče za kaj drugega zrasle, kakor nam za zabavo!
Sosedov stric je pravil o tistih prebrisanih Ribničanih. Neki Ribničan je peljal neki dan v samokolnici buče z njive. Sreča ga drugi Ribničan in ga vpraša: BKaj voziš?" — B»Jajca, iz katerih se izvale žrebeta."" — »Daj, jih kupim nekaj jaz." — In res jih je kupil par ter jih nesel verno domov. Kar se mu ena buča izmakne z naročja in zleti po rebri za grm, kjer je spal zajec, ga prebudi, da skoči preplašen in zbeži. Ribničan pa je mislil, da je to žrebe, zato je klical: »Tiize, na, naa! Karn pa bežiš? Domov pridi,
11*
-^*   244   .«—
domov!" Tekel je za njim, a ker ga ni mogel doleteti, je šel domov, d» dene vsaj še eno jajce valiti. Del ga je, pa se ni najbrž še danes nič izvalilo.
Mi smo pa šli, vzeli buče, jo nasadili na štiri lesene kline — noge, in konj je bil ustvarjen. Drugi je ustvaril žrebe iz male buče, tretji vola, Če mu je zasadil dva klina za roge. Deklicam smo ustvarili krav, da so molzle. Pa res so tudi namolzle. Krava pri gobcu molze, je rekla večkrat tnama. Naše so tudi. Za usta smo jim zvrtali luknje. Pri ustih smo vlili van|o apnene vode in kaka gospodinja je šla molzt. Tudi kakega pujska smo zre-dili in ga klali. Cvilil je seveda tisti, ki ga je klal, ali pa tisti, ki ga je držal. Potem smo ga razrezali. Krače je dela gospodinja precej kuhat, dro-bovino smo deli sušit, in ko se je posušilo, stno jedli — bučno seme. Iz buč je bila tudi posoda: škafi, lonci, sklede, kadi, sodi . ..
Naredili smo svatbo. Sosedova Mančka je bila nevesta, jaz pa ženin Imeli smo oditi k poroki. Sosedov Nace je imel poročati. Seveda bi bilo sratnotno za tako hišo, kjer smo imeli do deset konj, da bi šla ženin in nevesta peš. Drugi svatje naj že gredo, a poročni par — bogvari! Voz je bil seveda tudi iz buče. Imela sva vsak svojega. Upregli so se — svatje. Ej, to je bila nevesta ponosna v svatovski časti, vsa opletena z rožami in oblečena v pisane — stare cunje. In ženin v očetovo suknjo — rokavi sa morali biti seveda zafrknjeni — očetov zaktnašni klobuk, za klobukom rož-marin... Srečno je prišel izprevod že prav blizu cerkve. Mežnar je prav svečanostno pritrkaval na — kose Kar se po neprevidnosii iskrih konjičkov prevrne voz z ženinom, da mu priteče kri iz nosu. Seveda je zvonjenje kakor na mah utihnilo, nevesta, kot bi jo vrgel, planila z voza in tnilo gle-dala, ženin je pa jokal, kot bi tnu nos odletel.
A kaj je bilo šele zvečer, ko je oče videl toliko buč izkaženih — to si morete misliti satni!