Uvodnik Imamo jo! Zadnja številka revije Didakta v letu 2017 je izdana. Zdaj je v vaših rokah, tako kot je, spoštovani vzgojitelji in učitelji, v vaših rokah vaša prihodnost in prihodnost vseh mladih, ki odraščajo pod vašim okri- ljem. Samo pomislite: ali obstaja še kakšen drug poklic, v katerem bi v svoji pisarni ime- li okoli trideset ljudi, katere bi skoraj vsak dan, vsak teden, vsak mesec in po več let skupaj vzgajali in učili za življenje? Vi, spoštovani učitelji in vzgojitelji, ste torej tisti, ki imate enega najmočnejših vplivov na mlade in na njihovo prihodnost, ki je hkrati tudi vaša. Žal pa se kaj hitro lahko zgodi, da na svoj vpliv pozabite ali vanj podvomite, saj se vaše učiteljsko poslan- stvo privzgajanja vrednot in ljubezni do učenja na vsakodnevni ravni pogosto zre- ducira na zasilno krotenje vasezagledanih, podivjanih in arogantnih najstnikov, morda sicer le peščice v celotnem razredu, ki vas ne poslušajo, ne upoštevajo in, kot se zdi, ne spoštujejo. V kombinaciji z bolj ali manj podcenjevalnim odnosom nekaterih »zunanjih« javnosti do učiteljskega dela lahko takšno stanje v razredu pripelje do občutja, ki ga dobro ponazarjajo besede nekega učitelja, ki je svojo motivacijo za vzgojo mladih opisal takole: »Počakajte, naj preverim, če sem prav razumel: vsak dan naj vstopim v razred, poln brezbri- žnih, neposlušnih in s pametnimi telefoni obsedenih najstnikov, vesel in navdušen, da v njih vlivam znanje in skušam vsak budni trenutek njihovih življenj napolniti z ljubeznijo do učenja. Še več, vlivam naj jim občutek ponosa na njihovo poreklo, blažim moteče vedenje in sem pozoren na znake zlorab. Borim naj se proti dro- gam in alkoholu, preverjam, če morda ne nosijo s sabo nožev, dvigujem naj njiho- vo pozitivno samopodobo ter skrbim za njihovo obetajočo prihodnost ... Učim naj jih pravičnosti, ljubezni do domovine in državljanskega vedenja … In vse to naj počnem s koščkom krede, tablo, peščico knjig in začetniško plačo, ki me bo uvrstila med socialno ogrožene?« Če se strinjate, pomislite še enkrat: ali kre- da, tabla, peščica knjig in nezadovoljiva plača dejansko vplivajo na vaš vpliv? Od- ločitev je vaša. Vpliv je namreč v vas, vpliv ste vi sami! To zavedanje vam bo, upam, pomagala utrjevati tudi pričujoča številka revije Didakta. V njej boste med članki na- šli posterje. Eden od njih se glasi: »Danes je prihodnost sveta v moji učilnici!« Pomislite nanj vsakič, ko boste začeli pozabljati, da prihodnost tega sveta obli- kujete vi! Vi ste tisti, ki skrbite, da učenci spoznajo svet, da spoznajo osebnosti, ki so ta svet oblikovale, da odkrijejo strokov- njake, mislece, znanstvenike in inovatorje, ki so spreminjali našo družbo, politiko, ekonomijo, kulturo in gospodarstvo. In kar je najpomembneje: vi ste tisti, ki skrbite, da spoznajo, da je vse to, česar so se na- učili, šele začetek. Ne ustavite se pri tem! Pojdite dlje! Poskrbi- te, da mladi o tem svetu začnejo razmišljati, da vzljubijo tisto, kar je dobro, in se zave- jo, da tisto, kar je slabo, lahko spremenijo! Kako? Tako da jim pomagate verjeti in zau- pati, da se vse na tem svetu da spremeniti in da so (tudi) oni tisti, ki to lahko storijo. Da so, kot je dejala ena najslavnejših osebno- sti tega stoletja, vse to, kar je okoli nas, vse to, čemur pravimo življenje, ustvarili ljudje, ki niso prav nič pametnejši od nas. In mi na vse te stvari lahko vplivamo in jih spremi- njamo naprej. Naša vloga v tem svetu dobi neslutene dimenzije, ko se znebimo prepri- čanja, da je življenje nespremenljivo in da ga je treba preprosto preživeti. Življenje je treba spoznati. Spoznati z namenom, da ga spremenimo, izboljšamo in v njem pu- stimo svojo sled. Želim si, da bi v prihajajočem letu 2018 čim več mladih, ki jih vzgajate in pouču- jete, spoznalo to pomembno resnico. In da bi se vi, spoštovani vzgojitelji in učitelji, zavedli moči in lepote vašega poklica, ki je edini poklic, ki ustvarja vse ostale poklice tega sveta. Lenka Gložančev ČLANKI ZA VSE ŠTIRI ETAPE IZOBRAŽEVALNE POTI VRTEC OSNOVNA ŠOLA SREDNJA ŠOLA FAKULTETA 02 - KAKO RAZVIJATI VREDNOTE PRI OTROCIH / Red. prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak 06 - ERASMUS+ IZMENJAVA ZA UČITELJE / Mag. Nika Cebin, prof. kemije, Maja Lebar Bajec, prof. angleščine 11 - DRUGI TUJI JEZIK VEDNO IN POVSOD? – DA! / Alan Paradiž, prof. angleščine in ruščine 16 - UČENJE MATEMATIKE V 10-IH KORAKIH / Natalija Zver, profesorica matematike 19 - PROMETNA VARNOST IN PROJEKTNI TEDEN / Silva Knez, profesorica 23 - VKLJUČEVANJE SREDNJEŠOLCEV V LOKALNO SKUPNOST / Martina Goričan, prof. zgodovine in geografije 26 - KULTURNA PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA / Mojca Veber, prof. razrednega pouka 29 - MLADOSTNIKI Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU V CENTRU CIRIUS VIPAVA, NJIHOVA MOTIVACIJA ZA DELO IN SOCIALNA VKLJUČENOST V OKOLJE / Mateja Kete Černe, prof. defektologije, dipl. fizioterapevtka 33 - AKTIVNO UČENJE: ODKRIVANJE LEPOT KRAJINSKEGA PARKA ŠTURMOVEC / Sonja Ambrož, dipl. vzgojiteljica 36 - GIBANJE KOT ENO IZMED PODROČIJ DEJAVNOSTI V VRTCU / Martina Kostanjšek, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok 39 - OTROK – SOUSTVARJALEC ŽIVLJENJA V VRTCU / Nina Zrimšek, mag. prof. predšolske vzgoje 44 - PROJEKTNI DAN – NOČ BRANJA / Anja Kunej, univ. dipl. prof. razrednega pouka 47 - KNJIGA – MOJA PRIJATELJICA / Karmen Breznikar, vzgojiteljica predšolskih otrok 51 - PRILAGODITEV PRAVLJICE ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI / Ariela Abraham, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok in mag. prof. inkluzivne pedagogike 54 - »LEON IN TA PRESNETA ŠOLA« ALI KAKO PRIBLIŽATI STISKE IN TEŽAVE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI OSTALIM UČENCEM / Jožica Založnik, specialna pedagoginja 56 - POMEN ZAJTRKA IN TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK V VRTCU RIBNICA / Bernarda Osojnik, univ. dipl. psihologinja 59 - PODALJŠANO BIVANJE NA OŠ GUSTAVA ŠILIHA LAPORJE JE VESELJE / Barbara Čretnik, mentorica, prof. biologije in filozofije 64 - MERJENJE PLOŠČINE GEOGRAFSKIH ENOT Z GEOGEBRO: PRIMER ŠALEŠKIH JEZER / Ana Ketiš, OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje 69 - ENAINDVAJSET OPORNIH TOČK ZA DELO S PROGRAMOM SCRATCH V UČILNICI ENAINDVAJSETEGA STOLETJA / Avtor: izr. prof. Hideki Mori, TITECH – Tokyo Institute of Technology; Prevajalec: Sašo Božič, spec. organizacije in managementa 74 - INTERVJU: SÉBASTIEN AUBERT / Lenka Gložančev 78 - KOLUMNA / Metka Zorec 2 Didakta 195 Psihologi in drugi raziskovalci, ki se ukvarjajo s proučevanjem vrednot, so najprej iskali povezavo med vredno- tami in motivi, vendar so raziskave pokazale, da vrednote niso produkt osnovnih potreb in motivov, ampak predstavljajo posebno vrsto generali- ziranih motivacijskih dejavnikov. Že iz osebnih izkušenj lahko sklepamo na spreminjanje vrednotnih usmeritev, čeprav je res, da so vrednote v osnovi med najbolj stabilnimi, doslednimi in zanesljivimi karakteristikami po- sameznikove osebnosti, veliko bolj kot druga posameznikova stališča ali prepričanja. Danes je popularno govoriti o krizi vre- dnot, vendar če upoštevamo zgornja spoznanja, potem je v krizi lahko le po- sameznik, ki nima časa za negovanje pravih vrednot in za razmišljanje o njih. Duhovna kri- za je lahko izvor vrednotne zmede, toda osebnostni razvoj posameznika se navkljub vsem težavam in oviram usmerja k izpolnjevanju in osmišljanju. Zavedati se moramo, da ima duhovni razvoj človeka svoje notranje in univer- zalne zakonitosti, je kot kompas, ki nas usmerja k takšnim dejanjem, ki dajejo naši eksistenci in življenju smisel. Na duhovnem področju naj bi nam vrednote služile kot kažipoti za dobre življenjske odločitve. Tudi za vredno- te pa velja, da jih je treba negovati, obnavljati, spoštovati in o njih neneh- no razmišljati, ker se sicer v sodob- nem času zelo hitro raje navzamemo prijetnih in hitro dosegljivih ciljev. Sodobni čas je spremenil vrednotno orientacijo pri posameznikih. Ta pri marsikom sestoji iz potrošniških vre- dnot: pehanje za denarjem in iskanje užitkov. Najvišja mesta v sodobnem vrednotnem sistemu družbe zasedajo nakupovanje, potrošnja in sprostitev. Tako na drugi strani zmanjka časa in energije za druge vrednote – partner- ja, otroke, zdravje, naravo, kulturo, osebnostno rast. Vrednote je potrebno živeti Kaj lahko odrasli naredimo, da bodo naši otroci odhajali v svet s pozitiv- no naravnanostjo do življenja, da ne bodo obupali ob vsakodnevnih ži - vljenjskih težavah, ki bi jih morali znati sproti reševati? Kako jih lahko opremimo za takšno življenje, ki jih bo izpolnjeva- lo kot posameznike in v katerem bodo lahko našli svoje mesto? Menim, da je ena od možnosti v tem, da znamo odrasli dati s svojim trdnim, pozitivnim stališčem do življe- nja otrokom oporo, ko se jim njihovo videnje omaja. Preprosto to pomeni, da jim znamo pričarati življenje kot najvišjo vrednoto. Zdaj pa si pobliže poglejmo, kaj po- meni, da je življenje vrednota. Življenje je gotovo velika danost in velika vrednota za vse tiste, ki ga tako sprejemajo. Ker je danost, tudi pomeni, da je vsem nam enako na razpolago. Od nas posameznikov pa je odvisno, ali imamo v to življenje kaj položiti, ga napolniti in obdariti s svojim prispevkom. Kajti življenje je samo toliko naše, kolikor ga lahko uresničujemo s svojimi odnosi, s svo- jim delom in s svojim prenašanjem vseh stisk, naporov, bolezni, ki nas doletijo. Če življenje ne bi bila danost in vre- dnost, potem bi si lahko vsakdo od nas izbiral »svoje življenje«. Izbral bi si seve- da najboljše, in to ponavadi najboljše zase. Tako bi se dogajale zelo krivične izbire. Ker pa to ni mogoče, smo kot posamezniki odgovorni za sprejema- nje nalog in izzivov, ki se nam kažejo v slehernem trenutku. To pomeni, da se lahko trudimo in da se tudi mora- mo truditi iskati najboljše možnosti in najboljše rešitve za problem, ki se nam trenutno pokaže. Ko na primer opazimo žalostnega otroka, je smisel tega trenutka, da ga potolažimo. Ko se srečamo z znanci, je smisel trenutka, da jim namenimo pozdrav, lepe želje, skrb za njihovo počutje, družino. Ko ima otrok težave v šoli, je smisel trenutka, da najdemo pot iz krize, da ga spodbudimo, se z njim pogovorimo, določimo zahteve, da otrok čuti, da nam ni vseeno, kako se počuti, in da smo mu pripravljeni pomagati. Ko smo utrujeni, je smisel trenutka, da se odpočijemo, naspimo, si naberemo novih moči. Ko zbolimo, je največji smisel, vložiti vso svojo ener- gijo in moč v ozdravitev. Danes je popularno govoriti o krizi vrednot, vendar če upoštevamo zgornja spoznanja, potem je v krizi lahko le posameznik. KAKO RAZVIJATI VREDNOTE PRI OTROCIH Red. prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak, univ. dipl. psihologinja, spec. logoterapije, Gora – izobraževanje in terapije Že sama beseda vrednota pove, da gre za vrednost. Vrednost pa imajo stvari, dogodki, ljudje, ki so za nas po- sebnega pomena, nekaj dragocenega, nekaj, kar želimo postaviti nad druge, običajne stvari. Pri razumevanju vrednot je pomembno razumeti, da vrednota ni odvisna od našega dela, ker je nismo mi ustvarili, povezana pa je z našim odnosom do nje. Gre torej za to, koliko smo kot posamezniki sposobni spoznati, začutiti, dojeti, uporabiti to vrednoto v svojem vsakdanu ali pa te vrednote sploh ne opazimo, za nas in naše dojemanje sveta ne pomeni nekaj bistvenega in je zato sploh ne želimo vključiti v naše razmišljanje in delovanje. Didakta 195 3 Pri dojemanju življenjskih nalog in izzivov je največja težava spoznati, da nam nihče ne more povedati, »katera je najbolj prava in najbolj napačna odločitev« za določeno situacijo. To moramo spoznati sami oziroma še po- membneje je, da znamo to predstavi- ti in uzavestiti tudi svojim otrokom. Tako se ne bodo zanašali na nekoga drugega (prelagali odgovornosti za svoja ravnanja). Seveda pa mora otrok ob nas odraslih najprej začutiti, da svoje življenje »obvladamo«, da znamo iskati in poiskati dobre rešitve. Zgledi vlečejo sami po sebi in tudi najbolj učinkoviti so. Vzgoja in vrednote Vzgoja ima pri vzpostavitvi etičnih načel odločilno vlogo. Ta načela so se oblikovala dolga tisočletja, zato si jih ne more krojiti vsak po svoje. Zahtevajo pa predvsem dobro pozna- vanje zakonitosti življenja. To pa je že problem sodobnega časa. V hitrem tempu življenja zmanjkuje časa za pre- mišljevanje, obnavljanje in negovanje vrednot, ki so se v preteklosti pokazale kot dobre. Ljudje se raje odločajo za veliko bolj hitro dosegljive in privlačne užitke. Na žalost se tega zavemo šele ob kri- znih situacijah ali celo takrat, ko je že prepozno za ukrepanje. Zato je zelo pomembno vprašanje: Kaj lahko na- redimo starši in vzgojitelji, da »nasto- pimo« pred krizo? Prvo spoznanje pravi, da je za vzpo- stavitev osnovnega etičnega sistema najbolj primeren čas zgodnjega otro- štva. Otrok si namreč preko izkušenj in vzpostavitve pogojevanja nagrad in kazni počasi dokoplje do spoznanj, kaj sme in česa ne sme, kaj je prav in kaj ne, in si na ta način oblikuje svoj odnos do sveta, ljudi, živali, stvari in samega sebe. Če odrasli zamudimo to obdobje otroštva, potem je vzpostavitev etičnih vrednot vedno težja. Pravila in meje je potrebno vzpostaviti, dokler so otroci majhni. Veliko staršev pa ravna ravno obratno. Ko so otroci majhni, jim vse bolj ali manj dovolijo, pri petnajstih letih pa začno razmišljati, da tako ne gre več naprej in bo potrebno nekaj ukreniti. Takrat pa je lahko že prepo- zno. Prav zato je otroštvo za vzgojo tako zahtevno in pomembno obdobje Doživljajske vrednote kot usmerjevalci k smislu življenja Naloga odraslih je tudi, da otroke nav- dušimo za življenje. Otroci so zaradi svojih razvojnih značilnosti namreč najbolj dojemljivi za tako imenovane doživljajske vrednote. To so vrednote narave, športa, branja, prijateljstva. Vendar je potrebno vedeti, da se otrok teh vrednot ne bo oprijel s prigovar- janjem ali občasnimi ponudbami in informiranjem, ampak le z dobrimi vzori, ki jih bo vredno posnemati. Starši in vzgojitelji imamo odločilno vlogo in nalogo pri tem, da znamo otroke navdušiti za določeno dejavnost in tudi vztrajati pri njeni uresničitvi. Pri tem je seveda pomembno, da ima- mo za otroke čas, da smo enostavno veliko z njimi, ker jih le tako lahko spoznamo. Vedeti moramo, kaj se z otrokom dogaja, kaj razmišlja, kako mu lahko pomagamo, svetujemo pri razreševanju vsakodnevnih težav. Če otrok našo vsakodnevno pozorno pri- sotnost začuti, se počuti varnega in lahko razvija svojo osebnost v smeri vse večjega osamosvajanja in iskanja lastnih možnosti. Vedno bolj spoznava, da je on najbolj poklican zato, da se od- loča in ravna tako, kot je prav. Odzivi okolice in njegove lastne izkušnje mu pokažejo pravilnost ali zmoto njegovih odločitev in ravnanj. Problem nastane takrat, kadar pustimo, da otrok ravna po svoje, čeprav vemo, da nima prav. Če ni reakcije s strani odraslih, to zanj pomeni, da smo do njega in njegovih obnašanj zavzeli stališče »Počni kar hočeš«, to pa hkrati pomeni, da nam zanj ni več mar. Kadar pa je v ozadju naša skrb za otro- ka in njegovo početje, potem lahko takoj posežemo v njegova dejanja. Predpogoj vsakega vzgojnega ravnanja Z raznolikimi programi in bogatimi izkušnjami bomo zagotovo popestrili in dopolnili vaše učne ure! DNEVI ZNANOSTI IN TEHNIKE DELAVNICE PRILAGOJENE UČNIM NAČRTOM PROGRAMI ZA VRTCE, NADARJENE UČENCE IN DIJAKE POIZKUSI NIKOLE TESLE IN DEMONSTRACIJE TEHNIŠKI, NARAVOSLOVNI IN KULTURNI DNEVI DELAVNICE NA VAŠI ŠOLI www.tms.si programi@tms.si 4 Didakta 195 sta naša ljubezen in sprejetost otroka. Takrat tudi ni nikoli vprašljiv način nagrajevanja in kaznovanja otroka. Povsem normalno je, da k vzgoji tako kot pohvala spadata tudi graja in ka- zen. Kako pa naj otroku drugače do- povemo, da ne ravna prav? Njegovo doživljanje sveta temelji predvsem na čustvenem dojemanju. To pomeni, da se odziva zlasti na trenutne potrebe, njegovo razmišljanje, presojanje in uvidevanje najboljših rešitev pa šele nastaja. Poleg tega se zaradi obilice najrazličnejših možnosti pridobitve informacij in znanj velikokrat zdi, da so otroci že »odrasli«. Res je, da veliko vedo, toda slabo razumejo bistva za- konitosti življenja in so v praktičnem življenju zelo nebogljeni. Zato je najbolj naraven in pravilen na- čin, da otroku takoj pokažemo, kje je prava smer rešitve. To otroci od nas tudi pričakujejo. Če jih ne naučimo ob- vladovanja njihovih čustev, socialnih od- nosov, odgovornosti do dela, učenja, po- tem pač ostanejo čustveni in socialni invalidi. Starši pa se danes bojijo postavljati zahteve, pra- vila, ker je »moderno« biti z otrokom enakovreden, se z njim pogajati in ga upoštevati kot partnerja. Tako se dogaja, da so otroci tisi, ki postavljajo pogoje, npr. »Ne bom se učil, če ni- mam v petek izhoda«, in veliko staršev sploh ne dojame, da so postale vloge zamenjane. Vendar ostaja veliko nalog, ki jih lahko opravimo le odrasli. Otroci so ob nas le aktivni posnemovalci, ki si počasi utirajo pot in pogled na življenje. Če jih želimo usposobiti za lastno odgo- vorno življenje, morajo imeti ob sebi ljudi, kjer se čutijo varne in ljubljene pa tudi sposobne reševati svoje vsako- dnevne življenjske naloge. Svet je skrivnosten in lep Kadar se trudim odgovoriti na vpraša- nje, kako otroku prikazati, ga naučiti, da je svet skrivnosten in lep in da je to tudi ena od bistvenih lastnosti, ki nas žene k odkrivanju življenjskega smisla, vedno najprej pomislim na do- življajske vrednote. Brez doživljajskih vrednot si ne morem zamisliti obliko- vanja otrokove osebnosti pa tudi ne razvoja osebnosti odraslega človeka. Logoterapija (terapija za smisel življe- nja) poudarja, da so doživljajske vre- dnote sestavni in nujni del življenja posameznika, saj je za njihovo uresni- čevanje odločilna človekova zmožnost za ljubezen, doživljanje narave, kultu- re, umetnosti, samega sebe, sočloveka. Doživljajske vrednote ustvarjamo z medsebojnimi odnosi in doživljanjem stvarnosti. Zato je potrebna najprej naša pripravljenost na sprejem stvar- nosti takšne, kot je, in sožitja z njo, nato pa celotna ubranost človeških čustev, razuma in vseh zmožnosti, s katerimi razpolagamo. Kljub velikim željam, da bi naši otroci v teku svojega izobraževanja prido- bivali znanje, bi se morali zavedati, da izobraževanje ne bo imelo pravega smi- sla, če ne bodo otro- ci razumeli življenja v vsej njegovi lepoti in bolečini. Ker obstaja danes vedno večji razkorak med naravo in človekom, se moramo potruditi, da začnemo naravo zopet znova spoštovati in slediti njenim za- konitostim. Na ta način bo najbrž mo- goče sožitje med naravo in človekom in njeno očuvanje Danes pa je pogosto problem že takoj na začetku, pri osnovnih stvareh, ki se morda zdijo malenkosti. Poglejmo. Če hočemo začutiti tišino, veličino in neminljivost narave, moramo znati videti. Otroci pa ho- dijo na razne izlete, naravoslovne dneve in gledajo, vendar ne vidijo bistvenih stvari. Njihova po- zornost je usmerje- na drug na drugega, ne na naravo okoli njih. Občudovanje in zanimanje pa se razvijeta šele takrat, kadar smo pozorni. Danes ima vedno več otrok težave s pozornostjo. Ko jih opazujem, dajejo vtis časovne zamaknjenosti. Za vsako stvar je potrebna »velika pripra- va«, da nam jih uspe umiriti oziroma usmeriti njihovo pozornost na dolo- čeno nalogo. Otroci morajo biti torej umirjeni, notranje pripravljeni, da se lahko koncentrirajo na naloge. Pomembna pa je tudi zahteva, da ho- dimo v tišini, ker tako najbolje poskr- bimo za svojo varnost in otroci svojo pozornost usmerijo na naravo. Zanimi- vo je, kako so presenečeni, navdušeni nad vsakim polžem, žabo, gosenico. Karkoli pač zagledajo, imajo za odkri- tje. Vidi se, da niso navajeni gledati in videti. Prišel je torej čas, ko je potrebno pozor- nost načrtno usmerjati že tudi na tako lepe stvari, kot je narava. To vidimo še posebej pri pubertetnikih in še malo starejših. Njihova čutila in čuti so pred- vsem zaradi ropota, ki so ga navajeni, otopela za doživljanje lepega. Ravno v tem obdobju pa bi se morali hraniti z lepimi stvarmi, ker so to leta, ko svet dojemajo najprej s čustvene plati. Kadar gre pri otrocih že za določeno mero otopelosti, potem tudi ne zado- stujejo več običajni načini motivacije za vzpodbujanje njihovega doživlja- nja. Mislim predvsem na govorjenje o zdravem življenju, o lepoti narave, ker izzveni kot moraliziranje. Zaradi govorjenja še nihče ni vzljubil nara- ve. Ravno tako kot se zaradi našega prosvetljevanja o mamilih, njihovih sestavinah in ško- dljivosti še nihče ni vzdržal mamil. Prvo pravilo pri vzgoji za naravo se glasi, da morajo otroci v naravo zelo pogosto, že od malega naprej, če hočemo, da Če hočemo začutiti tišino, veličino in neminljivost narave, moramo znati videti. Prišel je torej čas, ko je potrebno pozornost načrtno usmerjati že tudi na tako lepe stvari, kot je narava. Zato je najbolj naraven in pravilen način, da otroku takoj pokažemo, kje je prava smer rešitve. To otroci od nas tudi pričakujejo. Didakta 195 5 jo bodo začutili, jo spoznali in se z njo tudi oplemenitili. Starši me sprašujejo, kako naj pripra- vijo otroke, da bodo radi šli z njimi v hribe. Gre za osnovnošolske otroke, ki si za ostajanje doma izmislijo tudi cel kup razlogov. Moj odgovor je na- slednji. Vse dejavnosti in opravila, za katera starši vemo, da so pomembna za vzgojo otroka, moramo tudi odrasli čim bolj uresničevati. V primeru, da sami radi hodimo v hribe, potem ob koncu tedna samo napovemo, da gre- mo tja in tja. Ne vem, zakaj starši tako radi nagovarjajo otroke, jih prosijo za stvari, ki same zase ne potrebujejo prav nobene reklame. Problem je najbrž v tem, da ne vidijo v ospredju narave, torej predmeta, o katerem se razmi- šlja, temveč svojega otroka. Ta otrok pa je že navajen, da mu ni treba ubogati, da ima lahko pri vsaki stvari svoje pripom- be, in starši potem niso več gotovi, kako naj ravnajo. Toda vsi tisti, ki smo vztrajali pri svojih odločitvah in odpe- ljali otroke s sabo, tudi vemo, da so bili otroci na začetku poti še malo mulasti, potem pa so jih pot, doživetja, spro- ščen pogovor prevzeli in domov smo prišli vsi zadovoljni. Čustveni odnos do narave se namreč lahko oblikuje le v naravi. Vedno bolj opažam, da otroci ne prenesejo porazov. Vsa negativna občutja, kritike, manj spretni vrstniki, vse jim pride prav, da bi opravičili svoj poraz. Vendar je najbrž v življenju, gle- dano v celoti, več porazov kot zmag, zato so zmage tako sladke. Če bi bilo tako enostavno uspeti, tudi zmaga ne bi bila toliko vredna. Zato so neuspehi, porazi sestavni in nujni del odraščanja. Vedno obstajajo še druge možnosti. Potrebno je iskati te možnosti in se ne vrteti v krogu svoje ranjene oseb- nosti. V naravi se tega lahko naučimo z veliko ponižnostjo. Primer: Tudi če gremo še tako dobro pripravljeni npr. na zahtevno turo, nas ravno blizu vrha dobi nevihta, in se obrnemo nazaj. Vsa naša pričakovanja, ves trud, priprave, vse je bilo tako re- koč zaman. Če tega nismo sposobni sprejeti, bolje, da v hribe več ne hodimo. Tudi v življenju je tako. Včasih smo k neuspehom v naj- večji meri prispevali sami, spet drugič je bil to splet okoliščin. Bistveno pa je, da ne odnehamo, če nam cilj res nekaj pomeni. Tako je tudi pri naših izletih v naravo: Otroci, ki so kljub svojim začetnim težavam in odporu izkušnjo narave že doživeli, so se utr- dili, kar se je pokazalo pri naslednjih pohodih in naslednjih priložnostih, da gredo v naravo. Pri delu z otroki bi morali delati na doživljajskih vrednotah (med katerimi ima narava osrednje mesto) kot indi- rektnem usmerjevalcu k življenjske- mu smislu in vzpodbujanju otrokove ustvarjalnosti. Naravo sem kot primer vzela zato, ker je prav vsakomur pri roki. Podobno bi lahko opisali športne dejavnosti, prijateljstvo, branje knjig, glasbo, pomoč drugim, učenje. Vse to so vsebine, ki gradijo otrokovo oseb- nost s smiselnimi življenjskimi vsebina- mi. Le takrat, kadar otroka ali mlado- stnika te vsebine pritegnejo, bo lahko iskal svoje življenjske smisle v lepih doživetjih in z dobrimi posamezniki. Zaključimo z mislijo: »Ne za šolo, za življenje je potrebno vzgajati otroke.« Vedno obstajajo še druge možnosti. Potrebno je iskati te možnosti in se ne vrteti v krogu svoje ranjene osebnosti. Pri delu z otroki bi morali delati na doživljajskih vrednotah. Za šole in vrtce sprejemamo tudi naročilnice na uprava@pms-lj.si. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 18. ure (ob četrtkih do 20. ure). Na voljo so delovni listi in vodstva za različne starostne skupine! Najava skupin: Ljerka Trampuž, tel. (01) 241 09 62, ltrampuz@pms-lj.si Preverite ponudbo spletne trgovine Prirodoslovnega muzeja Slovenije Spletna trgovina je dostopna na naslovu: www.pms-lj.si/si/trgovina. vstopnice strokovna glasila publikacije za otroke ostale publikacije CD in DVD spominki majice filatelija BESEDILO: ŠPELA NOVAK ILUSTRACIJ E: SA MO JE NČ IČ ŠKRAT COJZEK RAZISKUJE JULIANO 6 Didakta 195 Rezultati mednarodnih raziskav so pokazali, da je bila motivacija dija- kov pri uri z metodo CLIL večja, da so si dijaki zapomnili več novega be- sedišča v tujem jeziku in ga aktivneje uporabljali kot pri klasični uri tujega jezika. Tak način dela predstavlja za učitelja velik izziv, saj od njega zahte- va več načrtovanja in usklajevanja z učiteljem tujega jezika in podpore di- jakom, kar doseže z metodami učenje učenja, uporabo IKT-ja, sodelovalni- mi tehnikami učenja in poučevanja, formativnim spremljanjem dijakov in povratnimi informacijami ter tesno povezanostjo s konkretno-praktičnimi nalogami. Vse to se odraža v uporab- nosti usvojenega znanja dijakov v tu- jem jeziku (v avtentičnih situacijah). Evropsko izobraževanje Erasmus+ (za učitelje) z naslovom CLIL in Dublin (pod vodstvom organizacije English Matters), ki sem se ga udeležila, je potekalo od 25. julija do 5. avgusta 2016. Vključevalo je širok spekter pridobitve kompetenc, na primer metodično-didaktične kompetence, jezikovne kompetence (sporazume- vanje in načrtovanje poučevanja določene predmetne vsebine neje- zikovnega predmeta v tujem jezi- ku), sporazumevanje v tujem jeziku, kulturne in socialne kompetence. Tečaj je med drugim temeljil tudi na avtentičnem spoznavanju Irske, predvsem njenega glavnega mesta Dublina in njegove okolice. Izobraže- vanje je potekalo na Univerze Svete trojice (Trinity College). Glavni cilji izobraževanja: – naučiti se načrtovati učno uro po metodologiji CLIL, kjer je določe- na vsebina (tematika) povezana z aktivno uporabo tujega (angleške- ga) jezika (uporaba učnih strate- gij, tehnik sodelovalnega učenja in skupinskega dela, uporaba različnih orodij, kot so pojmov- ne mape in drugi vizualni pripo- močki, uporaba IKT, formativno spremljanje na- predka dijakov, vrednotenje in ocenjevanje di- jakov); – naučiti se izde- lati portfolio CLIL (refleksijsko pismo v obliki dnevnika) in ga beležiti; – ustvariti različne komunikacijske situacije za izboljšanje besedišča, izgovarjave in uporabe angleške- ga jezika (avtentično učenje jezi- ka v irskem okolju); – deliti in izmenjati izkušnje s kole- gi iz različnih evropskih dežel; – najti stičišče za prihodnje sodelo- vanje v evropskem šolskem par- tnerskem odnosu. Lastnosti metodologije CLIL Udeleženci izobraževanja CLIL smo uvodoma spoznali uporabo ene od tehnik sodelovalnega učenja – sku- pinski intervju (team interview). Raz- delili smo se v štiri skupine in vsak od udeležencev v posamezni skupini si je najprej zastavil tri vprašanja v povezavi s svojim poučevanjem, jih zapisal na list, nato pa smo na po- samezna vprašanja odgovarjali drugi udeleženci skupine. Med izobraževa- njem smo spoznali še druge zanimi- ve tehnike sodelovalnega učenja, ki so po metodologiji CLIL zelo dobro- došle. To so think-pair-share, quiz-quiz- -trade, pens in the middle, date time, pass the page. CLIL je krovno poimenovanje za odprt didaktični koncept pouka, v katerem se vse ali določene jezikov- ne vsebine nejezi- kovnega predmeta obravnavajo v tu- jem jeziku. CLIL združuje vsebi- no, jezik in uče- nje (Marsh 2002). Tuji jezik postane orodje poučevanja, fokus poučevanja je na strokovni vse- bini posameznega predmeta. Po Marshevi definiciji CLIL-a ta kon- cept pouka zajema sledeči okvir štirih C-jev: culture – kulturo (državljan- stvo, svetovna kultura, spoznavanje drugih in samega sebe, strpnost in sprejemanje drugih), community – skupnost (jezik kot sredstvo za spo- razumevanje in učenje, fraziranje, komunikacija, ponavljanje, interak- cije, kreativno mišljenje, sodelovalno učenje), content – vsebino (pridobitev znanja, veščin in razumevanja) ter cognition – zavest (taksonomske sto- pnje po Bloomu: ponavljanje ali re- produkcija, razumevanje, uporaba, analiza, evalvacija – argumentiranje in kreativnost). V sklopu metodolo- gije CLIL mora dober učitelj upošte- vati še deset različnih učnih tipov (Gardener 1983): naturalist (nature smart), odprt za ljudi (people smart/ ERASMUS+ IZMENJAVA ZA UČITELJE: CLIL V DUBLINU Mag. Nika Cebin, prof. kemije, Maja Lebar Bajec, prof. angleščine, Gimnazija Ledina, Ljubljana CLIL je kratica za content language integrated learning. V slovenščino bi to prevedli kot poučevanje nejezi- kovnih predmetov v tujem jeziku, kjer gre za hkratno učenje vsebine učnega predmeta in jezika, v katerem se predmet poučuje. Po pristopu CLIL se vsebinsko in jezikovno delo povezujeta – v središču jezikovnega in vsebinskega pridobivanja je razumevanje besedila. Učitelj mora veliko pozornosti posvetiti bralnim, učnim in delovnim strategijam. CLIL je krovno poimenovanje za odprt didaktični koncept pouka, v katerem se vse ali določene jezikovne vsebine nejezikovnega predmeta obravnavajo v tujem jeziku. Didakta 195 7 interpersonal), logično-matematič- ni tip (number smart/logical/mathe- matical), vizualni tip (picture smart/ visual), usmerjen vase, introvertiran tip (self smart/interpersonal), gibalni, kinestetični tip (body smart/bodily-ki- nesthetic), glasbeni tip (music smart/ musicial) in jezikovni, lingvistični tip (word smart/linguistic). Pri tem konceptu pouka se morajo dijaki počutiti sproščeno, varno in sprejeto. Za to je odgovoren učitelj. Prav tako metodologija CLIL vključu- je orodja treh A-jev za načrtovanje učne ure (analyse, add in apply/assure). Najprej je pomemb- na analiza (analyse) vsebine za jezik učenja (potrebno je definirati vsebi- no in analizirati, kakšen jezik je potreben za razume- vanje koncepta vsebine). Sledi doda- janje (add) vsebine k jeziku za učenje, pri čemer je poudarek na učečemu; kot učitelj je potrebno pomisliti, kako graditi vsebino in hkrati upora- biti tuji jezik za učenje; dijaki potre- bujejo strategije za uspeh pri branju besedila ali pisanja. Kot zadnje orod- je treh A-jev je smiselnost, ustreznost (apply assure), tj. smiselnost vsebine skozi učenje, z uporabo miselnih ve- ščin, ki jih dijaki uporabijo v okviru dogajanja. Načrtovanje učne ure po metodologiji CLIL Učitelj mora pri načrtovanju obrav- navane tematike po metodologiji CLIL upoštevati (1) jezikovne zahteve: • učitelj tujega jezika naj poma- ga/nauči učitelja nejezikovnega predmeta novo besedišče, ki ga zahteva obravnavana tema, • dijaki naj v čim večji meri upora- bljajo besedišče in slovnico tujega jezika: socialni jezik, to so vešči- ne, ki jih potrebujemo za vsako- dnevno konverzacijo (BICs – basic interpersonal skills), in akademski jezik, ki obsega razumevanje in uporabo formalnega jezika; vklju- čuje uporabo možnih rezultatov; to je jezik razumevanja določene tematike predmeta (CALP – cogni- tive academic linguistic proficien- cy); (2) izbiro gradiva, orodij in aktivnosti: • učitelj poskrbi za nadgradnjo vse- bine in učenje tujega jezika, pri čemer uporablja tehnike učenje učenja (VŽN, pojmovne mape), vodi skupinsko delo in poskrbi za sodelovalno učenje z upora- bo različnih tehnik, kot so pass the page, pencils in the centre, date time, quiz-quiz-tra- de, think-pair-share, think interview, sha- ring information of topic; (3) vključenost miselnih procesov (po- mnjenje, klasifikacija, evalvacija, ute- meljevanje in analiza) po Bloomovi taksonomiji z upoštevanjem višjih in nižjih taksonomskih stopenj učenja. Višje taksonomske stopnje učenja (HOTS – high order thinking skills) s pogosto uporabljenimi glagoli so: • uporaba (pokaži, dopolni, upora- bi, razvrsti, oceni, ilustriraj, reši), • analiza (primerjaj, razloži, oceni, razvrsti, identificiraj, zanikaj, od- krij), • evalvacija (presodi, razvrsti po pri- oriteti, priporoči, odloči, izberi), • kreativnost (načrtuj, odkrij, obli- kuj, sestavi, predstavljaj, oceni). Nižje taksonomske stopnje učenja (LOTS – low order thinking skills) s po- gosto uporabljenimi glagoli so: • pomnjenje (opiši, imenuj, napiši, povej, najdi, opredeli), • razumevanje (razloži, primerjaj, razpravljaj, napovej, prevedi, po- jasni). (4) IKT v CLIL-u Uporabni načini predstavitev (poleg PPT) so Prezi, Tes, Zunal, Teachers pay teachers. Različni programi, ki jih dobimo na spletu in jih lahko uporabljamo ter vključujemo v metodologijo CLIL, so: Tablete@ando, Piscart, Timeline, Quiz- mo, Mindomo, News-o-matic in Kahoot. Strategije za uspeh poučevanja po metodolgiji CLIL Strategije pred nalogo Pred vsako nalogo, ki jo bodo dija- ki opravljali, mora učitelj postaviti učne cilje, določiti kriterije za mer- jenje uspešnosti opravljene naloge in postaviti časovni okvir dela. Strategije med nalogo Dijaki najprej določijo ključno bese- dišče vsebine (tematike) in povedo pomen besedišča in vsebine besedila. Uporabljajo lahko dvojezični slovar, delo lahko poteka v dvojicah … Uči- telj lahko predlaga dijakom, kako naj si zapomnijo nove besede ali pojme. Potem sledi gradnja vsebine, t. i. od- ranje (scaffolding), kjer je učitelj tisti, ki zagotavlja različne strategije kot podporo dijakom pri razumevanju, procesiranju in tvorbi nove vsebine v tujem jeziku. Za določeno temo je potrebno, da učitelj dijake najprej motivira, naloge razporeja po kora- kih z vmesnimi odmori, dijake spod- buja in jim pomaga, če potrebujejo usmeritev (pomoč), priskrbi vizualne in zvočne spodbude ter daje dijakom pozitivne povratne informacije. Strategije po nalogi Po nalogi sledi vrednotenje in ocenje- vanje dijakov. »Standardi znanja« so orodje za načrtovanje učnih rezulta- tov. Dovoljujejo, da učitelji prilagodi- jo in diferencirajo heterogene razrede glede na različne ravni znanja. Dobro je, da učitelj dijakom obrazloži standarde znanja in določi jasne krite- rije pred ocenjevanjem oziroma pred začetkom učne enote po CLIL-u. Nači- ni ocenjevanja niso le pisni ali ustni v klasični obliki, pač pa so lahko oce- njeni tudi predstavitev samostojno opravljene naloge, prikazan in opisan demonstracijski poskus pri biologiji, kemiji ali fiziki in podobno, prilagoje- no posameznemu predmetu. Prispevek poučevanja po metodolo- giji CLIL je predvsem v tem, da ga z Metodologija CLIL vključuje orodja treh A-jev za načrtovanje učne ure (analyse, add in apply/assure). 8 Didakta 195 učenjem strokovnih vsebin in jezika hkrati postavlja v realne življenjske situacije, v katerih se dijaki aktivno soočajo s problemi in njihovimi mo- žnimi rešitvami. Predstavljen je konkreten primer pri- prave kot del načrtovanja učne enote po metodologiji CLIL, ki je bila izve- dena v okviru izmenjave Erasmus+ med nizozemskimi in našimi dijaki. Hrana in trajnost – sadje in njegov pomen za zdrav način življenja Food and sustainability thrive (FAST) – fruit and its benefits in a healthy lifestyle Ciljna skupina: dijaki v starosti med 13. in 17. letom. Tema: vloga hrane (sadja) in trajno- sti v vsakdanjem življenju mladih. Temeljna vprašanja: 1. Katere pomembne snovi (makro- in mikrohranila) so prisotna v hrani (sadju)? Kateri vitamini in minerali so prisotni v različnih vrstah sadja? 2. Primerjajte nizozemsko in sloven- sko tradicionalno hrano in opišite pomen uravnotežene, zdrave, eko- loško pridelane, lokalne in domače hrane; zapišite slabosti hitre hrane. 3. Projektno delo/e-raziskovanje: Za- pišite pojme, ki se nanašajo na narav- no (ekološko) pridelano hrano glede na evropske zahteve, in jih razložite. 4. Utemeljite barvo sadja s prisotno- stjo pomembnih sestavin (vitamin, minerali ter fitokemikalije, med ka- terimi so najbolj poznani antioksi- danti), ki imajo velik vpliv na zdravje. Aktivnost: Dijaki pričnejo razisko- vati temo s poudarkom na hrani in trajnosti z uporabo tehnike učenje učenja, VŽN. Najprej zapišejo, kaj o omenjeni temi že vedo, sledi zapis, kaj si želijo vedeti, in na koncu za- ključene teme odgovorijo še na vpra- šanje, kaj so se naučili. Del projekta poteka frontalno, večji del pa v parih in skupinah z uporabo sodelovalnih tehnik učenja (skupinski intervju) in IKT-ja (pametni telefoni, tablice in povzetek učne enote z igranjem igre v Kahootu). Čas: 4 ure. Cilji: Splošni cilji: • definirati pomen trajnosti v pre- hrani, • spodbuditi dijake k uživanju lo- kalne, ekološke in doma pridela- ne hrane, • povečati zavest dijakov o pred- nostih lokalne, ekološke in doma pridelane hrane. Predmetni cilj: poznavanje različnih vrst sadja in načinov kmetovanja v Sloveniji (ekološko, integrirano in tradicionalno). Učni cilji: • spoznavanje pomena raznolikosti sadja, • spoznavanje terminologije za hra- no, pridelano na čim bolj naraven način (trajnost), • spoznavanje zakonitosti trajno- stne pridelave glede na evropske standarde. Ključni vidik: vloga sadja v prehrani in njegov vpliv na zdravje. Glavne značilnosti Predznanje: osnovno znanje biologi- je, kemije in prehrane. Priprava: delovni zvezek (učni listi) in ppt predstavitve, kviz (Kahoot). Navodila: delovni zvezek, pisala, pa- metni telefon ali tablica z medmre- žno povezavo. Postopek: - Korak 0. Predstavitev dijakov, ki je zasnovana na sodelovalni tehniki učenja (sku- pinski intervju ali think-pair-share). - Korak 1. Uvod v temo: Hrana in trajnost Priloge 1, 2 in 3. a) Vsak dijak izpolni preglednico in odgovori na vprašanji učne strategi- je VŽN: Kaj o temi že vem? in Kaj se želim pri tem naučiti? Na vprašanje Kaj sem se o temi naučil? odgovori vsak posameznik ob zaključku teme. (Priloga 1) b) Dijaki sodelujejo pri učenju bese- dišča, ki se nanaša na hrano. Najprej dopolnijo prilogo v delovnem zvezku in napišejo makrohranila: proteini in maščobe rastlinskega in živalskega izvora, zapišejo kemijske strukture enostavnih ogljikovih hidratov/mo- nosaharidov (glukoza, fruktoza), se- stavljenega disaharidnega sladkorja (saharoza) in kompleksnih ogljikovih hidratov (celuloza, škrob). Nadalju- jejo s spoznavanjem mikrohranil (vitamini, minerali, vlaknine, fitoke- mikalije – antioksidanti in voda). Za- pišejo imena oz. formule za različne minerale in vodotopne ter lipidoto- pne vitamine. (Priloga 2) c) Dijaki so razdeljeni v skupine po šest: trije slovenski in trije nizozem- ski dijaki. Pogovarjajo se o slovenskih in nizozemskih tradicionalnih jedeh, napišejo recept za tradicionalno ni- zozemsko in slovensko sladico in na- redijo zapiske o predlogih za zdravo, uravnoteženo, lokalno in ekološko pri- delano hrano ter razmislijo o slabostih hitre hrane. Zapišejo tudi vse tisto, kar že vedo o hrani in trajnosti, ki je s tem povezana. Vsaka skupina predstavi za- ključke diskusij in zapiskov. (Priloga 3) č) Dijaki poslušajo kratko predava- nje z naslovom: Zakaj govorimo o trajnosti pri prehrani v Evropi in na svetu s poudarkom na sadju v Slove- niji (glavne značilnosti in vrste sadja, njegov vpliv na človekovo zdravje, energijska vrednost različnega sadja, pridelava in predelava različnih vrst sadja). Sodelujejo v predavanju. - Korak 2. Projektno delo: E-RAZ- ISKOVANJE: OZNAKE ZA HRANO, KI JE PROIZVEDENA NA NARAV- NI (EKOLOŠKI) NAČIN GLEDE NA EVROPSKE STANDARDE a) Delo v skupinah po štiri/razdelitev (dva nizozemska in dva slovenska di- jaka). (Priloga 4) b) Vsaka skupina uporabi pametni telefon ali tablični računalnik za: 1. iskanje terminologije (oznake za hrano, ki je proizvedena na narav- ni način glede na evropske standar- de) in razlago; 2. razlago različnih oznak na prehrambnih izdelkih (npr. geografsko poreklo, ekološki način, integrirana pridelava); 3. razlago po- mena kratic (FAO, GMO, WHO …). Realne življenjske situacije, v katerih se dijaki aktivno soočajo s problemi in njihovimi možnimi rešitvami. Didakta 195 9 c) Refleksija rezultatov. Vsaka skupi- na poroča o rezultatih dela. Zaklju- ček je narejen z vnaprej pripravljeno ppt predstavitvijo. - Korak 3. Pomen raznovrstnega sadja Dijaki napišejo imena različnih vrst sadja (zelenjave) določene barve in utemeljijo pomen ter vpliv pomemb- nih snovi (antioksidantov) v sadju in zelenjavi na človekovo zdravje. (Pri- loga 5) Pomembno: Vsaka barva ponuja raz- lične ugodnosti in prednosti za naše zdravje. Če želimo dobiti vse ugo- dnosti, ki ga sadje ponuja, potem je potrebno jesti sadje in zelenjavo vseh barv. Dijaki so aktivno vključeni v predava- nje, ki je pripravljeno kot ppt pred- stavitev. Dopolnjujejo in zapisujejo imena različnih vrst sadja (zelenjave) določene barve in si zapišejo pomen barvil (z antioksidativnim učinkom). Zapišejo lahko tudi posledice v pri- meru pomanjkanja določenih snovi (vitaminov, mineralov, antioksidan- tov). - Korak 4. Evalvacija in refleksija a) Dijaki odgovorijo na vprašanje preglednice (Korak 1) “Kaj so se zno- traj uvodne teme o hrani in z njo pove- zano trajnostjo naučili?” b) Dijaki rešujejo/preverjajo prido- bljeno znanje na zabaven način z uporabo IKT (igranje kviza v progra- mu Kahoot). Refleksija rezultatov. - Zaključek: a) Možen je ogled dveh kratkih vide- ofilmov: h t t p s : / / w w w . y o u t u b e . c o m / watch?v=pk1d7vBBvnE h t t p s : / / w w w . y o u t u b e . c o m / watch?v=VcL3BQeteCc b) Dijaki zapišejo zaključke na temo “Sadje in njegov vpliv na zdravje”. c) Dijaki v skupinah po šest pripravi- jo povzetek dejavnosti, ki so kasneje predstavljene na spletni strani šole in v skupini “Food and sustainability” na Facebooku. Delovni material: pripravljene pri- loge za dijake, ppt predstavitve in kviz (Kahoot). Priloga 1: Project topic introduction: FOOD and SUSTAINABILITY THRIVE (FAST) Priloga 2: FOOD VOCABULARY 1. Proteins • from animals (dairy products, meat): • from plants: 2. Fats • from plants (oils, nuts): • from animals (meat and dairy products): 3. Carbohydrates (simple and complex) • Chemical formula for glucose (blood sugar)/fructose (fruit sugar): • Chemical formula for sucrose (table sugar): • Complex sugars: starch, cellulos Vitamins: • Water soluble: • Non-water soluble: Minerals: Priloga 3: GROUP WORK Work in groups of six. In each group there should be three Slovene and three Dutch students. Discuss the following topics and take notes. a) Traditional country dishes. Which traditional Dutch and Slovene dishes do you know? Choose six of them and write down their names. Then describe one of the well known Dutch & Slovene desserts. b) What advice would you give on a healthy balanced diet? c) Think of some disadvantages of eating fast food. d) In your opinon, what is sustainable food? 7 Priloga 2: FOOD VOCABULARY 1. Proteins  from animals (dairy products, meat):  from plants: 2. Fats  from plants (oils, nuts):  from animals (meat and dairy products): 3. Carbohydrates (simple and complex)  Chemical for ula for glucose (blood ugar)/fructose (fruit sugar):  Chemical formula for sucrose (table sugar):  Complex sugars: starch, cellulose MACRONUTRIENTS PROTEINS FATS CARBOHYDRATES 8 Vitamins:  Water soluble:  Non-water soluble: Minerals: Priloga 3: GROUP WORK Work in groups of six. In each group there should be three Slovene and three Dutch students. Discuss the following topics and take notes. a) Traditional country dishes. Which traditional Dutch and Slovene dishes do you know? Choose six of them and write down their names. Then describe one of the well known Dutch & Slovene desserts. b) What advice would you give on a healthy balanced diet? c) Think of some disadvantages of eating fast food. d) In your opinon, what is sustainable food? MICRONUTRIENTS FIBERS VITAMINS PHYTO-CHEMICALS MINERALS WATER 10 Didakta 195 Priloga 5: THE COLORS OF HEALTH Name some varieties of blue/purple fruits. What kind of benefits do blue/purple fruits offer? Name some varieties of green fruits. What kind of benefits do green fruits offer? Name some varieties of white/brown fruits. What kind of benefits do white/brown fruits offer? Name some varieties of yellow/orange fruits. What kind of benefits do yellow/orange fruits offer? Name some varieties of red fruits. What kind of benefits do red fruits offer? Priloga 4: Project topic: E-RESEARCH LABELS FOR NATURALLY PRODUCED FOOD ACCORDING TO EU FOOD STANDARDS TERMINOLOGY EXPLANATIONS LABELS EXPLANATIONS ABBREVIATIONS EXPLANATIONS FAO GMO WHO Literatura Lazar, J. (2015) Delo z besedilom pri CLIL-u kot spodbuda za razvoj bral- nih strategij. Študija o pouku zgodo- vine v tujem jeziku. ANALI PAZU HD, let. 1, 2: str. 107–117. http://www.education.com/science- -fair/article/vitamin-c-in-fruit-juice/ https://en.wikipedia.org/wiki/Theo- ry_of_multiple_intelligences http://www.kis.si/en/ www.outreach.canterbury.ac.nz/che- mistry/documents/vitaminc_iodine. pdf www.onestopenglish.com https://www.pinterest.com/explore/ fruit-creations/ www.schoolnutritionandfitness.com/ http://www.kis.si/en/ Didakta 195 11 UVOD Današnjim generacijam, rojenim v svet digitalnega, za učenje ne zado- stuje več le beseda, ampak za učenje potrebujejo digitalne podpore. Uče- nje in usvajanje znanja je časovno in prostorsko odprto. Digitalizacija je povzročila, da učenje presega ozko definicijo pomnjenja in vključuje raz- iskovalno, sodelovalno delo, pomeni tudi iskanje pravih in preverjenih informacij na medmrežju, pri čemer je učeči se subjekt kritičen in avto- nomen uporabnik. »Informatizacija učenja« (Martin 2005) ne zanika tra- dicionalnih pristopov v izobraževal- nem procesu, temveč jim daje novo dimenzijo, ki jih naredi zanimivejše in posledično učinkovitejše. Da bi v tem modernem, z digitalnim prežetem okolju učitelj dosegel cilje in bil učinkovit, mora biti pri delu kreativen in inovativen, saj bo le tako učenca aktivno vključil v učni proces, usmerjen k učencu. Dopolnilo pri poučevanju drugega tujega jezika (izbirnega v osnovi šoli ali obvezne- ga tujega jezika v gimnazijskih pro- gramih) je lahko uporaba aplikacije Duolingo, ki učencu ponuja, da je pri usvajanju jezika samostojen, avtono- men, in kot celota ponuja cel spekter možnosti za uporabo tako pri pouku kot tudi zunaj njega, kjerkoli in ka- darkoli. V pričujočem prispevku se osredoto- čam na uporabo aplikacije Duolingo pri poučevanju ruščine. Ugotovitve, ki ji navajam, so moje lastne, so tudi povratne informacije učencev in dijakov, hkrati pa so moja anali- za aplikacije Duolingo v luči teorije didaktike poučevanja tujega jezika in ocen aplikacije drugih jezikoslov- cev ali običajnih uporabnikov; pri tem izpostavljam prednosti uporabe te platforme, osvetlim pa tudi njene morebitne slabosti in pomanjkljivo- sti. VLOGA UČITELJA DOBI DIGITALIZACIJE Pogosto slišimo, da se funkcija uči- telja z digitalizacijo izobraževanja manjša – dejansko pa se le spreminja v tem smislu, da je dinamizirana. Na- loga učitelja v informacijski dobi ni le v tem, da prenaša znanja, ampak da pritegne otroka k aktivnemu sode- lovanju in lastni jezikovni produkciji (tako pri pouku kot tudi zunaj njega) oz. ga navduši za samostojno iskanje informacij zunaj razreda. Poučujemo namreč populacijo, ki ima, kot piše Šink (2011), visoko razvite spretnosti pri uporabi modernih tehnologij, ki pa jih je, kot močno komunikacijsko področje, potrebno naprej razvijati, saj delo v digitalnem okolju dodatno motivira; uporaba spleta je neodtuj- ljiv medij pri poučevanju, saj pogla- blja in razširja znanja, ki jih učenec nezavedno ponotranji, in sicer v oko- lju, ki je mladim blizu. Kvaliteten pouk je tisti, pravi Johnson (2000), ki »nas aktivno vključuje in povezuje z drugimi sodelujočimi, [pri čemer pride] do iz- menjave izkušenj in zanimivih idej«. V digitalni dobi mora zato pouk vsebovati tudi internetne vire, družabna omrež- ja, s pojavom pametnih telefonov pa so uporabne tudi aplikacije – kot podlaga za avtonomno učenje. Johnsonu pritrdi tudi Levy (1999), ki pravi, da je v modernem času bolj pomemben učiteljev »prilagojen pe- dagoški stil« kot tehnologija sama. Učenci si želijo novosti, izvirnosti in odklona od rutine. Levy trdi tudi, da učitelj postaja »animator kolektivne inteligence« učencev, hkrati pa opa- zovalec in vodja ter podpornik in- dividualnega učnega procesa, ki ga omogočajo aplikacije na pametnih telefonih. Vloga učitelja v moderni dobi se torej le redifinira in ni bo- jazni, da bi digitalizacija prekinila osebni stik med učiteljem in učen- cem – le oplaja ga. Uporaba aplikacij pri učnem proce- su pomeni kompromis med tradicio- nalnim in modernim, ki ne zahteva poglobljenega znanja na področju digitalnega, kot pravi Levy, zahteva »le posluh« učitelja, da prepozna in pozna potrebe mladih. Za populacijo današnjih najstnikov, tj. screenagerjev, je to stik z digitalnim, njim lastnim svetom, kjer dominirajo aplikacije in družbena omrežja, v katerem se po- čutijo doma. Za integracijo aplikacije Duolingo v pouk tujega jezika učitelj ne potrebuje poglobljenega znanja, saj je brezplačno dostopna na spletu le en klik stran v t. i. spletnih trgovinah. Potreben je le didaktični premislek o tem, kakšno vlogo bo imel Duolingo pri izobraževalnem procesu in kakšne cilje želimo doseči z njegovo uporabo. KAJ JE APLIKACIJA DUOLINGO? Duolingo velja za eno najbolj popular- nih aplikacij za učenje jezika na trgu. DRUGI TUJI JEZIK VEDNO IN POVSOD? – DA! Alan Paradiž, prof. angleščine in ruščine, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana Ob pogledu na zastarel in neživljenjski učbenik in delovni zvezek za drugi tuji jezik dijaki lenobno zavzdihne- jo … Je vaš odgovor »Ja, res«? Potem je čas za spremembo in skok v prihodnost, ki je med tem časom postala sedanjost in realnost. Za nas in za generacije mladih, ki jih poučujemo. Čas je za Duolingo! Duolingo velja za eno najbolj popularnih aplikacij za učenje jezika na trgu. 12 Didakta 195 S pomočjo aplikacije se lahko nauči- mo osnov tujih jezikov, pri čemer je vir za učenje angleščina. Aplikacija ponuja učenje jezikov tako za zače- tnike kot tudi za tiste s predznanjem, istočasno pa se lahko uporabniki učijo več jezikov. Začetniki začnejo s prvim sklopom nalog, ostali pa reši- jo uvrstitveni test, ki jih razvrsti na lestvico znanja tujega jezika. Naloge urijo tako bralno kot slušno razume- vanje, pisanje, slovnico in besedišče ter tvorbo (vedno kompleksnejših) stavkov, kar v luči didaktike tujega je- zika pomeni bogato jezikovno kopel,v katero se uporabnik potopi. Naloge se dotikajo jezika na več načinov: preko povezovanja, pre- vajanja v ciljni tuji jezik iz anglešči- ne (ki je izvorni jezik v aplikaciji) in obratno, poslušanja stavkov in zapiso- vanja ali prevajanja le-teh (kot kratek narek); glas v aplikaciji omogoča, da urite tudi pravilno izgovarjavo besed ter intonacijo v vseh oblikah stavkov. Aplikacija je narejena tako, da je tre- ba vsak dan vaditi (na kar nas z zvoč- nim signalom ali elektronsko pošto opomni maskota sova). Pri tem je pomembna specifičnost aplikacije v tem smislu, da si količino nalog vsak določa sam, kar hkrati pomeni mo- žnost, da vsak reši količino nalog, ki jo zmore, želi oz. mu jo narekujeta in določata njegov čas in motivacija (no- tranja ali zunanja), kar implicira tudi nekakšno tekmovanje s samim sabo. Med učenjem (tj. igranjem) ne more- mo preprosto preskakovati nalog (tj. stopenj), saj moramo najprej usvojiti osnove. Aplikacija nas skozi različne tipe nalog povezuje z jezikom tako, da si od vsake vaje zapomnimo čim več, kar doseže na ta način, da pri določeni temi (npr. družina) ponuja naloge vseh vrst (upošteva dejstvo, da imajo učenci različne stile uče- nja), da je odstotek memoriranja čim večji. V jezikoslovju to pomeni bogato »jezikovno kopel«, v katero se učenec potopi. Ob kon- cu (odvisno od hitrosti napredka), ko učenec dokonča vse vaje, ima dovolj znanja, da se v ciljnem jeziku spora- zumeva v vsakodnevnih situacijah in razume osnove jezika, kar ima prak- tično vrednost tudi v resničnem ži- vljenju zunaj šolskih klopi. DUOLINGO KOT UČNI PRIPOMOČEK V RAZREDU IN ZUNAJ NJEGA? Vsekakor. Kot učitelj drugega tujega jezika vidim uporabno vrednost apli- kacije Duolingo v razredu in zunaj njega na več ravneh usvajanja tuje- ga jezika in tudi v genialnosti njene zasnove same, ki upošteva človeško naravo in um. Poglejmo nekaj njenih specifičnosti: (1) Aplikacija razume človeško na- ravo in problem prokrastinacije: če je neka naloga ali zadolžitev razdeljena na manjše, obvladljive dele, se bomo s takšno prepreko prej spopadli in jo tudi prej prese- gli. Duolingo je program učenja tujega jezika razdelil na preko 50 kratkih vsebinskih sklopov, ki so nato še dodatno razdeljeni na kratke podsklope, ki jih rešimo v manj kot petih minutah in jih je mogoče »stlačiti« v odmore za ma- lico, ko čakamo v vrsti na pošti ali pa ko se zjutraj peljemo v šolo. (2) Učenje in usvajanje tujega jezi- ka je dolgotrajen proces, ki traja mesece ali celo leta, kar pomeni, da lahko brez motivacije in samo- discipline hitro obupamo. Tu se vključi igrifikacija (angl. gamifi- cation), ki vzbuja v nas naravno otroško željo po raziskovanju, kar naredi učni proces zanimivejši in bolj oseben, saj vsak učenec (tj. igralec) igra igro, narejeno »po meri« glede na njegove potrebe in želje, ki si jih kreira sam. Duolin- Posameznik si sam določi količino rešenih nalog. Opravljen sklop nalog (na določen dan) Aplikacija je narejena tako, da je treba vsak dan vaditi (na kar nas z zvočnim signalom ali elektronsko pošto opomni maskota sova). Didakta 195 13 go “igrica” igralca spodbuja, da je aktiven v procesu učenja (saj tek- muje s samim sabo ali z drugimi kot v računalniški igrici) in skozi to avtonomnost prevzema odgo- vornost za svoje učenje, napredek in znanje, vsaka na novo usvojena stopnja (tj. spretnost) pa prinaša občutek zmage in zadovoljstva. Aplikacija preoblikuje običajno, tradicionalno usvajanje jezika v zaporedje jedrnatih nalog, kar dela učenje prijetnejše, zaradi sis- tema točkovanja, napredovanja po lestvici, odklepanja novih sto- penj in treh življenj pa vse skupaj spominja na računalniško igrico, ki nas lahko zasvoji. Uporabnik za vsako opravljeno nalogo prejme točke (oz. jih za napačen odgo- vor izgublja). Spretnost je usvoje- na, ko uporabnik reši vse naloge, povezane z določeno spretnostjo. Tedaj se sklop obarva zlato. Upo- rabniki skozi učenje oz. igro za zaključene posamezne sklope slu- žijo zlatnike lingot in so dodatno nagrajeni, če naloge rešujejo se- dem dni zapored. S temi zlatniki lahko v »trgovini« trgujejo in od- pirajo nove možnosti za razširitev igre (tj. učenja). (3) Aplikacija Duolingo ne porablja časa za razlago slovničnih struk- tur, ampak je usmerjena na izgra- dnjo besedišča preko (preprostih) stavkov in tudi slikovnih iztočnic, ki pomagajo pri usvajanju osnov- nih samostalnikov. Igralec se torej znajde sredi situacije (tj. jezikov- ne kopeli), v kateri mora najti pravi odgovor v nalogah branja, pisanja, poslušanja in tvorjenja govorjenega besedila takoj in na licu mesta, pri čemer postopo- ma uvaja nove besede v že znane strukture. Vse to posnema resnič- no življenjsko situacijo. Vsaka ne- uspešno rešena naloga se obarva rdeče, opremljena pa je tudi z gumbom »diskusija«, kjer sodelu- joči pripišejo svoj argument oz. razlago za pravilen odgovor (ki se tudi sicer izpiše) in tako omogo- čijo, da igralec razume, zakaj je njegov odgovor napačen. Naloge se med sabo povezujejo in preže- majo in jezik se gradi po principu snežene kepe ter postaja vedno bogatejši in kompleksnejši. (4) Duolingo razvija vse štiri jezi- kovne spretnosti, skozi katere uri besedišče in slovnico. Aplikacija vsebuje naloge pisnega sporo- čanja (po nareku ali prevodu), razvijanja in urjenja govornih spretnosti in izgovarjave ter in- tonacije v stavku, ki torej na več načinov prepletajo besedišče (združeno v smiselne pomenske družine, da je pomnjenje lažje) in slovnične zgradbe. Naloge tako pokrivajo raznolike kontekste in se »dotikajo« jezika z vseh strani, kar je za usvajanje jezika ključno. – Čim več je kanalov, skozi katere jezik prihaja do nas, bolj bogata je jezikovna kopel, hitreje in bolj efektivno in v krajšem času se ne- česa naučimo. Naloge se razveja- jo v obliki drevesa in si sledijo po zaporedju od lažjih k težjim, kjer je integriranih vse več besednih sklopov in slovničnih zgradb, ki so združene v karseda življenjske situacije. (5) Kot učitelj tujega jezika vidim veliko vrednost tudi v sami za- snovi aplikacije, saj zbira podat- ke o reševanju uporabnika (iz angl. “data-based”), kar pomeni, da tiste slovnične strukture ali besedišče, ki učencu povzročajo največ težav, le-ta večkrat rešuje, in sicer vse dokler jih povsem ne usvoji. Primer: Neka slovnična struktura je zahtevnejša, zato se pojavlja tudi v drugih vsebinskih sklopih (npr. hrana) in pogosteje. Na ta način je učenec soočen z dejstvom, da bo strukturo moral usvojiti, če želi napredovati na naslednjo stopnjo. Ko je vrzel v znanju zakrpana, se ta struktura pojavlja enako pogosto kot druge. (Začasno) zlato obarvana spretnost Spremljanje napredka in količine rešenih nalog učencev (lestvica vodilnih) 14 Didakta 195 Vsak učna izkušnja s to aplikacijo je torej drugačna in personalizira- na, narejena po meri uporabnika. (6) Kot smo zapisali, aplikacija Duo- lingo posnema naravno učenje in memoriranje jezika. Del tega uče- nja je tudi pozabljanje, kar pome- ni, da je vsebine treba nenehno utrjevati, da jih povsem ponotra- njimo. Funkcija (a) strengthen bar se odziva na ta naravni proces pozabljanja, saj aplikacija »izra- čuna«, kako dobro so spretnosti zasidrane v spominu uporabnika (slika 3). Sčasoma se stopnja zasi- dranosti v spominu zmanjša, kar uporabnika spodbudi, da vnovič reši isti vsebinski sklop, prikliče pozabljeno snov in jo utrdi, sicer ne more napredovati v naslednje stopnje. Utrjevanje lahko poteka tudi bolj celostno, s pomočjo mo- žnosti (b) strenghten skills, ki in- tegrira strukture in besedišče že vseh usvojenih, predelanih spre- tnosti. Ko je sklop obarvan zlato, spretnost vnovič obvladamo, vse dokler ne dosežemo konca »igre«, tj. kritične mase besed (tj. okrog 2000 besed in struktur), ki omo- gočajo osnovno sporazumevanje in razumevanje jezika v resničnih življenjskih situacijah. (7) In uporabnost v šoli? Posebna funkcija »Duolingo za šole« učite- lju omogoča, da zbere vse učence v virtualni razred in spremlja nji- hov napredek pri usvajanju jezi- ka. Uporaba aplikacije v razredu (in zunaj njega v obliki domačih nalog) omogoča notranjo diferen- ciacijo: ker so učenci avtonomni uporabniki, si sami določajo koli- čino nalog in s tem težavnost in čas, ki ga bodo vložili v reševanje nalog. Učitelj lahko alternativno določi čas, do katerega pričaku- je, da učenci rešijo določeno ko- ličino nalog oz. dosežejo stopnjo znanja, ter spremlja lestvico na- predka (slika 4). Duolingo pa ne omogoča samo učenja jezika, ampak je hkrati tudi pripomoček za prevajanje. Ko uporabnik gra- di in razširja besedišče, aplikaci- ja ponuja kot dodatno možnost tudi prevajanje resničnih besedil s spleta. Uporabnik deli z ostalimi svoj prevod in skupnost glasuje za najboljši prevod. SLABOSTI APLIKACIJE V LUČI DIDAKTIKE POUČEVANJA TUJEGA JEZIKA Kljub številnim prednostim, ki jih ponuja aplikacija Duolingo, je na mestu izpostaviti tudi morebitne za- držke pri njeni uporabi. (1) Začetne stopnje oz. naloge v apli- kaciji so sestavljene pretežno iz osnovnih besed in fraz, kar upo- rabniku omogoča, da postopo- ma, besedo za besedo gradi jezik v enostavčne, enostavne povedi – v tem smislu je tak način odlična popotnica za naprej. Kljub temu velja pripomniti, da so pogosto to osnovni stavki, ki so v resnič- nem svetu kot “fraze preživetja” neuporabni (npr. Mačka je črna namesto Kje je hotel?). “Fraze preživetja” se sicer pojavijo ka- sneje, a morda prepozno. (2) Aplikacija postavlja igralca na sredo jezikovne kopeli, v kateri mora najti pra- vilni odgovor kar takoj in na licu mesta, kar posnema re- snično življenj- sko situacijo. Težava pa lah- ko nastane (od- visno od tujega jezika, ki se ga učimo) zaradi manka strukturi- ranih slovničnih pravil in navo- dil za rabo. Drži, da jih aplikacija pokriva skozi množico nalog, a brez dodanih razlag o tem, ka- kšna je njihova namembnost v rabi, kar lahko pri igralcu pov- zroča frustracijo, saj pri učenju le poskuša, kako priti do rešitve, strukture pa ne zna postaviti v širši kontekst jezika. Kot učitelj in uporabnik sicer razumem, čemu takšen pristop: aplikacija namreč želi posnemati narav- ni proces učenja novega jezika otroka (tj. imitirati jezikovno ko- pel usvajanja maternega jezika). Zato je na tem mestu je učitelj ključni deležnik učnega procesa, ki s svojim znanjem dopolnjuje vsebine aplikacije in jih postavlja v kontekst, dijaka pa usmerja z razlago, čemu je struktura name- njena in kdaj se uporablja, ali pa dijaka napoti, da v drugih virih sam razišče primere rabe neke strukture. (3) Ker je Duolingo aplikacija, se lahko zgodi, da so nekateri pov- sem verjetni in pravilni (saj je- zik ni črno-bel sistem pravilnih odgovorov) odgovori tretirani kot napačni, saj jih program ne prepozna kot ustrezne. Na tem mestu je učitelj zopet neodtujljiv člen učnega procesa, saj učencu pomaga ugotoviti, ali je njegov odgovor res pravilen oz. napačen in zakaj je temu tako. (NA)UČITI SE JEZIKA (LE) Z UPORABO APLIKACIJE DUOLINGO? Strokovnjaki na področju jezika so si enotni, da je potrebno najprej defi- nirati vprašanje, kaj pomeni znati tuji jezik. Odgovor ni enoznačen in je odvisen od po- sameznika in nje- govih potreb. Za nekoga, ki se želi naučiti osnovnih fraz sporazumeva- nja, vprašati za pot ali naročiti hrano in pijačo oz. se znajti v življenjski situaciji v tujem okolju, je aplikacija odličen pripo- moček za učenje – hkrati pa, razu- mljivo, tak človek samo z znanjem, pridobljenim preko aplikacije, ne bo pisal esejev. Aplikacija Duolingo kot celota omogoča prvo, pri čemer sta ključnega pomena tudi individual- na motivacija posameznika in hkrati njegova disciplina, da vsakodnevno rešuje naloge. Sklenemo lahko, da bo aplikacija Duolingo kot učni pri- pomoček najbolj produktivna, ko bo del večjega, kompleksnejšega uč- nega procesa, katerega koordinator Strokovnjaki na področju jezika so si enotni, da je potrebno najprej definirati vprašanje, kaj pomeni znati tuji jezik. Didakta 195 15 je učitelj. Učitelj kot »animator« naj naredi učenje tujega jezika karseda raznoliko, odprto in dinamično in le-to naj izhaja iz čim večjega števi- la virov in naj ne bo omejeno le na pouk. Na ta način učenec najde vir ali pristop, ki mu najbolj odgovarja, in med vsemi možnostmi tudi izbira in si učenje kroji po lastni meri ter ga personalizira – na ta način bo za uče- nje tudi najbolj mo- tiviran in uspešen. Digitalizacija je povzročila preobrat tudi na področju poučevanja. Naš namen je izobraziti generacijo, ki je rojena v svet digital- nega in ki od učitelja pričakuje, da ji bo kos. Učinkovitost pouka druge- ga tujega jezika od učitelja zahteva tudi posluh do učenca, ne le strokov- no znanje na predmetnem podro- čju. Uporaba aplikacije Duolingo kot učnega pripomočka za utrjevanje in usvajanje snovi učenca notranje motivira in postavi v fokus učnega procesa, pri čemer učenec tekmuje s samim sabo ali z drugimi in si sam določa izzive. Prednosti so številne: aplikacija Duolingo ne bo motila že tako natrpanega učnega načrta, am- pak bo pomenila le nov, izvirnejši in kreativen pristop k ponavljanju in memoriranju novih struktur, pisa- nju domačih nalog, s tem pa odmik od rutine, saj je platforma zastavlje- na kot računalniška igrica. Učenci bodo ob avtonomnem učenju – ki bo komplementarno nalogam »klasične- ga« pouka, ki ga učenje jezika seve- da vsekakor zahteva – notranje bolj motivirani in bodo tako ponotranjili več znanja in usvo- jili več jezika. Ker pa velja, da učenje recipročen proces, kjer sodelujeta uči- telj in učenec, sta povratna informa- cija in evalvacija, tudi ko gre za uporabo aplikacije Duolingo, ključni. Literatura Codre-Rado, An. Can I Successfully Le- arn a Language Online? Dostopno na https://www.theguardian.com/edu- cation/2014/feb/21/can-i-learn-a-lan- guage-online, 10. 9. 2017. Eytan, A. Thorough Duolingo Review after Finishing all of French. Dostopno na http://snarkynomad.com/a-thorou- gh-duolingo-review-after-finishing- -all-of-french/, 28. 9. 2017. Johnson, M. (2000) New Roles for Educators. Dostopno na http:// m f f . o r g / e d t e c h / a r t i c l e . t a f ? _ function=detail&Content_uid1=290, 25. 9. 2017. Junge, K. (2007) What Are the EU and Member States Doing to Address Digi- tal Literacy? E-Learning Papers. Dosto- pno na http://www.elearningeuropa. info/files/media/media14196.pdf, 10. 6. 2012. Levy, P. (2000) Cyberculture. Minne- sotta: University of Minnesota Press. Marentič Požarnik, B. (2000) Psiholo- gija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Pallof, R. M, in K. Pratt (1999) Building Learning Communities in Cyberspace: Effective Strategies for the On-line Clas- sroom. Jossey-Bass Publishers. Šink, J. Prihodnost učitelja in šole. Do- stopno na http://www.frodx.com/2012/04/30/pri- hodnost-ucitelja-in-sole/, 28. 8. 2017. Žolnik, N. (2011) Učitelj pri usvajanja digitalne pismenosti pred velikim izzivom. Delo. Dostopno na http:// www.delo.si/druzba/delova-borza-de- la/ucitelji-pri-osvajanju-digitalne-pi- smenosti-pred-velikim-izzivom.html, 29. 8. 2017. Aplikacija Duolingo ne bo motila že tako natrpanega učnega načrta, ampak bo pomenila le nov, izvirnejši in kreativen pristop. Didakta 195 5 VARNOST OTROK V ŠOLI V NARAVI JE NAJPOMEMBNEJŠA. V 25. leti delovanja CŠOD ni bilo nobene poškodbe s trajnimi posledicami. w w w .c so d .s i CŠOD Z VAMI V NAJBOLJŠI UČILNICI NA SVETU – V NARAVI. Šola v naravi s kanuji in kajaki na rekah in morju, s kolesi po kolesarskih in gozdnih poteh, na smučišču, v hribih in gorah, v gozdu in na travniku. w w w .c so d .s i w w w .c so d .s i Park Škocjanske jame – del svetovne dediščine UNESCO Regijski park Škocjanske jame leži na matičnem Krasu, kjer ime pokrajine pišemo z veliko začetnico, saj so raziskovalci prav na tem območju začeli sistematično in strokovno odkrivati in razlagati kraške pojave. Park skrbi tako za zaščito in ohranjanje naravnih vrednot ter kulturne dediščine, ki je zaradi svoje enkratnosti vpisan na Seznam svetovne dediščine pri UNESCU, kot tudi za prepoznavnost in razvoj tega območja. Obisk Parka Škocjanske jame je mogoč vse leto, vse dni v tednu. Jame skozi vse leto zadržijo isto temperaturo, v jesenskem in zimskem obdobju pa je zrak v jami še bolj čist in svež. Meglic, ki so poleti prisotne v jami, pozimi običajno ne vidimo, saj je temperatura v notranjosti podzemnih dvoran in v udornih dolinah skorajda izenačena. Od časa do časa pa jamski zrak še dodatno prepiha kraška burja. V tem obdobju je običajno voda v reki Reki višja, tako da obiskovalec že od daleč sliši njeno mogočno šumenje v kanjonu. Še dodaten razlog za obisk Škocjanskih jam v zimskem času so številne promocijske akcije. Več informacij boste našli na spletni strani parka: www.park-skocjanske-jame.si. Po parku se lahko še sprehodite po Učni poti Škocjan, ki vas popelje po osrednjem delu zavarovanega območja in je še posebej zanimiva za šolske skupine. Informacije in rezervacije za ogled skupin: Park Škocjanske jame, Slovenija E: psj.info@ psj.gov.si , T: 05/70 82 110, 05/70 82 104 www.park- skocjanske- jame.si 16 Didakta 195 Uvod Evropska skupnost je že leta 2006 v Uradnem listu Evropske unije zapisa- la osem ključnih kompetenc za vseži- vljenjsko učenje. »Ključne kompetence so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno drža- vljanstvo, socialno vključenost in za- poslitev.« (Vir 1) Med ključne kompetence je uvrstila tudi kompetenco učenje učenja. »"Učenje učenja" je sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, organizirati lastno učenje, vključno z učinkovitim upravljanjem s časom in informaci- jami; individualno in v skupinah. Ta kompetenca vključuje zavest o la- stnem učnem procesu in potrebah, prepoznavanje pri- ložnosti, ki so na voljo, in sposobnost premagovanja ovir za uspešno učenje. Pomeni pridobi- vanje, obdelavo in sprejemanje nove- ga znanja in spre- tnosti ter iskanje in uporabo nasve- tov. Z učenjem učenja učenci nad- grajujejo svoje predhodne izkušnje z učenjem in življenjske izkušnje v različnih okoliščinah: doma, v službi, pri izobraževanju in usposabljanju. Motivacija in zaupanje vase sta za kompetenco posameznika odločilni.« (Vir 1) Na naši šoli Učenci ali dijaki, ki se ne znajo učiti matematike, lahko, ne glede na oce- ne, ki jih imajo, v neki točki pridejo do težav. Velikokrat pride do težav na prehodu v prvi letnik srednje šole, lahko pa se težave pojavijo šele v drugem letniku ali kasneje. Dijaki in starši včasih problema ne znajo rešiti, zato dijak nima več dovolj vo- lje do dela in ocene se ne izboljša- jo. Z željo pomagati dijakom, da do takih težav ne bi prihajalo, na naši gimnaziji za dijake prvih letnikov, v okviru obveznih izbirnih vsebin, že tradicionalno organiziramo Učenje učenja. Učenje učenja izvede vsak profesor za svoj predmet sam že v mesecu septembru. V nadaljevanju bom predstavila dve uri Učenja uče- nja, ki sem ju realizirala letos. Učenje učenja Dijaki so se razdelili v skupine po šti- ri. Pouk je potekal dve uri strnjeno. Na začetku sem jim razložila pomen učenja učenja in jim povedala, kaj od njih pričakujem. 1. del: Razdelila sem liste s formula- mi. Na listu je bilo veliko formul, ki jih dijaki še niso po- znali. Dijaki so jih morali pregledati najprej sami, nato smo jih pregleda- li še skupaj. Pogovorili smo se o for- mulah, ki so jih že poznali, nato smo pregledali še nove formule, razloži- la sem jim, kdaj jih uporabljamo in kako. Opozorila sem jih, da morajo biti pri uporabi formul pozorni na navodila. Pri prvi in drugi točki gre za izračunavanje (razširjanje izrazov, poenostavljanje izrazov), medtem ko tretja točka govori o razstavljanju. Ponovili smo, kaj je dvočlenik, tričle- nik in štiričlenik, nato smo podrob- no pregledali tretjo točko formul: izpostavljanje (so že poznali), raz- stavljanje dvočlenikov, tričlenikov in štiričlenikov. Posebej smo se ustavili pri splošni formuli za razliko in vsoto n-tih potenc, saj niso poznali zapisa formule, v kateri nastopajo tri pike. Razložila sem jim, kaj to pomeni in kako se formula uporablja. Ves čas sem jih opozarjala na podobnosti v formulah in v čem se formule razli- kujejo. 2. del: Razdelila sem jim prvi učni list s petimi nalogami. Najprej je mo- ral vsak dijak sam rešiti naloge, ki jih je znal, nato so si morali pomagati znotraj skupine. "Učenje učenja" je sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, organizirati lastno učenje, vključno z učinkovitim upravljanjem s časom in informacijami. UČENJE MATEMATIKE V 10-IH KORAKIH Natalija Zver, profesorica matematike, Gimnazija Litija KAKO DIJAKE NAUČITI UČITI SE MATEMATIKE, KAKO VPRAŠATI IN SPREJETI POMOČ TER KAKO SOŠOLCU RA- ZLOŽITI SNOV IN PRI TEM URITI STROKOVNO IZRAŽANJE 2 –– RAČUNANJE Z ALGEBRSKIMI IZRAZI 1. RAZŠIRJANJE IZRAZOV (izračunavanje potenc dvočlenikov ali veččlenikov) (𝒂𝒂 + 𝒃𝒃)𝟐𝟐 = 𝒂𝒂𝟐𝟐 + 𝟐𝟐𝒂𝒂𝒃𝒃 + 𝒃𝒃𝟐𝟐 (𝒂𝒂 − 𝒃𝒃)𝟐𝟐 = 𝒂𝒂𝟐𝟐 − 𝟐𝟐𝒂𝒂𝒃𝒃 + 𝒃𝒃𝟐𝟐 (𝒂𝒂 + 𝒃𝒃 + 𝒄𝒄)𝟐𝟐 = 𝒂𝒂𝟐𝟐 + 𝒃𝒃𝟐𝟐 + 𝒄𝒄𝟐𝟐 + 𝟐𝟐𝒂𝒂𝒃𝒃 + 𝟐𝟐𝒂𝒂𝒄𝒄 + 𝟐𝟐𝒃𝒃𝒄𝒄 (𝒂𝒂 + 𝒃𝒃)𝟑𝟑 = 𝒂𝒂𝟑𝟑 + 𝟑𝟑𝒂𝒂𝟐𝟐𝒃𝒃 + 𝟑𝟑𝒂𝒂𝒃𝒃𝟐𝟐 + 𝒃𝒃𝟑𝟑 (𝒂𝒂 − 𝒃𝒃)𝟑𝟑 = 𝒂𝒂𝟑𝟑 − 𝟑𝟑𝒂𝒂𝟐𝟐𝒃𝒃 + 𝟑𝟑𝒂𝒂𝒃𝒃𝟐𝟐 − 𝒃𝒃𝟑𝟑 2. POENOSTAVLJANJE IZRAZOV (izračunavanje vrednosti izraza) 3. RAZSTAVLJANJE (faktorizacija, zapis izraza kot produkt več faktorjev) 𝒂𝒂𝒃𝒃 + 𝒂𝒂𝒄𝒄 = 𝒂𝒂(𝒃𝒃 + 𝒄𝒄)  Razstavljanje dvočlenika: 𝒂𝒂𝟐𝟐 − 𝒃𝒃𝟐𝟐 = (𝒂𝒂 − 𝒃𝒃)(𝒂𝒂 + 𝒃𝒃) 𝒂𝒂𝟑𝟑 + 𝒃𝒃𝟑𝟑 = (𝒂𝒂 + 𝒃𝒃)(𝒂𝒂𝟐𝟐 − 𝒂𝒂𝒃𝒃 + 𝒃𝒃𝟐𝟐) 𝒂𝒂𝟑𝟑 − 𝒃𝒃𝟑𝟑 = (𝒂𝒂 − 𝒃𝒃)(𝒂𝒂𝟐𝟐 + 𝒂𝒂𝒃𝒃 + 𝒃𝒃𝟐𝟐) Splošna formula za razliko in vsoto n-tih potenc: 𝒂𝒂𝒏𝒏 − 𝒃𝒃𝒏𝒏 = (𝒂𝒂 − 𝒃𝒃)(𝒂𝒂𝒏𝒏−𝟏𝟏 + 𝒂𝒂𝒏𝒏−𝟐𝟐𝒃𝒃 + 𝒂𝒂𝒏𝒏−𝟑𝟑𝒃𝒃𝟐𝟐 + ⋯+ 𝒂𝒂𝒃𝒃𝒏𝒏−𝟐𝟐 + 𝒃𝒃𝒏𝒏−𝟏𝟏) velja za vsak naravni eksponent 𝒂𝒂𝒎𝒎 + 𝒃𝒃𝒎𝒎 = (𝒂𝒂 + 𝒃𝒃)(𝒂𝒂𝒎𝒎−𝟏𝟏 − 𝒂𝒂𝒎𝒎−𝟐𝟐𝒃𝒃 + 𝒂𝒂𝒎𝒎−𝟑𝟑𝒃𝒃𝟐𝟐 − ⋯− 𝒂𝒂𝒃𝒃𝒎𝒎−𝟐𝟐 + 𝒃𝒃𝒎𝒎−𝟏𝟏) velja le za lihe eksponente m=2n+1  Razstavljanje tričlenika: 𝒙𝒙𝟐𝟐 + (𝒂𝒂 + 𝒃𝒃)𝒙𝒙 + 𝒂𝒂𝒃𝒃 = (𝒙𝒙 + 𝒂𝒂)(𝒙𝒙 + 𝒃𝒃) 𝐕𝐕𝐕𝐕𝐕𝐕𝐕𝐕𝐕𝐕𝐕𝐕𝐕𝐕 𝐩𝐩𝐩𝐩𝐩𝐩𝐕𝐕𝐕𝐕𝐥𝐥𝐕𝐕  Razstavljanje štiričlenika: - združimo po dva in dva člena - združimo tri člene in eden ostane posebej 3 2. del: Razdelila sem jim prvi učni list s petimi nalogami. Najprej je moral vsak dijak sam rešiti naloge, ki jih je znal, nato so si morali pomagati znotraj skupine. Pregledali smo rešitve in na vsakem primeru opozorili na navodila, ki pomagajo poiskati, katera točka formul je primerna. Ponovili smo, kako poiskati ustrezno formulo (preveriti, ali imamo dvočlenik, tričlenik, štiričlenik) in kako slediti poteku formule. 3. del: Z dijakinjo (z njo sem bila dogovorjena že prej) sva zaigrali prizor,v katerem sva prikazali, do kakšnih težav prihaja, ko dijak dijaka prosi za pomoč. Dijak, ki prosi za pomoč, se namreč velikokrat ustavi pri nebistvenih stvareh, kot zakaj je formula takšna (kljub temu, da mu je bila razložena), namesto da bi se jo naučil uporabljati, prav tako velikokrat vztraja pri nepomembnih podrobnostih. Dijak, ki razlaga, včasih nastopi do svojega sošolca superiorno, kar seveda dijaka, ki je prosil za pomoč, zmoti. Dijak zaradi takšnega odnosa razlage ne posluša več in naslednjič sošolca tudi ne prosi več za razlago. Da bi se izognili tem težavam, smo se pogovorili, kako je treba sošolca prositi za pomoč, kako jo sprejeti ter kako prijazno in potrpežljivo snov razložiti. Dijakom sem pojasnila in zagotovila, da pri nudenju pomoči pridobita oba dijaka; prvi tako, da snov razume, in drugi tako, da snov utrjuje, obenem pa še vadi pravilno matematično izražanje. POGOVOR: Dijakinja A: Prosim, razloži mi, kako se rešuje naloga: Izračunaj (𝒂𝒂 + 𝟐𝟐)𝟑𝟑 = Dijakinja B: Prav. Poglej. Katera točka na listu s formulami je primerna, če je navodilo izračunaj? 1. UČNI LIST 1. Izračunaj: (𝑥𝑥 − 4)2 = ________________________________________________________________ 2. Razstavi: 𝑎𝑎2 − 32 = _________________________________________________________________ 3. Izračunaj: (𝑎𝑎 + 2)3 = _________________________________________________________________ 4. Razstavi: 𝑎𝑎3 + 23 = __________________________________________________________________ 5. Razstavi: 𝑚𝑚3 − 43 = _________________________________________________________________ Didakta 195 17 Pregledali smo rešitve in na vsakem primeru opozorili na navodila, ki po- magajo poiskati, katera točka formul je primerna. Ponovili smo, kako poi- skati ustrezno formulo (preveriti, ali imamo dvočlenik, tričlenik, štiričle- nik) in kako slediti poteku formule. 3. del: Z dijakinjo (z njo sem bila dogovorjena že prej) sva zaigrali prizor,v katerem sva prikazali, do kakšnih težav prihaja, ko dijak dija- ka prosi za pomoč. Dijak, ki prosi za pomoč, se namreč velikokrat ustavi pri nebistvenih stvareh, kot zakaj je formula takšna (kljub temu, da mu je bila razložena), namesto da bi se jo naučil uporabljati, prav tako veli- kokrat vztraja pri nepomembnih po- drobnostih. Dijak, ki razlaga, včasih nastopi do svojega sošolca superior- no, kar seveda dijaka, ki je prosil za pomoč, zmoti. Dijak zaradi takšnega odnosa razlage ne posluša več in na- slednjič sošolca tudi ne prosi več za razlago. Da bi se izognili tem teža- vam, smo se pogovorili, kako je tre- ba sošolca prositi za pomoč, kako jo sprejeti ter kako prijazno in potrpe- žljivo snov razložiti. Dijakom sem po- jasnila in zagotovila, da pri nudenju pomoči pridobita oba dijaka; prvi tako, da snov razume, in drugi tako, da snov utrjuje, obenem pa še vadi pravilno matematično izražanje. POGOVOR: Dijakinja A: Prosim, razloži mi, kako se rešuje naloga: Izračunaj (a + 2)3 = Dijakinja B: Prav. Poglej. Katera toč- ka na listu s formulami je primerna, če je navodilo izračunaj? Dijakinja A: Prva in druga točka. Dijakinja B: Dobro. Katera formula je podobna tvojemu primeru? Dijakinja A: Tale: (a + b)3 = a3 + 3a2b + 3ab2 + b3 Dijakinja B: Super. Pravilno. Kaj je v tvojem primeru a in kaj b? Dijakinja A: Torej a je a in b je 2. Dijakinja B: Točno. Obkroži si a in ob- kroži si 2, da ju boš takoj videla. Zdaj pa uporabi formulo. Dijakinja A: Ampak zakaj je v formuli a3? Dijakinja B: Ne ukvarjaj se zdaj s tem. To je formula. Poskusi rešiti nalogo. Dijakinja A: Ampak zakaj je tam 3a2b? Dijakinja B: Saj sem ti rekla. Formu- la je taka. Ne ukvarjaj se zdaj s tem! Poskusi rešiti nalogo. No, kaj pravi formula? Najprej napiši prvi na tri. Dijakinja A: Torej misliš (a2)3 najprej. Dijakinja B: Pa ne, kako tega ne veš!? Dijakinja A (Sošolke več ne posluša in gleda okrog.) Dijakinja B: Kaj pa je? Zakaj me ne poslušaš? Dijakinja A: Obnašaš se, kot da ti vse veš, jaz pa nič. Tudi jaz marsikaj vem, ampak te naloge pa ne znam rešiti. Prosim, bodi bolj prijazna. Dijakinja B: Oprosti. Zdaj bom bolj prijazna. Poglej, kaj si obkrožila, da je tvoj prvi člen. Dijakinja A: Obkrožila sem a. Dijakinja B: Torej, to je tvoj prvi člen, ki ga moraš kubirati. Dijakinja A: Misliš torej, da dobim a3? Dijakinja B: Točno tako. Zdaj pa na- daljuj. Trikrat prvi na kvadrat krat drugi. Dijakinja A: Torej pride 3a22 . Dijakinja B: Tako, ja. Naprej. Dijakinja A: 3a22 + 23 . Dijakinja B: Super. Samo poračunaj še vse. Dijakinja A: (a + 2)3 =a3 + 6a2 + 12a + 8. Dijakinja B: Uspelo ti je! Čestitam! Dijakinja A: Super! Hvala ti! Hvala lepa za pomoč. 4. del: Razdelila sem drugi učni list z novimi petimi nalogami. Najprej je moral reševati naloge vsak sam, nato pa razložiti sošolcu, če ga je prosil. Tudi sama sem pomagala kateremu od dijakov, če je bil v skupini več kot en dijak, ki je potreboval pomoč. Nato smo vse naloge na tabli skupaj rešili in razložili. 5. del: Razdelila sem še tretji list s pe- timi nalogami, ki smo se jih lotili na enak način. 6. del: Razdelila sem še četrti list, na katerem sta bila razstavljena šti- ričlenika s postopkom vred ter dva nerazstavljena štiričlenika. Na listih s formulami je v navodilih za razsta- vljanje štiričlenika pisalo: združimo po dva in dva člena (prva možnost). Nikjer ni bilo nobene formule. To je situacija, ki jo dijaki večkrat doživijo. V šolskem zvezku imajo namreč reše- ne naloge, sami pa ne vedo, kako si pomagati, da bi domačo nalogo reši- li po enakem postopku. Dijaki so mo- rali najprej sami preštudirati rešena primera, nato pa razstaviti še ostala štiričlenika. Na koncu smo skupaj razstavili vse štiričlenike še na tablo. 7. del: Sledilo je še nekaj napotkov za učenje doma. Dijakom sem naročila, da morajo doma najprej rešiti naloge iz šolskega zvezka še enkrat (ali več- krat), pri tem morajo razumeti, zakaj imamo nekje plus in nekje minus. O svojih napakah morajo razmisliti, da ne bi prihajalo vedno do enakih napak. Prepoznati morajo svoje naj- pogostejše napake in pri pisni nalo- gi za seboj preveriti prav tiste dele 5 5. del: Razdelila sem še tretji list s petimi nalogami, ki smo se jih lotili na enak način. 2. UČNI LIST 6. Izračunaj: (𝑏𝑏 + 5)2 = _________________________________________________________________ 7. Razstavi: 𝑎𝑎4 − 34 = ___________________________________________________________________ 8. Razstavi: 25 + 𝑏𝑏5 = ____________________________________________________________________ 9. Izračunaj: (3𝑎𝑎 + 2𝑏𝑏)2 = ________________________________________________________________ 10. Izračunaj: (5𝑦𝑦 − 2𝑥𝑥)2 = ________________________________________________________________ 3. UČNI LIST 11. Izračunaj: (𝑎𝑎 + 2 + 3)2 = ______________________________________________________________ 12. Izračunaj: (2 − 𝑎𝑎)3 = ___________________________________________________________________ 13. Izračunaj: (3𝑥𝑥 − 2)(9 − 𝑥𝑥) = ____________________________________________________________ 14. Izpostavi: 2𝜋𝜋𝑟𝑟2 + 2𝜋𝜋𝑟𝑟𝜋𝜋 = _________________________________________________________________ 15. Razstavi: 𝑎𝑎2 − 62 = _______________________________________________________________________ 5 5. del: Razdelila sem še tretji list s petimi nalogami, ki smo se jih lotili na enak način. 2. UČNI LIST 6. Izračunaj: (𝑏𝑏 + 5)2 = _________________________________________________________________ 7. Razstavi: 𝑎𝑎4 − 34 = ___________________________________________________________________ 8. Razstavi: 25 + 𝑏𝑏5 = ____________________________________________________________________ 9. Izračunaj: (3𝑎𝑎 + 2𝑏𝑏)2 = ________________________________________________________________ 10. Izračunaj: (5𝑦𝑦 − 2𝑥𝑥)2 = ________________________________________________________________ 3. UČNI LIST 11. Izračunaj: (𝑎𝑎 + 2 + 3)2 = ______________________________________________________________ 12. Izračunaj: (2 − 𝑎𝑎)3 = ___________________________________________________________________ 13. Izračunaj: (3𝑥𝑥 − 2)(9 − 𝑥𝑥) = ____________________________________________________________ 14. Izpostavi: 2𝜋𝜋𝑟𝑟2 + 2𝜋𝜋𝑟𝑟𝜋𝜋 = _________________________________________________________________ 15. Razstavi: 𝑎𝑎2 − 62 = _______________________________________________________________________ 6 6. del: Razdelila sem še četrti list, na katerem sta bila razstavljena štiričlenika s postopkom vred ter dva nerazstavljena štiričlenika. Na listih s formulami je v navodilih za razstavljanje štiričlenika pisalo: združimo po dva in dva člena (prva možnost). Nikjer ni bilo nobene formule. To je situacija, ki jo dijaki večkrat doživijo. V šolske zvezku imajo namreč rešene naloge, sami pa ne vedo, kako si pomagati, da bi domačo nalogo rešili po enakem postopku. Dijaki so morali najprej sami preštudirati rešena primera, nato pa razstaviti še ostala štiričlenika. Na koncu smo skupaj razstavili vse štiričlenike še na tablo. 7. del: Sledilo je še nekaj napotkov za učenje doma. Dijakom sem naročila, da morajo doma najprej rešiti naloge iz šolskega zvezka še enkrat (ali večkrat), pri tem morajo razumeti, zakaj imamo nekje plus in nekje minus. O svojih napakah morajo razmisliti, da ne bi prihajalo vedno do enakih napak. Prepoznati morajo svoje najpogostejše napake in pri pisni nalogi za seboj preveriti prav tiste dele računov, pri katerih se največkrat zmotijo. Če bo imel kdo še vedno težave, sem svetovala, naj vzame deset listov papirja in si prepiše po vrsti po eno nalogo (iz šolskega zvezka) na vsak list, ko zmanjka listov, naslednjo nalogo napiše na prvi list in tako naprej. Tako bo dobil deset pisnih nalog. 4. UČNI LIST Rešena primera razstavljanja štiričlenika: 1. primer: 𝑎𝑎𝑎𝑎 + 𝑎𝑎𝑎𝑎 + 𝑏𝑏𝑎𝑎 + 𝑏𝑏𝑎𝑎 = 𝑎𝑎(𝑎𝑎 + 𝑎𝑎) + 𝑏𝑏(𝑎𝑎 + 𝑎𝑎)=(𝑎𝑎 + 𝑎𝑎)(𝑎𝑎 + 𝑏𝑏) 2. primer: 𝑥𝑥2𝑦𝑦 − 2𝑥𝑥2 − 25𝑦𝑦 + 50 = 𝑥𝑥2(𝑦𝑦 − 2) − 25(𝑦𝑦 − 2) = (𝑦𝑦 − 2)(𝑥𝑥2 − 25) Razstavi: 1. primer: 5𝑎𝑎2 + 𝑎𝑎𝑏𝑏 − 15𝑎𝑎 − 3𝑏𝑏 = =_____________________________________________________________ 2. primer: 21𝑎𝑎𝑥𝑥 + 35𝑎𝑎𝑦𝑦 − 20𝑦𝑦 − 12𝑥𝑥 = =_____________________________________________________________ 18 Didakta 195 računov, pri katerih se največkrat zmotijo. Če bo imel kdo še vedno te- žave, sem svetovala, naj vzame deset listov papirja in si prepiše po vrsti po eno nalogo (iz šolskega zvezka) na vsak list, ko zmanjka listov, naslednjo nalogo napiše na prvi list in tako naprej. Tako bo dobil deset pisnih nalog. Vsak dan naj reši po eno ta- kšno pisno nalogo in takoj bo videl, ali zmore prepoznavati tipe nalog in preskakovati iz ene snovi na drugo. 8. del: Dijakom sem razložila, kako naj se lotijo učenja formul. Opozorila sem jih, naj se jih ne učijo kar na pamet. Pri učenju formul je potrebno razmi- šljati, kaj se dogaja v formuli, kje so podobnosti med formulami in kje raz- like. Pomagajo si lahko tudi tako, da si namesto neznank narišejo srčke, ro- žice ali kaj druga, kar se jim zdi lepo. 9. del: Dijakom sem še enkrat razlo- žila, da namen teh dveh ur »učenja učenja« ni bil, da bi znali vse in znali uporabljati vse formule na listu, am- pak da bi se naučili, kako se lotiti na- log, slediti navodilom, prepoznavati primerne formule in jim pri reševa- nju nalog slediti. 10. del: Dijakom sem razdelila vpra- šalnike in jih prosila, naj jih rešijo. Vprašalniki so vsebovali vprašanja o tem, kaj jim je bilo všeč in kaj ne, ali jim je bil všeč način dela in koliko ko- ristnih nasvetov za učenje so dobili. Zaključek Z izvedbo učnih ur učenja učenja sem bila zelo zadovoljna. V dveh učnih urah sem imela možnost opazovati dijake, kako so se trudili s formula- mi, ki jih pred začetkom ure še niso poznali. Reševali so naloge, spraševa- li sošolce, nekateri tudi mene, kako in kaj je potrebno narediti. Tudi ne- kateri dijaki, ki jim je bil tak način učenja težak, so ob primerni spodbu- di začeli opazovati naloge in formule ter se trudili nalo- ge rešiti. Pri meni so preverjali, ali so se naloge pra- vilno lotili in drug drugemu razlagali, kaj je potrebno narediti. Lahko bi rekla, da so neka- teri med reševanjem uživali, kar bi marsikateri med njimi težje prizna- li. Ob koncu dveh ur je bilo videti, da so bili nekateri precej utrujeni. To je bilo za pričakovati, saj sta bili uri zelo intenzivni. Še posebej sta jim delali težave formuli za vsoto in razliko n-tih potenc in razstavljanje štiričlenikov. Kljub temu jih je precej vztrajalo in spraševalo tako dolgo, da so naloge rešili. Tudi njihovo zado- voljstvo je bilo ob tem neprimerno večje. Pokazalo se je, da večina ne zna preštudirati rešenih nalog in si tako pomagati pri reševanju nalog. Zanimivo jih je bilo opazovati, kako previdno so se lotili 13. naloge, ki so jo v osnovni šoli znali rešiti brez pro- blema, zdaj pa niso bili več prepriča- ni, kako se naloga reši. Iz odgovorov na vprašanja iz vprašal- nika je bilo jasno, da je bil način izva- janja ur večini dijakov všeč, nekateri so celo napisali, da jim je bilo všeč prav to, da so sami reševali naloge s pomočjo formul in da so si med seboj pomagali. Večina dijakov je odgovo- rila, da je dobila kar precej koristnih nasvetov za učenje matematike. Par dijakov pa je napi- salo, da jim ni bilo všeč, da bodo te formule morali znati na pamet. Literatura Vir 1: Priporočilo Evropskega parla- menta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vse- življenjsko učenje (2006/962/ES). Do- stopno na http://eur-lex.europa.eu/legal-content/ SL/TXT/?uri=CELEX%3A32006H0962. Pokazalo se je, da večina ne zna preštudirati rešenih nalog in si tako pomagati pri reševanju nalog. Didakta 195 19 TEORETIČNA IZHODIŠČA PROJEKTNEGA DELA Projektno učno delo temelji na izku- stvenem učenju in spodbuja dijake k aktivnemu učenju. Za tako delo je značilno, da presega okvire pouka, saj se ne zamejuje niti vsebinsko niti organizacijsko pa tudi ne časovno in prostorsko na pogoje, v katerih je organiziran šolski pouk. Učitelj ima pri projektnem delu pomembno usmerjevalno in intervencijsko vlo- go, ki zajema tudi pripravo na delo z dijaki in ustvarjanje čim boljše klime (Bahovec in drugi 2007). Na začetku projektnega tedna učitelj v sodelova- nju z dijaki postavi cilje in naloge. Nato dijaki delajo samostojno, učitelj pa jih spodbuja, usmerja in pomaga, če se pojavijo težave, ali razloži, če kaj ni jasno. Dijaki pridno zbirajo po- datke in raziskujejo, da vsak preko lastnih aktivnosti pride do neposre- dnih spoznanj in znanj. Marentič Požarnikova (2003) pravi, da je kakovostno učenje tisto, ki di- jaka celostno, miselno in čustveno aktivira. Učenje je uspešnejše, če di- jak do cilja pride s samostojnim iska- njem in razmišljanjem, s smiselnim dialogom v skupini, s postavljanjem in preizkušanjem hipotez, in sicer v tem smislu, da je zanj osebno po- membno in vpeto v resnične življenj- ske okoliščine (prav tam). Ker je projektno delo zelo pomemb- no pri povezovanju teorije in prakse v poklicnem izobraževanju, imamo v vsakem šolskem letu dva projektna tedna. Teme predlagajo učitelji po aktivih, ožje pa določi naslov mentor sam. Izbira teme je zelo pomembna. Lahko izberemo za dijake nevsakdanje vsebine, ki so pove- zane s poklicem, za katerega se usposa- bljajo, ali pa gre za tematiko iz vsak- danjega življenja, ki bi jo bilo dobro bolje poznati, kot je to pri temi pro- metna varnost, ki je pravzaprav ži- vljenjsko pomembna. Projektno delo naj bo čim bolj razgi- bano in zanimivo, uporabiti je treba zanimive metode in načine. Komu- nikacija poteka na vseh ravneh, je vsestranska, živahna ter iskrena, saj dijaki ob delu na glas izražajo obču- tja, razmišljanja, svoje poglede ipd. Pozitivna klima v skupini je pogoj za dobro delo. Projektno delo poteka na dva načina (Bahovec in drugi 2007): − določitev ciljev, načrtovanje, iz- vedba in utemeljitev ali − izbira ustreznega problema, sku- pno načrtovanje poti do rešitve problema, izvajanje posameznih nalog, ki izhajajo iz problema, in preverjanje rešitev problema. Upoštevamo naslednje faze poteka (Bahovec in drugi 2007): − iniciativa, − zasnova projekta, − načrtovanje, − izvedba, − sklepna faza – predstavitev. Postaviti je treba konkretne cilje, ki morajo biti dosegljivi in takšni, da jih lahko prilagaja- mo. Potek moramo načrtovati zelo pre- mišljeno, saj ima- mo določen časovni okvir. Delo oziroma vloge moramo ena- komerno porazdeliti, da se nekateri ne dolgočasijo, drugi pa imajo dela preveč. Pri tem moramo upoštevati znanje dijakov, njihove sposobnosti in interese. Tako učiteljem kot dijakom daje pro- jektno delo veliko zadovoljstva. Kot meni Žužejeva (1991), se pri pro- jektnem delu odpre nepredvidljiva, bogata paleta variant projektnega učnega dela in nemogoče je pred- videti vsa spoznanja, znanja, vse vzgojne učinke, vsa nova ustvarjal- na hotenja – nemogoče je predvi- deti vse notranje, čustvene in s tem v zvezi miselne polemike, veliko ustvarjalnost, ki se kaže v bogatej- šem govornem in pisnem izražanju ter umetniškem ustvarjanju. PROJEKTNI TEDEN NA TEMO PROMETNA VARNOST Na naši šoli imamo v vsakem šolskem letu dva projektna tedna. V letnem delovnem načrtu se določi, kdaj bo potekal posamezni projektni teden in katere teme bomo obravnavali. Opisala bom, kako je potekal projek- tni teden na temo Prometna varnost. PROMETNA VARNOST IN PROJEKTNI TEDEN Silva Knez, prof., Šolski center Ravne, Srednja šola Ravne Projektno delo je lahko zelo primeren način za seznanjanje dijakov s tematiko prometne varnosti, ki je čedalje pomembnejša, saj se število prometnih nesreč povečuje. Vse šole in tudi vsi mediji bi morali prometno varnost še bolj poudarjati, da bi se strašna statistika zmanjšala. Dijaki so se v projektnem tednu, namenjenem tematiki prometne varnosti, seznanili s pomembnimi področji prometne varnosti, z delom policistov, gasilcev in avtošol, najbolj pa so bili pretreseni ob izpovedi dveh bivših dijakov naše šole, ki sta ju usodno zaznamovali prometni nesreči. Opozarjanja glede prometne varnosti ni nikoli dovolj ali preveč – tega bi se morali zavedati vsi. Učenje je uspešnejše, če dijak do cilja pride s samostojnim iskanjem in razmišljanjem. 20 Didakta 195 Kot mentorica sem prevzela skupi- no enajstih dijakov prvega letnika srednjega poklicnega izobraževanja – avtoserviser, s katerimi smo se do- govorili, da bo naše projektno delo osredotočeno na prometno varnost. Najprej smo se pogovorili na splošno o tej temi. Povedali so, kaj menijo o tej problematiki, izmenjali smo si iz- kušnje, ki jih imamo na tem podro- čju, in se dogovorili, kako bo potekal ta projektni teden ter postavili cilje. Pogovorili smo se o tem, da je v za- dnjem času na slovenskih cestah za posledicami prometnih nesreč umrlo veliko ljudi. Najbolj ogroženi so pe- šci, zato je treba ljudi opozarjati, naj poskrbijo za lastno varnost tako, da so na cestah še posebej previdni in vidni. Vozniki osebnih avtomobilov naj bodo pozorni na pešce, še pose- bej pred zavaro- vanimi prehodi in na območjih, kjer se pešci pogosteje zadržujejo. Za uvo- dno motivacijo smo si ogledali sliko na spletni strani policije, ki prikazuje primerjavo med hitrostjo vozila pri trku in padcem z višine, ter ugoto- vili, da bo pešec dobil zelo hude po- škodbe ali sploh ne bo preživel, če ga bo zadelo vozilo pri hitrosti 100 km/h, saj je to eneko, kot če bi padel z višine 40 m (Vir 1). Nato smo s pomočjo spletne strani www.policija.si razpravljali še o po- membnosti varnostnega pasu, za ka- terega pravijo, da je vez z življenjem, česar pa se zaveda še vedno premalo udeležencev v prometu. Čedalje večji problem predstavlja tudi telefoniranje med vožnjo, ki bi- stveno zmanjša zbranost voznikov, zaradi česar spregledajo pomembno prometno signalizacijo in se prepo- časi odzovejo na nepredvidljive raz- mere na cesti. Predvsem mladi so tisti, za katere je značilna nepri- lagojena hitrost, ki je med glavnimi dejavniki prometnih nesreč, še zlasti tistih z najhujšimi posledicami. Tudi nepravilna smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti so krivci, ki pogosto bo- trujejo nesrečam. V Sloveniji je zelo velik problem alko- hol, saj kar petina voznikov, ki pov- zročijo prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola. Zato je pomembno ozaveščanje, naj tisti, ki je užival alko- hol, uporabi javna prevozna sredstva, ali pa naj vozi tisti, ki alkoholnih pi- jač ni užival, saj je vožnja pod vpli- vom alkohola smrtno nevarna. Na spletni strani policije so objavlje- ni tudi posnetki nevarnih in drznih voženj ter drugih pogostih kršitev v cestnem prometu, ki smo si jih prav tako ogledali. Dijaki se morajo zavedati, da cesta in promet ne oproščata napak, zgolj trenutek nepazljivosti je lahko uso- den. Te generacije preživijo velik del svojega življenja virtualno, v računal- Primerjava med hitrostjo vozila pri trku in padcem z višine (Vir 1) Čedalje večji problem predstavlja tudi telefoniranje med vožnjo. Avtošola Felix Didakta 195 21 niških igricah, kjer imajo neomejeno število življenj, v realnosti pa je ži- vljenje samo eno. Cilji projektnega tedna na temo Prometna varnost: − zavedati se, kako pomembna je varnost v prometu; − razvijati primeren odnos do pro- metne varnosti; − znati poiskati informacije s pomo- čjo različnih virov, ki so na voljo; − poiskati, kje in kaj je v literaturi napisanega o prometni varnosti; − razvijati kulturo dela in pravilen odnos do njega; − sodelovati v vseh delovnih kora- kih, od zasnove, načrtovanja, spo- razumevanja, uresničevanja do vrednotenja rezultatov; − razvijati zmožnost za timsko delo; − razvijati kulturo poslušanja (obisk v prometni nesreči poškodovanih bivših dijakov in obisk policista); − vklapljati se v civilno družbo (obisk KGZ Ravne in Avtošole Fe- lix); − spoznavati delitev dela kot pogoja za uspešno opravljanje sestavlje- nih nalog; − se medpredmetno povezati s slo- venščino, sociologijo in računalni- štvom; − izdelati elektronske prosojnice; − pripraviti govorni nastop. Potek projektnega dela Ponedeljek: − Pogovorili smo se o temi Prome- tna varnost. − Izmenjali smo si predloge in ide- je. Postavili smo cilje. − Naredili smo plan dela po dnevih. − Določili smo podteme: – statistika prometnih nesreč, – posledice nesreč, – kolesarji in cestnoprometni predpisi, – oprema kolesa, – pešci in njihova varnost, – varna vožnja z motorjem, – gasilci in njihovo delo, – delo policistov, – delo gasilcev. − Začeli smo iskati podatke. − Določili smo tudi, kdo bo obliko- val elektronske prosojnice. Torek: − Obiskali smo gasilce, ki so nam predstavili svoje delo in razložili, kako poteka pomoč pri prome- tnih in drugih nesrečah (na leto opravijo okoli 450 intervencij); pokazali so nam posebno opre- mljena gasilska vozila in avtomat- ski defibrilator, ki je nameščen v gasilskem vozilu. − Obiskali smo Avtošolo Felix, kjer so nam pripravili predavanje o prometni varnosti; pokazali so nam posnetke prometnih nesreč; poskusili smo rešiti del izpitne pole za opravljanje vozniškega iz- pita; ogledali smo si tudi njihova motorna kolesa idr. Sreda: − Na šoli nas je obiskal policist, ki nam je predstavil delo policije; povedal nam je o Viziji nič: 0 mr- tvih in 0 poškodovanih. − Obiskala sta nas dva bivša dijaka naše šole, ki sta govorila o lastnih grozljivih izkušnjah. − Podrobneje smo si pogledali pro- metno varnost motoristov. Jaka je opisal svojo nesrečo: S prija- teljem sta se s štirikolesnikom pelja- la po hamburgerje. Ko sta prečkala cesto, je mimo pripeljal voznik mo- tornega kolesa s hitrostjo skoraj 200 km/h. Prišlo je do trka. Še huje je bilo zaradi tega, ker ni imel čelade. Izgubil je spomin in dobil veliko hu- dih telesnih poškodb. Dva meseca je preživel v bolnišnici v Slovenj Grad- cu in nato ga je čakala rehabilitacija na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soča. Vrnitev v šolo je bila zelo težka, saj sta mu učenje in pisanje povzročala velike težave, ker je bila poškodovana desna polovica možganov, ki opravlja z levim delom telesa. S pomočjo gospe Jelke Onuk, ki na šoli skrbi za pomoč dijakom s posebnimi potrebami, mu je šolo uspelo dokončati, zdaj pa študira na Višji šoli Ravne. Še vedno pa ima te- žave, ki so posledica te hude prome- tne nesreče. Nato je prišel Matej, ki je imel nesre- čo s kros motorjem zaradi prevelike hitrosti. Pri padcu se je hudo poško- doval in bil dva meseca v bolnišnici v Mariboru ter štiri mesece na Uni- verzitetnem rehabilitacijskem inšti- tutu RS – Soča. Prav tako kot Jaka je s pomočjo delavcev na šoli zaključil srednjo šolo in zdaj študira na višji šoli. Zaveda se, da če bi takrat vozil z manjšo hitrostjo, danes ne bi bil na invalidskem vozičku. Taka pričevanja močno vplivajo na nas, da se zamislimo in smo verjetno previdnejši. Še posebej je treba na to opozarjati mladino, ki se v tem obdo- bju odloča za vožnjo z motorjem ali avtomobilom. Oba obiskovalca sta doživela pro- metno nesrečo kot motorista, zato smo si podrobneje ogledali nasve- te za večjo varnost motoristov na spletni strani www.policija.si, kjer voznikom motornih koles svetujejo, naj bodo izjemno previdni, hitrost vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti. Posebej opozarjajo tudi, da je zelo problematičen začetek moto- ristične sezone v pomladnih dneh, ko je asfaltna površina še vedno hla- dna in ne omogoča optimalne opri- jemljivosti pnevmatik. Več je tudi udarnih jam in peska od posipava- nja pozimi. Sposobnosti motoristov so v tem obdobju slabše, saj morajo znova pridobiti občutek za vožnjo in spretnosti. Kot smo slišali v pripovedi obeh di- jakov, je bila za njuni nesreči kriva hitrost in pri enem poleg te še ne- uporaba čelade. Pri vožnji je treba dosledno uporabljati zaščitno moto- ristično čelado, ki jo je treba pravil- no namestiti in očistiti vezir za boljšo vidljivost. Drugi udeleženci prometa motoriste hitro spregledajo, zato naj bo hitrost primerna okoliščinam, tako da bodo drug drugega lahko pravočasno opazili. Dijaki se morajo zavedati, da cesta in promet ne oproščata napak. 22 Didakta 195 Četrtek: − Pogovorili smo se, kaj so se dijaki v teh dneh novega naučili. − Pripravili smo se na predstavitev. Petek: − Na sklepni prireditvi smo predsta- vili delo naše skupine v tem pro- jektnem tednu drugim skupinam. Projektni teden ima veliko predno- sti v primerjavi s klasičnim poukom, pravzaprav presega okvire pouka in da dijakom trajnejše ter bolj po- globljeno znanje. Vsem pomeni iz- ziv. Dijakom je projektni način dela všeč, pridobijo marsikaj – urijo se v pridobivanju in iskanju informacij iz različnih virov, se računalniško opi- smenjujejo, so bolj dejavni kot pri po- uku, vadijo javno nastopanje, krepijo samozavest. Učijo se timskega dela, dojemajo pomembnost dogovorov, kompromisov ipd. Spoznavajo tudi delo na terenu in različne ljudi, ki jim pripovedujejo o svojih izkušnjah. Največji problem jim predstavlja predstavitev projektnega dela pred ostalimi skupinami na šoli na sklepni prireditvi, saj niso navajeni javnega nastopanja. Organizacija celotnega projektnega dela ni preprosta, predvsem najprej od učitelja zahteva fleksibilnost ter strokovno, metodično-didaktično in psihološko znanje. Projektni tedni imajo tako izobraže- valni kot vzgojni pomen, zato so še kako pomembni. Če pomislimo, kako pomembna je prometna varnost, pa smo v tem projektnem tednu dosegli še veliko več – dijaki bodo na cesti previdnejši. Veliko premalo je ozave- ščanja mladih glede prometne var- nosti in mogoče so ravno projektni tedni primerni za to. Projekti in projektno delo so danes v vsakem segmentu družbenega, po- klicnega pa tudi zasebnega življenja, zato so dobra popotnica mladim za naprej. Na koncu moram poudariti, da so dijaki prvih letnikov projektni teden dobro sprejeli, povedali so, da je ta način dela boljši kot klasični pouk. Ogromno so se naučili in pridobili znanje, ki jim bo prišlo prav v vsak- danjem življenju ali pa jim bo življe- nje celo rešilo. Literatura Bahovec, I., Bezić, T., Kranjc, A., Sli- var, B. in Zupanc, B. (2007) Ocenje- vanje v novih programih srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. Ljubljana: Center Re- publike Slovenije za poklicno izobra- ževanje. Marentič Požarnik, B. (2003) Psiholo- gija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Vir 1: Ministrstvo za notranje zadeve. Policija (2016) Vozniki, pazite na pešce! Dostopno na http://www.policija. si/index.php/preventiva-/prometna- -varnost-category-blog/67979-test, 5. 1. 2017. Žužej, V. (1991) Projektno delo. Lju- bljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Projektna skupina Didakta 195 23 MLADI IN LOKALNE SKUPNOSTI Mladost ima osupljivo prednost v op- timizmu in neustrašnosti. Mladi naj bi gledali v prihodnost z zaupanjem. Pri tem so jim lokalne skupnosti dol- žne pomagati. Lokalne skupnosti so prostor, kjer mladi živijo, odra- ščajo ter razvijajo svojo osebnost. Z mladim prijaznimi ukrepi lahko obli- kujemo tako skupnost, ki bo vzgojila mlade v odgovorne odrasle državlja- ne. V tako lokalno skupnost se bodo mladi tudi kasneje radi vračali. Slovenske občine, ki jih strokovna komisija prepozna kot mladim prija- zne, dobijo certifikat Mladim prijazna občina za obdobje štirih let. Certifi- kat dobijo občine, ki uspešno izvajajo vsaj en ukrep od vseh prednostnih področij mladinske politike. S prido- bitvijo certifikata se občina, ki se je pri svojem delu izkazala za uspe- šno, zaveže, da bo področje mladih še naprej uspešno sistemsko urejala in nivo učinkovitosti v štiriletnem obdobju ohranila oziroma dvignila. Mladim prijazna občina izvaja ukre- pe s področja izobraževanja mladih in podpira delovanje mladinskih organizacij, ki predstavljajo vir ne- formalnega izobraževanja. Posebno pomembna področja pri osamosvajanju mladih so: – načrtno obravnavanje mladine, – participacija, – organiziranje, – informiranje, – zaposlovanje, – izobraževanje, – mobilnost mladih, – stanovanjska politika. Oblikovanje revidirane Evropske listi- ne o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življe- nje se je začelo na dveh konferencah o mladinski poli- tiki (leta 1988 in 1991). Leta 2002 je v Krakovu potekala konferenca z naslo- vom Mladi – akterji v svojem mestu in regiji, ki sta jo organizirala Kongres lokalnih in regionalnih skupnosti Evrope pri Svetu Evrope in Direkto- rat Sveta Evrope za mladino in šport. Na konferenci so sprejeli Krakovsko deklaracijo, v ka- teri so potrdili, da so mladi, tako kot druge staro- stne skupine, državljani lokalnih skupnosti in regij, v katerih živijo. Upravičeni so do dostopa vseh oblik udeležbe v družbi. Pripravili so napotke lokalnim in regionalnim oblastem, kako naj uresničijo politi- ko na številnih področjih, povezanih z mladimi (revidirana Evropska listi- na o vključevanju mladih v lokalno in regionalno živjenje 2003). Načela in oblike udeležbe mladih, ki so zapisane v tej listini, se nanašajo na vse mlade. Zato je pomembno posebno pozornost posvetiti vklju- čevanju mladih iz odrinjenih delov družbe ter etničnih, narodnih, social- nih, kulturnih, verskih in jezikovnih manjšin v lokalno življenje. Ekonomske in socialne razmere ome- jujejo pripravljenost mladih, da bi sodelovali v lokalni skupnosti. Mladi, ki so brezposelni, imajo več možnosti, da so izključeni iz družbe. Zato mora- jo lokalne skupnosti oblikovati politiko za zmanjšanje njiho- ve brezposelnosti. Primera reševanja tega problema so javna dela in sofinanciranje ustana- vljanja lastnih podjetij mladih. Lokalne skupnosti lahko pomagajo mladim z olajšavami pri reševanju stanovanjskega problema in pri jav- nem prevozu. Nujno je, da se mladi že v času šo- lanja učijo o udeležbi v javnem življenju. Lokalne oblasti morajo podpreti vključenost mladih v šolsko življenje. V šolah naj bodo demokra- tične šolske organizacije. Dijaki naj delno sodelujejo pri upravljanju šole. Lokalne oblasti naj spodbujajo mla- de, njihove organizacije in šole, da dejavno sodelujejo pri mednarodnih projektih in tudi finančno podprejo mednarodne izmenjave. Zasvojenost med mladimi je vse pogostejša. Zato morajo lokalne skupnosti skupaj s predstavniki mladinskih organizacij, centri za ob- veščanje in svetovanje mladim ter zdravstvenimi službami organizirati VKLJUČEVANJE SREDNJEŠOLCEV V LOKALNO SKUPNOST Martina Goričan, prof. zgodovine in geografije, Šolski center Ravne, Srednja šola Ravne Medgeneracijsko druženje blaži vedno večji razkorak med generacijami, hkrati pa krepi medsebojno solidar- nost, spodbuja aktivno staranje ter preprečuje izključenost posameznika. Pomaga različnim generacijam, da razumejo dogajanje v družbi. Poglejmo si primer dober prakse vključevanja mladih v lokalno skupnost v občini Ravne na Koroškem. Slovenske občine, ki jih strokovna komisija prepozna kot mladim prijazne, dobijo certifikat Mladim prijazna občina za obdobje štirih let. Ekonomske in socialne razmere omejujejo pripravljenost mladih, da bi sodelovali v lokalni skupnosti. 24 Didakta 195 prostore in strokovnjake za svetova- nje. Uvesti morajo izobraževanje za prostovoljce, ki se ukvarjajo s preven- tivnimi ukrepi. Lokalne skupnosti morajo poskrbeti, da mladi na podeželju niso zapostavljeni. Mladi so pogosto tudi žrtve nasilja in kriminala. Potrebno jih je vključiti v odbore za preprečevanje kriminala, boriti se je potrebno proti rasistične- mu, verskemu in nacionalističnemu nasilju. Pri tem morajo veliko vlogo odigrati tudi družine in šola. Lokalne skupnosti morajo podpirati delovanje mladih v medijih. Mladi imajo pravico do obveščenosti o do- gajanju v lokalni skupnosti. MLADIM PRIJAZNA OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Občina je za obdobje 2013–2017 dobila certifikat Mladim prijazna občina. V tej lokalni skupnosti so se- stavili program za aktivno delovanje mladih z namenom: – animirati mlade, da aktivno sode- lujejo pri načrtovanju aktivnosti, sodelujejo pri odločitvah, ki ih posredno ali neposredno zadeva- jo, – spodbuditi delovanje mladih v društvih, – spodbuditi neformalno druženje mladih, – spodbuditi mlade k učenju veščin vodenja, organiziranja, izražanja in podajanja stališč, – vnesti v okolje pogled in svežino mladih. Občina podpira mladinske projekte, mladi pri njih sprejemajo odločitve, naučijo se komunikacije z javnostjo, dobijo vpogled v delovanje občine, izkušnje javnega nastopanja, organi- ziranja, vodenja. Izrazijo lahko svoj talent in pametno vložijo svojo ener- gijo ter čas. Zelo aktivno deluje Mladinski svet Ravne na Koroškem, ki povezuje de- lovanje mladinskih organizacij in omogoča boljše pogoje za organizira- nje programov na področju mladine. Občina se trudi iz- boljšati usmerjanje mladih pri izbiri študija, podajanju poslovnih idej. Uspešen je projekt mentorstvo, pri ka- terem so dvajsetim najboljšim dijakom zagotovili mentorje iz najboljših koro- ških podjetij. PROJEKT MLADI ZA STAREJŠE Leta 2011 je občina Ravne na Ko- roškem sprejela odločitev za vstop občine v slovensko in svetovno mre- žo starosti prijaznih mest in občin. V občini Ravne na Koroškem je 16 % starejših ljudi od 65 let. Občina financira projekt Mladi za starejše. S tem spodbuja medgeneracijsko sožitje. Pojavil se je interes starejših občanov za različne oblike pomoči s strani dijakov srednjih šol. Program so začeli izvajati marca leta 2012, ko so dijaki prvič obiskali starejše obča- ne na njihovih domovih. V program se je vključilo 24 starejših občanov in 36 dijakov Srednje šole in Gim- nazije Ravne. Obe srednji šoli sta se pozitivno odzvali na vsebino progra- ma. Dijake sta vodili dve profesorici, ki sta se tedensko redno srečevali z dijaki in jih usmerjali pri delu s sta- rostniki. Pred pričetkom izvajanja projekta je bila izvedena krajša učna delavnica, kjer so se starejši in dijaki seznanili z vsemi ustreznimi infor- macijami glede izvajanja projekta. Delavnico so pomagali izvesti pred- stavniki Inštituta Antona Trstenjaka. Učna delavnica je bila namenjena se- znanitvi dijakov in starejših občanov s potekom izvajanja projekta in vzpo- stavitvi komunikacije med njimi. Kasneje so dijaki in prostovoljci Dru- štva upokojencev Ravne organizirali obiske pri starejših občanih doma, kjer so se dogovorili o nadaljnjih terminih obiskov ter opravilih in oblikah pomoči, ki jih bodo dijaki opravljali pri njih doma. Podpisali so tudi medsebojne dogovore. Projekt so poskusno izvajali dva meseca. Dijaki so pomagali starejšim občanom pri opravljanju lažjih del, ki jih sami težko opra- vijo, in sicer lažja gospodinjska dela, odnašanje smeti, po- moč pri nakupih v trgovini, pometanje dvorišč, odmeta- vanje snega, delo na vrtu, pa tudi pri dejavnostih, kot so učenje osnov računalništva, branje knjig in časopi- sov, igranje inštrumentov, poslušanje glasbe in podobno. Z njimi so se pogo- varjali in jim tako krajšali čas. Letno opravijo dijaki okoli 500 ur prostovoljnega dela pri starostnikih. Projekt se ponavlja vsako šolsko leto in interes je obojestranski. Vedno ob koncu pouk sledi zaključna priredi- tev s kulturnim programom, ki ga skupaj izvedejo starostniki in dijaki. Storitev je za starejše brezplačna, di- jaki pa ob koncu šolskega leta dobijo nagrado občine v obliki vstopnice za koncert znane glasbene skupine v tu- jini. Lani so šli na izlet v Gardaland. Pomen tega projekta je v medgene- racijskem sožitju v občini. Mladi se vključijo v lokalno skupnost in so tolerantnejši do starosti. Obe genera- ciji se lahko druga od druge veliko naučita. RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE STAREJŠIH V okviru projektnega tedna s tema- tiko Medgeneracijsko sodelovanje so dijaki računalniške usmeritve po- magali starejšim pri računalniškem opismenjevanju. V skupini je bilo deset dijakov. Prvi dan so s pomočjo literature in svetovnega spleta razi- skovali proces staranja človeka, težave starostnikov, socialnovarstvene usta- nove, pomoč starostnikom na domu, medgeneracijsko druženje ter njihov odnos do staranja starostnikov. Uspešen je projekt mentorstvo, pri katerem so dvajsetim najboljšim dijakom zagotovili mentorje iz najboljših koroških podjetij. Didakta 195 25 Drugi dan smo obiskali Koroški med- generacijski center na Ravnah. Čaka- li so nas starostniki, ki so želeli prido- biti dodatna znanja iz računalništva. Dijaki so z veliko mero potrpežljivosti razlagali in pokazali, kako se pošilja elektronska pošta ter kako se iščejo informacije ter glasba na svetovnem spletu. Starejši so bili izjemno zadovoljni z od- nosom in razlago dijakov, njim pa se je zdelo zanimivo, da lahko svoje zna- nje predajajo naprej. Vodja Koroškega medgeneracijskega centra se nam je tudi pisno zahvalila, da smo jim pope- strili dneve, še zlasti so bili zadovoljni z odnosom mladih do starejših ljudi. Zadnji dan projektnega tedna smo svoje delo predstavili ostalim dijakom šole na zaključni prireditvi. Doseženi so bili vzgojno-izobraževal- ni cilji: – dijaki so spoznali potek staranja človeka od rojstva do smrti, – seznanili so se s problemi staro- stnikov, – spoznali so oblike pomoči staro- stnikom, – uporabili so različne vire informa- cij, – preizkusili so se v poučevanju, – pridobili so govorne veščine, – vzpostavili so lep odnos s starejšo generacijo. KAVARNA PLUS Maja leta 2016 so na Ravnah na Koroškem odprli socialno kavarno – dnevni center za mlade. Deluje pod okriljem Koroškega medgene- racijskega centra. Ravenska občina prispeva najemnino in materialne stroške za njeno delovanje. Kavarna Plus je nov prostor za sreče- vanje mladih, namenjen je za aktivno preživljanje prostega časa. Za člane kavarne so napitki (čaj, kava) zastonj, v zameno opravijo pet ur mesečnega prostovoljskega dela v kavarni ali pa v lokalni skupnosti. Ostali pa prispevajo prostovoljni prispevek. Sistem »dam – dobim« je posebnost kavarne za mlade. Z neprofitnim delom jih želijo vzpodbuditi k prostovoljstvu in med- sebojni solidarnosti. To je prostor za druženje, sodelovanje in povezovanje. V kavarni sta zaposlena strokovna so- delavka in ozdravljeni odvisnik, ki s svojimi izkušnjami ozavešča mlade o pasteh odvisništva. Nabor aktivnosti v kavarni je zelo pe- ster: – ustvarjalne delavnice, – ogledi filmov, – potopisne delavnice, – predavanja (zdrava prehrana, od- visnost, astrologija, numerologija, astronomija), – jezikovni tečaji, – tečaji računalništva, – fotografske delavnice, – glasbeni koncerti, – organizirani pohodi, – organiziranje humanitarnih akcij, – peka palačink, – razvijanje mladinskega turizma, – prostor nudijo za vaje glasbenim skupinam, – pesniški večeri, – večeri družabnih iger, – delavnice za prostovoljce, – organizacija športnih iger, – organiziranje inštrukcij za dijake, – naravoslovni tabor, – mladinske delavnice, – klubski večeri, – joga. Kavarna Plus aktivno sodeluje s Šol- skim centrom Ravne na Koroškem. Zagotavljanje mladim prijaznega okolja je nujen korak na poti do izboljšanja njihovega položaja v družbi. V vsaki lokalni skupnosti mora obstajati interes za sodelova- nje z mladimi. Mladi naj sooblikujejo takšno skupnost, v kateri bodo radi živeli. Medgeneracijsko druženje ima ve- lik pomen pri učenju socialnih veščin. Mlajše generacije spoznava- jo izkušnje starejših. Mlajši s svojo življenjsko energijo prispevajo k iz- boljšanju kakovosti življenja starejše generacije. Starejša generacija pre- naša na mlajšo svoje izkušnje. Literatura Bakovnik, Nina, in Ranc, Igor (2012) Lokalna mladinska politika. Ljubljana: Zveza ŠKIS. Revidirana Evropska listina o vključe- vanju mladih v lokalno in regionalno življenje (2003). Ljubljana: Ministr- stvo za šolstvo in šport. METLIŠKI GRAD film Podobe Bele krajine; razstava Življenje ljudi v Beli Krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja; razstava Na rovaš! Belokranjske soseske zidanice in Soseska Drašiči; delavnice in drugi pedagoški programi Trg svobode 4, 8330 Metlika, tel.: 07 30 63 370 belokranjski.muzej@guest.arnes.si www.belokranjski-muzej.si 26 Didakta 195 Organizacija in izvedba kulturne pri- reditve je za učitelje poseben izziv. Pri izbiri in pripravi gradiva za izvedbo sta pomembna tako starost učencev kot tudi njihovo predznanje o posame- znem prazniku. V prvem in drugem triletju se največ vsebin, povezanih z aktivnim državljanstvom in domo- vinsko vzgojo, pojavlja pri predmetu družba in slovenščina, tretje triletje te učne cilje uresničuje v okviru predme- ta domovinska in državljanska kultura in etika. Čeprav učenci v prvem in drugem tri- letju poznajo le del zgodovinskih in kulturnih dejstev, na katerih temelji- jo vsi trije državni prazniki, so vedno pripravljeni aktivno sodelovati, saj večinoma zelo radi nastopajo. Tako je bilo tudi letos, ko smo pripravili in izvedli kulturno prireditev ob dnevu državnosti in zaključku pouka v tem šolskem letu. Že med šolskim letom smo razmišljali o zaključni prireditvi in zbirali ideje za izvedbo. Odločili smo se, da bo rdeča nit naše prireditve pravljica O nastan- ku države, ki smo jo napisali sami. Za uvod v prosla- vo je otroški pevski zbor zapel slovensko himno. Sledila je recitacija Cankarjeve Kurentove pe- smi, saj smo Slovenci ob pesmi že od nekdaj znali prebroditi skrbi in težave, ki so nas spremljale skozi zgodovino ter ki nas pestijo tudi danes. Znamo se sprostiti in poveseliti. Veselje in prešernost sta nam bila položena že v zibel, kot pravi Ivan Cankar: »Veseli ljudje bodo živeli tod, pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje.« Razmišljali smo, na kaj vse pomisli- mo, ko slišimo besedo domovina. Učenci so naštevali vse njene lepote: Jadransko morje, kraške jame, pa- nonske ravnine, prelepe gore, jezera, reke, pozabili niso niti na prepoznav- ne rastline in prijazne ljudi. Lepote naše domovine smo vključili v svojo pravljico O nastanku države. Pri izvedbi so nastopali tudi najmlajši učenci, ki so likovno oblikovali naše naravne lepote in jih prinašali na oder ter dopolnjevali sceno naše dra- matizacije. Poleg naravnih danosti so učenci v pravljici želeli izposta- viti ljudi, ki naj s svojim pozitivnim odnosom do svoje domovine soobli- kujejo našo državo. Poudarjali so, da dr- žavo soustvarjamo vsi njeni prebivalci. Vsak prispeva kaj svojega, edinstvene- ga. Tudi šolsko leto se vsakič zaključi z uspehi, za katere so zaslužni prav vsi, ki s svojim znanjem, idejami in dobro voljo prispevajo k dosežkom, ki jih je treba izpostaviti, saj so tudi ti kamenček v mozaiku države. Predstavili smo projekte na državni ravni, ki smo jih izvajali v tem šol- skem letu. Tretji razred je predstavil projekt Beremo z mačkom Murijem, četrti in peti razred pa sta predsta- vila projekt Turizmu pomaga lastna glava, ki ga vsako leto razpisuje Turi- stična zveza Slovenije. Maček Muri je v sklopu projekta obiskoval učence na njihovih do- movih in jih spodbujal pri branju. V vseh razredih je bil Muri vključen v najrazličnejše dejavnosti, ki so po- tekale znotraj projekta. Učenci so z dramatizacijo prikazali nekaj odlom- kov pravljice izpod peresa Kajetana Koviča, ki je nastala pred več kot šti- ridesetimi leti in je še danes poznana prav vsakemu mlademu bralcu. Učenci četrtega in petega razreda so s sodelovanjem pri projektu Turiz- mu pomaga lastna glava že drugo leto dosegli več zlatih priznanj, na kar so zelo ponosni. Prikazali so po- tek predstavitve svoje naloge, kot so jo prikazali na turističnih tržnicah v Kranju in Mariboru. Pod naslovom S Šarevčevo slivo v žepu so letos pro- movirali Ivana Tavčarja in njegov dvorec Visoko ter otroške igre takra- tnega časa. Prireditev ob dnevu državnosti smo sklenili z govorom ravnateljice in po- delitvijo priznanj za vidnejše dosežke v šolskem letu. Odločili smo se, da bo rdeča nit naše prireditve pravljica O nastanku države, ki smo jo napisali sami. KULTURNA PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Mojca Veber, prof. razrednega pouka, OŠ Poljane nad Škofjo Loko Vsako leto v šoli organiziramo vsaj tri šolske prireditve, ki so že na začetku šolskega leta opredeljene z letnim delovnim načrtom. Poseben pomen imajo proslave ob treh državnih praznikih – ob dnevu samostojnosti in enotnosti, slovenskem kulturnem prazniku in dnevu državnosti. Vse tri zaznamujejo pomembne dogodke iz naše narodne zgodovine in poudarjajo našo kulturno samobitnost. Ob slovesnostih imajo vsi učenci, tako tisti, ki aktivno sodelujejo pri izvedbi kulturnega programa, kot tisti, ki so na prireditvi udeleženi kot gledal- ci, priložnost, da razmišljajo o svoji državi, slovenski zgodovini in kulturi. Ob vsakem kulturnem dogodku se naučijo česa novega, kar jim odpira možnosti, da se lažje vključijo v širše družbeno okolje. Kulturno slovesnost ob dnevu državnosti in ob koncu šolskega leta 2016/2017 smo letos pripravili in izvedli z učenci prvega in drugega triletja. Didakta 195 27 Pevski zbor je s petjem popestril ce- lotno prireditev. Za brezskrben korak v počitniške dni je poskrbela plesna skupina, ki deluje na naši šoli. Prireditev, ki so jo spremljali vsi učenci, delavci šole in številni vašča- ni, je popestrila predpraznični dan in med ljudi vnesla nekaj veselja. Vse je opomnila na ponos, ki ga prema- lokrat pokažemo, ko je govora o naši domovini. Učenci so pokazali ponos do svoje domovine. Poudarili so pomen med- sebojnih odnosov in zaupanja. Važno je, da bomo ohranjali našo lepo slo- vensko besedo, plese in petje, saj so del nas vseh. Prilogi: 1. Ivan Cankar: Kurentova pesem, odlomek O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je tro- sil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje – pu- ste leže tam, strmé proti nebu s slepi- mi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; raz- sul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gor- jancev, in je rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriska- nje!« Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodi- la – zrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, ostrmi pred tem čudom Božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blago- slovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravi- jo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo – ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zve- ni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. »Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!« 2. Pravljica o nastanku države VEZNO BESEDILO: Nekoč, davno že tega, je živel kralj, ki je imel sedem otrok. Živeli so v mogočnem kralje- stvu sredi neprijazne, sive in puste zemlje. Otroci so bili srečni, saj je oče kralj z njimi preživel veliko svojega časa. Skupaj so se igrali, učili, pre- pevali, plesali in počeli vsemogoče reči. Dnevi so minevali in otroci so prehitro odrasli. Ni jim bilo več do iger in uganjanja vragolij. Zdaj, ko so skrbeli sami zase, so dnevi za kra- lja postali dolgi. Tako dolgi, da je od silnega dolgčasa zbolel. Otroke je za- čelo skrbeti za očeta, saj so ga imeli neizmerno radi. Zato so ga nekega jutra vprašali: OTROCI: Oče, skrbi nas za tvoje zdravje. Kako ti lahko pomagamo? KRALJ: Odkar ste odrasli, se silno dol- gočasim. Okolica mojega kraljestva je siva in pusta. Če bi lahko opazoval kaj lepega in zani- mivega, bi mi to zagotovo polepša- lo dolge dneve in povrnilo zdravje. Pojdite po svetu in mi prinesite najlepše reči, ki jih naj- dete na svoji poti. OTROCI: Vse bomo storili, da ti bo bolje. KRALJ: Najstarejši sin, ti imaš največ izkušenj, zato pojdi ti prvi na pot. Da boš lažje potoval, si osedlaj najurnej- šega konja v kraljestvu. Za popotnico ti dam sedem zlatnikov, da boš imel kaj jesti in piti. Toda pazi, da vsega ne zapraviš. Odjahaj v svet in mi pri- nesi kaj lepega, kar bo polepšalo sivo in pusto okolico mojega kraljestva. NAJSTAREJŠI OTROK: Nič ne skrbi, oče. Prinesel ti bom nekaj lepega. VEZNO BESEDILO: Dnevi so drveli mimo in oče je nestrpno pričakoval sina. Natanko čez leto dni se je naj- starejši sin vrnil. NAJSTAREJŠI OTROK: Pozdravljen, oče, prinesel sem ti nekaj zelo lepe- ga. Prinesel sem ti visoke in mogočne gore. Poglej skozi okno, kako so kra- sne. Ko se boš povzpel na najvišjo goro, boš videl vse do sosednjega kraljestva. KRALJ: Hvala, sin moj. Nalogo si zelo dobro opravil. Zelo si me razveselil. VEZNO BESEDILO: Kralj je na pot poslal naslednjega od svojih otrok, svojo hčer. Dobila je enako nalogo kot najstarejši sin. Za na pot ji je oče prav tako dal sedem zlatnikov in hi- trega konja. KRALJ: Pojdi po svetu, hči moja, in mi prinesi kaj lepega, da se mi povr- ne zdravje. DRUGI NAJSTAREJŠI OTROK: Nič ne skrbi, oče. Takoj, ko uzrem kaj lepe- ga, se vrnem domov. VEZNO BESEDILO: Čas je hitro mi- neval, kralju se je zdravje znova poslabšalo. Čez natanko leto dni in sedem mesecev se je hči vrnila. DRUGI NAJSTAREJŠI OTROK: Poz- dravljen, oče. Prinesla sem ti morje. Tako je lepo, da ti ob pogledu nanj zastane dih. Šumenje valov te bo po- mirilo in pesem bo zaigrala v tvojem srcu. KRALJ: Tvoje darilo je res čudovito! Zelo si me osrečila. VEZNO BESEDILO: Kralj je od sedaj naprej vsak dan hodil v gore in k morju. Zdravje se mu je povrnilo. Toda zaželel si je še kaj lepega, zato je na pot poslal naslednjo hčer. KRALJ: Hči moja, pojdi še ti po svetu in mi prinesi kaj lepega, da mi polep- šaš stare dni. VEZNO BESEDILO: Tako je odšla po svetu. Tudi njej je dal oče za na pot zlatnikov in urnega konja. Čez tri leta in sedem dni se je vrnila v kra- ljestvo. TRETJI NAJSTAREJŠI OTROK: Pozdra- vljen, oče. Prinesla sem ti termalno vodo. Poskusi, kako prijetno topla je. Kopel v termalni vodi te bo okrepila. KRALJ: Tvoje darilo je zelo dobro. Imenitno si opravila svoje delo. VEZNO BESEDILO: Kralj je bil nav- dušen nad lepotami, ki so mu jih prinašali otroci, zato se je odločil, da pošlje na pot prav vse. Tudi če- trti hčeri je osedlal urnega konja in O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« 28 Didakta 195 ji dal nekaj denarja. Minilo je komaj nekaj mesecev in hči se je vrnila v kraljestvo. ČETRTI NAJSTAREJŠI OTROK: Pozdra- vljen, oče. Tudi jaz sem ti prinesla nekaj lepega. VEZNO BESEDILO: Kralj je pogledal skozi okno in v daljavi se je v soncu bleščalo jezero. In ne samo to! Sredi jezera je bil pravi mali otoček. Vodo je kralj občudoval in jezera se je za- res razveselil. KRALJ: Prelepo je tvoje darilo, hči moja. VEZNO BESEDILO: Kralj je na pot poslal naslednjega od svojih sinov. Osedlal mu je urnega konja, mu dal za popotnico zlatih cekinov in ga pospremil do grajskih vrat. Sin se je kmalu vrnil domov, saj je nedaleč od kraljestva našel lepe rastline. PETI NAJSTAREJŠI OTROK: Pozdra- vljen oče. Prinesel sem ti rastline, ki bodo okolico kraljestva obarvale pisano kot mavrica. Tale imenitna ra- stlina je trta. Jeseni obrodi sladko in sočno grozdje. Z njim bodo jeseni in zime sladke. Prinesel sem ti tudi olj- ke. Ko boš okusil oljčno olje, bo tvoj obraz veder, kot še nikoli. Poleg oljk in trte sem na poti po svetu nabral najimenitnejših pisanih cvetlic, ki nas bodo s svojimi pisanimi plaščki razveseljevale vse dni v letu. KRALJ: Tvoje rastline se bodo lepo podale v okolico našega kraljestva. Osrečil si me. VEZNO BESEDILO: Kralj je sedaj veči- no dni preživljal v okolici kraljestva, ki je postalo pisano in razgibano. Užival je v sprehodih, vrtnih opravi- lih in športnih aktivnostih. Dnevi so minevali hitro in nič več se ni dolgo- časil. Motilo ga je le še to, da ni bilo nikogar, ki bi z njim občudoval to prekrasno okolico. Odločil se je, da po svetu pošlje še najmlajša otroka. KRALJ: Pojdita še vidva po svetu in mi pripeljita prijaznih ljudi, s kateri- mi bom lahko delil vse te lepote. Ker sta najmlajša, čuvajta drug druge- ga in vedno potujta skupaj. V hlevu osedlajta močno kobilico, ki vaju bo popeljala v širni svet. Kmalu se vrni- ta in razveselita svojega očeta. NAJMLAJŠA OTROKA: Bova, oče, nič ne skrbi, kmalu se vrneva z gručo prijaznih, pametnih, pogumnih, od- kritosrčnih in družabnih ljudi. VEZNO BESEDILO: Minevali so dnevi, meseci in leta. Čez natanko sedem let sta se otroka vrnila v kraljestvo. Za njima je hodila množica ljudi, mladih in starih, velikih in majhnih, takih s temnimi in takih s svetlimi lasmi, suhih in močnih. Kralj se je gruče silno razveselili. Takoj je pri- pravil gostijo s plesom za vse, ki so prihajali in še prihajajo v kraljestvo. Ljudje so zgradili hiše, ceste, trgovi- ne, kulturne ustanove in še mnogo drugih reči. Obdelovali so polja, vi- nograde, sadovnjake. Družili so se in skupaj jim je bilo in jim je še vedno lepo, saj živijo na lepem delu sveta, v prijazni in lepi državi. Literatura Cankar, Ivan, Kurent (odlomek). Dostopno na http://kaplan-marko. blogspot.si/2009/06/domovini.html, 15. 5. 2017. Pečnik, J., Križman, Z., Dolšina, M., Grafenauer, D. (2014) Aktivno drža- vljanstvo in domovina. Priročnik za učitelje srednjih šol za proslavitev slo- venskih državnih praznikov. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.  04 5320 200  www.didakta.si Jo Nesbø - ZBIRKA DOKTOR PROKTOR www.jonesbo.si www.facebook.com/didakta.si Zabavni mladinski romani priznanega av- torja kriminalk Jo Nesba. Knjige so prežete s humorjem, hudomušnostmi, pustolovščina- mi in pozitivnimi vrednotami, predvsem pa je napete do zadnje strani.Knjige so prejele znak kakovosti Zlata hruška, po knjigah Pr- doprašek doktorja proktorja in Časovna kad doktorja Proktorja so posneli tudi film. Avtor knjig JO NESBØ 1960) je poznan kot eden najboljših piscev kriminalk na svetu. Njegovi romani z glavnim junakom detekti- vom Harryjem Holom so dosegli uspeh tako v njegovi rodni Norveški kot tudi drugod po svetu, navdušili so kritike, knjigarnarje in bralce. Njegove knjige so prevedene v štiride- set jezikov, pogostokrat nagrajene ter redno na lestvicah najbolje prodajanih knjig. Didakta 195 29 V vseh letih svojega pedagoškega dela z osebami s posebnimi potreba- mi sem poučevala mladostnike, stare nad 14 let, v posebnem programu in tudi v prilagojenem programu vzgo- je in izobraževanja. V okviru intere- snih dejavnosti pa sem se srečevala z učenci različnih starostnih skupin. Bila sem tudi izvajalka dodatne stro- kovne pomoči nekaterim predšol- skim otrokom, vključenim v redne vrtce. Vedno sem se spraševala, če tem mladim, največkrat že odraslim lju- dem (v času bivanja pri nas) dajem dovolj znanja in veščin, da jih pripra- vim na čimbolj samostojno življenje. Ali jih (glede na njihove sposobnosti) dovolj motiviram, da se lahko v svo- jem prostem času zaposlijo tudi sami? Ali dovolj skrbim za njihovo socialno vključenost, poja- vljanje v družbi in širšem okolju? Kar so seveda cilji vsa- ke vzgojno-izobraževalne ustanove. SKUPINA MLADOSTNIKOV, S KATERIMI DELIM SVOJ DAN Trenutno delam z mladostniki, stari- mi od 19 do 22 let, ki imajo poleg motnje v duševnem razvoju (zmer- na, težja, težka) še druge kombini- rane motnje. V skupini posebnega programa na 5. stopnji sem profeso- rica defektologinja in razredničarka sedmim mladostnikom in mladostni- cam. Skupaj z varuhinjo negovalko se vsakodnevno trudiva iz vsakega posameznika razviti največ, kar lah- ko. Seveda skupaj s timom strokov- nih sodelavcev, ki delajo z istimi mladostniki (logoped, fizioterapevt, delovni terapevt, medicinska sestra, psiholog, socialni delavec, drugi (predmetni) učitelji, vzgojitelji ter zunanji sodelavci, tiflopedagog in ostali). Vsak na svojem strokovnem področju skrbimo za mladostnikov senzomotorični, kognitivni in psiho- socialni razvoj. Za orientacijo nam je letna priprava na vzgojno-izobraže- valno delo v posebnem programu, v veliko pomoč so nam individualizira- ni program za posameznega učenca in seveda želje mladostnikov in tudi želje njihovih staršev. Pomembni člani pri oblikovanju pro- grama so mladostniki sami in seveda starši, skrbniki. Vsi mladostniki niso sposobni odločati o sebi. Nekateri star- ši po dopolnjenem osemnajstem letu svojega otroka z motnjo v duševnem razvoju roditeljske pravice podaljšajo. Skupina mladostnikov, s katerimi de- lam, je zelo raznolika. Nekateri za gibanje uporabljajo voziček na ročni pogon, voziček na električni pogon, hoduljo, skuter. Skoraj vsi za boljšo hojo in stabilnost uporabljajo orto- pedske čevlje, nekateri zaradi ukri- vljenosti hrbtenice uporabljajo steznik. Za sporazumeva- nje nekateri upo- rabljajo podporno in nadomestno komunikacijo, ko- munikator, slikov- ni material, slušni aparat v primeru naglušnosti. Pri delu uporabljajo naj- različnejše pripomočke (dvižne mizi- ce, držala, pisala idr.) in prilagoditve. Poleg motnje v duševnem razvoju in gibalne oviranosti različnih stopenj so njihove medicinske diagnoze ce- rebralna paraliza (različnih oblik), Dawnov sindrom, motnje avtistične- ga spektra … MLADOSTNIKI IN USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJE V procesu vzgoje in izobraževanja ter ostalih obšolskih dejavnosti se mlade odrasle osebe osamosvajajo, učijo praktičnih vsakodnevnih opra- vil, da bi lahko čimbolj razvile svojo samostojnost. Pri interesnih dejavno- stih, izbirnih vsebinah, pri delovni in likovni vzgoji, splošni poučenosti, gibalno-športni vzgoji, oddelkih po- daljšanega bivanja, pri urah vzgoje, v svojem prostem času … so ti mladi ljudje kreativni, ustvarjalni, počnejo stvari, ki so jim v ponos ter zadovolj- stvo, prav tako tudi nam zaposlenim in njihovim staršem. Vsi se trudimo, da preživljajo čas aktivno, razgibano in družabno. Zaposleni v CIRIUS-u Vipava bi našim mladostnikom radi ponudili nekaj več kot druženje v krogu poznanih sovrstnikov in zaposlenih. Radi bi osmislili njihovo delo, povečali moti- vacijo za aktivnosti, ki jih počnejo. Rabi bi jim pomagali do čim večje samostoj- nosti, zadovoljstva, občutka koristnosti in uspešnosti, kar je vsekakor pogoj Ali dovolj skrbim za njihovo socialno vključenost, pojavljanje v družbi in širšem okolju? MLADOSTNIKI Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU V CENTRU CIRIUS VIPAVA, NJIHOVA MOTIVACIJA ZA DELO IN SOCIALNA VKLJUČENOST V OKOLJE Mateja Kete Černe, prof. defektologije, dipl. fizioterapevtka, CIRIUS Vipava Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje invalidnih otrok in mladostnikov (CIRIUS) v Vipavi je ustanova, v kateri so otroci od predšolskega obdobja do 26. leta starosti. Ti lahko obiskujejo prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom od 1. do 9. razreda, posebni program vzgoje in izobraževanja od 1. do 6. stopnje, predšolski otroci pa obiskujejo razvojni oddelek vrtca. Zaposleni v CIRIUS-u Vipava bi našim mladostnikom radi ponudili nekaj več kot druženje v krogu poznanih sovrstnikov in zaposlenih.  04 5320 200  www.didakta.si 30 Didakta 195 za srečno življenje in psihofizično zdravje teh mladih ljudi. Mladostni- ke bi radi čimbolj vključili v lokalno okolje v vipavski in ajdovski občini, od koder v največjem številu prihaja- jo k nam. Želeli bi osmisliti njihovo delo, da predstavijo svoje sposobno- sti drugim, sokrajanom, občanom, kot enakovrednim članom družbe. Želimo si večjega sodelovanja in ak- tivnega udejstvovanja v družbi in večje sprejemanje mladostnikov s posebnimi potrebami v širši javnosti. AKTIVNO VKLJUČEVANJE MLADOSTNIKOV V VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNI PROCES Mladostnikom dajemo možnost, da povedo svoje želje. Z našo pomo- čjo uresničujejo svoje ideje, pri tem pa jih usmerjamo in spodbujamo. Potrebno jim je dati možnost, da aktivno sodelujejo v vzgojno-izo- braževalnem procesu, pri postavitvi ciljev in evalvaciji. Mladostniki so ak- tivni člani pri nastajanju svojega in- dividualiziranega programa. Seveda je vse to odvisno od njihove zmožno- sti in kategorije motnje v duševnem razvoju. Zelo dobro pa lahko pri ne- katerih v praksi deluje tudi formativ- no spremljanje pouka. Pripravljeni so za delo in motivirani za aktivnosti, ki jih sami predlagajo, bolj sodeluje- jo pri učnemu procesu, načrtovanju, izvedbi in evalvaciji. Nekateri spo- sobnejši mladostniki sami povedo, da bi radi enakovredno sodelovali v družbi, da ne bi bili tarča posmeha, zapostavljeni ter odrinjeni iz družbe. Tudi pri tem je za mladostnike z mo- tnjo v duševnem razvoju pomembno samozagovorništvo. Posamezniku ali skupini omogoča izraziti svoje mne- nje, potrebe, želje. To gibanje poma- ga naučiti posameznike odločanja o bistvenih vprašanjih v njihovem ži- vljenju, s kom in kje bodo živeli, reše- vati probleme bivanja, šolanja, dela, prostega časa. Uspehi takih skupin so lahko zelo veliki. Posamezniki dobijo občutek vrednosti, pridobijo samoza- vest, pozitivno samopodobo, občutek slišanosti, povečajo komunikacijo z okoljem. Posameznik se nauči poi- skati pomoč, če in ko jo potrebuje. MLADOSTNIKI SODELUJEJO V PROMOCIJSKI STOJNICI CIRIUS-a V DOMAČI IN SOSEDNJIH OBČINAH V mesecu decembru 2016 smo prvič prestopili prag sejmišča, tržnice v Aj- dovščini. Odločili smo se, da vsak če- trtek v tem decembru ponudimo na stojnici naše zloženke, zgibanke …, izdelke in material, ki ga v CIRIUS- -u Vipava izdelujejo učenci s pomo- čjo zaposlenih. S svojo prisotnostjo v Ajdovščini na tržnici, v trgovskem centru Mercator, v Lavričevi knjižni- ci, na božično-novoletnem sejmu in na prireditvi ob otvoritvi jaslic v Vi- pavskem Križu smo v decembru obe- ležili tudi svetovni dan invalidov (3. december). Pojavljanje na tržnici je za nas pri- mer dobre prakse, kako starejšim učencem osmisliti delo v razredu. Na 5. stopnji posebnega programa vzgo- je in izobraževanja je tedensko kar devet ur delovne vzgoje ter tri ure likovne vzgoje. Pri teh »predmetih« smo lahko naredili največ izdelkov za našo stojnico. Pri urah izbirnih vsebin smo načrtovali delo, dobivali kontakte, trenirali komunikacijo, širi- li socialni krog, govorili o novoletnih željah, darilih … Pri urah splošne po- učenosti smo govorili o praznikih, o decembru; pri matematiki reševali besedilne naloge v zvezi z nakupova- njem. Skušali smo opraviti kvalitetno delo v času pouka. Pri ostalih obšol- skih dejavnostih v oddelkih podalj- šanega bivanja in vzgoje so učenci kreativno preživljali svoj »prosti« čas. S prisotnostjo na teh javnih dogod- Dekle s pomočjo izdeluje okraske za novoletno jelko, na mizi ima komunikator, pripomoček za sporazumevanje. Izdelava angelčkov Didakta 195 31 kih so pridobili motivacijo za delo in utrjevali socialne in komunikacijske veščine v širšem okolju. V mesecu novembru smo v celi hiši izdelovali izdelke za skupni cilj. V več skupinah smo izvedli delovne dneve ter v okviru različnih predmetov in področij naredili res veliko izdelkov, s katerimi smo (so) na tržnici v Ajdo- vščini promovirali naš center. Namen je bil kvalitetno izkoristiti prosti čas, predstaviti naše (njihovo) delo, soci- alizacija, trening komunikacijskih veščin z naključnimi mimoidočimi, promocija centra, osveščanje ljudi o zmožnostih in značilnostih mladih s posebnimi potrebami. Učenci so bili soudeleženi pri ko- munikaciji in pridobivanju soglasja za postavitev stojnice v Trgovskem centru Mercator Ajdovščina in so- glasja Komunalno stanovanjske druž- be v Ajdovščini, ki je zadolžena za upravljanje objek- tov, tržnice, sejmi- šča … Njihov zagon za delo se je iz dne- va v dan povečeval. Skupaj smo kovali načrte, kaj bomo delali, izdelovali, in napisali povabilo za obisk stojnice v lokalne časopise. PROBLEM AKTIVNEGA PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA TUDI MED MLADIMI Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU Nekateri mladostniki so pri nas od jutra do popoldneva. Nekateri osta- nejo v ustanovi v štiriindvajseturnem varstvu. S pomočjo strokovnih delavcev so mladostniki postavili vprašanja ne- katerim svojim sovrstnikom, starim od 18 do 26 let, ki bivajo v CIRIUS-u Vipava. Spraševali so (smo) jih, kako preživljajo svoj prosti čas, kaj bi radi počeli … Ugotovili smo, da je njihov krog znancev, prijateljev, sogovornikov večinoma vedno isti. Ustanova jim je drugi dom, kar ve- lja za vse, neglede na to, koliko časa preživijo pri nas. Tu se dobro počutijo, imajo svoje prijate- lje, se zabavajo in učijo. Vprašalnik, izkušnje in pogovo- ri s starši so pokazali, da so mlado- stniki v domačem okolju bolj pasivni in manj motivirani za delo kot pri nas. Vsi pa si želijo (želimo), da bi bili sprejeti tudi zunaj centra, v bližnji in širši družbi. Družina je prva, ki skrbi za socialno vključenost otroka in mladostnika v okolje in družbo. S tem delom mora ustanova nadaljevati in ga še poveča- ti v času odraščanja, v najstniških in mladostniških letih, ko pri učencih vse večji pomen dobivajo prijatelji, vrstniki, okolje. Pri mladostnikih, ki so nam zaupani v štiriindvajseturno varstvo, smo zaposleni še toliko bolj dolžni poskrbeti za njihovo samo- stojnost. Pri teh imamo dvojno vlo- go – biti strokovni delavci in hkrati namestniki staršev, skrbeti za mla- dostnikov celostni razvoj, zadovolji- tev njihovih potreb in interesov, ne samo v času vzgojno-izobraževalne- ga dela, ampak tudi v njihovem pro- stem času. PROBLEM ZAPOSLITVE MLADIH S POSEBNIMI POTREBAMI V času, v katerem živimo, so velik problem zaposlovanje mladih, mo- tivacija za delo in aktivno preživlja- nje prostega časa. Delovnih mest ni Fant in dekle z barvami za blago odtiskujeta različne motive na zašite torbice. Samostojna izdelava voščilnic Vprašalnik, izkušnje in pogovori s starši so pokazali, da so mladostniki v domačem okolju bolj pasivni in manj motivirani za delo kot pri nas. 32 Didakta 195 veliko niti za izobražene mlade lju- di. Veliko mladih, tudi s posebnimi potrebami, se poslužuje pretirane uporabe računalnikov, telefonov, so- cialnih omrežij, opuščajo kontakte, druženje z vrstniki in vse preveč časa preživijo doma na kavču. Zato bi radi našim mladostnikom ponudili dobro obliko aktivnosti, ki bi jih motivirala in bogatela. V občini Vipava, kjer se CIRIUS nahaja, nas krajani poznajo in sprejemajo. Veliko odraslih brez- poselnih ljudi, bivših sodelavcev, ki so že v pokoju, dijakov in študentov bližnjih šol je pri nas prostovoljcev, kar je v obojestransko korist in zado- voljstvo. Želeli bi si še bolj aktivno pojavljati se v družbi, ne samo po- nuditi možnost druženja zunanjim sodelavcem v našem centru, pač pa pojavljati se tudi zunaj centra v do- mači občini Vipava, v Ajdovščini ter tudi v ostalih bližnjih krajih. CILJI IN EVALVACIJA NAŠEGA DELA Aktivnosti, povezane z našim delom, smo si sproti beležili v portfolio. Za- pisali smo priprave na delo, sodelujo- če mladostnike in strokovne delavce, zastavljene cilje, fotografije vseh de- javnosti v Centru in udeležbe na stoj- nicah, razstavah, javnih dogodkih ter evalvacijo. Rezultat našega dela je bil zelo pozi- tiven, zato smo sklenili, da naše ak- tivnosti pojavljanja v družbi na tak način ohranimo. Seveda tudi z drugačnimi oblikami dela na terenu uspešno uresničuje- mo zastavljene cilje glede socialne vključenosti in motivacije mladostni- kov s posebnimi potrebami za delo. Cilji, ki smo si jih zastavili: – Povečati samostojnost mladostni- ka. – Motivirati mladostnike za delo. – Razviti pri mladostniku odgovor- nosti do izdelkov, dela. – Spodbuditi pri mladostniku raz- mišljanje o možnosti zaposlitve in želji po zaposlitvi. – Povečati zaupanje vase, samoza- vest, vzbuditi občutek koristnosti. – Povečati zadovoljstvo in dobro po- čutje pri mladostniku. – Povečati pri mladostniku socialne stike. – Izboljšati spretnosti v komunika- ciji z nepoznanimi ljudmi in v ne- poznani situaciji. – Uriti dialog z različnimi mimo- idočimi, različne starosti, spola, različne izobrazbe … – Uporabiti vljudnostne izraze in prilagoditi se situaciji. – Ozavestiti okolico, ljudi o drugač- nosti, posebnih potrebah, motnji v duševnem razvoju, gibalni ovi- ranosti … – Ozavestiti okolico, ljudi o spo- sobnosti mladih s posebnimi potrebami in razbiti strah pred drugačnostjo. – Promovirati naš Center. – Motivirati mladostnike za ustvar- jalno preživljanje prostega časa in samozaposlitev v prostem času. – Dobro pripraviti mladostnike na morebitno delo v Varstveno-de- lovnih centrih (VDC) v prihodnjih letih, ko zaključijo vzgojno-izobra- ževalni program v naši ustanovi. Skupaj z mladostniki med 18. in 26. letom, vključenimi v 4., 5. in 6. sto- pnjo Posebnega programa vzgoje in izobraževanja – program za otroke s posebnimi potrebami Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, smo preko »potovanja« po raznih lokaci- jah te cilje tudi uspešno realizirali. Z odliko pojavljanja v javnosti (s pro- mocijsko stojnico) želimo nadaljeva- ti, ne samo v tem veselem decembru, ampak, v povezavi s TIC-em v Vipavi in Ajdovščini, tudi z občasno priso- tnostjo na pomembnih dogodkih na določenih lokacijah v bližnji okolici. Izdelava lesenih obeskov za ključe Stojnica z izdelki CIRIUS-a Vipava Didakta 195 33 UVOD Vrtec je specifična ustanova, kjer biva- mo otroci in odrasli, ki se med seboj bogatimo s svojo ustvarjalnostjo, na- klonjenostjo, zgledi, odnosi in medse- bojnim sodelovanjem. Naloga nas od- raslih v vrtcu je predvsem zagotoviti otrokom prijetno otroštvo in izkušnje, ki omogočajo in spodbujajo otrokov duševni in fizični razvoj. Takšen na- čin opredeljuje tudi nacionalni doku- ment Kurikulum za vrtce. Vzgojitelj mora otrokom omogočiti dovolj prilo- žnosti in časa, da z lastnim preizkuša- njem začutijo lastnost narave z vsemi čuti (Bahovec in drugi 1999). V predšolskem obdobju se pri otro- ku razvijejo sposobnosti, kot so opa- zovanje, čustvovanje in doživljanje sveta, zato naj otrok v tem obdobju spoznava pomen narave. Z različni- mi vsebinami lahko pripomoremo k temu, da otroci občutijo odgovor- nost do narave in si pridobijo izku- šnje in znanja o človeku v razmerju do narave, o naravnih silah in nji- hovi uporabi (Fošnarič in Katalinič 2012). Pomembno je, da vzgojitelji otrokom ponujamo pestro izbiro vsebin, s ka- terimi razvijamo pozitivni odnos do narave. Ena izmed nalog staršev in vzgoji- teljev je spodbujanje radovednosti otrok, saj je radovednost pozitivna lastnost za ustvarjalnost oziroma ak- tiven odnos do okolja in omogočanje ustvarjalnih situacij, preko katerih otrok postane dejaven soudeleženec dogajanj in ravnanja v okolju (Fošna- rič in Katalinič 2012). V šolskem letu 2016/2017 smo skupi- na Balončki iz vrtca Markovci sode- lovali v vseslovenskem projektu Turi- zem in vrtec na temo Z igro do prvih turističnih korakov. Z aktivnim sodelovanjem v projektu smo želeli pri otrocih spodbudili in- teres za raziskovanje, odkrivanje in doživljanje kraja ter širšega okolja, v katerem živimo. AKTIVNO UČENJE: ODKRIVANJE LEPOT KRAJINSKEGA PARKA ŠTURMOVEC Sonja Ambrož, dipl. vzgojiteljica, OŠ Markovci – enota vrtec Otrok potrebuje za celostni razvoj in razvoj osebnih potencialov predvsem varno in spodbudno učno okolje. V članku predstavljam primer aktivnega učenja, kjer so otroci pridobivali nova znanja in pridobivali izkušnje za vsakdanje življenje. Naš osrednji cilj je bil ustvariti otrokom spodbudno in stimulativno okolje, ki krepi in spodbuja njihovo naravno radovednost do odkrivanja novega, do odkrivanja in doživljanja narave in z njo povezanega življenja. Izdelali smo kačje pastirje, ki so del posebnosti krajin- skega parka, saj so nekatere vrste redke in ogrožene. Kreativnost najmlajših 34 Didakta 195 NAMEN PROJEKTA Namen projekta je bil otrokom pri- bližati bližnji idilični Krajinski park Šturmovec. Osrednji poudarek ni bil le na bogatih rastlinskih in živalskih vrstah, temveč zlasti na predstavitvi parka Šturmovec kot kraja spominov na zanimive življenjske zgodbe ljudi in kraja, kjer se je nekoč kosilo, gra- bilo in pelo. Glavni namen je bil torej otrokom predstaviti običaj KOŠNJE v Šturmovcu in z njo povezano vožnjo z ladjami. CILJI PROJEKTA Opredelili smo naslednje cilje projek- ta: - Spoznavanje ožjega in širšega družbenega, kulturnega in narav- nega okolja ter seznanjanje s kul- turo, tradicijo, zgodovino, običaji in turizmom. - Razvijanje naklonjenega, spoštljive- ga in odgovornega odnosa do sebe, ljudi, do žive in nežive narave. - Spoznavanje vloge narave in čiste- ga okolja v povezavi z gibanjem v naravi in kakovostjo življenja. - Omogočanje in spodbujanje turi- stičnih dejavnosti otrok. - Otrok v vsakdanji komunikaciji posluša jezik in je vključen v ko- munikacijske procese z otroki in odraslimi. - Otrok spoznava, da si mora- jo vsi ljudje v določeni druž- bi pomagati in sodelovati, si oblikuje pozitivni odnosa do okolja in se aktivno vključuje v skrb zanj. OPIS IZVEDBE PROJEKTA Z otroki smo si najprej ogledali posne- tek, ki prikazuje ohranjanje ljudske- ga običaja košnje v Šturmovcu. Otroci so preko posnetka videli, kako so se ljudje in živina z ladjami pripeljali na delo. Kosci so ob svitu začeli kositi, nato so se za njimi z »južino« pripe- ljale grabljice. Grabljice so pograbile travo, nato so skupaj na travniku »po- južinali«. Posnetek prav tako prikazu- je igriv ljudski običaj »trčkanje«, pri katerem kosci primejo grabljico, jo nežno s koleni udarjajo v zadnjico in ji pod oblačila natlačijo travo. Delo je vedno spremljala pesem. Sprehodili smo se do Krajinskega par- ka in doživeli idilično naravo. Opazo- vali smo bogat rastlinski in živalski svet (poslušali ptičje petje, opazova- li metulje, iskali kačje pastirje, obšli smo mrtvo kačo …). Ogledali smo si reko Dravo in kraj, kjer so se nekoč zaradi nedostopnosti do Šturmovca vozili z ladjami. Obiskali smo kosca in spoznali gra- bljico. Kosec je otrokom pokazal in razložil potek košnje. Videli so, kako se kosa najprej »nakleplje«, kako jo nabrusi- mo, jo pravilno nesemo, kako z njo kosimo travo in kako jo očistimo. Gra- bljica jim je pokazala, kako se raztro- si in obrača trava, da se lahko hitreje posuši. Otroci so si h koscu s seboj prinesli svoje lesene otroške kose in grablje. Fantje so si najprej nabrusili svoje kose in se nato vživeli v vlogo kosca, dekleta pa v vlogo grabljice. Po opravljenem delu so »pojužinali«. KAJ SO PRIDOBILI OTROCI S SODELOVANJEM V PROJEKTU Otroci so se sprehodili in doživeli harmonično naravo v lokalnem kra- jinskem parku. Spoznali so način ko- šnje v Šturmovcu in z njo povezane zanimive življenjske zgodbe ljudi. Preizkusili so se v vlogi kosca in gra- bljice. Videli so, kako so se ljudje in živina vozili z ladjami v Šturmovec. Poslušali so izpovedno pesem Štur- movska in izvedeli, da je reka Drava vzela tudi življenja. Izdelali so kačje- ga pastirja, ki predstavlja posebnost Šturmovca. Brušenje kose Odhod na košnjo Didakta 195 35 VTISI IN IZJAVE OTROK TER DRUGIH SODELUJOČIH Glede na izjave otrok je bil njim naj- ljubši del projekta, ko so si lahko sami nabrusili koso, kosili z lesenimi kosami in grabili travo z grabljami. Primer ponosne iz- jave otroka: »Poglej, kejko trave sem že nakosa.« Pri projektu smo sodelovali s posa- mezniki, ki so bili pomemben del pro- jekta, saj so nam nazorno prikazali košnjo v Šturmovcu. Svoje vtise in občutke smo tudi likov- no uprizorili. V avli vrtca smo pri- pravili razstavo likovnih izdelkov in fotografij in s tem javnosti predstavili naš projekt. S plakatom smo se pred- stavili tudi na Pikinem festivalu 2017 v Velenju. ZAKLJUČNE MISLI Namen projekta je bil dosežen. Otroci so doživeli idilično naravo v bližnjem Šturmovcu in se seznanili z lokalnim običajem košnje in z njo povezano vo- žnjo z ladjo. Z otroških obrazov je bilo moč razbrati zanimanje in veselje, ko so zamahovali s svojimi kosami, grabili in raztresali nakošeno travo. Otroci so preko projekta spoznavali tudi kulturno dediščino in znameni- tosti domačega kraja. Pomembno je, da otrok v pred- šolskem obdobju pridobi čim več izkušenj, ki se na- vezujejo na spozna- vanje družbenega in naravnega oko- lja. Če te izkušnje pridobiva v naravi, so še toliko več vredne . Naloga odraslih je, da zna- mo izrabiti naravne danosti v prid razvoju otrok in da smo jim vzorniki v zdravem načinu življenja. Literatura Bahovec, Eva, in drugi (1999) Kuriku- lum za vrtce. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Fošnarič, S., in Katalinič, D. (2012) Didatične usmeritve za izvedbo razisko- valnih in eksperimentalnih dejavnosti predšolskih otrok na področju naravo- slovja. Maribor: Pedagoška fakulteta Maribor, Univerza v Mariboru. Kroflič, Robi, in drugi (2001) Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja. Lepičnik-Vodopivec, Jurka (2006) Okoljska vzgoja v vrtcu. Ljubljana: Za- ložba AWTS. Grabljice na delu Malica – »južna« Spoznali so način košnje v Šturmovcu in z njo povezane zanimive življenjske zgodbe ljudi. Preizkusili so se v vlogi kosca in grabljice. 36 Didakta 195 POMEN GIBANJA IN VLOGA STROKOV- NIH DELAVCEV Pomen gibanja kot enega izmed po- dročij v otrokovem razvoju v pred- šolskem obdobju je naveden tudi v nacionalnem dokumentu za vrtce – Kurikulumu. Potrebi po gibanju in igri sta namreč osnovni otrokovi potrebi; gibanje telesa vpliva na ce- lostni razvoj otroka: motorični, in- telektualni, socialni in emocionalni. Gibanje torej omogoča zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe (Bahovec in drugi 1999). Pome- na aktivnosti, povezanih z gibanjem, se zelo dobro zavedamo tudi strokov- ne delavke v našem vrtcu, zato skozi vse šolsko leto skrbimo za nudenje spodbudnega gibalnega okolja. Pred- nostne naloge se v osnovi vselej nana- šajo na sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja. Z utrjevanjem le-teh lahko v nadaljevanju otrokom po- nudimo zahtevnejše gibalne naloge oz. izzive. Vemo namreč, da so prav naravne oblike gibanja tiste, ki pred- stavljajo temelj razvoja kompleksnej- ših gibalnih vzorcev. Pri načrtovanju gibalnih dejavnosti vselej upošteva- mo potrebe in interese ter zmožnosti otrok oz. njihove telesne značilnosti. Le na ta način lahko otrokom ponu- dimo igro, ki jo doživljajo kot nekaj prijetnega, obenem pa razvijajo do- mišljijo, ustvarjalnost in iznajdljivost. Igra in vadba, ki sta otroku prilago- jeni in v katerih doživlja veselje in ugodje, gradita otrokovo samozavest in samozaupanje. Tako z gibalnimi igrami otroci spoznavajo dele telesa, urijo orientacijo v prostoru ter na- vezujejo stike z vrstniki. Preko igre se seznanjajo tudi s plesno ritmiko, krepijo mišice in se zavedajo svoje te- lesne koordinacije. Čut za ritem usva- jajo z glasbeno-didaktičnimi igrami, pri katerih usklajujejo glasbeni ritem z ritmom gibanja. Plesno znanje naši otroci pridobivajo v enostavnih kore- ografijah, rajalnih in gibalnih igrah – basnih ter spontanem plesu ob glasbi z in brez re- kvizitov. Elementar- ne igre pa otrokom ponudijo priložnost za spoznavanje smisla in pomena upoštevanja pravil igre ter na ta na- čin krepijo socialne stike med vrstniki. Pomemben cilj gibalnih dejavnosti v našem vzgojno-izobraževalnem za- vodu je namreč tudi spoznavanje po- mena sodelovanja v igralni skupini in medsebojne pomoči ter upoštevanja »športnega obnašanja«. Ena izmed nalog naših strokovnih delavk pa je tudi seznanjanje otrok z ustreznimi oblačili in obutvijo ter varnostnimi ukrepi, ki so potrebni pri izvajanju gibalnih aktivnosti. Vzgojiteljice vselej skupaj z otroki pripravimo in po končani igri pospravimo športno orodje in ostale pripomočke, ob tem pa otroke seznanjamo še s pravilnim poimenovanjem le-teh. Zavedanje naših strokovnih delavk, da je moč pohvale pri otrocih zelo velika, še posebej takrat, ko jim ne gre povsem po pričakovanjih in načrtih, je ključ do zadovoljnih, ponosnih otrok. Ve- likokrat namreč izrečena pohvala pomeni nov začetek, nov poskus re- ševanja gibalnih problemov. In če uspe, je super, če ne, prav tako; vse- kakor je vredno poskusiti in vztrajati. To je po mojem mnenju sporočilo, ki bi ga morala vsaka izmed nas, vzgo- jiteljic, podajati otrokom, ne glede za katero področje dejavnosti gre. V skrbi za zdravje in nemoten razvoj naših malčkov se pri nas vsako leto odvija projekt, ki smo ga poimeno- vali Z gibanjem do zdravja. Otroci, sta- ri 2– 6 let, pa so v okviru omenjenega projekta vključeni tudi v gibalno-špor- tni program Mali sonček, ki pome- ni dodatno motivacijo ter osvežitev vzgojno-izobraževalnega procesa. Ponuja namreč pestre vsebine in je sestavljen iz štirih stopenj z ustrezni- mi nalogami glede na starost otrok. Za vsako opravljeno nalogo prej- mejo otroci sončka ustrezne barve; najmlajši modrega, malce starejši zelenega oz. oranžnega in najstarejši rumenega. VPLIV GIBANJA NA ZDRAVJE IN SPA- NJE OTROK Spanje opredeljujemo kot pomem- ben fiziološki proces, ki zajema tako odraslega kot tudi malčka. Pomanj- kanje spanja odločilno vpliva na spoznavne funkcije (pozornost, kon- centracijo, spomin) ter čustveno in telesno zdravje (Vir 1). In da pri otro- cih ne bi prihajalo do pomanjkanja (kvalitetnega) spanja, lahko s svojim ravnanjem pripomoremo tudi mi, strokovni delavci v vrtcih. Znano je namreč, da otroci, ki se veliko giblje- GIBANJE KOT ENO IZMED PODROČIJ DEJAVNOSTI V VRTCU Martina Kostanjšek, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, Vrtec Ringaraja pri OŠ Artiče V kolikšni meri se bodo naši otroci gibali in predvsem uživali v gibalnih dejavnostih, je odvisno predvsem od nas, odraslih: doma od staršev in v vzgojno-izobraževalnih zavodih od vzgojiteljev. Ustvarjanje oz. nudenje spodbudnega gibalnega okolja, prepojenega z veliko mero zaupanja, je tisto, kar dela igro in učenje odra- slega z otroki tako zelo posebno. In le v takšnem vzdušju, kjer je tudi za napake in neuspele poskuse dovolj prostora, ima otrok možnost razvijati svojo ustvarjalnost. V skrbi za zdravje in nemoten razvoj naših malčkov se pri nas vsako leto odvija projekt, ki smo ga poimenovali Z gibanjem do zdravja. Didakta 195 37 jo, predvsem na svežem zraku, spijo bolje. Poskrbeti moramo torej za to, da v načrtovane dnevne dejavnosti vnašamo čim več tistih, ki temeljijo na gibanju. Kajti, bolj ko bo otrok gi- balno aktiven, bolj bo utrujen in po- sledično bo njegov spanec mirnejši in kvalitetnejši. Potrudimo se torej, vzgojiteljice in starši, in vzbudimo zanimanje za gibanje v slehernem otroku! Otroci nam bodo hvaležni, kajti z malo naše spodbude in pred- vsem s svojim zgledom bomo poskr- beli za to, da bodo zvečer prav sladko zaspali. Z gibanjem bomo, odrasli in otroci, znatno izboljšali kakovost svo- jega življenja, okrepili imunski sis- tem in poživili telo. PRIMERI IZ PRAKSE VADBENE URE Ena izmed osnovnih organizacijskih oblik športne vzgoje v našem vrtcu so vadbene ure. Le-te so vselej skrbno načrtovane, upoštevajoč potrebe, in- terese in zmožnosti otrok, in potekajo v zgornji dvorani šole oz. na prostem. Potekajo po urniku, kajti dvorano si delimo s šolarji. Tako na začetku šol- skega leta izdelamo načrt, ki temelji na dogovoru glede mesečne uporabe organizacijskih metod in oblik dela. Na ta način poskrbimo, da je le-teh zajetih oz. zastopanih čim več različ- nih. Tedenski čas izvajanja za posa- mezno skupino otrok je po navadi določen vnaprej, včasih pa se nam zaradi določenih spremenjenih oko- liščin ponudi še dodatna priložnost za izvedbo te oblike športne vzgoje, zgodi pa se tudi, da je kakšna kdaj tudi odpovedana. V tem primeru jo skušamo čim prej nadoknaditi oz. najti alternativno rešitev, ki zadovolji tedenske potrebe otrok po gibanju. V poštev pridejo predvsem igrala na našem igrišču ali pa sprehod v oko- lici vrtca; še posebej pa smo ponosni na Banovo hosto, kjer je zagotovo že vsak izmed nas napisal svojo gozdno zgodbico … Tako se v okviru vadbe- nih ur naši otroci preizkušajo še v poligonih, vadbah po postajah, pan- tomimi, elementarnih igrah (skri- vanja, lovljenja, skupinskih tekov), gibanjih z različnimi žogami, ustvar- jalnem gibanju ob plesni spremljavi, gimnastičnih vajah, gibalnih igrah s pravili, vožnji z različnimi otroškimi vozili, igri s padalom … OSTALE OBLIKE GIBALNIH DEJAVNOSTI Organizacijske oblike gibalnih aktiv- nosti so pri nas poleg vadbene ure še: – jutranje razgibavanje, – minutka za zdravje, – izlet, – športno dopoldne, – športno popoldne, – tečaj plavanja, – sprehod. Jutranje razgibavanje uresničujemo v jutranjem krogu. Lahko poteka v okviru določene zgodbe ali pesmice oz. instrumentalne glasbe, velikokrat pa gibalne vzorce narekujejo tudi otroci sami. Predvsem takrat, ko se odločimo za spontan ples ob glasbi, pride otrokova ustvarjalnost še po- sebej do izraza. Minutko za zdravje si privoščimo kar tako, med dejav- nostmi, ko opazimo, da postajamo utrujeni, zaspani oz. nam zmanjka volje za delo. Naši izleti se nanašajo predvsem na zaključna druženja z družinami ob koncu šolskega leta. Skupaj izberemo kraj in znamenito- sti, ki si jih bomo ogledali. V okviru športnega dopoldneva smo v tem šolskem letu že izvedli tradicionalni »Tek za zdravje«, v mesecu aprilu nas čaka še čistilna akcija v okolici vrtca ter majski kolesarski poligon. Špor- tno popoldne letos pozno pomladi načrtujemo na našem igrišču, kjer bodo imeli glavno besedo naši atiji in seveda njihovi otroci. Otroci, tisti najstarejši, pa imajo vsako leto glav- no besedo na plavalnem tečaju v Ča- teških toplicah. Sprehodi so že od nekdaj naša stal- nica, saj se naš vrtec nahaja na vasi; obkrožajo nas polja in travniki ter gozd, ki kar kliče po »druženju«. In ker vselej sledimo markacijam, se vedno srečno vrnemo nazaj v vrtec. In tako nas bo sadjarska pot, kot se imenuje dolga ozka gozdna stezica, ki vodi po Banovi hosti, gostila tudi v mesecu decembru, ko se bomo na pot podali skupaj s svojimi družina- mi. Napisali bomo še eno zgodbo, pravzaprav zimsko pravljico s sneža- kom Srečkom. Tokrat nam bodo pot namesto markacij kazale lučke, ki jih bomo prinesli s seboj, in morda luna, če bo le izvedela za naš načrt. Hodi- li bomo namreč v temi, pravzaprav teme sploh ne bo, ko pa se bo okoli nas bleščalo toliko svetlih iskric … RINGARAJČKOV TEK ZA ZDRAVJE Letos smo že drugič na travniku v bližini vrtca izvedli mini kros, ki smo ga poimenovali kar Ringarajčkov tek za zdravje. Spremljala nas je namreč maskota teka, srček. In zakaj prav srček? Vemo namreč, kako zelo po- membno je gibanje za pravilno delo- vanje našega srca, zato menimo, da smo izbrali ustrezno maskoto. Le-ta nas je najprej pošteno ogrela z raz- gibavanjem posameznih delov tele- sa, nato pa smo se pogumno podali na pot. Tek so pričeli naši najmlajši udeleženci, stari 2–3 leta, sledili so malce starejši, za njimi pa se je pri- ključila še najstarejša skupina otrok. Bili smo pravi mali tekači; nekaterim je uspelo preteči kar dva kroga, dru- gim malce manj, spet tretji so raje hodili … A to sploh ni bilo pomemb- no; vsi skupaj in vsak zase je postal zmagovalec! In ker se po telesni aktivnosti vselej prileže tudi kaj za pod zob, smo se po končanem teku okrepčali s sadno-žitnimi ploščicami in vodo. Veselimo se že novega Rin- garajčkovega teka, ki nas čaka priho- dnjo jesen; odločili smo se namreč, da bo postal naš tradicionalni tek! IGRA V BANOVI HOSTI Vzgojiteljice v našem vrtcu rade rečemo, da imamo pravzaprav pri- vilegij, da lahko svoje gibalne spo- sobnosti razvijamo in utrjujemo tudi v gozdu, v naši Banovi hosti. In za to ne potrebujemo ničesar posebnega; le preprosta oblačila in udobno obu- tev in že smo nared za nove izzive, povezane z rekreacijo. Kaj je lepšega od hoje po hlodih in drevesnih kore- ninah, plezanja po drevesih, obmeta- vanja s suhim listjem, preskakovanja vej in plazenja pod grmi?! Kaj pa skrivanje in vijuganje med drevesi? Domišljiji v gozdu res ni konca in ne 38 Didakta 195 kraja, zato je ta del vasice za nas tako zelo poseben in ča- roben. In kaj storiti, ko smo potrti, utru- jeni in se nam nič ne ljubi? Menim, da vsak izmed na- ših Ringarajčkov zagotovo že pozna odgovor; takrat namreč še posebej radi odkorakamo med drevesa, po novo energijo za telo in duha, kot radi pravimo. Spontana raziskovalna igra na svežem zraku ob poslušanju ptičjega petja in šelestenja listja po tleh je resnično nekaj neprecenljive- ga, tako za otroke kakor tudi za nas, odrasle. Otroci in vzgojiteljice smo vselej po- zorni na to, da v gozdu nismo pre- glasni in prepričani smo, da so nam živali zelo hvaležne. A ker se jim kljub temu vselej uspe uspešno skriti še pred našim vstopom v gozd, si jih tu in tam pričaramo kar sami; miške, lisice, zajčke in veverice. Saj menda razumete, da je gibalno uprizarjanje živali ena naših najljubših gibalnih dejavnosti, kajne?! In če vse to lah- ko počneš še v gozdu, je to še toliko lepše! Nikakor ne smem pozabiti niti na socialno-gibalno igro Gnilo jajce, ki je na travniku pred gozdom še to- liko zanimivejša; to je tista stara igra, pri kateri se otroci posedejo v krog, nekdo pa nosi gnilo jajce; le-to je po navadi kos pomečkanega papirja ali serviete, mi pa raje uporabimo kar smrekov storž. In kako imenitno ga je šele med hitro hojo ali tekom pod- takniti nekomu za hrbet! In tako je gozd naš drugi dom v vseh letnih časih; jeseni, ko nam pri- čara pisano paleto rdeče-rjavih odten- kov barv, pa pozi- mi, ko pod nogami pokajo zmrznjene drevesne vejice, in spomladi ter poleti, ko nam dreve- sa postrežejo z novimi preoblekami. Skratka, naš gozd kar kliče po giba- nju! Le kdo bi se mu lahko uprl?! ZAKLJUČEK Naše poslanstvo, poslanstvo strokov- nih delavcev v vrtcih, je izjemnega pomena; s svojim ravnanjem imamo moč odločati o tem, v kateri smeri se bo razvijal posamezni otrok. Z dobrim opazovanjem in posledično poznavanjem otrok, s svojo pozitivno naravnanostjo, življenjsko energijo in predvsem z vrednotami, ki jih ži- vimo, smo poleg staršev eden izmed zelo pomembnih oz. lahko bi rekli kar odločilnih smerokazov v otro- kovem življenju. Ne potrebujemo veliko besed, kajti naša moč je v de- janjih. Vzgajamo namreč z zgledom in stavek Ne delaj tega, kar vidiš delati mene, delaj to, kar ti govorim je ničen. Metoda demonstra- cije je torej tista, ki jo v okviru vseh dnevnih dejavnosti v vrtcu dolgujemo našim otrokom. Le na ta način bo otrok dobil jasno predstavo o nečem, kar se od njega v določenem trenutku pričakuje. Iz svojih izkušenj lahko povem, da je še kako pomemben nazoren prikaz gibalnih vzorcev ravno pri vadbe- ni uri; s tem otroka spodbudimo in predvsem opogumimo, če je do roko- vanja z določenimi športnimi orodji morda še malce nezaupljiv. Dodatne ponovitve prikazov pa po navadi pri- peljejo otroka do tega, da poskusi … Prvič, drugič, tretjič … ni pomemb- no, kolikokrat; pomembno je le, da ne odneha, da se trudi in da mu postane preizkušanje svojega telesa zanimivo (Bahovec in drugi 1999) in predvsem, da ob tem začuti ponos, zadovoljstvo in veselje. Vodimo malčke, jih opogumljajmo in pohvalimo! Tega si otroci res želijo! Mi, starši in vzgojitelji v vrtcih, pa si želimo zdravih, nasmejanih otrok, ki uživajo v gibanju. In če jim bomo še zaupali, bodo pri reševanju gibalnih problemov gotovo pravi mali ustvar- jalci. Pridružimo se jim in se igrajmo z njimi! Pa saj je tudi gibanje le ena sama velika igra, kajne?! Literatura Bahovec, Eva, in drugi (1999) Kuriku- lum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Vir 1: 10 zapovedi zdravega spanja pri otrocih – Zaspan. si. Dostopno na http://www.zaspan. si/o-spanju/10-zapovedi-zdravega- -spanja-pri-otrocih/. Domišljiji v gozdu res ni konca in ne kraja, zato je ta del vasice za nas tako zelo poseben in čaroben. Vzgajamo namreč z zgledom in stavek Ne delaj tega, kar vidiš delati mene, delaj to, kar ti govorim je ničen. Didakta 195 39 Na področju predšolske vzgoje stro- kovni delavci izvajamo prakso v okviru Kurikula za predšolsko vzgojo (1999), ki nas usmerja in vodi k vzgo- ji, usmerjeni k otroku. Vzgojitelji morajo pri organizaciji prostora, vo- denju dejavnosti, spontani in načrto- vani igri ter dnevni rutini upoštevati otrokove potrebe, želje in interese. V začetku dvajsetega stoletja se je za- čel spreminjati pogled na otroka in vzgojo. Pojavili so se novi koncepti in pojmi, ki so v ospredje postavljali otroka. Tu želim izpostaviti progre- sivno pedagogiko, kjer gre za učenje skozi izkušnjo demokratičnega odlo- čanja, vzgojo in izobraževanje preko delovanja. V praktičnem delu raziskave sem se osredotočila na participacijo oziro- ma soustvarjanje otrok v vrtcu. (Par- ticipacija je v SSKJ (2000) opredeljena kot 'udeležba, so- delovanje'.) Osre- dotočiti se želim na dejstvo, da je v današnjem času iz- rednega pomena izhajati iz otroka, njegovih potreb in želja, ne glede na njegovo starost. Pri mlajših je po- trebno natančno opazovati otrokovo zanimanje in želje, kaj ga pri igri motivira oziroma kaj spodbudi nje- govo aktivnost. Posledično mu lah- ko ponudimo materiale in pogoje za igro glede na njegove potrebe in dosežene zmožnosti. Pri tem se mo- ramo zavedati, da so si posamezniki pri doseženem znanju, spretnostih in sposobnostih izredno različni in potrebujejo nepre- stane prilagoditve v času celotnega predšolskega ob- dobja in še naprej. Starejši otroci nam sami povedo in pokažejo, kaj jih za- nima. V obeh starostnih skupinah mora biti vzgojitelj ustvarjalec in otrokov partner pri načrtovani in spontani igri. Kaj je lahko lepše in lažje kot to, da izhajamo iz otroko- vih želja in interesov, skupaj z otroki načrtujemo, pripravimo material in prostor ter skupaj izvedemo zanimi- vo dejavnost preko igre, kjer bodo otroci zaradi lastnega zanimanja visoko motivirani, aktivni in bodo, posledično, razvili zmožnosti zaradi lastnega interesa. Učenje z razisko- vanjem in reše- vanje problemov odprtega tipa je v današnjem času v vzgoji in izobra- ževanju ključno. Maxim (1997) definira raziskovanje kot strategijo participativnega uče- nja, kjer gre za reševanje problemov. Pri tem želimo ohraniti radovednost otrok, trajen interes za znanje in obli- kovati sposobnosti, ki so potrebne za samostojno reševanje problemov. Raziskovanje daje prednost procesu pred produktom: otroci si izgradijo novo znanje glede na lastne sposob- nosti in znanja. Posledica učenja z raziskovanjem se odraža v funkcio- nalnosti znanja. Celoten proces učenja preko igre je potrebno doku- mentirati. Carlina Rinaldi trdi, da do- kumentacija odraslemu omogoča, da bolje »razume …«. Dokumentacija je preprosto orodje, s katerim lahko vzgojitelj reflektira preteklo dejav- nost ali igro otrok. S tem postane otrokova izkušnja vidna. V Reggio Emilia vrtcih je bistvenega pomena dokumentiranje oziroma zbiranje podatkov. Preko dokumentiranja lah- ko vzgojitelji vsakodnevno evalvirajo delo in s tem »razumejo«, kako otrok razmišlja, kakšno je njegovo znanje, kako si razlaga svet, kakšne ideje/za- misli ima, kakšni so njegovi interesi/ želje/pričakovanja, kako rešuje posa- mezne probleme. S tem vzgojitelji ne bodo prepoznavali posamezne ra- zvojne stopnje otroka ali ocenjevali njegovih sposobnosti, saj, kot pravi Carlina Rinaldi: »Kjer obstaja odnos recipročnosti, ni potrebe po vredno- tenju v smislu tradicionalnega oce- njevanja.« (Turnšek 2009, 209–233.) Opredelitev problema Še vedno se vsakodnevno srečujemo s številnimi projekti in dejavnostmi, ki pri otrocih ne spodbujajo kreativ- nosti, neposredne aktivnosti in med- sebojnega sodelovanja. Zakaj sem se odločila za projekt Za- bavni vrtec ali otrok – soustvarjalec OTROK – SOUSTVARJALEC ŽIVLJENJA V VRTCU Nina Zrimšek, mag. prof. predšolske vzgoje Še vedno se vsakodnevno srečujemo s številnimi projekti in dejavnostmi, ki pri otrocih ne spodbujajo kreativ- nosti, neposredne aktivnosti in medsebojnega sodelovanja. V vrtcu sem izvedla projekt Zabavni vrtec ali otrok – soustvarjalec življenja v vrtcu. S samim projektom sem želela otrokom posredovati izkušnjo demokratičnega odločanja in aktivnega sodelovanja v programu. Pri tem sem upoštevala njihove želje in interese, brez usme- ritev ali spreminjanja primarne ideje otroka, seveda pa z nujno zagotovitvijo varnosti same izvedbe. Želim, da se skozi projektno delo med otroki in odraslimi vzpostavijo medsebojni odnosi, kjer je odnos osredotočen na delo/projekt. Naloga odraslega je, da pokaže zanimanje za otrokovo razmišljanje. Učenje z raziskovanjem in reševanje problemov odprtega tipa je v današnjem času v vzgoji in izobraževanju ključno. Celoten proces učenja preko igre je potrebno dokumentirati. 40 Didakta 195 življenja v vrtcu? S tem projektom sem želela otrokom posredovati iz- kušnjo demokratičnega odločanja in aktivnega sodelovanja v progra- mu. Želela sem, da otroci soodločajo pri vsakodnevnem programu v vrt- cu. Pri tem sem upoštevala njihove želje in interese, brez usmeritev ali spreminjanja primarne ideje otro- ka, seveda pa z nujno zagotovitvijo varnosti same izvedbe. Želim, da se skozi projektno med otroki in odra- slimi vzpostavijo medsebojni odnosi, kjer je odnos osredotočen na delo/ projekt, pri čemer je naloga odrasle- ga, da pokaže zanimanje za otrokovo razmišljanje. Cilj projekta V projektu sem želela spoznati ideje otrok, kaj bi zabavnega počeli v vrtcu. Želela sem ugotovi- ti, kaj v vrtcu jim je všeč, kaj jim lahko ponudim in kaj jih zanima v tistem tre- nutku. Posledično sem želela razviti demokratično soo- dločanje in soustvarjanje programa. Želela sem, da otro- ci čutijo pripadnost skupini, da lahko s svojimi idejami vplivajo na dnevno rutino in oblikujejo dejavnosti v celem dnevu. Raziskovalna metoda 1. Opis vzorca Projekt sem izvajala v homogeni skupini 24 otrok, med 5. in 6. letom starosti. Projekt Zabavni vrtec je v vrtcu potekal 3 mesece, od januarja do konca marca, v Vrtcu Ciciban, v enoti Pastirčki. (Imena otrok in nji- hove fotografije v nadaljevanju niso objavljene.) 2. Postopek zbiranja in obdelave podatkov Načrtovanje, izvajanje in evalvacija projekta v oddelku je potekalo pri- bližno 2 meseca. Po motivacijskem uvodu sem začela s sistematičnim zbiranjem in shranjevanjem idej otrok. Pri zbiranju podatkov sem uporabila nestandardizirani intervju z vsakim otrokom posebej. Po izved- bi intervjujev smo se skupaj z otroki dogovorili, na kakšen način bomo časovno uresničili njihove ideje, ka- kšen vrstni red idej bomo oblikovali in kako bo potekala dokumentacija izvedbe. Fazo izvedbe sem dokumen- tirala s pomočjo fotografiranja, shra- njevanja otroških risb, zapisovanja njihovih izjav in odzivanja na doga- janje. Izvedba projekta Zabavni vrtec z vmesnimi evalvacijami 1. Motivacijski del V uvodnem delu smo se posedli v krog. Otrokom sem postavila mi- selno vprašanje, kako bi bilo, če bi svet vodili otroci? Večina otrok me je opazovala in ostala tiho, nekaj otrok se je začelo pogovarja- ti s prijatelji, nekaj otrok pa je le strme- lo in opaziti je bilo njihovo zavedno razmišljanje. Deček, ki je zelo sodelovalno naravnan in miselno močen, je začel z glasnim razmišljanjem in pripovedovanjem. Vsi otroci so mu na- menili pozornost in mu prisluhnili. Ka- sneje so nadaljevali naslednji, drug dru- gega so poslušali in si izmenjevali mnenja, jaz pa sem le usmerjala pogovor otrok s podvpra- šanji. Opazila sem, da so bili otroci spodbujeni k razmišljanju zaradi pri- vlačnosti teme, ker so se čutili moč- ne, ker so lahko sami sebe izpostavili kot glavni člen delovanja družbe. In posledica tega so bile dobre izjave otrok,kot jih povzema spodnji zapis. Del pogovora med otroki: »Kako bi bilo, če bi svet vodili otroci?« »Če bi svet vodili otroci, bi bilo dru- gače. Otroci ne vemo vsega.« »Odločali bi in bi vsak dan jedli slad- karije.« »Ne bi jedli sadja, ampak le sladka- rije.« »Lahko bi imeli vsak dan zabavo. Vsak bi imel pri svoji hiši bazen. Otroci ne bi spali, starši pa 5 ur in to trikrat na dan.« »Vsako uro bi gledali risanke. Vedno, tudi ponoči in zvečer.« »Starši ne bi smeli imeti telefona.« »Sami bi vozili motorje in lahko bi imeli razmetano sobo.« »Imeli bi gugalnice namesto stolov.« »Jedli bi le zdravo hrano.« »In ne bi nikoli zboleli.« »Jaz bi vozil avto.« »Ves čas bi bil doma.« »Spremenila bi besede. Drevo bi bila hiša. Gugalnica bi bila stol.« »Stalno bi gledal grozne risanke in filme.« »Veliki ljudje bi šli v vrtec in šolo. Otroci bi šli v službo.« Tema pogovora je prešla na Sloveni- jo in njeno delovanje. V naslednjih dneh smo raziskovali in se pogovar- jali o naši državi, kako deluje, kako odločajo ljudje v državi. Pri tem sem si zapisala zanimivo izjavo petle- tnega dečka, ki je rekel: »Slovenijo predstavlja … Če ne bi imeli Boruta Pahorja, potem bi vse po svoje dela- li in bi imeli vse bolezni in bi šli vsi v bolnico … in ne … ne bi mogli iti vsi v bolnišnico, ker nimamo dovolj bolnic. In potem bi morali iti vsi na bolniško in bi potrebovali nove de- lavce.« Iz te izjave sem ugotovila, da deček že razmišlja in deloma razume delovanje države, da se zaveda vloge predsednika v državi. Po izčrpani temi sem nekega jutra po zajtrku sodelavko prosila, da nam v skupino prinese pismo z izmišlje- nim likom. Pismo 1 Živjo! Dragi otroci, moje ime je Idejko Su- perca. Prihajam iz čarobne dežele, kjer imamo polno zanimivih idej. Vsako leto pa se v naši deželi odloči- mo in izberemo eno skupino otrok, kjer so otroci najbolj radovedni, za- nimivi, igrivi in ustvarjalni. In letos smo izbrali vas. Za božič sem vas obi- skal v vrtcu, pa vas ni bilo, zato sem pismo pustil v nabiralniku. Otroci, kaj pomeni zabavni vrtec? Ideje zapišite na plakat, za domačo V projektu sem želela spoznati ideje otrok, kaj bi zabavnega počeli v vrtcu. Želela sem, da otroci čutijo pripadnost skupini, da lahko s svojimi idejami vplivajo na dnevno rutino in oblikujejo dejavnosti v celem dnevu. Didakta 195 41 nalogo pa prinesite v vrtec izrezke dogodkov iz revij in časopisov, ki so za vas zabavni. Kmalu vas obiščem, Idejko Superca. S pismom sem želela otroke dodatno domišljijsko navdušiti za sam projekt. Želela sem jih usmeriti v razmišlja- nje o zabavnem vrtcu, hkrati pa sem opazovala odzivnost in motivacijo otrok za izvedbo samega projekta. Oblikovali smo plakat, kaj otrokom pomeni zabavni vrtec, naslednji dan pa na plakat nalepili slike/fotografije dogodkov, predmetov, krajev, ki so jih otroci prinesli v vrtec. Celoten uvodni del je trajal mnogo dlje, kot sem si zamislila, vendar sem resnično izhajala iz otrok in jim omo- gočila pogovor in razlago. Po uvodnem delu je sledil obisk Idej- ka Superce v oddelku. Pred priho- dom nam je poslal pismo. Pismo 2 Živjo! Sem Idejko Superca … Pišem vam pi- smo, ker sem jutri namenjen k vam v vrtec. Rad bi vas spoznal. Vi mi boste razkazali vaš vrtec, vašo igralnico. Dobro že veste, da sem Idejko, ne ve- ste pa še kako izgledam … Velik sem toliko, kot je veliko to pismo, moje telo je prekrito z mavričastimi barv- nimi črtami. Na glavi imam dvoje ve- like oči, kar pomeni, da zelo dobro vidim. Na obrazu imam velika roza usta, ker se pogovarjam z majhnimi in velikimi ljudmi. Imam majhna ušesa, kar pa ne pomeni, da slabo slišim. Na telesu imam dvoje rok in nog. Vaša naloga je, da me narišete v moji čarobni deželi … Jutri pa se vidimo, Idejko Superca Z drugim pismom sem želela pri otro- cih spodbuditi domišljijo in miselno oblikovanje vizualne podobe. Ob ri- sanju z barvicami sem jim večkrat počasi prebrala pi- smo, da so Idejka lahko narisali. Pri tem sem naredila napako, ker sem ustvarjanje ob bra- nju pisma izvedla s celotno skupino naenkrat in se je hitro opazilo, da so posamezniki s slabšo domišljijo pre- risovali od sosednjega prijatelja ali pa dolgo časa niso našli ideje, kako začeti. Morda bi bilo bolje, da bi to izvedla pred samim intervjujem in s tem otroku omogočila ustvarjanje s pomočjo lastne domišljije. Naslednji dan je ročna lutka Idejko Superca res prišla v skupino. Ročno lutko sem upravljala jaz, kar je prine- slo kar nekaj negativnih posledic. Pri tem sem se namreč osredotočila na oživitev lutke, celotno energijo sem prenesla nanjo. Pri tem se nisem mo- gla dobro osredotočiti na dokumen- tiranje celotne situacije. Bolje bi bilo, da bi lutko upravljala sodelavka, sama pa bi dokumentirala in opazo- vala dogajanje in si zapisovala izjave. Dopoldne z Idejkom je bilo v zname- nju igre, vendar polno močnih izjav in specifičnih vprašanj o njegovi de- želi in samih idejah. Večina otrok je v teh dveh tednih oblikovala ideje, kaj je zanje zabavni vrtec, kaj bi po- čeli, da bi se zabavali. Skozi celotni uvodni del so razumeli sam koncept projekta in se z lutko začeli že spon- tano pogovarjati o svojih idejah. 2. Izpeljava intervjujev V naslednjih dneh smo se z otroki dogovorili, da bomo izpeljali inter- vjuje. Zanje smo potrebovali 4 dni. Vsak posamezni in- tervju z otrokom je trajal približno 15 minut. Otroci so na listek napisali svoje ime, listke smo pre- pognili in jih dali v vrečo. Za vsak dan smo izžrebali 4 list- ke in jih prilepili na steno pod dan v tednu, tako da so otroci vedeli, kdaj bodo prišli na vrsto. Vsi so se neverjetno veselili intervjuja, kjer so lahko pred- stavili svojo idejo. V večini primerov so točno vedeli, kaj želijo in na kakšen način bi to lahko izvedli. V pogovoru s starši, ki so bili obveščeni o izvedbi projekta, sem ugotovila, da so otroci tudi v popoldanskem času razmišljali o svojih idejah. Opaziti je bilo tudi, da so starši nekaterim otrokom suge- rirali in jim ponudili primer zabavne ideje, ki naj jo predstavijo v vrtcu. Pri intervjuju z otrokom sem najprej želela izvedeti, kaj bi želel početi v vrt- cu, kasneje pa sva se osredotočila še na sredstva, ki jih bo potreboval. Po- skušala sem doseči, da je posameznik začutil, kaj vse je potrebno za izvedbo dejavnosti/igre, kako bo pripravil pro- stor, kako bo otrokom razložil svojo idejo. Skozi intervju sva z otrokom raz- mišljala tudi o tem, kako bo izpeljal svoj čarobni dan in predstavil svojo idejo. Svojo idejo je tudi narisal. 3. Uresničevanje idej otrok Po izpeljanih intervjujih smo lahko začeli z uresničevanjem idej. Z otroki smo se dogovorili, v kakšnem vrstnem redu bomo uresničili ideje. Otroci so predlagali, da zaporedje ponovno uredimo z žrebom imen otrok. Obli- kovala sem koledar z dnevi, v katere smo po žrebu v zaporedju prilepili imena otrok. Tako je posamezni otrok vedno vedel, kdaj bo prišel na vrsto. Z navdušenjem sem jih opazovala, kako so z veseljem čakali dan, da so lahko m predstavili svojo idejo. Sama sem lahko vsakodnevno pripravila sredstva, ki jih je otrok potre- boval za izpeljavo svoje ideje. Pri iz- vedbi sem poskrbe- la za varnost otrok, za nemoten potek in po potrebi spod- budila posameznike k dejavnosti. To, da je dejavnost vodil otrok, je bilo sijaj- no. Vsi so poslušali drug drugega, se učili drug od drugega in si pomagali. Nikoli nismo imeli večjih težav z ne- aktivnostjo. Nekaj več pomoči so po- trebovali posamezniki, ki so že sicer bolj mirni in se neradi izpostavljajo. Takim sem pomagala z dodatnimi vprašanji, jih še posebej spodbudila in jim vlila poguma. Vsi so se neverjetno veselili intervjuja, kjer so lahko predstavili svojo idejo. To, da je dejavnost vodil otrok, je bilo sijajno. Vsi so poslušali drug drugega, se učili drug od drugega in si pomagali. Nikoli nismo imeli večjih težav z neaktivnostjo. 42 Didakta 195 4. Ideje otrok v risbi in izjavi Nekaj idej bom predstavila preko risb otrok. Ob risbi sem zapisala izja- vo otroka, kaj bi počel na svoj zabav- ni dan v vrtcu. Primer 1: »Sadila bi semena v lončke, v velike lončke, tako kot na vrtu. Po- trebovali bi zemljo in semena. Bom vprašala babico, če nam jih posodi.« Primer 2: »Zabavna mi je čajanka. Pri- pravila bi šalice za čaj, prej bi spekli piškote. Imeli bi glasbo. Jaz jo bom prinesla v vrtec. Prinesla bom tudi recept.« Primer 3: »Izdelovali bi okostje. Izde- lali bi okostje sinjega kita. Nina, rad bi šel v Prirodoslovni muzej. Tja bi se lahko peljali z avtobusom.« Primer 4: »Ogledali bi si risanko. Bom še razmislil katero. Lahko bi si nare- dili kino s stoli. Ti pa bi pripravila računalnik.« Primer 5: »Jaz si želim biti Superman. Idejko Superca bi me začaral. On rad pomaga. Imel bi obleko od Superma- na in njegov znak na majici.« Primer 6: »Prinesel bom knjigo o di- nozavrih in otrokom povedal, kako se imenujejo, kaj jejo … Otroci bi lah- ko od doma prinesli slike dinozavrov in bi jih nalepili na velike liste.« Primer 7: »Všeč mi je, če bi kam odšli, npr. z avtobusom št. 14, kar v mesto na sladoled.« Primer 8: »Meni je všeč nogomet in ga treniram. Otrokom bi predstavil svojo opremo in jih naučil igre no- gometa.« Pri sami izvedbi idej Idejko Superca kot motivacijski lik ni bil prisoten, ker je bila motivacija otrok že sama po sebi visoka. Sama sem se želela osredotočiti na otroke kot glavne akterje. Lutko sem ponovno upora- bila v zaključnem delu, ko je Idejko Superca prišel v skupino in naredil z otroki »evalvacijo projekta«. Kot močen motivacijski lik je vodil pogo- vor o izvedbi samega projekta, kaj in kako so izvedbo doživeli otroci, kako so se počutili, kaj bi dodali in spre- menili. Pogovor je bil tekoč, otroci so pripovedovali, se govorno izme- njevali in dopolnjevali. Iz celotnega pogovora sem izpeljala sklep, da so otroci v projektu doživeli mnogo več, kot sem pričakovala. Na samem za- četku me je skrbelo, kako bodo razu- meli sam koncept projekta Zabavni vrtec, kako jim ga bom predstavila, in kako bomo potem vse skupaj iz- Didakta 195 43 peljali. Skrbelo me je, da bodo izpo- stavili neizvedljive ideje. Sedaj lahko rečem, da sem se preveč osredotočila na skrbi in na iskanje preprek za iz- peljavo projekta. Morala bi se le pre- pustiti otroškim idejam in uživati. Nič lažjega ni kot to, da ti otrok sam predlaga, kaj želi, kaj ga zanima in ti s tem oblikuje načrt za cel dan. Ti mu le s svojimi podvprašanji poma- gaš k razširitvi ideje, mu pripraviš in priskrbiš vsa sredstva in se le vključiš kot sodelavec v igro otrok. Bistvo ce- lotnega projekta je, da otrok postane soustvarjalec bivanja v vrtcu. Pri iz- vedbi vzgojitelj potrebuje nekaj več časa za zbiranje in pripravo materi- ala, ki ga potrebujejo otroci. Sama sem projekt predstavila staršem že na roditeljskem sestanku in jih ka- sneje o dogajanju vsakodnevno obve- ščala preko oglasne deske. Starši so bili nad dejavnostmi navdušeni, vsa- kodnevno sem prejemala pozitivne kritike, spodbude in pohvale. Všeč mi je bilo, ker so se starši zavedali, da so otroci s projektom pridobili ne- kaj več. Pridobili so si izkušnjo načr- tovanja in izvedbe dejavnosti preko igre. Posledično je bil cilj vse ideje otrok izpeljati natančno tako, kot so si jih zamislili, seveda z zagoto- vitvijo varnosti, prostora in sredstev za izpeljavo projekta. Otroci so bili neposredno aktivno vključeni v sam program in so skozi izkušnjo spozna- li, kaj pomeni demokratično odloča- nje. Prijetno je bilo opazovati otroke, ki so še z večjim veseljem in željo »biti del projekta« prihajali v vrtec, kar se je kazalo skozi njihovo aktiv- nost, izvedbo, reakcije, delovanje in navdušenost. Skozi projekt so se nau- čili izraziti idejo preko komunikacije in risbe, jo jasno opisati in stati za svojo odločitvijo. Otroci so nova spo- znanja ponotranjili in jih posredno uporabljali v svojem življenju. Literatura Bahovec, Eva, in drugi (1999) Kuriku- lum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Maxim, W. G. (1997) Social Studi- es and the Elementary School Child. Ohio: Merrill Publishing Company. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2000). Dostopno na http://bos.zrc-sa- zu.si/sskj.html, 11. 9. 2017. Turnšek, N., Hodnik Čadež, T., in Kr- nel, D. (2009) Projektni pristop kot strategija spodbujanja participacije otrok v učenju in soustvarjanju življe- nja v vrtcu. V: Devjak, T. (ur.), Skubic, D. (ur.) Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia, str. 209–233. Ljublja- na: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Didakta 195 5 VARNOST OTROK V ŠOLI V NARAVI JE NAJPOMEMBNEJŠA. V 25. leti delovanja CŠOD ni bilo nobene poškodbe s rajnimi posledicami. w w w .c so d .s i CŠOD Z VAMI V NAJBOLJŠI UČILNICI NA SVETU – V NARAVI. Šola v naravi s kanuji in kajaki na rekah in morju, s kolesi po kolesarskih in gozdnih poteh, na smučišču, v hribih in gorah, v gozdu in na travniku. w w w .c so d .s i w w w .c so d .s i Park Škocjanske jame – del svetovne dediščine UNESCO Regijski park Škocjanske jame leži na matičnem Krasu, kjer ime pokrajine pišemo z veliko začetnico, saj so raziskovalci prav na tem območju začeli sistematično in strokovno odkrivati in razlagati kraške pojave. Park skrbi tako za zaščito in ohranjanje naravnih vrednot ter kulturne dediščine, ki je zaradi svoje enkratnosti vpisan na Seznam svetovne dediščine pri UNESCU, kot tudi za prepoznavnost in razvoj tega območja. Obisk Parka Škocjanske jame je mogoč vse leto, vse dni v tednu. Jame skozi vse leto zadržijo isto temperaturo, v jesenskem in zimskem obdobju pa je zrak v jami še bolj čist in svež. Meglic, ki so poleti prisotne v jami, pozimi običajno ne vidimo, saj je temperatura v notranjosti podzemnih dvoran in v udornih dolinah skorajda izenačena. Od časa do časa pa jamski zrak še dodatno prepiha kraška burja. V tem obdobju je običajno voda v reki Reki višja, tako da obiskovalec že od daleč sliši njeno mogočno šumenje v kanjonu. Še dodaten razlog za obisk Škocjanskih jam v zimskem času so številne promocijske akcije. Več informacij boste našli na spletni strani parka: www.park-skocjanske-jame.si. Po parku se lahko še sprehodite po Učni poti Škocjan, ki vas popelje po osrednjem delu zavarovanega območja in je še posebej zanimiva za šolske skupine. Informacije in rezervacije za ogled skupin: Park Škocjanske jame, Slovenija E: psj.info@ psj.gov.si , T: 05/70 82 110, 05/70 82 104 www.park- skocjanske- jame.si 44 Didakta 195 S projektom Noč branja želimo pou- dariti en sam osrednji cilj, to je do- življanje branja kot dogodka. Učenci imajo namreč možnost doživeti bra- nje v najrazličnejših oblikah. Cilji, ki jih še želimo s projektom doseči, so: – spoznavanje pomena branja za smotrno preživljanje prostega časa, – razvijanje kreativnosti ob branju, – razvijanje veselja do branja, – razvijanje jezikovnih zmožnosti in zmožnosti dramatizacije, – promocija vzgoje in izobraževa- nja, – povezovanje učencev in učiteljev ter šol in ostalih institucij, – druženje. K Noči branja so bili na začetku po- vabljeni vsi učenci drugih in tretjih razredov. Ker pa smo skozi leta ugo- tavljali, da je otrok vedno več, kar je predstavljalo potrebo po čedalje ve- čji organizaciji in tudi težave zaradi pomanjkanja pro- stovoljskega kadra, smo se odločili za manjšo spremem- bo. Na začetku šolskega leta smo učence seznanili s spremembo in smo na to nepozabno noč povabili samo tiste učence, ki so celo leto pridno brali in si tako pri- služili bralno priznanje. Število sode- lujočih je tako sicer nekoliko upadlo, vendar je naraslo število učencev, ki so osvojili bralno priznanje. Zato smo bili pozitivno presenečeni in veseli, saj je ta sprememba marsikoga motivi- rala za branje. Vsako leto se tako dobimo petek po- poldan ter se po- slovimo v soboto dopoldan. Za vstop na nočno pustolo- vščino pa morajo učenci imeti tudi vstopnico. To je otrokova najljubša knjiga, ki jo pri- PROJEKTNI DAN – NOČ BRANJA Anja Kunej, univ. dipl. prof. razrednega pouka, OŠ Frana Kranjca Celje Pozdravljeni! Na OŠ Frana Kranjca Celje že sedmo leto zapored organiziramo »hudo dober« projekt NOČ BRA- NJA. Rada bi vam predstavila sam program in nekaj delavnic. Kdo ve, mogoče pa ob branju dobite kakšno idejo za organizacijo ali izvedbo delavnice, interesne dejavnosti, projektnega dne … Za vstop na nočno pustolovščino pa morajo učenci imeti tudi vstopnico. To je otrokova najljubša knjiga, ki jo prinese s seboj in jo mora pokazati pri vhodu. Tabela 1: Časovna razporeditev projektnega dne URA DEJAVNOST 17.00–17.30 Zbiranje 17.30–17.45 Skupni pozdrav in razdelitev v skupine (avla) 17.45–20.00 Delavnice (po skupinah), ureditev razstave (avla) 20.00–20.30 Večerja (jedilnica) 20.30–21.30 Lutkovna predstava, iskanje skritega zaklada, glasbeni ali literarni gost, kviz, nočni pohod 21.30–22.30 Predstavitev najljubših knjig, izbor naj knjige (v skupinah) 22.30–22.45 Malica in čajanka (avla) 22.45–23.15 Priprava na spanje 23.15–23.30 Pripovedovanje pravljice za lahko noč, nočni kino, uspavanka 23.30–7.00 Individualno branje in spanje (telovadnica) 7.00–7.30 Bujenje, urejanje 7.30–8.00 Jutranja telovadba 8.00–8.30 Zajtrk (jedilnica) 8.30–9.00 Zbiranje in pisanje vtisov (v skupinah) 9.00–9.30 Zaključek ter podelitev priznanj (avla) 9.30 Odhod domov Didakta 195 45 nese s seboj in jo mora pokazati pri vhodu. POTEK PROJEKTNEGA DNE Učenci najprej odložijo vso svojo pr- tljago v »garderobo« (učilnico) in se napotijo v avlo šole, kjer je tudi zbor in uvodni pozdrav. Nato se začne program in na koncu se učenci z žre- banjem lističev, na katerih so glavni junaki, povezani z osrednjo temo Noči branja, razdelijo v skupine. Učenci so tako razdeljeni ter pripravljeni in se lahko napotijo no- vim dogodivščinam naproti. Najprej morajo poiskati in stopiti do svojega »glavnega junaka« (učitelja), ki je vodja skupine, ki jih od- pelje do »gardero- be« (učilnice), kjer si učenci vzamejo svoje stvari, in nato do učilnice, ki pred- stavlja njihov »dom, grad, brlog …« (učil- nice so seveda temu primerno tudi urejene). Nato sledi delo v učilnicah in seveda tudi likovno ter literarno ustvarjanje pa izvajanje poskusov – čaranje, kuhanje, dramatizacija … V delavnicah učenci izdelujejo stvari, ki so povezane z glavno temo projek- tnega dne, na primer: pišejo, rišejo, igrajo ter izdelujejo knjižne kazalke, lutke, krone, lovilce sanj, pravljične hiške, gradove, stojala za svinčnike, okrasne škatlice, maske, duhce, ča- rovnice, dišavne blazinice, svečnike in še in še. Po napornem ustvarjanju sledi večerja v jedilnici, nato pa vo- dene aktivnosti, kot so: iskanje skri- tega zaklada, nočni pohod, razigrani kviz, ples …, ki jih pripeljejo do glav- nega presenečenja, ki je po navadi lutkovna predstava, glasbeni ali lite- rarni gost. Sledi delo v učilnicah, kjer učenci ob čarobnem vzdušju pripove- dujejo, berejo ali predstavljajo svojo najljubšo knjigo – vstopnico in seveda na koncu izberejo svojo »naj knjigo«. Med tem časom pa prosti učitelji v avli pripravijo razstavo njihovih ume- tnin ter čajanko s svečkami, sadjem in vsemi domačimi dobrotami, ki jih učenci prinesejo s seboj. Po prije- tnem okrepčilu gredo učenci v svoje učilnice, kjer se pripravijo in uredijo za spanje. Oblečejo se v pižame, se umijejo, vzamejo svoje spalne vreče, blazine, igračke, naglavne svetilke ter knjige in se skupaj z učitelji odpravi- jo v telovadnico. Tu so tla že v celoti pokrita z blazinami, zato si učenci lahko izberejo svoje mesto, kjer bodo spali. Za lahko noč nato učenci poslu- šajo kakšno pravljico ali radijsko igro, uspavanko ali pa, kar je njim najljub- še, gledajo – nočni kino. Nato sledi ne- pozabna izkušnja – individualno branje z naglavnimi svetil- kami ter spanje. Naslednje jutro učence prebudi glasba, »budnica«, sledi pospravljanje »postelj« in nato jutranja telovadba ali joga ob glasbi. V svojih učilnicah se spet uredijo, oblečejo ter pospra- vijo svoje stvari, nato pa se vsi skupaj zberemo v jedilnici, kjer nas že čaka zajtrk. Po zajtrku se učenci ponovno zberejo v učilnicah, kjer preberejo še kakšno pravljico, se igrajo, pogovar- jajo ter strnejo in zapišejo svoje mi- sli, želje, vtise in pobude o noči, ki so jo preživeli v šoli, in jih pritrdijo na pano v avli. Za konec pa se spet zberemo vsi skupaj v avli, kjer sledi zaključek s kratkim programom ter podelitev priznanj, ki jih bodo še dol- go spominjala, kot so se izrazili učen- ci sami, na nepozabno »noč branja«. Ob koncu smo vsi učitelji dodobra utrujeni in izčrpani, vendar veseli, saj učenci odhajajo domov nasmeja- ni, polni lepih doživetij, neučakani pripovedovanja staršem, kako je bilo, seveda pa piko na i postavijo starši z zahvalami in lepimi željami. Vsebina projektnega dne se vsako leto spreminja, vedno pa sovpada z aktualno tematiko ali problematiko ter samim delom na šoli. PRIMERI DOBRE PRAKSE: POROČILA IZ PREJŠNJIH LET V šolskem letu 2012/2013 sta učence pričakali čarovnici Cica in Mica, ki sta z uvodnim skečem prikazali, za- kaj je bolje brati knjigo kot gledati njeno filmsko različico. Potem pa sta jih pospremili v njun čarobni svet do- godivščin. Učenci so s svojimi dogodi- vščinami začeli v telovadnici. Ob živi glasbi smo se spomnili na pesmi iz risank in risanih filmov. Skupaj smo tudi zapeli in zaplesali. Svoje spretne prstke so učenci uporabili v likovnih delavnicah, kjer so ustvarili čudovi- te izdelke. Po prijetnem delu smo si privoščili večerjo, nato pa polne že- lodčke pomirili ob gledanju lutkovne predstave Čarovnik iz Oza, ki so jo iz- vrstno odigrali člani prostovoljnega lutkovnega društva Smeško iz Celja. Po predstavi so se učenci ponovno zbrali v delavnicah in drug drugemu predstavili svojo najljubšo knjigo. Ne- strpno smo že čakali na posladek z domačimi dobrotami, pred spanjem pa smo si priredili še nočni kino in si ogledali risani film. Najbolj vzdržljivi so nadaljevali branje z naglavnimi svetilkami. Jutranji budnici je sledilo pospravljanje, jutranja telovadba in zajtrk. Našo pustolovščino smo za- ključili v avli šole, kjer smo se zbra- li, zapeli in prebrali pravljico. Ker so bili otroci v tej noči tako pridni in ustvarjalni, sta jim čarovnici Cica in Mica podelili čarovniška priznanja, ki jih bodo še dolgo spominjala na nepozabno noč. V šolskem letu 2013/2014 smo so- delovali v mednarodnem projektu iEARN – Beremo z mačkom Muri- jem, zato smo mačka Murija pova- bili tudi na Noč branja. Vsi smo se zbrali v »mačjem mestu«. Otroke sta skozi mačje dogodivščine vodila in usmerjala maček Muri in njegov pri- jatelj maček Mav. Pustolovščina se je začela z velikim sprejemom v mačji krčmi, kjer so se otroci spremenili v prebivalce mačjega mesta. Najprej so otroci ustvarjali v delavnicah. Po napornem delu jih je čakala prava mačja večerja v mačji restavraciji, po njej pa razburljivo iskanje skrite- ga zaklada. Ker so mladi raziskovalci Za lahko noč nato učenci poslušajo kakšno pravljico ali radijsko igro, uspavanko ali pa, kar je njim najljubše, gledajo – nočni kino. Nato sledi nepozabna izkušnja – individualno branje z naglavnimi svetilkami ter spanje. 46 Didakta 195 uspešno rešili vse naloge, jih je pot pripeljala do mačjega gledališča, kjer jih je čakal skriti zaklad – lutkov- na predstava Hop v pravljico, ki so jo odigrali člani prostovoljnega lut- kovnega društva Smeško iz Celja. Po predstavi jih je v mačji krčmi čakala čajanka in sladke dobrote. Ta večer smo izbirali tudi naj knjigo in težko pričakovali skupno spanje ter branje z naglavnimi svetilkami v mačjem hotelu. V soboto zjutraj smo se po jutranji telovadbi in obilnem zajtrku spet zbrali v mačji krčmi, kjer sta otrokom za pri- dno sodelovanje in ustvarjanje maček Muri in maček Mav podelila priznanja, ki jih je pripravil sam župan mačje- ga mesta. V šolskem letu 2015/2016 smo na šoli gostili g. Prgi- ča ter se na podla- gi njegovega predavanja z naslovom Osem krogov odličnosti odločili, da bomo na šoli zasnovali projekt, kjer bodo učenci teh osem krogov dodo- bra spoznali. To smo upoštevali tudi pri snovanju našega programa in se odločili, da vzamemo pod »drobno- gled« enega izmed teh osmih krogov. Zato je bila rdeča nit Noči branja str- pnost. Z uvodnim skečem oziroma igro smo prikazali, da z zmerjanjem in pretepom ne rešujemo problemov, in si obljubili, da se ta večer ne bomo zmerjali, kregali, da ne bomo slabe volje in da bomo strpni drug do dru- gega. Nato smo se skupaj odpravili v telovadnico. Tu smo si ogledali lutkovno predstavo Dinozaver Tiko in veliki zob, ki so jo odigrali člani lut- kovnega društva Eksena iz Šentjurja. S pomočjo dino- zavra in njegovih prijateljev so učenci spoznali pomen str- pnosti. Po predstavi so se učenci prese- lili v delavnice, kjer so likovno ustvarja- li in se pogovarjali o sebi in svojih prijateljih. Po prije- tnem delu smo si privoščili večerjo. Polne trebuščke so si učenci spočili ob poslušanju pravljice in nato na- daljevali delo v skupinah. Sledila je sprostitev v avli, kjer smo se spreme- nili v dinozavre in se naučili dinoza- vrov ples. Ker smo obljubo res držali in nam je uspelo preživeti večer brez kreganja in zmerjanja in predvsem s strpnostjo drug do drugega, so si učenci prislužili priznanje, ki jih bo še dolgo spominjalo na ta večer. VTISI OTROK Bilo mi je zelo všeč. Upam, da se bo to še kdaj ponovilo. (Lovro) Najbolj všeč mi je bilo, ko smo šli spat in smo lahko brali z naglavnimi svetilkami. (Jure) To je bil moj najljubši dan v življenju. (Zala) Na Noči branja mi je bila najlepša predstava Čarovnik iz Oza. (Kaja) Najbolj mi je bilo všeč, ko smo spali v spalnih vrečah. (Urban) Všeč mi je bilo, ko smo bili v delav- nicah in ko smo predstavljali knjige. (Jan) V šolskem letu 2015/2016 smo na šoli gostili g. Prgiča ter se na podlagi njegovega predavanja z naslovom Osem krogov odličnosti odločili, da bomo na šoli zasnovali projekt, kjer bodo učenci teh osem krogov dodobra spoznali. Didakta 195 47 Nikoli ni prezgodaj! Že pred rojstvom na otroka ugodno vplivajo petje, pogovor in branje. Nikoli ni prepozno! Z vsakim novim besedilom se vedno znova učimo branja. Vsak čas je ravno pravi za branje, pogovor in prijetno druženje ob branju. OTROKE MORAMO NAVADITI, DA JIM BO KNJIGA NELOČLJIV DEL ŽIVLJENJA. (Paul Hazard) UVOD Branje v družini je vrednota. Starši, ki sami doživljajo branje kot zadovoljstvo in užitek ter se zaveda- jo pomena branja v vsakdanjem ži- vljenju, ta svoj odnos prenašajo tudi na otroke. Otroci takih staršev imajo večji interes in motivacijo za branje, imajo pozitivno mnenje o sebi kot bralcu in kar je posebej pomembno, kasneje v šoli več prostovoljno berejo kot otroci staršev, ki branja ne doži- vljajo tako pozitivno. Tisti, ki sami veliko berejo in obi- skujejo knjižnico, so tako za otroka pozitiven model bralca. Tudi to, da otroku pokažemo in povemo, kako všeč nam je knjiga ter kako radi jo vzamemo v roko, povečuje otrokovo zanimanje za branje. Otrokovo doživljanje skupnega bra- nja je odvisno od sposobnosti staršev za ustvarjanje intimnega in prijetne- ga vzdušja med skupnim branjem. Pomemben je prav način, kako starši otroku posredujejo bralne izkušnje, kako znajo potešiti otrokovo radove- dnost, kako odgovarjajo na otrokova vprašanja in kako se odzivajo na nje- gove izkušnje, predstave in spozna- nja. Raziskovalci danes vse bolj poudar- jajo pomen čustvenega razpoloženja med skupnim branjem. Otrok, ki se počuti med skupnim branjem prije- tno in varno, si bo želel take trenut- ke ponovno doživeti in bo razvil interes za branje – sprva za skupno, kasneje pa za samostojno. Če odraslim uspe vzpostaviti prijetno razpoloženje, bodo otroci med branjem manj nemirni in bolj pozorni. Čas, preživet z otrokom ob knjigi, z branjem, pripovedovanjem in pogo- varjanjem, je kvalitetno preživet čas. Najpomembnejše je, da se kot starši zavedamo, da z branjem raznolike otroške literature spodbujamo v otro- ku pozitiven odnos do branja, knjig, jezika; hkrati pa je skupno branje prvi korak k trajnostnemu razvoju in postavljanju temeljev otrokovega ži- vljenjskega sloga. TEORETIČNI DEL Velik pomen pri krepitvi otrokove- ga besednega zaklada in razvijanja govora ima t. i. družinsko branje. Branje otroku že od samega najzgo- dnejšega otroštva pomembno vpliva na njegov vsestranski razvoj (Marja- novič 2007). Otrok namreč ob lista- nju, poslušanju in pripovedovanju pravljic ter zgodbic spoznava in ra- zumeva osnovne življenjske vredno- te (prijateljstvo, ljubezen, iskrenost, poštenost, radodarnost, tolerantnost idr.), splošna socialna pravila v druž- bi, razvija domišljijo in motivacijo do branja, spoznava strukturo besedila, bogati besedni za- klad, usvaja in razumeva nove besede, jih spreje- ma in uporablja v svoji komunikaciji ter širi svoje bese- dišče. Spodbujanje teh procesov po Grginičevi (2006) pomembno vpliva tudi na otrokovo uspešnost in učenje branja v priho- dnosti, npr. v šoli. Pomembnost dru- žinskega branja pa ni le v branju in poslušanju, temveč tudi v pogovoru staršev z otrokom ob zgodbi o doga- janju in nastopajočih likih, v odgo- vorih na njegova vprašanja, razlagi neznanih besed, opisovanju ilustracij ob besedilu in spodbujanju sponta- nega otrokovega pripovedovanja. Velikokrat se tudi zgodi, da želijo KNJIGA – MOJA PRIJATELJICA Karmen Breznikar, vzgojiteljica predšolskih otrok, Vrtci občine Žalec V raziskovalni nalogi smo skupaj z otroki spoznavali pomen knjige in branja, predvsem pa sem želela otro- kom knjigo približati kot najboljšo prijateljico, ki lahko prežene osamljenost, dolgočasje in daje znanje, ko si ga želimo poiskati. Raziskovalna naloga je razdeljena na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, je na splošno opisan pomen branja in knjige za predšolskega otroka. V drugem delu pa je opisano, kaj smo dejansko počeli v okviru raziskovalne naloge. Uredili smo knjige v igralnici, obiskali interno knjižnico v našem vrtcu, obiskali smo občinsko matično knjižnico v Žalcu, kjer so nam knjižničarke na zanimiv način predstavile knjižnico. Vsak si je izdelal svojo knjigo, po dogovorjeni vsebini in po svojih zmožnostih in sposobnostih, v našo igro pa smo vključili simbolno igro knjižnica. Otrok, ki se počuti med skupnim branjem prijetno in varno, si bo želel take trenutke ponovno doživeti in bo razvil interes za branje – sprva za skupno, kasneje pa za samostojno. 48 Didakta 195 otroci ves čas ali vsaj neko obdobje poslušati eno in isto pravljico, saj jo na nek način ponotranjijo in globlje razumejo. Hkrati pa je pomen dru- žinskega branja tudi v neprecen- ljivih trenutkih otroka s starši, saj ima otrok takrat pozornost starša le zase in zato družinsko branje pred- stavlja kvalitetno preživljanje časa z otrokom, ki ga ne more nadomestiti nobena televizija ali računalnik. Za branje otroku ni nikoli prezgodaj. Tukaj je nekaj načinov, kako lahko starši na različne načine ob družin- skem branju spodbujamo in krepi- mo otrokov govorni razvoj: otroku pojmo pesmice, uspavanke; igrajmo se bibarije; pripovedujmo izštevanke in uganke; z otrokom listajmo slika- nice, glejmo ilustracije, opisujmo in pripovedujmo; pred spanjem otroku preberimo zgodbico ali pravljico, saj se tako otrok umiri, prepoznava našo barvo in ton glasu ob pripovedova- nju ter globlje začuti vsebino. Zelo pomembno je, da starši redno, vsak dan berejo svojemu otroku. Naj jim ne bo škoda časa in naj berejo vsak dan nekaj minut, 10 minut in več, odvisno od starosti in želja otro- ka. Omejijo naj čas za gledanje TV, da bodo imeli miren čas za branje. Omejijo naj igre na računalniku in razporedijo tudi druge dejavnosti tako, da bodo imeli starši in otroci skupni čas za branje, užitek ob knji- gah in skupni pogovor. Vzeti si čas in brati otroku, pomeni vzeti si čas zanj, se ukvarjati z njim, mu nuditi užitke ob uhajanju v domišljijske sve- tove in veselje ob usvajanju znanja. Televizija, računal- nik in drugi medi- ji so koristni; toda povejmo staršem, da je glasno branje, pogovor z otrokom, ukvarjanje z njim nenadomestljivo! Prepuščanje otroka televiziji, ki zač- ne igrati vlogo varuške, pa ima v otrokovem razvoju usodne posledice, kar je dokazano in poznano. EMPIRIČNI DEL Družina je prvo socialno okolje, ki otroku že v najzgodnejših letih po- nudi knjigo. V spodbudnem okolju znotraj družine otrok začne razvijati pozitiven odnos do knjige in branja. Veliko staršev branje povezuje s ča- som pred spanjem (poznamo »pravlji- co za lahko noč«), ko je lahko knjiga tudi način umirjanja in uspavanja ter pripomoček za slovo od dneva, ki je za nami. Res je tako večerno branje ena od navad, ki jo lahko vtkemo v naš vsakdanjik in tako postane pov- sem samoumeven konec dneva tako za odrasle kot otroke. Še posebej ob dnevih, ko smo starši in otroci veči- no časa ločeni, je to lahko ena od de- javnosti, ki zbližuje, ustvarja toplo in zaupno ozračje in predstavlja varnost v kaosu vsakdanjika. Po drugi strani pa je lahko večer najbolj naporen čas dneva, ki ga ne želi- mo še bolj napolnje- vati z dejavnostmi, pa čeprav naj bi bilo branje nekaj sproščujočega, in si tako lahko seveda omislimo drug čas v dnevu, ki ga bomo posvetili branju (Vir: Rubrika Za življenje v tedniku Družina z datumom 4. maj 2014). Otrokom sem želela predstaviti knjigo na prijeten in razumljiv način in pred- vsem z namenom, da bodo po njej segali spontano in z veseljem. Predsta- vila sem jim vrste knjig (slikanice, le- ksikoni), kje knjige najdemo in kaj se lahko iz njih naučimo. Predvsem pa, sem jim želela predstaviti podatek, da s knjigo nismo nikoli sami. CILJI – Otrok posluša različne literarne zvrsti ter spoznava razlike in po- dobnosti med njimi. – Otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacij. – Otrok ob knjigi doživlja veselje, zabavo, povezuje estetsko in fizič- no ugodje ter pridobiva pozitivni odnos do literature. Otrokom sem želela predstaviti knjigo na prijeten in razumljiv način in predvsem z namenom, da bodo po njej segali spontano in z veseljem. Raziskovalni kotiček (foto: osebni arhiv) Izdelovanje knjig (foto: osebni arhiv) Didakta 195 49 – Ob poslušanju in pripovedova- nju pravljic ter drugih literarnih del razvija zmožnost domišljijske rabe jezika; spoznava moralno- -etične dimenzije; s književno osebo se identificira ter doživlja književno dogajanje (Bahovec in drugi 1999). – Otrok samostojno ustvarja svojo knjigo, po dogovorjeni vsebini in po svojih zmožnostih. RAZISKOVALNA METODOLOGIJA V raziskovalno nalogo so se naključ- no vključili tudi starši, saj je sočasno v naši skupini potekal tudi projekt Mali Savinjčani be- rejo, katerega cilj je spodbujati družin- sko branje. Starš se vpiše – prijavi svoje- ga otroka v projekt, nato mu v obdobju med novembrom in marcem prebe- re vsaj pet knjig, o katerih nato poroča oz. se o njih pogo- varja z vzgojiteljico v vrtcu. Za za- ključek pa dobi pohvalo na zaključni prireditvi v Kulturnem domu v Žalcu. Delo sem načrtovala, nato pa skupaj z otroki izvedla dejavnost. Na podlagi ciljev, ki sem si jih zasta- vila, sem oblikovala metode in obli- ke dela. Uporabila sem metodo dela s tekstom in vse verbalno-tekstualne metode (razlage, opazovanja, pogo- vora, pripovedovanja, opisovanja, pojasnjevanja, razgovora, praktične- ga dela, aktivnega učenja … Oblike dela so bile skupna, skupinska in individualna. Na začetku sem skozi pogovor in z individualnim intervjujem zbrala in- formacije, kdaj in koliko starši otro- kom berejo. REZULTATI IN INTERPRETACIJA Odgovori otrok so bili različni: – »Mami bere.« – »Žan mi bere knjigice, veš, da se nauči, sestrica pa skoz govori.« – »Mama men čita.« – »O unih kužekih mi mamica bere.« – »Mami mi je ponoč brala, pa Tin- ka – je bilo fajn poslušat.« – »Mami mi bere, ko grem spat in jo rad poslušam.« – »Mami pa ati včasih, ko si izberem knjigico … Veš na svoji postelji imam polico s knjigicami.« – »Sam berem knjige ponoči … Kako se popravlja?, sem včeraj prebral. Mami pa ati pa mi ne bereta.« Prišla sem do ugotovitve, da večina staršev otrokom bere knjige največ- krat pred spanjem, za umiritev in uspa- vanje. Starš (po pri- povedovanju otrok je to največkrat mati) in otrok ima- ta skupno branje v postelji. Otrok si sam izbere knjigo ali pa jo pripravi starš. KNJIŽNI KOTIČEK V IGRALNICI V igralnici imamo stalni knjižni koti- ček, kjer otroci radi posegajo po knji- gah, si jih ogledujejo, jih listajo in s prijateljem tudi berejo (otrok sede pred prijatelje in jim pripoveduje in prikazuje ilustracije). Na samem začetku smo si ogleda- li naš knjižni kotiček. Enotni smo si bili, da naše knjige niso najbolje ure- jene in da bomo to popravili. Vse knjige smo zložili na mize. Ugo- tovili smo, koliko različnih knjig ima- mo, celo takšne, ki jih imajo otroci tudi doma … Uredili smo jih po velikosti, jih zale- pili, v kolikor so bile raztrgane, in se soglasno odločili, da bomo v bodoče s knjigami lepše ravnali. Takoj, ko so otroci prišli v stik s knjigo, so se ji po- svetili; začeli so si jo ogledovati, lista- ti in se o njej med seboj pogovarjati. Ob samem delu urejanja knjižnega kotička pa smo se z otroki veliko po- govarjali o vrstah knjig (kartonke za najmlajše, revije, leksikoni, slikanice, zvočne knjige, …) in kje knjige dobimo (večina otrok je povedala, da knjige kupimo v trgovini, nekateri pa so že bili seznanjeni s pojmom knjižnica). Pri našem raziskovanju smo se malo dotaknili tudi zgodovine slovenske knjige. Otrokom sem predstavila Pri- moža Trubarja in njegovo prvo sloven- sko knjigo Katekizem in Abecednik. Ogledali smo si tudi power point s kratko vsebino o Slovencih v srednjem veku. Ugotovili smo, da se je največ ljudi takrat ukvarjalo s kmetijstvom. Otroci niso hodili v šole, delali so na kmetiji in se učili od svojih staršev. Tako je bilo izobraženih ljudi v tistih časih le malo. Tudi knjig je bilo malo, saj so jih prepisovali na roko. V našem vrtcu imamo tudi svojo knji- žnico. Razdelili smo se v dve skupini in si jo ogledali. Spoznavali in ogledo- vali smo si različne knjige: zloženke in kartonke za najmlajše, slikanice za otroke ter leksikone – knjige, po kate- rih sežemo, ko se želimo kaj naučiti. Spoznali smo, da je knjiga narejena iz platnic in listov ter da jo napišejo pisatelji, pesniki. Slike pa prispevajo ilustratorji. Izposodili smo si knjigo z naslovom »Mihaha« avtorice Mete Rainer, ki je bila naša sokrajanka, in jo vključili v naš raziskovalni kotiček. Njeno knji- go smo si ogledali in jo prebirali pred počitkom, saj je branje deklamacij pomemben del književne vzgoje v vrtcu – sami elementi poezije (zvok, ritem, rima, ponavljanje) prispevajo k razvijanju jezikovnih in miselnih zmožnostih otrok. Naučili pa smo se tudi njeno deklamacijo Mali ježek. IZDELAVA SVOJE KNJIGE Da bi si lažje predstavljali, kako na- stane knjiga, smo se odločili, da si izdelamo svojo knjigo. Moj cilj je bil, da otrok samostojno ustvarja svojo knjigo po dogovorjeni vsebini in po svojih zmožnostih. V raziskovalno nalogo so se naključno vključili tudi starši, saj je sočasno v naši skupini potekal tudi projekt Mali Savinjčani berejo, katerega cilj je spodbujati družinsko branje. 50 Didakta 195 Izbrala in prebrala sem jim knjigo »Mali medo«. Ta zgodbica je bila tema tudi na naši lutkovni delavnici. Najprej so otroci pobarvali junake zgodbe in jih izrezali. Skupaj smo speli liste in naredili naslovno stran. Po svojih zmožnostih so samostojno narisali naslovno ilustracijo, prepisa- li naslov zgodbe in svoje ime. Razvrščali so izrezane junake po za- poredju zgodbe ter jih prilepili. Na- risali so še detajle, ki so jih opazili v knjigi ali so jih pač želeli, ker so ime- li takšen navdih. Delo je bilo dolgo- trajno, saj je vztrajnost in natančnost pri otrocih zelo različna. Ko so svojo knjigo izdelali, sem za- pisala besedilo zgodbe po njihovem pripovedovanju. OBISK KNJIŽNICE ŽALEC Odločili smo se za obisk knjižnice v Žalcu, kjer nam bodo knjižničarke same najbolje predstavile knjižni- co. Pred odhodom smo se natančno pogovorili, kam gremo, kaj si bomo ogledali, kako se v sami knjižnici ob- našamo (pomembnost tišine, da ne motimo drugih) in kaj si bomo izpo- sodili (ostale knjige Mete Rainer, pri- merne za nas). Prijazne knjižničarke so nas že priča- kovale in poskrbele za udobje, saj so nam pripravile stole in sedalne blazi- ne. Po pozdravu smo najprej skupaj zapeli pesem Snežinke. Knjižničarka je pripravila zanimivo knjigo o levu, ki je spoznaval in usvajal pravila ve- denja, ki veljajo za knjižnice. Po zgodbici je knjižničarka spregovo- rila o knjižnici. Otroci so spoznali, da imajo knjižničarke priponke z imeni, ki jih lahko vidijo, in so nam tako ve- dno na razpolago, če potrebujemo pomoč in informacije v knjižnici. Veliko smo izvedeli o knjigah; kje jih najdemo, kako si jih izposodimo in vrnemo in predvsem, kako z njimi ravnamo. Otroci so se seznanili tudi s samo izposojo knjig. Predstavljena sta jim bila dva načina. Prvi je bil na knji- gomatu, drugi pa osebno pri knji- žničarki, seveda obakrat z veljavno člansko izkaznico knjižnice. Na koncu smo se zahvalili za prija- zen sprejem in zanimivo zgodbico, predvsem pa smo bili bogatejši za novo izkušnjo. SIMBOLNA IGRA KNJIŽNICA Z otroki smo se dogovorili, da se bomo tudi sami igrali knjižnico. V pogovoru smo podoživljali izkušnje in spozna- nja, ki smo jih pridobili v knjižnici. Vsak otrok je v vrtec prinesel svojo najljubšo knjigo, lahko tudi dve ali tri. Knjige smo podpisali in jih spravili v poseben zaboj. Na začetku si je vsak sam izdelal svojo izkaznico za izposo- jo knjig. Knjige smo razvrstili po kotič- ku za albume, pripravili in dogovorili prostor za ogledovanje knjig ter knji- žničarju izdelali priponko z imenom. Otroci so se v igro zelo vživeli, priha- jali so po knjige, si jih ogledovali, li- stali ter se umirjeno, kot za knjižnico velja pravilo, pogovarjali. Tudi drug drugemu so prebirali knjigo ob soča- snem ogledovanju ilustracij. Sama pa sem na željo otrok prebirala knjige po njihovem izboru. Knjige, ki so jih prinesli od doma, smo obdržali in jih prebiramo pred počitkom. Za zaključek naših dejavnosti pa smo se naučili še deklamacijo »Knjige« Nataše Golob. KNJIGE Knjige so doma na polici. Tam so zaprte. Tako spijo in seveda molčijo. Ko jih vzamem v roke, se črke spletejo v zgodbe, take vesele in za otroke, pa resne in resnične, lažnive in mične, pustolovske in indijanske, ki vriskajo po dvoriščih in parkih, gozdovih, ki s pticami in metulji silijo v nebo. Če so knjige zaprte, molčijo. Potem za njih ne vemo in je tako, kot bi jih sploh ne bi bilo. SKLEP Če otroku beremo vsak dan (pribli- žno 10 minut) in če pri tem poskr- bimo, da se počuti prijetno, mu privzgajamo potrebo po tovrstnem doživljanju – gre za ponavljanje, kar je značilnost učenja. Otrok zelo uživa in se umiri, če se mu pred spanjem, v miru in tišini, ob pomirjujočem glasu mame ali očeta prebere pravljica. Tako bo laž- je zaspal. Pomembno vlogo pri tem ima tudi vedenje odraslega človeka ob branju same zgodbe (umirjenost, občutek, da ob branju tudi on uživa). Otroci so radi prisluhnili našim vode- nim dejavnostim in se vanje aktivno vključevali. Še vedno in redno prebiramo knjige pred počitkom ali pa kar tako, ko jo otrok prinese v vrtec od doma ali pa jo izbere iz knjižnega kotička. Zaključila bom z mislijo Alberta Ein- steina: »Če želite, da bi bili vaši otroci bistri, jim pripovedujte pravljice. Če želite, da bi bili izjemno bistri, jim pripovedujte še več pravljic.« LITERATURA Bahovec, Eva, in drugi (2009) Kuriku- lum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Grginič, M. (2005) Družinska pisme- nost. Domžale: Izolit. Grginič, M. (2006) Porajajoča se pi- smenost. Domžale: Izolit. http://www.rusevec.com/ hej-jaz-sem-ru%C5%A1ko/42- -ru%C5%A1kov-svet/276-branje-v- -dru%C5%BEini-je-vrednota.html http://www.rusevec.com/zgodbe-pete- lina-ru%C5%A1ka/42-ru%C5%A1kov- -svet/260-pomen-branja-otrokom.html Jamnik, T. (2003) Beremo skupaj: Priročnik za spodbujanje branja. Lju- bljana: Mladinska knjiga. Jamnik, T. (2012) Društvo Bralna značka Slovenije (Delovno gradivo za seminar PBZ, 3. februar 2012). Ljubljana: ZPMS. Knaflič, Livija, in Bucik, Nataša (2009) Priročnik za spodbujanje dru- žinske pismenosti. Ljubljana, Andra- goški center Slovenije. Didakta 195 51 Prilagoditev pravljice za otroke s posebnimi potrebami Beseda inkluzija se čedalje bolj uve- ljavlja v šolstvu, saj je tudi bistvenega pomena za otroke s posebnimi po- trebami. S pomočjo inkluzije imajo otroci s posebnimi potrebami mo- žnost vključiti se v redne osnovne šole, seveda s pomočjo omogočenih specialnih pripomočkov, kot je deni- mo prilagoditev literature. Bela knji- ga o vzgoji in izobraževanju iz leta 2011 je že podala mnenje o tem, da naj bi se oblikovale inkluzivne osnov- ne šole, za kar pa bi bilo potrebno postaviti temelje že v vrtcu. To po- meni, da bi se vrtci in šole morali ravnati po skupni kulturi in etiki, ki bi temeljila na pozitivnih odnosih in stališčih do različnih otrok, s čimer bi skušali zadovoljiti potrebe v izo- braževanju. Zakonodaja naj bi upo- števala možnost vključevanja otrok s posebnimi potrebami v običajni izobraževalni sistem z drugimi so- vrstniki; izjemoma bi bili izločeni le tisti otroci, ki ne morejo sodelovati v izobraževalnem procesu kljub doda- tnim pripomočkom in prilagoditvam (Globačnik 2012). Tudi Aksinja Ker- mauner (2016) navaja, da je za otroke s slepoto, slabovidnostjo ali okvaro vidne funkcije vsa svetovna in sloven- ska literatura sicer dostopna v braji- ci ali zvočni obliki v Knjižnici slepih in slabovidnih Slovenije, je pa manj tipnih slikanic za manjše otroke. Do- slej so za mladostnike z motnjami v duševnem razvoju prevedli Tavčarje- vo Visoško kroniko, Shakespearjeve- ga Romea in Julijo ter zbirko sedmih zgodb. Za otroke z gluhoto, naglu- šnostjo ali okvaro funkcije sluha je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije izdala priredbe šestih pra- vljic, ki so opremljene s CD-ji (tolmač pripoveduje zgodbo v slovenskem znakovnem jeziku, prav tako pa so prisotne slikovne ponazoritve kre- tenj). Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami pa se srečujejo s tem, da je mladinskih knjig vse več, vendar nastaja problem pri kakovosti le-teh. Namen pravljic je, da otroke za- bavajo, lahko se identificirajo z na- stopajočimi liki, prav tako pa se pospešuje otrokov razvoj osebnosti. Pravljice, kot pravi Bettelheim (2014), pomagajo otrokom razumeti, da se morajo v življenju soočati z resnimi težavami in bivanj- skimi stiskami, se- znanjajo pa se tudi z dobrim in zlim, saj je to eden bi- stvenih moralnih problemov. Kot je bilo že omenjeno, je pomemb- no, da poskušamo vsem otrokom s posebnimi potrebami zagotoviti prilagoditev literature. Prav zato je izrednega pomena, da začnemo ak- tivno delovati tudi na tem področju, vendar moramo veliko pozornosti seveda posvetiti tudi kakovosti.. Prav zaradi tega sem se odločila v name- ne magistrskega dela izdelati prila- gojeno pravljico za večino otrok s posebnimi potrebami. Tako sem za slepe otroke izdelala pravljico, ki vse- buje brajico, za slabovidne je pove- čan tisk pisave, za osebe z disleksijo je prilagojen nabor pisave, za gluhe in naglušne otroke pravljica vsebu- je fotografije kretenj, prav tako pa je k pravljici dodan DVD medij, na katerem je video posnetek pravljice v slovenskem zna- kovnem jeziku. Za osebe z motnjami v duševnem razvo- ju je poskrbljeno z enostavnostjo besedila, osebe z govorno-jezikov- nimi motnjami in nadarjeni otroci pa imajo v Navodilih za vzgojitelje, uči- telje in starše (ki so priloga pravljici) delovne liste z utr- jevalnimi nalogami in naloge za mo- žnost nadgradnje pravljice. V začetni fazi izdelave sem najprej napisala samo pravljico z naslovom Čudna ovčka Beba in njeni običajni pri- PRILAGODITEV PRAVLJICE ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI Ariela Abraham, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok in mag. prof. inkluzivne pedagogike, Vrtec Jurček pri OŠ Gornji Petrovci, Vrtec Hodoš Pomembno je, da poskušamo vsem otrokom s posebnimi potrebami zagotoviti prilagoditev literature. Prav zato je izrednega pomena, da začnemo aktivno delovati tudi na tem področju, vendar moramo veliko pozor- nosti seveda posvetiti tudi kakovosti. Prav zaradi tega sem se odločila v namene magistrskega dela izdelati prilagojeno pravljico za večino otrok s posebnimi potrebami. Tako sem za slepe otroke zdelala pravljico, ki vsebuje brajico, za slabovidne je povečan tisk pisave, za osebe z disleksijo je prilagojen nabor pisave, za gluhe in naglušne otroke pravljica vsebuje fotografije kretenj, prav tako pa je k pravljici dodan DVD medij, na ka- terem je video posnetek pravljice v slovenskem znakovnem jeziku. Za osebe z motnjami v duševnem razvoju je poskrbljeno z enostavnostjo besedila, osebe z govorno-jezikovnimi motnjami in nadarjeni otroci pa imajo v Navodilih za vzgojitelje, učitelje in starše (ki so priloga pravljici) delovne liste z utrjevalnimi nalogami in naloge za možnost nadgradnje pravljice. Pravljice, kot pravi Bettelheim (2014), pomagajo otrokom razumeti, da se morajo v življenju soočati z resnimi težavami in bivanjskimi stiskami, seznanjajo pa se tudi z dobrim in zlim, saj je to eden bistvenih moralnih problemov. 52 Didakta 195 jatelji, pri kateri sem se osredotočila na pozitivne lastnosti posameznih skupin otrok s posebnimi potreba- mi. Tako sem pri vsaki skupini otrok s posebnimi potrebami omenila, kako je (glavni lik) ovčka Beba sre- čevala prijatelje, za katere je sprva mislila, da so čudni, na koncu pa je ugotovila, da je v bistvu čudna ona, drugi prijatelji pa so običajni, saj je običajno biti drugačen. Sledilo je ši- vanje oz. izdelovanje nastopajočih li- kov v pravljici. Ker sem hotela, da je vsak nastopajoči lik snemljiv, je bilo potrebno v vsako nastopajočo žival prilepiti magnet – s tem sem hotela doseči, da lahko tudi slepi in slabovi- dni vsak lik snamejo in ga tridimen- zionalno otipajo. Po končanih živalih je sledila izdelava ozadja, za katerega sem se prav tako odločila, da bo otipljivo, zato sem izbrala vezani les iz topola. Najprej sem narisala šablone, nato jih izreza- la in ustrezno pobarvala z akrilnimi barvami, nato pa še s prozornim lak sprejem. Sledila je izdelava lesenih palic s pritrjenim magnetom, ki so namenjene temu, da lahko živali v pravljici snamemo in pritrdimo na palico, da služijo kot lutke za pou- stvarjanje pravljice ali samo branje. Odločila sem se tudi, da bo pravljica vsebovala zvočno predvajanje pre- branega besedila določene strani, zato sem dala izdelati napravo, ki je pripeta na desni strani pravljice. Nato sem se po- svetila snemanju in slikanju kretenj v slovenskem zna- kovnem jeziku. Ker pa sem želela poskrbeti za kako- vost in ustreznost kretenj, je moje »prevedene« kre- tnje pregledal tudi prof. Matjaž Juhart (profesor predmeta Znakovni jezik na UP PEF Koper). Po- snetek kretenj je posnet na DVD me- diju in priložen prilagojeni pravljici na zadnji strani platnice. Po posnet- ku je sledilo še fotografiranje, saj so na posamezni strani pod besedilo vstavljene tudi slike kretenj. Za po- moč pri tiskanju in izdelavi besedila v brajici pa sem se obrnila na Medob- činsko društvo slepih in slabovidnih Maribor, kjer so z veseljem priskočili na pomoč. K prilagojeni pravljici sem izdelala še Navodila za vzgojitelje, učitelje in starše, v katerih sem opisala, kako uporabljati pravljico (poudarek je predvsem na tem, da ovčka Beba »po- tuje« po vsaki strani) in zakaj je ta pri- rejena po določenih korakih. Opisala sem tudi posebnosti skupin otrok s po- sebnimi potrebami (le za tiste skupine, za katere sem po- sebej prilagodila pravljico) in doda- la delovne liste za določene otroke s posebnimi potre- bami in nadarjene. Ob koncu, ko je bila pravljica v pravi po- dobi, sem se še dogovorila za sesta- nek z določenimi otroki s posebnimi potrebami (na Centru IRIS – Zavodu za slepo in slabovidno mladino Lju- bljana, na OŠ IV Murska Sobota, na Centru za sluh in govor Maribor in na OŠ Gornji Petrovci), ki so pravljico pregledali in preverili ustreznost in kakovost moje prilagojene pravljice. Ugotovila sem, da so vse funkcije in prilagoditve v moji pravljici zanimi- Šablone in končni izdelki živali K prilagojeni pravljici sem izdelala še Navodila za vzgojitelje, učitelje in starše, v katerih sem opisala, kako uporabljati pravljico in zakaj je ta prirejena po določenih korakih. Didakta 195 53 ve tako za otroke s posebnimi potre- bami kot za polnočutne in nadarjene otroke. Čeprav gluhi otroci ne slišijo, jim je bilo zanimivo čutiti vibracije ob pritisku na gumb za predvajanje zvočnega posnetka. Čeprav slepi ne vidijo, jim je zanimivo tipati ilustra- cije, ki sem jih prilagodila tako, da sem nastopajoče živali v pravljici se- šila in jih nanjo neposredno pripela s pomočjo magneta, tako da otroci lahko otipajo tridimenzionalne živa- li. Čeprav je bilo otrokom z motnjo v duševnem razvoju težko prebrati pre- brano oz. slišano zgodbo, so jo hitro povezali z nastopajočimi živalmi in jo uredili v neko smiselno celoto. Če- prav otrokom z govorno-jezikovnimi motnjami branje predstavlja stisko, jim je bila moja pravljica zanimiva, saj so jo lahko dojeli s pomočjo po- slušanja besedila na zvočnem pred- vajalniku. In čeprav naj nadarjeni in polnočutni otroci pri prebiranju pravljice ne bi potrebovali vseh ome- njenih prilagoditev, so se te izkazale kot izjemno dobrodošle, saj vključu- jejo več otrokovih čutil, s tem pa pra- vljica posledično postane toliko bolj zanimiva. Pri vseh srečanjih z otroki s posebnimi potrebami pa velja ome- niti, da je bil njihov velik poudarek na palicah z magneti, s pomočjo katerih so lahko nastopajoče živali sami spremenili v lutke. Slednje so ne le na tiste z motnjo v duševnem razvoju, ampak na vse otroke vpliva- le zelo pozitivno, saj so z njimi lahko poustvarjali zgodbo ali pa se prosto igrali naprej. S pomočjo lutk so otro- ci skozi igro razvijali različne kogni- tivne procese. V projekt, v katerem sem izdelala omenjeno prilagojeno pravljico, je bilo vloženega veliko truda, ki se je poplačal z nasmehom otrok in pozitivnim vzdušjem ob pre- biranju pravljice. Ker je projekt mo- goče tudi nadgraditi, upam, da bodo moji argumenti med izdelavo in po njej komu v pomoč in mu služili kot izhodišče za še večji, boljši projekt. Literatura Bettelheim, Bruno (2014) Rabe čude- žnega: o pomenu pravljic. Ljubljana: Studia humanitatis. Globačnik, Bojana (2012) Zgodnja obravnava. Ljubljana: Zavod Republi- ke Slovenije za šolstvo Kermauner, Aksinja (2016) Knji- ževnost za otroke in inkluzivna paradigma (ideologija). Detinjstvo. Časopis o književnosti za decu, let. 1: str. 78–88. Dostopno na http://www. komunikacija.org.rs/komunikacija/ casopisi/Detinjstvo/XLII_1/10/show_ download?stdlang=ser_lat, 1. 7. 2016. Ohišje za zvočno predvajanje Prilagojena pravljica – odprta Prilagojena pravljica v končni obliki 54 Didakta 195 Uspešnost učencev je v veliki meri odvisna prav od tega, ali radi in z ve- seljem hodijo v šolo. Težave branja, pisanja, … učni proces sicer otežijo, niso pa glavni vzrok za otrokov šolski neuspeh. Če ima otrok s primanjklja- ji spodbudno okolje, zdravo samo- podobo, dobro »unovčeno« močno področje in razvito motivacijo, lahko dosega zelo dobre rezultate. Moti- vacija je psihološki proces in je po- membna pri spodbujanju in usmer- janju našega vedenja. Otroke vsa leta usmerjamo zlasti v dosežke, manj pa v pridobivanje znanja. Da se bodo razvili v samostojne in misleče osebe, ki se bodo pripra- vljene učiti v vseh življenjskih obdo- bjih, bomo morali spremeniti metode poučevanja in oce- njevanja. Sodelo- valno ocenjevanje, ki poleg učitelja in učenca vključuje tudi vrstnike, ima poleg motivacije velik vpliv tudi na čustveno področje. Tako je v času, ko smo imeli v 1. ra- zredu ponavljalca, nastala tudi zgod- bica, ki je zdaj predstavljena v reviji Didakta. Ker v septembru še ni bil opravljen postopek prešolanja na šolo s prilagojenim programom, je bil deček vključen v kombinacijo 1. in 2. razreda. Dnevno je bil tarča posme- ha bivših in novih sošolcev. Odreagi- ral je strahom, žalostjo in jezo. Ker s pogovori nismo prišli nikamor in je učenec osebnostno nazadoval, za učenje pa izgubil vso motivacijo, sem poskusila napisati primerno zgodbi- co. Mlajše otroke se še da »kupiti« na tak način. Z zgodbico sem želela otrokom vzbu- diti čuječnost, jih seznaniti z dru- gačnostjo, jih naučiti primernega obnašanja do drugačnih, razviti so- čutje. Obenem pa sem želela, da pre- poznajo različna čustva. Preko igre vlog smo se učili izražanja čustev na sprejemljiv način. Obenem smo pre- ko gibalnih vaj po- vezovanja, sledenja, posnemanja, zau- panja vzpostavljali povezovalno klimo. Zgodbo smo brali, igrali, risali, dokler se klima v razredu ni normalizirala, s tem pa se je izboljšalo tudi učenčevo vedenje. Postal je bolj motiviran, do- bra motivacija pa, kot nam je znano, ugodno vpliva na čustveno in spo- znavno področje. Zgodbica Leon in ta presneta šola HURA! HURA! HURA, ŠOLA! Leon se je neizmerno veselil tega dne, ko bo končno prestopil prag hiše modrosti. Vse ga je zelo zani- malo in zadnji večer kar ni mogel zaspati od same neučakano- sti. »Kulska« torba s sliko najljubšega junaka iz risanke je že ves mesec čuva- la snežno bele zvezke, ki so kar klicali po pisanih, risanih in drugih znakih. V Leonu je to poletje kar vriskalo od idej, še celo plišaste igračke je lepo pospravil na podstrešje, ker »zdaj pa res ne bo več časa zanje«, potem pa … V šoli je bilo sicer prijetno in zanimi- vo, a Leonu nekaj ni »štimalo«. Biti pri miru za mizo, biti tiho prav takrat, ko ti ideja šine v glavo, držati pisalo točno tako, kot reče učiteljica … Leon se je štetja do 10 naučil že v vrtcu. Črke pa mu niso dišale, zato ga z nji- mi niso silili. V šoli pa kar naenkrat ni bilo dovolj šteti na prste, vsaka beseda za številko je imela še svoj znak, ki se je moral napisati točno v eno smer, in to vedno v isto. Leon nikoli ni vedel, ali v levo ali v desno. Učiteljica Frida mu je to skušala olajšati tako, da mu je pove- dala, da so 1, 2 in 3 … obrnjene k levi roki, 4 in 6 pa k desni. Ampak učitelji- ca ni vedela, da Leon zamenjuje roki in marsikaj počne z obema. Glasove, iz katerih so besede, je slišal le na začetku besede, ne pa tudi na sredi- ni in na koncu. Glas je bilo potem tre- ba zapisati s črko, in to tako, da je bila obrnjena in se je začela tako, da je bila učiteljica zadovoljna. To je bilo za Leo- na prava misija nemogoče. Postalo mu je vroče, nos se mu je orosil, prstki pa so postali čisto otrpli in ledeni. V grlu ga je nekaj stiskalo in svinčnik se je kar sam od sebe znašel v ustih med zobmi, ki so mleli, mleli … Ali pa je svinčnik oživel. Tako močno je pričel skakati iz »LEON IN TA PRESNETA ŠOLA« ALI KAKO PRIBLIŽATI STISKE IN TEŽAVE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI OSTALIM UČENCEM Jožica Založnik, specialna pedagoginja, OŠ Ob Dravinji, Slovenske Konjice Veliko je znanega in zapisanega o disleksiji, disgrafiji, diskalkuliji, dispraksiji … Te informacije so dostopne tako strokovnim delavcem kot laikom, vendar pa je med njimi bolj malo takšnih, ki bi bile podane tudi na otrokom zanimiv, privlačen, razumljiv in dostopen način. Po poklicu specialna pe- dagoginja in sem že 33 let zaposlena v vzgoji in izobraževanju; pri delu sem vedno iskala način, kako »svoje« otroke predstaviti in približati sošolcem v razredu, da bodo bolje razumljeni, bolje sprejeti, enakovredni in bodo tako z manj strahu in več motivacije prihajali v šolo. Sodelovalno ocenjevanje, ki poleg učitelja in učenca vključuje tudi vrstnike, ima poleg motivacije velik vpliv tudi na čustveno področje. Dnevno je bil tarča posmeha bivših in novih sošolcev. Odreagiral je strahom, žalostjo in jezo. Didakta 195 55 leve v desno roko in nazaj, vse dokler se ni znašel pod mizo. Ko se je Leon sklo- nil, da bi ga pobral, mu je v ušesih že pošteno brenčalo in kako naj bi potem slišal opozorila učiteljice Fride? Šele gla- sen HI – HI – HI, – HA – HA – HA ga je spomnil, kje je. Njemu pa se ni zde- lo smešno in najraje bi ostal kar pod mizo, kjer je bilo varno. Učiteljica Frida pa tudi ni razumela, da so noge od so- šolcev in sošolk lahko prav pomirjujoče, če že ne kratkočasne. Leon ni in ni razumel, kako drugim uspe izbrati pravi zvezek in ga odpreti točno na tisti strani, kot si želi učitelji- ca. Njemu so bili vsi listi enaki, za nje- gove oči preveč bleščeči, saj jih ni uspel dolgo gledati brez skelenja v očeh. Saj ne, da se Leon ni trudil, pa še kako je hotel ugajati vsem po vrsti: mami, uči- teljici, sošolkam … ampak vsakič je šlo nekaj narobe. Če mu je uspelo začeti s prave strani in ko je že mislil: »Danes pa bom slišal pohvalo,« se je v zvezku kar naenkrat pojavil prazen, nepopisan list, za katerega bi Leon prisegel, da ga prej sigurno ni bilo. Njega sicer ni mo- til, ga bo že drugič popisal, učiteljica pa je bila alergična na prazne liste med popisanimi. Zavijala je z očmi, kot da trenira očesno jogo, sopihala tako moč- no, kot da bi pretekla cel maraton, v obraz pa je postala podobna rdečemu balonu, ki se bo zdaj zdaj razpočil. Leon je postajal tih in zamišljen. Nič več mu šola ni dišala. Včasih je name- sto svinčnika oglodal noht – »pomoto- ma«, je trdil. Edino ob sredah je bil prejšnji, veseli Leon, ko ni bilo na urniku ne matema- tike in ne slovenščine. Takrat so imeli risanje, glasbo in šport. Te predmete je imel rad in tudi učiteljica Frida je rekla, da mu dobro ležijo. Tako je ob sredah marsikaj prijetnega pobožalo njegova ušesa. Ampak sreda je na žalost le en- krat na teden. Ostale dni pa je Leona še vedno mučilo, da učiteljica misli, da se ne trudi dovolj in da nerodnosti počne zato, da bi ji nagajal. Ni vedel, da uči- teljica ne vidi v njegovo srce, prav tako ni znala slišati njegovih nemih krikov, ki so se odražali v zehanju in vrtenju na stolu. Opazila je le, ko so Leonove noge v stiski in nemoči cepetale, ko je pozabil na potrebščine in potem ni mo- gel slediti, ker so mu misli kar bezljale. Razmišljal je samo o tem, kje je pustil knjigo, kam je odložil radirko … Če je bila stiska prevelika, je bilo tudi cepetanje močnejše in takrat je Leon moral zapustiti razred, da so lahko ostali otroci nadaljevali z delom. Ko se je Leon ponoči prvič zbudil za- radi mokre postelje, sta z mamico iz tega naredila »hec«. Ko pa se je to za- čelo pojavljati vse pogosteje, je mamin obraz postajal čedalje bolj dolg. Leonu se je zdelo, da se ji je podaljšal do srčka. Včasih je imela čisto rdeče oči – kot on, kadar je jokal. Potem pa so nekega dne obiskali zdrav- nika pa prijazno teto z belo haljo pa še pri enem stricu z belo brado so se ogla- sili. Nato so se usedeli z učiteljico Frido in neko prijazno teto, ki je tudi delala na šoli, a ne v razredu. Vsi so govorili o njem. Nekaj je sicer razumel, vendar si ni upal spraševati. Kimal je, če so ga kaj vprašali, in se trudil, da bi zgledal velik. Pričakoval je čudežno tableto, ki bo od- pravila vse njegove težave. Te tabletke pa ni imel nihče, zato je bil še vedno prestrašen, jezen, žalosten. Doma niti spati ni hotel več sam. Iz podstrešja je najprej priromala bojevita opica, nato je rabila družbo in je prišel debeli, močan medo, tudi sova se je vr- nila, saj je bila vsevedna … Sledile so noči, ko so igrače jokale z njim, dokler se Leon ni spomnil pesmi- ce, ki mu jo je pela mamica, ko je bil še čisto majhen. Tako so vsak večer pod odejo tiho zapeli to pesmico in glej – ču- dež! Postelja je ostajala pogosteje suha. Tudi v šoli je počasi postajalo manj zoprno. Celo učiteljici Fridi je izginila balonasta glava. Vsak dan mu je nale- pila smeška, da je vedel, na kateri list in točno kje začeti. Mamica pa je nabavila nekaj iger s številkami in črkami, po- tem pa sta si vsak popoldan izmišljala zabavne igre. Včasih se jima je pridružil tudi oči. Leonu je dostikrat uspelo, da je premagal oba. To se mu je smejalo … Zdaj je ob torkih obiskoval učiteljico, ki ni učila v razredu, ampak je veliko zna- la. Pri njej se je naučil, da ni nič naro- be, če mu kaj ne gre takoj. Lahko je po- tožil o svojih težavah in ni se smejala. Včasih mu je dovolila, da je koga pri- peljal k uri in potem je bil on »glavni«. Naučila ga je, kako uporabni znajo biti prstki pri matematiki. Skupaj sta nare- dila zapestnico za »glavno« levo roko. Če česa ni uspel narediti v razredu, jo je lahko prosil, da mu je fotokopirala. Tudi pri testih mu je pomagala prebrati navodila in imel je dovolj časa, da je lahko reševal brez strahu, da bo zvonec zabrnel, preden bi uspel rešiti do konca. Tako se je vesela sreda razširila še na torke, torki pa na petke. Ledeni, otrpli prstki so postali bolj gibčni, topli. Spo- znal je, da ni nič narobe, če se še sam nasmeji, ko se mu zgodi kaj šaljivega. Počasi se je v Leonove oči vrnila radost. Tudi sošolci so ga pričeli vabiti na za- bave, saj je bil zelo spreten pri igrah z žogo. Ko pa je zopet prišel kakšen dan, ko ni šlo vse, kot je treba, se Leon ni več tako močno ustrašil. Vedel je, da ima pomoč- nice: učiteljico Frido, tudi tisto drugo učiteljico, mamico, očka, prijatelje …, predvsem pa je vedel: jutri je nov dan in potem še eden in še eden in ni vrag, da ne bo eden od njih boljši, mor- da najboljši … 56 Didakta 195 V navodilih o izvedbi tradicional- nega slovenskega zajtrka je s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano napisano, da »želimo s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk izobraževati, obveščati in oza- veščati otroke in šolajočo se mladino ter širšo javnost o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pride- lanih živil oziroma živil, ki so pride- lana oziroma predelana v Sloveniji, pomenu kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane ter njunem vplivu na okolje, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnev- nih dejavnostih ter racionalnem ravnanju z embalažo. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izva- janja športnih aktivnosti.«. (Tradicio- nalni slovenski zajtrk 2016.) Tradicionalni slovenski zajtrk bi bil lahko samo eden od zajtrkov, ki jih imamo v vrtcu vsak dan. Lahko pa je nekaj več. Obveščati in ozaveščati otroke ni tako težko. Kaj pa starše in širšo javnost? Ali lahko tudi to? Kako lahko v vrtcu poskrbimo, da bomo ozaveščali starše tudi preko otrok? Pomen zajtrka Zdrave prehranjevalne navade se oblikujejo od zgodnjega otroštva naprej, ustalijo se v obdobju mla- dostništva, kasneje pa jih je veliko težje spreminjati. Privzgajanje zajtr- kovalnih navad se začne v družini in nadaljuje v vrtcu, saj je otrok v zgo- dnjem otroštvu najbolj sprejemljiv za sprejemanje vrednot. V uravnote- ženo in zdravo prehrano spada tudi redno zajtrkovanje. Razne raziskave so že pokazale, da daje redno zajtr- kovanje pozitivne učinke na zdravje. Izboljša se kakovost in količina dnev- nega prehranskega vnosa, zmanjša se tveganje za pomanjkanje nekate- rih pomembnih hranil v prehrani. Z razvojnopsihološkega vidika pa re- dno zajtrkovanje izboljša kognitivne in spominske zmožnosti. (Gregorič 2012.) Marija Merljak (2009) pravi, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva, saj dvigne raven sladkorja v krvi in dopolni zaloge pomembnih hranil, ki so se izčrpale med nočnim počit- kom. Če telo in možgani zjutraj ne prejmejo dovolj glukoze, se hranila še naprej porabljajo, to pa se pokaže v nezbranosti, slabšem spominu in utrujenosti. V vrtcu je zajtrk vsakodnevna ruti- na, saj je za zajtrk vsakodnevno po- skrbljeno. V vrtcu poskrbimo, da je jedilnik energijsko in hranilno pri- meren za posame- zno starost otrok, poskrbimo tudi za pestrost jedilnikov. Otrokom v vrtcu je zajtrk popolnoma samoumeven. Težje pa je ozavestiti star- še, kako zelo je po- membno, da otroci z zajtrkom nadalju- jejo tudi v obdobju šolanja. Pa ven- darle menim, da lahko tudi v vrtcu vplivamo na to. Če se o določeni vsebini pogovarjamo v vrtcu, se slej ko prej zgodi, da otrok o tem sprego- vori tudi doma. Verjetno se nam je že vsem kdaj zgodilo, da nas je pred- šolski otrok opomnil na kakšno stvar. Pogosto se dogaja, da nas prav otroci ozaveščajo o pravilni uporabi mobil- nega telefona v avtu. Če bomo veli- ko govorili tudi o pomenu zajtrka in zdravega prehranjevanja, nas bodo otroci ozaveščali tudi o tem. Pogovor in zgled strokovnih delavcev Zato se mi zdi pomembno, da temo zdravega prehranjevanja in tudi zdravega načina življenja pogosto obnavljamo. O tem se lahko veliko- krat pogovarjamo, tudi otroci naj so- delujejo pri pripravi kakšnega zdra- vega obroka ipd. Še posebno se mi zdi pomemben vzgled vzgojiteljic. Pazimo na to, kar govorimo pred otroki. Včasih se nam nehote zgodi, da pred otroki poka- žemo ali izrečemo neodobravanje nad hrano, na primer z izjavami, kot so: »Oh, danes so nam pa dali star kruh. Tole pa ni videti prav nič do- bro …« Predšolski otroci srkajo vsako našo reakcijo, zato se potrudimo, da o hrani govorimo spoštljivo, tudi če nam le-ta ni preveč všeč. Pomembno je tudi to, da ima otrok možnost povedati, da mu neka hrana ni všeč. Vendar naj to naredi spoštljivo. Povemo mu lahko, da vedno lahko iz- razi svoje mnenje o hrani, vendar naj pove, kaj mu pri hrani ni všeč. Naj pove, ali mu ni všeč barva ali okus ali način postrežbe. Naj malo razmi- sli. Pomembno je, da se otrok zave- da, da je to hrano nekdo pripravil z vsem trudom in znanjem zato, da se bo on lahko najedel, da bo dobil vsa POMEN ZAJTRKA IN TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK V VRTCU RIBNICA Bernarda Osojnik, univ. dipl. psihologinja, svetovalna delavka, Vrtec Ribnica V Vrtcu Ribnica smo se že ob prvi pobudi priključili projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Po eni strani je to sicer le enodnevni dogodek, ob katerem se poudarja pomen slovenske prehrane, njegova vrednost pa je tudi v tem, da lahko v luči tega dneva celo leto poudarjamo in uzaveščamo pomen zdravega prehranjevanja. Otrokom v vrtcu je zajtrk popolnoma samoumeven. Težje pa je ozavestiti starše, kako zelo je pomembno, da otroci z zajtrkom nadaljujejo tudi v obdobju šolanja. Didakta 195 57 potrebna hranila, ki jih njegovo telo potrebuje. Zato naj bo spoštljiv do hrane že zaradi dela te osebe. Zave- da naj se pa tudi, da je bilo potrebno veliko dela s to hrano, še preden je sploh prišla do kuhinje. Nekdo je mo- ral posejati, okopavati, pobirati pri- delek ali pa morda skrbeti za živali. Kako zelo velik vpliv imajo izjave in reakcije vzgojiteljic ali učiteljic, pove naslednji resnični dogodek, ki se je zgodil pred nekaj leti. Deček že od malega ni jedel vseh jedi. Predvsem ni jedel nekaterih vrst zelenjave. Starši bi si seveda želeli, da bi deček jedel vse, ampak določenih jedi ni želel imeti niti v svoji bližini, kaj šele, da bi to jedel. Ko je deček obiskoval šolo, sta se pri šolskem kosilu zgodila dva dogodka, s podobnim začetkom in popolnoma različnim koncem. V šoli so imeli za kosilo tudi zelenjavo, ki je deček ni želel jesti. V prvem pri- meru mu je učiteljica rekla, da naj si zelenjavo vseeno vzame, si zatisne nos in poskusi. Deček je to z veliko težavo naredil. In pojedel nekaj ma- lega zelenjave. Učiteljica ga je po- hvalila in v njegovo beležko napisala staršem pohvalo, ker je pojedel ne- kaj žlic zelenjave. Ko je deček prišel domov, je že na daleč vzklikal, da je jedel zelenjavo in da ima v beležki to zapisano. Mami je rekel: »Od se- daj naprej bom vedno poskusil malo zelenjave!« V drugem primeru se je začelo enako. Tudi tokrat so imeli za kosilo zelenjavo, le da je bila druga vrsta. V tem primeru je učiteljica si- lila dečka, da mora pojesti zelenjavo. Tudi tokrat je prišel domov z zapi- som v beležki. Sporočilo staršem je moral napisati sam. Pisalo je: »Draga mami in ati, danes so me vsi sošolci in učiteljica spodbujali, da bi poje- del vsaj en košček solate. Ni mi žal, da sem vse razočaral.« Na koncu bi si moral napisati, žal mi je namesto ni mi žal. Ampak njemu očitno res ni bilo žal. Tisti dan je deček rekel mami: »Nikoli več ne bom poskusil nobene zelenjave!« Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk nam ponuja ogromno možnosti, da otrokom privzgojimo spoštljiv odnos do hrane in do pridelave hrane. Že v tednu pred tem dnevom potekajo številne dejavnosti, s katerimi sku- šamo otrokom približati pomen če- bel, domače predelave hrane, zdravo prehrano in zdrav način življenja. Strokovne delavke se z otroki veliko pogovarjajo o tej temi, veliko stvari pa otroci tudi sami preizkusijo in si ogledajo. Otroci se preizkušajo v pri- pravi in uživanju zdravih napitkov ter jedi, obiščejo čebelarja, kmetijo, praznično okrasijo mizo. V lanskem šolskem letu smo posebno pozor- nost namenili učenju pesmi Čebelar Lojzeta Slaka, saj smo se na pobudo Čebelarske zveze Slovenije priključi- li najštevilčnejšemu čebelarskemu pevskemu zboru. Pesem Čebelar smo skupaj z otroki iz skupin od 4 do6 let zapeli zaposleni vrtca in gostje ob spremljavi harmonike učitelja iz Glasbene šole Ribnica. Naši najmlajši otroci pa so imeli na ta dan prav po- sebno vzdušje, saj so jim vzgojiteljice zajtrk pripravile v skupnem prosto- ru pred igralnicami. Stregle so jim vzgojiteljice, oblečene v tradicional- na kmečka oblačila. Ta dan je oživel tudi Troštov lutkovni oder, kjer sta zajtrkovali naši lutki marioneti. Vsako leto želimo o zdravi prehra- ni ozaveščati tudi starše in širšo jav- nost. Tako vsako leto pripravimo kaj novega, zanimivega tudi za okolico. Pripravili smo razstavo pripomočkov, ki jih čebelarji uporabljajo pri svojem delu, pripravili smo razstavo starih posod in jedi, strokovne delavke so pripravile predstavo z naslovom Lač- ni volk. Za presenečenje smo poskr- beli, ko smo ob prihodu v vrtec za pokušino ponudili zdrav zajtrk tudi staršem. Otroci so se ob tem še po- sebno zabavali, saj so svoje starše pre- pričevali, naj le poskusijo tako dober zajtrk. Na dan slovenske hrane vsako leto poskrbimo, da tudi naš župan ne ostane brez zdravega obroka. Povabi- mo pa tudi nekatere druge goste, s katerimi večkrat sodelujemo ter tudi lokalnega kmeta in čebelarja, ki otro- kom predstavita pomembno vlogo kmetijske dejavnosti in vlogo čebel. Lepo je, da vsako leto znova obeleži- mo dan slovenske hrane. Bilo pa bi premalo, da bi se o zdravem načinu življenja pogovarjali samo ta dan. Za zdravo gibanje v vrtcu poskrbimo vsakodnevno, saj imajo v vrtcu otro- 58 Didakta 195 ci ogromno mo- žnosti, da zadostijo svojim gibalnim potrebam. Pa tudi o zdravem prehra- njevanju se lahko z otroki vsakodnevno pogovarjamo. Več- krat omenimo pred otroki, za kaj je določena vrsta hrane pomembna. Če bo otrok to večkrat slišal, si bo to tudi zapomnil in oza- vestil. Zgodilo se mi je, ko je nekdo od sorodnikov zbolel, da me je otrok vprašal, če ni jedel dovolj semen. Po- zimi sem namreč vedno spodbujala otroke, da jedo bučna in sončnična semena, ker ta semena vsebujejo cink, ki pomaga pri odpornosti. To sem velikokrat ponavljala in otrok si je to zapomnil. Košarica živil Zbrala sem nekaj namigov o posame- zni vrsti hrane, kar lahko vedno zno- va uporabimo pri pogovoru z otroki, ko pride na jedilnik določena vrsta hrane. O posameznih košaricah živil govori Marija Merljak, univ. dipl. inž. živilske tehnologije. (2009; povzeto iz knjige in članka v reviji). Košarica živil za dobro voljo: mleko in mlečni izdelki z manj ma- ščobe, koruzne jedi, ovseni kosmiči, ovseni kruh, piškoti ipd., pšenični kalčki, puranje jedi, banane, datelj- ni, slive, marelice, breskve, jabolka, med, špinača in motovilec ter druga zelenolistnata zele- njava, peteršilj, čo- kolada z lešniki in rozinami. Košarica živil za od- pornost: beljakovinska hrana (mleko, mlečni izdelki, meso, ribe, fižol, leča, ajdova kaša, ječmenova kaša, koruza), buč- na semena, sončnična semena, ore- hi, paradižnik, paprika, korenje, lu- benica, pomaranče, limone, melona, breskve, marelice, špinača. Košarica živil za spomin: orehi, mandlji, lešniki, pistacije, ara- šidi, sončnična in bučna semena, suhe slive, dateljni, jabolka, hruške, rozine, rdeče grozdje, brusnice, bo- rovnice, maline, robidnice, ribez, ze- lje, pršut, ajda. Košarica živil za bistrost možganov: ribe, pusto meso, jagnjetina, mleko in mlečni izdelki, rdeča pesa, rdeča paprika in rdeča čebula, paradižnik, bučke, stročnice (fižol, grah), proso, mandlji, orehi, lešniki, bučna seme- na in jabolka. Pa še košarica živil zoper stres pri strokovnih delavcih: jetra, rumenjak, hren, avokado, ba- nana, jabolko, sardele, ohrovt, zelje in špinača, čokolada, kakav, siri, se- zam, suhe fige, pomaranče, stročji fižol, kosmiči in polnomastno mleko. Za zaključek V tednu pred dnevom slovenske hra- ne sta moja otroka želela za zajtrk jesti med in kruh. Povedala sta, da so se v šoli pogovarjali o dnevu slo- venske hrane in kaj je zdravo jesti za zajtrk. In potem sta želela enako jesti še naslednji dan in potem še zvečer. Na vsem lepem je postal med njuna najljubša hrana. Govorila sta tudi o čebelah, kako zelo so pomembne. Vesela sem bila, da sta me otroka spomnila na pomen čebel in zdrave prehrane, saj sem ob pripravah na dan slovenske hrane v službi čisto pozabila, da bi o tem spregovorila tudi doma. Naj bo ta članek za spodbudo in opo- min, da je potrebno o pomembnih stvareh večkrat spregovoriti. S tem bomo zagotovo dosegli trajen uspeh, saj si otroci marsikaj zapomnijo, hkrati pa nas s svojo preprostostjo in neposrednostjo opominjajo na dej- stva, ki smo jih morda že pozabili ali spregledali. Literatura Gregorič, M. (2012) Tradicionalni slo- venski zajtrk – promocija zajtrka kot dela zdrave prehrane šolarja. Trajno- stni razvoj v šoli in vrtcu, let. 6: št. 3. Merljak, M. (2009) Zdravje je naša od- ločitev. Ljubljana: Prešernova družba. Merljak, M. (2009) Nahranimo mož- gane in bolje bomo mislili. Naša Le- karna, št. 35. Tradicionalni slovenski zajtrk. Navo- dila za izvedbo projekta Tradicio- nalni slovenski zajtrk. Dostopno na http://tradicionalni-zajtrk.si/media/ uploads/public/document/140-navo- dila_za_izvedbo_tsz_2016_sl.pdf. Za zdravo gibanje v vrtcu poskrbimo vsakodnevno, saj imajo v vrtcu otroci ogromno možnosti, da zadostijo svojim gibalnim potrebam. Didakta 195 59 Podaljšano bivanje (PB) je oblika vzgojno-izobraževalnega procesa, ki jo na Osnovni šoli Gustava Šiliha Laporje organiziramo po pouku in je namenjena učencem od 1. do 5. razreda. Podaljšano bivanje je veliko več kot zgolj podaljšano popoldansko biva- nje otrok v šoli. Podaljšano bivanje je za učitelja izziv, saj od njega zahte- va veliko mero fle- ksibilnosti. Ni ocen in s tem dodatne- ga disciplinskega momenta. V po- daljšanem bivanju pridejo v ospredje družabni razredni in medrazredni stiki učencev, ki so vsak osebnost zase, z različnimi potrebami, intere- si, željami, tudi težavami. Učitelj pri svojem delu razmišlja o posamezni- ku, njegovem učno-vzgojnem razvoju in si hkrati prizadeva za kakovostne in spoštljive odnose v skupini. Sku- pine v podaljšanem bivanju nam omogočajo učenje drug od drugega, tudi učenje učitelja od učencev. Cilji v učnem načrtu za podaljšano biva- nje se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno-izobraževalnimi cilji pouka, kar opredeljuje učni načrt za OŠ v 8 ključnih kompetencah: komunikaci- ja v maternem jeziku; komunikacija v tujih jezikih; številska predstavlji- vost in kompetence v matematiki, naravoslovju in tehnologiji; informa- cijska in komunikacijska tehnologija (IKT); učenje učenja; medosebne in družbene kompetence; inovativnost in podjetnost; kulturna zavest in iz- ražanje. Le-te lahko razvijamo tudi ali včasih še zlasti v podaljšanem bi- vanju, kar velja še posebej za učenje učenja, sodelovanje in komunikacijo. V okviru podaljšanega bivanja iz- vajamo naslednje štiri elemente oz. dejavnosti: kosilo, samostojno učenje (SU), sprostitveno dejavnost (SD) in ustvarjalno preživljanje pro- stega časa (UPČ). Predpisani so cilji, ki jih moramo uči- telji uresničiti pri učencih. Na kakšen način bo učitelj re- aliziral cilje, pa je v največji meri prepuščeno strokovni kompetentnosti učitelja in njegovi iz- virnosti. Seveda pa morata biti delo v podaljšanem bivanju in učiteljeva letna priprava usklajena z letnim de- lovnim načrtom in z vizijo šole. Primer dobre prakse Na OŠ Gustava Šiliha Laporje že več let izvajamo prakso podaljšanega bivanja, ki jo sproti dopolnjujemo in nadgrajujemo v skladu s potreba- mi in zmožnostmi otrok, staršev in šole. V članku želim opisati primer dobrega načrtovanja, usklajevanja in uresničevanja močnih učiteljevih po- dročij v oddelkih podaljšanega biva- nja. Učencem v podaljšanem bivanju želimo zagotoviti spodbudno, zdravo in varno psihosocialno okolje, ki je pomembno za dober razvoj otrok. Trudimo se za kakovostne medvrstni- ške odnose in predvsem za dobro po- čutje vseh. V Zakonu o osnovni šoli je zapisanih 15 ciljev izobraževanja. Vsi so pomembni, a omenila bom le ti- ste, ki jih lahko zlasti v podaljšanem bivanju vsakodnevno uresničujemo. Le-ti so zapisani v 2. členu Zakona o osnovni šoli: – »vzpodbujanje skladnega telesne- ga, spoznavnega, čustvenega, mo- ralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika z upošteva- njem razvojnih zakonitosti; – omogočanje osebnostnega razvo- ja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi, vključ- no z razvojem njegove pozitivne samopodobe; – vzgajanje in izobraževanje za traj- nostni razvoj in za dejavno vklju- čevanje v demokratično družbo, kar vključuje globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, prihodnjih generacij; – vzgajanje za spoštovanje in sode- lovanje, za sprejemanje drugač- nosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; – razvijanje pismenosti ter sposob- nosti za razumevanje in sporoča- nje v slovenskem jeziku« (Vir 1). Vizija OŠ Gustava Šiliha Laporje je: Sami ne moremo narediti veliko, s skupnimi močmi pa zmoremo več. Na kakšen način bo učitelj realiziral cilje, pa je v največji meri prepuščeno strokovni kompetentnosti učitelja in njegovi izvirnosti. PODALJŠANO BIVANJE NA OŠ GUSTAVA ŠILIHA LAPORJE JE VESELJE Barbara Čretnik, mentorica, prof. biologije in filozofije, OŠ Gustava Šiliha Laporje Organizacija dela v podaljšanem bivanju na OŠ Gustava Šiliha Laporje je primer dobre prakse. Podaljšano bivanje je za učitelja izziv, ki od njega zahteva veliko mero fleksibilnosti, saj pridejo tedaj ospredje družabni razredni in medrazredni stiki učencev, ki so vsak osebnost zase, z različnimi potrebami, interesi, željami, tudi težavami. Zaposleni verjamemo v vizijo šole: Sami ne moremo narediti veliko, s skupnimi močmi pa zmoremo več. Skladno s poudarkom te vizije imamo na šoli organiziranih 17 strokovnih aktivov, med njimi je tudi aktiv učiteljev podaljšanega bivanja. 60 Didakta 195 V to verjamemo vsi zaposleni in si v skladu z vizijo delo porazdelimo. Na šoli imamo 17 strokovnih aktivov, med aktive po horizontali pa spada tudi aktiv za podaljšano bivanje. Na- loga aktivov je medpredmetno na- črtovanje in usklajevanje projektov, dnevov dejavnosti in individualizi- ranih programov, oblikovanje in po- sredovanje predlogov za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela učitelj- skemu zboru, obravnavanje pripomb staršev, ukvarjanje se s strokovnimi temami ter z drugimi nalogami, ki so pomembne za utrip šole. Učitelji, člani aktivov, si prizadevamo za sku- pne cilje, kot so realizacija ciljev šole, strokovna rast učiteljev, dobri medse- bojni odnosi, vedno pa je v ospredju učenec. Pri sodelovalni kulturi pou- čevanja si učitelji delimo ideje, pri- pomočke in se čutimo povezane, kar se kaže v toplih medsebojnih odno- sih. Pomen aktiva in sodelovanja Kvalitetno delo učitelja v podaljša- nem bivanju se vedno začne z dobro pripravljenimi aktivi podaljšanega bivanja. Na naši šoli se učitelji podalj- šanega bivanja sestanemo v dopol- danskem času tudi osemkrat letno. Ključnega pomena je prvi aktiv v šolskem letu, avgusta, ko načrtujemo celoletno delo, za kar je pomembna povratna informacija o delu aktiva v prejšnjem šolskem letu, ki jo poda gospa ravnateljica Margareta Voglar. S svojega zornega kota usmerja delo aktiva, hkrati pa dopušča veliko no- vosti. Na avgustovskem aktivu se do- govorimo za tri večje projekte, ki jih izvedemo v podaljšanem bivanju. Dogovorimo se tudi, katere pomemb- ne dneve bomo obeležili, na katerem področju se bomo strokovno izpopol- njevali, kateri temi bomo namenili večjo pozornost itd. Kot vodja aktiva učiteljev podaljšanega bivanja v skla- du z naši sklepi naredim predlog na- črta aktivov za naslednje šolsko leto. Primer načrta aktivov PB: 1. Avgust 2016 (uvodni, načrt PB, ur- nik). 2. September 2016 (šport po vertika- li). 3. Oktober 2016 (šport jeseni, sple- tna stran PB, kostanjev piknik, na- tečaji, buče). 4. November/december 2016 (eval- vacije dogodkov, natečaji, šport pozimi). 5. Januar 2017 (evalvacije, valenti- novo/gregorjevo, mokrišča, šport pozimi). 6. Februar 2017 (evalvacije, naravo- slovni projekt (voda, Zemlja), sple- tna stran PB). 7. April 2016 (evalvacije, šport spo- mladi, očistimo svoj kraj, bralni projekt). 8. Junij 2016 (evalvacije, šport poleti, spletna stran PB, evalvacija dela aktiva PB). Sproti se z razredniki dogovarjamo: – na katerih dnevih dejavnosti bomo učitelji podaljšanega biva- nja aktivno sodelovali z učitelji razrednega pouka (ne zgolj kot spremstvo ali po navodilih uči- telja razrednega pouka, ampak skupaj z razrednim učiteljem iz- delamo načrt in pripravo za iz- vedbo dneva dejavnosti); – o vzgojnih posebnostih učencev; – o sprotnem delu, predvsem samo- stojnem učenju v podaljšanem bivanju (tu učenci znanje, prido- bljeno pri pouku, dodatno utr- dijo, razširijo in poglobijo tudi s pomočjo dodatno pripravljenih učnih pripomočkov); Tabela 1: Primer razporeditve dela za posamezne učitelje, dogovorjene na 1. aktivu: Vodja Realizirati do Spremljamo Aktiv skupaj z učitelji športne vzgoje – vertikala Vodja 1 December 2016 Buče Vodja 1 1. 11. 2016 Bralni projekt Izštevanke Vodja 2 Maj 2017 Športni projekt Lahkih nog naokrog Vodja 3 Junij 2017 Jesen, zima, pomlad Naravoslovni projekt Naš modri planet – Zemlja Vodja 5 April 2016 Februar–april 2017 Valentinovo/gregorjevo Vodja 4 Marec 2017 Spletna stran OPB Vodja 3 Junij 2017 Jesen, zima, pomlad, poletje Šolska dekoracija Vodja 4 Junij 2017 Jesen, zima, pomlad Svetovni dan voda, mokrišč Vodja 1 April 2017 Marec Natečaji in razpisi Vodja 1 Junij 2017 September, november, januar, marec, maj Očistimo svoj kraj Vodja 3 April 2017 Didakta 195 61 – na katerih natečajih bomo z učenci sodelovali. Interesne dejavnosti v okviru podaljšanega bivanja V letnem delovnem načrtu šole pred- vidimo, katerih interesnih dejavnosti in tekmovanj se bomo z učenci ude- ležili. Interesne dejavnosti organi- ziramo v skladu z željami učencev, vizijo šole in močnimi področji uči- teljev. Znotraj PB tako v sklopu SD in UPČ organiziramo »krožke«, med ka- terimi vsak učenec najde nekaj zase. Na tak način uresničujemo cilje iz uč- nega načrta, ki so prilagojeni starosti otrok in njihovim potrebam, tako da v skladu z zmožnostmi vsak otrok na- preduje kar najhitreje, a v njemu pri- lagojenem tempu. Potemtakem je SD res delovno-sprostitvena dejavnost, UPČ v okviru PB pa ustvarjalno preži- vet čas otrok v šoli – ne le varstvo, kot nekateri mislijo. Vsi učitelji se zave- damo, da je poleg samostojnega uče- nja in pisanja domačih nalog glavni cilj PB organizacija kakovostnega preživljanja prostega časa. Zato smo v preteklem šolskem letu v okviru PB učitelji izvajali naslednje spro- stitvene dejavnosti (učitelji smo se znotraj skupin glede na naša močna področja menjavali): otroci so šahira- li, v okviru MEMO šole urili spomin, enkrat tedensko v vsakem vremenu odšli po skupinah na pohod, čudoviti svet narave smo po skupinah teden- sko spoznavali znotraj in zunaj učil- nice, spomladi in jeseni smo urejali šolski vrt, skozi vse leto smo igrali na Orffove instrumente, med letom smo v okviru folklore spoznavali ljudske običaje, se tedensko učili nemščino, igrali nogomet idr. Ob zgoraj navedenih rednih dejav- nostih v okviru podaljšanega bivanja so učenci lahko obiskali tudi intere- sne dejavnosti, ki so organizirane na šolski ravni: OPZ, zbor Štorkljice, krožek Žiga-žaga, lutke, umetniški in likovni krožek. Prizadevamo si, da bi dejavnosti čim pogosteje potekale na svežem zraku, v naravi, zato vsak oddelek enkrat tedensko odide na pohod po Laporju in okolici. Na tak način si učenci razvijajo motorične spretnosti, se družijo in urijo v pri- mernem vedenju v naravi, spozna- vajo naravo v različnih letnih časih in ob različnih vremenskih izkušnjah spoznavajo rastlinstvo, živalstvo, ra- zne pojave ter še mnogo več. Tudi letne priprave učiteljev PB so odraz sodelovanja vseh učiteljev, ki učijo učence v določenem oddel- ku PB. Ko je narejen šolski urnik, se naredi tudi urnik posameznega oddelka PB. Učitelji, ki učimo v ne- kem oddelku PB, se dogovorimo in uskladimo, katere cilje in dejavnosti nameravamo uresničiti. Vodja oddel- ka PB le-te zbere v letni pripravi od- delka PB. Letno pripravo dobimo vsi učitelji, da se med šolskim letom lah- ko povezujemo in načrtujemo nove dejavnosti. Učitelji v PB imamo tedensko pripra- vo, v kateri so poleg ciljev, dejavno- sti, učnih oblik in metod idr. zapisani tudi aktualni projekti ter natečaji, ki se jih bodo učenci udeležili. Najpomembnejši člen učnega proce- sa so učenci, ki so ciljna skupina in soustvarjalci, načrtovalci dejavnosti v PB v skladu s cilji. Iz izkušenj lahko povem, da učenci predlagajo zani- mive dejavnosti, kaj početi, zamislijo si svoje igre, nova pravila … Navdušeni pohodniki na potepu po laporski pohodniški poti Učenci so skrbeli za šolski vrt in uživali v njegovih dobrotah. 62 Didakta 195 Zelo pomembna je samoevalvacija učitelja in skupna evalvacija dejav- nosti. Na vsakem sestanku aktiva PB je točka, kjer ugotavljamo, kaj je bilo dobro, to pohvalimo, predlaga- mo, kaj bi spremenili in kako, kate- ro prakso bi bilo dobro ohraniti ipd. Takrat se iskreno pove. Vsak je vesel pohvale in čuti osebno zadovoljstvo, če je načrt uspel in je bilo delo dobro opravljeno. Če to uspe timu v PB, je zadovoljstvo toliko večje. Takrat dobi- mo zagon in porodijo se nove ideje. Ker smo v PB učitelji z različnih pred- metnih področij (naravoslovnega, jezikoslovnega, umetniškega, špor- tnega idr.), se ob sodelovanju učimo drug od drugega in na tak način strokovno rastemo. Pri načrtovanju se vračamo nazaj, na prejšnje sklepe, ki tedaj dobijo še dodaten smisel, saj se zavemo, kako načrtovati naprej. Nekaj primerov dejavnosti naših učencev v tem šolskem letu Lani smo se priključili evropskemu projektu Šolski ekovrtovi: EAThink 2015 – Jej lokalno, misli globalno! Nadgradili smo obstoječi šolski eko- vrt. Na šolskem vrtu so delali učenci, ki so vključeni v dejavnost Šolski vrt (znotraj PB). Šolski vrt smo uporabili kot učilnico v naravi za vse učence šole. Učenke in učenci podaljšanega biva- nja so si sami skuhali zdravo lokalno hrano. Pod budnim očesom učiteljev so pripravili okusno bučno juho z bučnimi semeni, jabolčni kompot in pečene kostanje. Izdelali so svoje mini vrtičke in se pri- javili na natečaj Iz majhnega zraste veliko. Skupaj s čebelarjem so posa- dili sadiko lipe, ki je simbol slovenske identitete, in sončnice, da bi poma- gali naši kranjski sivki. Naša bučna juha in jabolčni kompot sta nam teknila, zato smo ju z vese- ljem postregli tudi drugim učencem, učiteljem, staršem. Učenci so uživali ob kuhi in ob postrežbi. Ob vročih dnevih so si naredili domač bana- nin sladoled in priredili vodno bitko. Napisali so lepe misli prijatelju in si spekli kolačke. Učenci so z različnimi konstruktor- skimi pripomočki gradili in ustvarja- li. Razvijali so prostorsko predstavo, ročne spretnosti, ustvarjalnost in vztrajnost. Iz materialov, nabranih v naravi, so učenci ustvarili domiselne skulptu- re, za katere so na natečaju Postani donavski umetnik prejeli nagradni izlet v Škocjanske jame. Sodelovali so še na več nagradnih in dobrodelnih natečajih. Razne gibalno-športne dejavnosti, ki pomagajo razvijati in uriti osnovne gibalne spretnosti, kot so koordina- cija gibov, preciznost, ravnotežje, hi- trost, so med učenci posebej priljubljene. Učenci so bili aktivni in so skozi igro razvijali telesne in socialne spretnosti. Sklep V podaljšanem bivanju se učenci sprostijo, si naberejo novih moči, da lažje nadaljujejo s šolskimi in drugi- mi dejavnostmi doma ter v pošolskih aktivnostih. Podaljšano bivanje torej nikakor ni samo varstvo, ampak je kvaliteten učno-vzgojni proces, kjer učenci ob sproščenem vzdušju prido- bivajo za današnji čas prepotrebna Naša bučna juha in jabolčni kompot Zadovoljni ustvarjalni učenci Didakta 195 63 vseživljenjska znanja in osnovne člo- veške vrednote, ki nam dandanes v hitrem tempu življenja vse prepogo- sto kar nekam spolzijo. Učijo se, kako se učiti, komunicirati, sodelovati v skupini, se postaviti zase, tudi zaba- vati, kulturno prehranjevati in skrbe- ti za dobre medsebojne odnose. Ob tako zastavljenem delu v podaljša- nem bivanju si učenci pogosto želijo v šoli ostati še dlje, kot pa jim starši zaradi narave svojega dela dopušča- jo. Starši so zato zadovoljni z našim delom in to zadovoljstvo večkrat izra- zijo nam pa tudi vodstvu šole. Literatura Vir 1: Pravno-informacijski sistem (2016) Zakon o osnovni šoli (ZOsn). Dostopno na http://pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO448, 27. 8. 2017. Material za sestavljanje so učenci nabrali v naravi. Priljubljena gibalno-športna dejavnost Skupaj so zmogli več. 64 Didakta 195 KLJUČNE BESEDE: Geogebra, Šaleška jezera, merjenje. Zanimalo me je, ali je možno s po- močjo Geogebre izmeriti geografsko površino. Pobrskala sem po interne- tu in sem o tem našla nekaj člankov (Soare 2010, Sušec 2012). Ker so Šaleška jezera ena izmed znameni- tosti Šaleške doline, sem se odločila, da raziščem, kako se meri ploščina Šaleških jezer s pomočjo Geogebre. Pri raziskavi sta bila cilja: 1. S pomočjo Geogebre izmeriti ploščino Šaleških jezer. 2. Ugotoviti, ali je rezultat ploščine Šaleških jezer, dobljen z Geo- gebro, primerljiv s podatki iz drugih virov. Postavljeni hipotezi sta: 1. S pomočjo Geogebre je možno izmeriti ploščino Šaleških jezer. 2. Meritve Šaleških jezer v Geogebri so primerljive s podatki iz litera- ture. Ploščina mnogokotnika Ploščino poljubnega večkotnika lahko izračunamo na več različnih načinov (Slika 1). V osnovni šoli (Strnad 2013) sem spoznala, da je to mogoče narediti: - s triangulacijo (delitev večkotnika na trikotnike iz enega oglišča), - s poljubno delitvijo (delitev na poljubne like, ki jih znamo izra- čunati: trapez, trikotnik, kvadrat, pravokotnik …), - z delitvijo na značilne trikotnike (to lahko uporabimo le pri pravil- nih večkotnikih). Slika 1: Prikaz primerov triangula- cije, poljubne delitve in delitve na značilne trikotnike v petkotniku. Slika 2 prikazuje, kako lahko ma- tematično izračunamo ploščino izmišljenega primera in ploščino pravilnega petkotnika (Strnad 2013). Slika 2: Primer izračuna površine zemljišča z delitvijo na poljubne like (zgoraj) in ploščina z značilnimi trikotniki (spodaj) Kaj je Geogebra? Geogebra je program dinamične geometrije, ki ga je kot magistrsko delo ustvaril Markus Hohenwarter. S pomočjo le-tega lahko na ravnino postavljamo točke, vektorje, daljice, premice, mnogokotnike … Omogoča tudi algebrski vnos točk, enačb, daljic (Vir 1). Pozneje je program nadgra- dil s pomočjo sodelavcev. Trenutno mu pri razvijanju programa pomaga mednarodni tim programerjev. Pro- gram je namenjen predvsem podpo- ri učenja in poučevanja geometrije v šoli. Učitelji lahko ta program upo- rabljajo kot orodje za pripravo e-gra- MERJENJE PLOŠČINE GEOGRAFSKIH ENOT Z GEOGEBRO: PRIMER ŠALEŠKIH JEZER Avtorica1: Ana Ketiš, Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda Velenje 1 Mentor pri raziskovalni nalogi: Boštjan Ketiš, profesor fizike in matematike. Geogebra je program dinamične geometrije. Šaleška jezera so jezera, ki so nastala kot posledica kopanja lignita pod njimi, zato so umetno nastala jezera. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je z Geogebro možno izmeriti ploščino Šaleških jezer, in to pridobljeno ploščino primerjati s podatki iz literature. Z raziskavo je dokazano, da je s pomočjo Geogebre možno izračunati ploščino Šaleških jezer. Pri merjenju ploščine Šaleških jezer v Geogebri je prišlo do manjših odstopanj glede na podatke iz literature. Z raziskavo je prikazan en način skupne uporabe matematike, geografije in informacijske tehnologije v praksi. Didakta 195 65 div ali učnih delovnih listov. Učenci, dijaki in študenti po ga po drugi strani uporabljajo na raziskovalni ravni. Program je dosegljiv v več kot 50 jezikih, tudi v slovenščini, zato ga uporabljajo uporabniki po celem sve- tu. Na osebni računalnik si ga lahko prenesemo brezplačno preko spletne strani (Vir 1). Šaleška jezera Šaleška jezera (Škalsko, Velenjsko, Družmirsko) so jezera, ki so nastala kot posledica kopanja lignita pod njimi, zato so umetno nastala jeze- ra. Med Slovenci so skoraj neznana, kljub svoji razsežnosti in lastnostim. (Vir 2) So mlada, saj so v povprečju nastala med drugo svetovno vojno, so pa zagotovo najzanimivejši pojav v Šaleški dolini (Štrbenk 2004). S svo- jo skupno površino več kot 200 ha se uvrščajo med največja jezera Sloveni- je (Vir 3). Poznamo tri Šaleška jezera: Velenjsko jezero, Škalsko jezero in Šo- štanjsko ali Družmirsko jezero. Škalsko jezero Škalsko jezero je nastalo v zgornjem delu spodnjega toka Lepene in je najstarejše ter najmanjše izmed treh jezer (Slika 3). Nastajati je začelo že pred drugo svetovno vojno. Takoj po drugi svetovni vojni je merilo malo več kot 5 ha , danes pa meri skoraj 17 ha . Kotanja je globoka dobrih 20 m , kar je precej plitvejše od ostalih dveh jezer. V Škalsko jezero letno priteče okoli 5,4 milijona l vode (Vir 4). Lignit so pod njim že nehali izko- pavati, zato je bolj kot ne dokončno izoblikovano. Na njem je dovoljen ri- bolov (Štrbenk 1999). Slika 3: Škalsko jezero Velenjsko jezero Je največje jezero v Šaleški dolini in med večjimi v Sloveniji (Slika 4). Na- haja se vzhodno od Škalskega jezera. Globoko je 55 m . Breg je slabo raz- členjen, zato je jezero skoraj pravilne kvadratne oblike. V jezero letno pri- teče približno 11 milijonov m3 (Vir 2). Na Velenjskem jezeru je možno čolnariti, jadrati in surfati, postavili pa so tudi napihljiva igrala za mlade (Vir 4). Na jugovzhodni strani kota- nje Velenjskega jezera je bil manjši pregrajeni del, ki se je imenoval Tu- ristično jezero. Na tem mestu je bilo jezero že pred drugo svetovno vojno, vendar je del Velenjskega jezera po- stalo šele leta 1975. Bilo je najmanjše jezero v Šaleški dolini. Ker je bilo Ve- lenjsko jezero onesnaženo in nepri- merno za kopanje so ju konec osem- desetih ločili z nasipom. Turistično jezero pa je danes izsušeno (Štrbenk 2004). Slika 4: Velenjsko jezero Družmirsko ali Šoštanjsko jezero Je najmlajše in najnižje ugreznjeno izmed treh jezer (Slika 5). Nastajati je začelo leta 1975 (Štrbenk 1999, Štrbenk 2004). Ime je dobilo po vasi Družmirje, ki jo je zalilo. Z 69,2 m globine je najgloblje med Šaleškimi jezeri in v Sloveniji ter je celo glo- blje od slovenskega dela Jadranskega morja. Ima dve kotanji. Zahodna je manjša in plitvejša od večje, osre- dnje kotanje. Bregovi so malo bolj razčlenjeni kot pri Velenjskem jeze- rom. Leta 2005 je obsegalo več kot 63 ha in vsebovalo skoraj 15,3 mili- jonov m3 vode. Družmirsko jezero se bo še povečalo, saj naj bi po rudarskih načrtih leta 2020 obsegalo 170 ha površine. Ta- krat bo največje po površini in koli- čini vode. Slika 5: Družmirsko jezero Prostorski informacijski sistem občin Prostorski informacijski sistem občin (PISO) je najbolj uveljavljena geoin- formacijska storitev za občine v Slo- veniji. Zaposlenim na občini, obča- nom in podjetjem omogoča vpogled v državne in občinske prostorske evi- dence (Vir 6). Javni dostop do storitev PISO vsebuje prostorske evidence, ki so dostopne vsem in predstavljajo vir informacij. Občine želijo z dostopom omogočiti lažje delo svojim občinskim službam pri izdajanju potrdil za občane in podjetja. Osnovna funkcija PISO obsega: • grafični prikaz vsebin za geograf- sko območje občine; • iskanje in prikaz pojavov v pro- storu; • priprava poročil in kartografskih vsebin za izpis s tiskalnikom; • dodajanje zaznamkov; • možnost shranjevanja trenutne- ga pogleda in označene lokacije (pošiljanje po elektronski pošti); • možnost povezovanja grafičnih pojavov in drugih virov ali evi- denc (odlok prostorskega akta, fotografije, spletni registri ...). MATERIALI IN METODE Moje delo v sklopu raziskave je pote- kalo, kot opisujem v nadaljevanju. V Geogebro sem najprej vstavila sliko iz Google maps (Vir 5), nato sem z gumbom vstavila kvadrat (funkci- 66 Didakta 195 ja pravilni večkotnik) z dolžino 0,8 enote, kar predstavlja 200 m v na- ravi (grafično merilo). Iz tega sledi, da kvadrat predstavlja ploščino 0,64 kvadratne enote, kar pa pomeni, da v naravi kvadrat prikazuje ploščino 40000 m2. Potem sem z gumbom mnogokotnik določila točke, ki so se sproti povezale v nepravilni več- kotnik in dobila sem ploščino večk- otnika. Ploščino jezera sem izračunala po (1) tako, da sem ploščino večkotnika (p 1 ), odčitanega v Geogebri, delila s ploščino enotskega kvadrata (p 2 ) od- čitanega v Geogebri. (1) Enotski kvadrat (p e ) je v naravi pred- stavljal stranico 200 m, torej sem raz- merje ploščin večkotnikov pomnoži- la z 2002. To sem ponovila še na drugih dveh jezerih. Podatke o jezerih sem pridobila tudi s prostorskim informacijskim siste- mom občin (PISO). Merjenje sem opravila tako, da sem na spletni stra- ni PISO vstopila v prostorski informa- cijski sistem mestne občine Velenje in z gumbom meritev (desna stran, zadnja funkcija spodaj) določila toč- ke na robu jezer, ki so se povezale v večkotnik, ploščina pa se je že avto- matično izračunala. V Geogebri sem uporabila zemljevid iz Google maps, v PISO pa sem upo- rabila zemljevid, ki je že v sklopu z pogledom na osnovno karto. Podatke sem primerjala s podatki iz članka o Šaleških jezerih, objavlje- nega v Geografskem obzorniku (Štr- benk, 2004), in mojimi podatki, pri- dobljenimi z Geogebro. REZULTATI Škalsko jezero Pri merjenju ploščine Škalskega je- zera (p š ) s pomočjo Geogebre sem dobila rezultat 160434 m2. V (1) sem vstavila podatke in dobila (2). (2) To sem dobila tako, da sem 3,69 (Sli- ka 6) delila z 0,92 (Slika 7) in dobila 4,01. To število sem pomnožila s kva- 7 tega sledi, da kvadrat predstavlja ploščino 0,64 kvadratne enote, kar pa pomeni, da v naravi kvadrat prikazuje ploščino 40000 𝑚𝑚2. Potem sem z gumbom mnogokotnik določila točke, ki so se sproti povezale v nepravilni večkotnik in dobila sem ploščino večkotnika. Ploščino jezera sem izračunala po (1) tako, da sem ploščino večkotnika (𝑝𝑝1), odčitanega v Geogebri, delila s ploščino enotskega kvadrata (𝑝𝑝2), odčitanega v Geogebri. 𝑝𝑝 = 𝑝𝑝1𝑝𝑝2 ∙ 𝑝𝑝𝑒𝑒 (1) Enotski kvadrat (𝑝𝑝𝑒𝑒) je v naravi predstavljal stranico 200 𝑚𝑚, torej sem razmerje ploščin večkotnikov pomnožila z 2002. To sem ponovila še na drugih dveh jezerih. Podatke o jezerih sem pridobila tudi s prostorskim informacijskim sistemom občin (PISO). Merjenje sem opravila tako, da sem na spletni strani PISO vstopila v prostorski informacijski sistem mestne občine Velenje in z gumbom meritev (desna stran, zadnja funkcija spodaj) določila točke na robu jezer, ki so se povezale v večkotnik, ploščina pa se je že avtomatično izračunala. V Geogebri sem uporabila zemljevid iz Google maps, v PISO pa sem uporabila zemljevid, ki je že v sklopu z pogledom na osnovno karto. Podatke sem primerjala s podatki iz članka o Šaleških jezerih, objavljenega v Geografskem obzorniku (Štrbenk, 2004), in mojimi podatki, pridobljenimi z Geogebro. REZULTATI Škalsko jezero Pri merje ju ploščine Škalskega jezera (pš) s pomočjo G ogebre sem dobila rezultat 160434 𝑚𝑚2. V(1) sem vstavil datke in dobila (2). 𝑝𝑝š = 𝑝𝑝1 𝑝𝑝2 ∙ 𝑝𝑝𝑒𝑒 = 3,69 0,92 ∙ 40000 = 160434 𝑚𝑚 2 (2) To m dobil tako, da sem 3,69 (Slika 6) delila z 0,92 (Slika 7) in dobila 4,01. To število sem pomnožila z kvadratom števila 200 𝑚𝑚, kar predstavlja 40000 𝑚𝑚2 v naravi. 7 tega sledi, da kvadrat predstavlja ploščino 0,64 kvadratne enote, kar pa pomeni, da v naravi kvadrat prikazuje ploščino 40000 𝑚𝑚2. Potem sem z gumbom mnogokotnik določila točke, ki so se sproti povezale v nepravilni večkotnik in dobila sem ploščino večkotnika. Ploščino jezera sem izračunala po (1) tako, da sem ploščino večkotnika (𝑝𝑝1), odčitanega v Geogebri, delila s ploščino enotskega kvadrata (𝑝𝑝2), odčitanega v Geogebri. 𝑝𝑝 = 𝑝𝑝1𝑝𝑝2 ∙ 𝑝𝑝𝑒𝑒 (1) Enotski kvadrat (𝑝𝑝𝑒𝑒) je v naravi predstavljal stranico 200 𝑚𝑚, torej sem razmerje ploščin večkotnikov pomnožila z 2002. To sem ponovila še na drugih dveh jezerih. Podatke o jezerih sem pridobila tudi s prostorskim informacijskim sistemom občin (PISO). Merjenje sem opravila tako, da sem na spletni strani PISO vstopila v prostorski informacijski sistem mestne občine Velenje in z gumbom meritev (desna stran, zadnja funkcija spodaj) določila točke na robu jezer, ki so se povezale v večkotnik, ploščina pa se je že avtomatično izračunala. V Geogebri sem uporabila zemljevid iz Google maps, v PISO pa sem uporabila zemljevid, ki je že v sklopu z pogledom na osnovno karto. Podatke sem primerjala s podatki iz članka o Šaleških jezerih, objavljenega v Geografskem obzorniku (Štrbenk, 2004), in mojimi podatki, pridobljenimi z Geogebro. REZULTATI Škalsko jezero Pri merjenju ploščine Škalskega jezera (pš) s pomočjo Geogebre sem dobila rezultat 160434 𝑚𝑚2. V(1) sem vstavila podatke in dobila (2). 𝑝𝑝š = 𝑝𝑝1 𝑝𝑝2 ∙ 𝑝𝑝𝑒𝑒 = 3,69 0,92 ∙ 40000 = 160434 𝑚𝑚 2 (2) To sem dobila tako, da sem 3,69 (Slika 6) delila z 0,92 (Slika 7) in dobila 4,01. To število sem pomnožila z kvadratom števila 200 𝑚𝑚, kar predstavlja 40000 𝑚𝑚2 v naravi. Slik 6: Posnetek zaslona, na katerem je večkotnik, ki obroblja Škalsko jezero v Geogebri. Slika 7: Na posnetku zaslona je slika, ki predstavlja enot- ski kvadrat za Škalsko jezero. Slika 8: Na posnetku zaslona je večkotnik, ki obroblja Škalsko jezeru na PISO. Slika 9: Na posnetku zaslona je prikazan večkotnik, ki obroblja Velenjsko jezero v Geogebri. Didakta 195 67 dratom števila 200 m, kar predstavlja 40000 m2 v naravi. Pri merjenju Škalskega jezera v programu PISO sem do- bila 153941,57 m2 (Slika 8). Velenjsko jezero S pomočjo Geogebre sem izračunala tudi ploščino Ve- lenjskega jezera (p v ). Dobila sem 1397333 m2. V (1) sem vstavila podatke in dobila (3). (3) To sem izračunala tako, da sem 31,44 (Slika 9) delila z 0,9 (Slika 10). Rezultat sem pomnožila s številom 40000. Pri merjenju Velenjskega jezera sem dobila 1350000 m2 (Slika 11). Družmirsko jezero Ploščina Družmirskega jezera (p d ) je 605127 m2 . To sem izračunala po (1) in dobila (4). (4) Kot prikazuje zgornja enačba, sem ploščino Družmirske- ga jezera izračunala tako, da sem 13,89 (Slika 12) delila z 0,92 (Slika 13). Rezultat sem množila z 2002 in dobila 605127 m2. Pri merjenju ploščine Družmirskega jezera sem dobila ploščino 465157 m2. Tabela 1: Primerjava ploščin Šaleških jezer s programom Geogebra, PISO in literaturo. Jezero Geogebra PISO 2015 Škalsko 16 ha 15 ha 17 ha Velenjsko 139 ha 135 ha 135 ha Družmirsko 60 ha 46 ha 70 ha Slika 10: Na posnetku zaslona je slika enotskega kvadra- ta za Velenjsko jezero. Slika 11: Na posnetku zaslona je slika večkotnika, ki ob- roblja Velenjsko jezero na PISO. Slika 12: Na posnetku zaslona je večkotnik, ki obroblja Družmirsko jezero v Geogebri. Slika 13: Na posnetku zaslona je slika enotskega kvadra- ta za Družmirsko jezero. 9 Slika 8: Na posnetku zaslona je večkotnik, ki obroblja Škalsko jezeru na PISO. Velenjsko jezero S pomočjo Geogebre sem izračunala tudi ploščino Velenjskega jezera (pv). Dobila sem 1397333 𝑚𝑚2. V (1) sem vstavila podatke in dobila (3). 𝑝𝑝𝑣𝑣 = 𝑝𝑝1 𝑝𝑝2 ∙ 𝑝𝑝𝑒𝑒 = 31,44 0,9 ∙ 40000 = 1397333 𝑚𝑚 2 (3) To sem izračunala tako, da sem 31,44 (Slika 9) delila z 0,9 (Slika 10). Rezultat sem pomnožila s številom 40000. 11 Pri merjenju Velenjskega jezera sem dobila 1350000 𝑚𝑚2 (Slika 11). Slika 11: Na posnetku zaslona je slika večkotnika, ki obroblja Velenjsko jezero na PISO. Družmirsko jezero Ploščina Družmirskega jezera (pd) je 605127 𝑚𝑚2. To sem izračunala po (1) in dobila (4). 𝒑𝒑𝒅𝒅 = 𝒑𝒑𝟏𝟏 𝒑𝒑𝟐𝟐 ∙ 𝒑𝒑𝒆𝒆 = 𝟏𝟏𝟏𝟏,𝟖𝟖𝟖𝟖 𝟎𝟎,𝟖𝟖𝟐𝟐 ∙ 𝟒𝟒𝟎𝟎𝟎𝟎𝟎𝟎𝟎𝟎 = 𝟔𝟔𝟎𝟎𝟔𝟔𝟏𝟏𝟐𝟐𝟔𝟔 𝒎𝒎 𝟐𝟐 (4) Kot prikazuje zgornja enačba, sem ploščino Družmirskega jezera izračunala tako, da sem 13,89 (Slika 12) delila z 0,92 (Slika 13). Rezultat sem množila z 2002 in dobila 605127 𝑚𝑚2. 68 Didakta 195 RAZPRAVA V svoji raziskavi sem ugotovila, da s pomočjo Geogebre izmerjena plošči- na Šaleških jezer pomembno ne od- stopa od podatkov iz literature (Re- mec Rekar 2016). Meritve, ki sem jih izmerila v Geoge- bri pri Škalskem jezeru so od podat- kov iz literature odstopale za 1 ha, pri PISO pa za 2 ha (Tabela 1). Pri merjenju Velenjskega jezera v programu PISO meritve niso odsto- pale, vendar so odstopale pri mer- jenju v programu Geogebra, kjer so meritve odstopale za 4 ha (Tabela 1). Največja odstopanja pa so se pojavila pri merjenju Družmirskega jezera, saj so meritve v Geogebri v primerjavi z literaturo odstopale za 10 ha. V pro- gramu PISO pa se je pojavilo največje odstopanje v primerjavi z literaturo (Remec Rekar 2016), saj so meritve odstopale za 24 ha (Tabela 1). Menim, da je odstopanj prišlo, ker nisem bila natančna pri postavljanju točk na sliko Škalskega jezera v pro- gramih. Morda je do odstopanj prišlo tudi zato, ker sem uporabila dva raz- lična zemljevida, saj sem v Geogebri uporabila zemljevid iz Google maps, PISO pa je imel svoje zemljevide. Z nalogo sem dosegla vse cilje in potrdila vse hipoteze. Prvo hipote- zo lahko potrdim, ker z Geogebro je možno izmeriti ploščino Šaleških jezer, saj sem vzela sliko iz Google maps in na njej narisala večkotnik v obliki jezera in na podlagi razmer- ja ploščine večkotnika in enotskega kvadrata sem izračunala ploščino je- zera v naravi. Drugo hipotezo lahko prav tako potrdim, saj so moje me- ritve primerljive z meritvami iz lite- rature (Remec Rekar 2016). Zanimivo je, da je pri merjenju Družmirskega jezera v programu PISO prišlo do ve- likega odstopanja, čeprav sem meri- tev opravila dvakrat, po drugi strani pa pri merjenju Velenjskega jezera ni prišlo do odstopanj (Tabela 1). Slabost moje raziskave pa je, da je me- ritev lahko nenatančna, saj lahko pri postavljanju točk večkotnika na obale Šaleških jezer prihaja do napak. Sla- bost je tudi ta, da zemljevidov, ki jih uporablja Google, ne posodabljajo re- dno, zato je možno, da sem uporabila starejši zemljevid. Lahko bi uporabila tudi zemljevid Agencije Republike Slovenije za okolje – Atlas okolja (Vir 7), s pomočjo katerega je prav tako možno določiti ploščino naravnih po- vršin, saj program sam izračuna plo- ščino (podobno, kot program PISO). A odločila sem se za Google maps, saj le-ta ne nudi avtomatskega izračuna ploščine. ZAKLJUČEK Z Geogebro sem uspela izmeriti plo- ščino Šaleških jezer. Ko sem podatke primerjala s podatki iz literature, sem ugotovila, da so ploščine pri- merljive. S svojo raziskovalno nalogo sem prikazala en način skupne upo- rabe matematike, geografije in infor- macijske tehnologije (IT). LITERATURA Potočnik, Drago, Rošer, Janez, Lamot, Aleš, Vulić, Milivoj (2014) Tehnično opazovanje velikih objektov – geo- detski monitoring velikih objektov in jezer v Pridobivalnem prostoru Pre- mogovnika Velenje. Gradbeni vestnik, let. 63: str. 240–45. Remec Rekar, Špela (2016) Ocena sta- nja jezer v Sloveniji v letu 2015. Ljublja- na: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za oko- lje, Urad za hidrologijo in stanje oko- lja, Sektor za kakovost voda. Soare, Ionica, Antohe, Carmen (2010) Modeling the Geographical Studies with Geogebra-Software. Annals Com- puter Science Series, št. 8: str. 173–180. Strnad, Milena (2013) Stičišče 8 – Ma- tematični učbenik za 8. razred osnovne šole. Ljubljana: Založba Jutro. Sušec, Linda (2012) Sanacija območja ugreznin na pregradi med Velenjskim in Šaleškim jezerom. Ljubljana: Uni- verza v Ljubljani, Biotehniška fakul- teta, Oddelek za krajinsko arhitektu- ro – diplomsko delo. Šterbenk, Emil (1999) Šaleška jezera. Velenje: Erico, Pozoj. Šterbenk, Emil, Ževart, Marija, Ram- šak, Rudi (2004) Jezera, o katerih bomo še slišali. Geografski obzornik, let. 51 (št. 1): str. 4–11. Vir 1: https://www.geogebra.org/ sl/Priro%C4%8Dnik (Dostopno 5. 9. 2016). Vir 2: http://ciklon.si/stran/?p=14499 (Dostopno 10. 9. 2016). Vir 3: http://www.slovenia. in fo / ?naravne_znameni to s t i _ jame=7761&lng=1 (Dostopno 7. 9. 2016). Vir 4: http://www.velenje.si/za-obi- skovalce/naravna-in-kulturna-dedi- scina/jezera (Dostopno 11. 9. 2016). Vir 5: https://www.google.si/#q=d ru%C5%BEmirsko+jezero&rflfq=1& rlha=0&tbm=lcl&tbs=lf:1,lf_ui:1,lf_ pqs:EAE (Dostopno 26. 12. 2016). Vir 6: PISO spletni pregledovalnik. Uporabniška navodila, maj 2014. Ljubljana. Dostopno na http://www. geoprostor.net/PisoPortal/Data/ Sites/1/_doc/navodila_pregledoval- nik_2014_web.pdf, 27. 12. 2016. Vir 7: http://gis.arso.gov.si/atlasoko- lja/ (Dostopno 6. 4. 2017). Didakta 195 69 Knjiga Twenty Things to Do with a Computer (Papert and Solomon 1971) je ob izidu vplivala tako na učitelje kot na raziskovalce. V tem prispevku bom z vami delil enaindvajset pristo- pov k učenju, ki sem jih prakticiral pri poučevanju v japonskih osnovnih šolah skozi več kot 700 učnih ur v zadnjih petnajstih letih in s katerimi sem dvignil kvaliteto učenja pro- gramiranja pri delu s programom Scratch in majhnim računalnikom Cricket, ki ga lahko programiramo in ga je razvil MIT Media Lab. 21 opornih točk za delo s Scatchem in drugimi programskimi orodji v učilnici Programiranje je za učence zelo zabavna dejavnost. Medtem ko je najpomembnejše, da se pri teh de- javnostih zabavajo, je potrebno vzpostaviti tudi okvire, s katerimi zagotovimo, da učenci ne preživijo svojega časa v razredu samo ob zaba- vi. Spodaj so opisane oporne točke, o katerih razmišljam, ko načrtujem in vodim razrede v osnovnih šolah. 1. Postanite poklicni strokovnjaki Pri učenju programiranja morajo učenci postati aktivni udeleženci izobraževanja. Če učence spodbuja- mo, da se vživijo v vloge poklicnih strokovnjakov, kot so izumitelji, obli- kovalci in raziskovalci, se lažje poistovetijo s cilji dejavnosti, ki jo izvajajo. Kadar se poistovetijo s ci- lji, ki jim nekaj pomenijo, se veliko enostavneje vrnejo na pravo pot, ko zaidejo med razmišljanjem in delom pri programiranju. 2. Učenci naj postanejo mali učitelji in učitelji veliki učenci Spodbujanje učencev, da kot mali učitelji aktivno pomagajo drugim učencem, ki se soočajo s težavami pri programiranju, je učinkovit način vo- denja pouka. Med poukom se pojavi skoraj toliko različnih problemov, kot je učencev. Učenci se veliko naučijo s ENAINDVAJSET OPORNIH TOČK ZA DELO S PROGRAMOM SCRATCH V UČILNICI ENAINDVAJSETEGA STOLETJA Avtor: izr. prof. Hideki Mori1, TITECH – Tokyo Institute of Technology Prevajalec: Sašo Božič, spec. organizacije in managementa, OŠ Mengeš Učenje programiranja za otroke kot dela temeljnih znanj 21. stoletja je deležno široke pozornosti javnosti po celem svetu. Vrednost učenja programiranja ni samo v učenju kodiranja, temveč tudi v tem, da otrokom pomaga tudi pri učenju učenja. Vendar pa – za razliko od tradicionalnih razredov, kjer učitelj učence uči večinoma neposredno – učenje kodiranja programov, računalnikov, sestavljanja robotov in drugih naprav (torej "programiranja" v širšem smislu) potrebuje drugačen pristop. Da bi postalo učenje programiranja v osnovnih šolah čim uspešnejše, morajo učenci postati samouki, učitelj pa mora učence pri samostojnem učenju spodbujati in delovati bolj kot posrednik znanj, mentor ali sovrstnik (in občasno kot učitelj). Učilnice imajo številne fizične omejitve, šolski učni načrt in še posebej učni načrti za osnovne šole pa imajo omejitev še več, tako časovnih kot vsebinskih. Kako lahko torej uvedemo programiranje v učilnice 21. stoletja? 1 Hideki Mori. Twenty-One Things to Do with Scratch in the Twenty-First Century Classroom. Mednarodna konferenca Scratch2017BDX : Opening, Inspiring, Connecting, ki je potekala med 18. in 21. julijem 2017 v Bordeauxu v Franciji. Dostopno na https://hal.inria.fr/hal-01563286. – Slike oz. fotografije, objavljene v pričujočem prevedenem članku, so prevzete iz originalnega članka. 70 Didakta 195 samostojnim reševanjem problemov, ko pa se soočijo s problemom, ki ga sami ne morejo rešiti, potrebujejo čim hitreje ustrezen nasvet nekoga, ki zna problem rešiti, pa naj bo to učitelj ali drugi učenci, ki poznajo rešitev problema. Ker lahko učitelj med šolsko uro pomaga le omejene- mu številu učencev, lahko učenci, ki poučujejo druge učence, veliko pripo- morejo k uspešnemu vodenju pouka. 3. Zapišite cilje učne ure Spirala kreativnega učenja (Resnick 2007) je učinkovit način učenja pro- gramiranja. Za realizacijo procesa spirale kreativnega učenja pri ča- sovno omejeni učni uri je potrebno razumeti aktivnosti "Predstavljaj si" - "Ustvari" - "Predvajaj" - "Deli" - "Raz- misli". Če zapišemo, kakšen namen imajo te aktivnosti pri učni uri, lahko učenci zavestno usmerjajo svoje de- javnosti med učno uro in predvsem spodbujajo aktivnost "Predstavljaj si". 4. Učenci naj med seboj sodelujejo Izvajanje aktivnosti v sodelovanju z drugimi učenci je eden izmed temelj- nih pristopov konstruktivističnega učenja, ki ustvarja obilo možnosti za učenje programiranja. Učitelj s spodbujanjem samostojnega dela, poleg spodbujanja sodelovanja v skupini, prepreči, da bi se učenci oprli samo na delo skupine in ne bi ničesar ustvarili samostojno. Učenci lahko tako sodelujejo pri učinkoviti interakciji med samostojnim in sku- pinskim učenjem. 5. Razmislite o delu, ki ste ga opravili pri učni uri Razmislek o delu, ki smo ga opravili med učno uro, naj poteka v zadnjem delu učne ure in naj bo razdeljen na dva sklopa. V prvem sklopu naj učen- ci razmišljajo o tem, kaj so delali pri tej učni uri, in svoje misli povzamejo in zapišejo v zvezku tako, da bodo lahko svoje ugotovitve delili z razre- dom. V drugem sklopu naj učenci poslušajo ugotovitve sošolcev in po tem ponovno razmislijo in dopol- nijo svoja razmišljanja, v katera naj vključijo svoje ideje o tem, kaj želijo preizkusiti naslednjo uro. 6. Izmenjajte odkritja, do katerih se učenci dokopljejo med učno uro Če želite, da učenci medsebojno deli- jo tisto, kar so odkrili med učno uro, jim kratek čas za predstavitev svojih ugotovitev ob koncu ure zadostuje. Če pa jim želimo ponuditi priložno- sti za neformalno izmenjavo mnenj že med samo učno uro, je za učence pomembno, da jim dovolimo hoditi naokrog po učilnici, kadar odkrijejo kaj zanimivega in bi želeli to deliti z drugimi. Učenci so vedno aktiv- ni pri neformalnem izmenjevanju idej, zato lahko pogosto ugotovimo, da ustvarjajo podobne projekte kot učenci v njihovi bližini. 7. Bodite dobri posnemovalci Učenci dostikrat ne želijo posnema- ti idej drugih ali dovoliti, da drugi posnemajo njihove. Učitelj jim mora pojasniti, da lahko posnemajo dobre ideje in jih aktivno vključijo v svoje delo. Pri tem mora učitelj hkrati spod- bujati učence k razvijanju lastnih idej in jih učiti spoštovati delo učencev, ki so ustvarili originalne ideje. 8. Predstavite svoje projekte drugim učencem Pomembno si je vzeti čas za pred- stavitev učenčevih projektov drugim učencem. Če poteka učna ura pro- gramiranja v več različnih razredih, je zaželeno, da imajo učenci, poleg kratkih predstavitev v svojem ra- zredu, dovolj časa tudi za pripravo predstavitve svojega dela v ostalih ra- zredih. S povzemanjem svojih misli v predstavitvi projekta in pridobivanju mnenj drugih učencev dobijo učenci dostikrat nove ideje. 9. Naredite samoevalvacijo Za razliko od drugih učnih predmetov je pri učencih, ki delajo na lastnih pro- jektih programiranja, težko določiti enotne učne cilje. Zato je pomembno, da si učenec sam zastavi svoje cilje, ki bi jih rad dosegel, in potem tudi v sa- moevalvaciji sam oceni svoje dosežke. 10. Poskrbite, da napake štejejo Iskanje napak v programu je najmoč- nejše orodje za učenje programiranja (Papers 1980). Večina učencev se ne- rada sooča s svojimi napakami. Učitelj mora učencem dopovedati, da je de- lanje napak pri pouku programiranja lahko dobro, pri čemer je najpomemb- nejše, da napake odkrijejo in potem sami poiščejo rešitve zanje. Didakta 195 71 11. Dajte učencem priložnost za ponovni poskus Če želimo omogočiti učencem, da bi se učili s poskusi in napakami, mora uči- telj dati učencem na voljo več časa za samostojno programiranje in ustvar- janje. V nekaterih primerih sploh ni mogoče preizkusiti novih idej, če ne spremenimo samih temeljev projekta in začnemo od začetka. Ko učencem omogočimo, da večkrat delajo na is- tem projektu, le-ti vanj lažje vključijo izkušnje iz prejšnjih poskusov in upo- rabijo ideje, ki so jih v vmesnem času dobili od drugih učencev. 12. Učenci naj pomagajo pri pripravi učilnice Učenci bodo verjetno aktivneje so- delovali pri pouku, če bodo sami pripravili pripomočke za delo, name- sto da bi jih vse preprosto pričakalo pripravljeno v razredu. Smiselno je prositi učence, naj tudi doma zbirajo material za izdelavo projektov in ga prinesejo v šolo. Prav tako je lahko koristno, če sami določimo učence, ki bodo pripravili razred skupaj z učitelji (čeprav potem včasih traja dlje časa, kot če bi učitelj razred pripravil sam). 13. Učenci naj pospravijo učilnico Učitelj naj ne bi sam pospravil učil- nice po učnih urah, pri katerih se je uporabljalo veliko pripomočkov in materialov, kot je na primer iz- delovanje robotov. Ko učenci sami pospravljajo in razstavljajo izdelke, ki so jih naredili, dobijo priložnost, da ponovno razmislijo o postopku izdelave. 14. Pritegnite pozornost razreda Ko so učenci osredotočeni na progra- miranje, pogosto težko preusmerijo svojo pozornost na druge dejavnosti, kot je na primer poslušanje učitelja. Smiselno je, da učitelj od učencev izrecno zahteva pozornost, ko spre- govori. Učenci bodo verjetno kljub temu težko preusmerili pozornost, zato mora učitelj razumeti, kako zelo so učenci osredotočeni pri programi- ranju, namesto da jim samo ukaže poslušanje kot kakšnemu računalni- škemu programu. 15. Bodite učitelj, ki ne nauči vsega Učitelj pri učenju programiranja ne more učencev naučiti vsega, še pose- bej kadar pri pouku uvaja uporabo novih tehnologij in programov. Ko se učitelj zavestno odpove želji, da bi učence naučil vse, lahko začne sku- paj z učenci raziskovati nove neznane stvari, hkrati pa se osvobodi strahu pred novimi didaktičnimi gradivi. 16. Ocenite predznanje otrok Na temo računalništva učenci pri- dobijo že veliko sorodnih znanj drugje, zato si je težko ustvariti sliko o njihovem osnovnem predznanju in sposobnostih. Programiranje nam po- nuja priložnost, da preverimo, kako učenci rešujejo izzive, in opazujemo, kako pristopijo k učenju. (V zadnjem času obstaja vedno več ustanov izven šole, kjer se učenci učijo programi- ranja in sestavljanja robotov, zato je potrebno biti pri oceni še bolj pazljiv.) 72 Didakta 195 17. Pustite učencem, da imajo nekaj časa zase Učence zanimajo zelo različne stvari. Tudi če se učitelju zdi, da so učenče- vi interesi daleč od učiteljevih ciljev, mora učenca voditi v pravi smeri. Da učencev ne bi neprestano usmerja- li in jih s tem preveč omejevali, jim moramo pustiti, da imajo nekaj časa zase in svoje ideje. Tehnične težave, ki se pojavijo pri delu učencev, pa je potrebno reševati sproti. 18. Učenci naj razmišljajo s celim telesom Ko učenci programirajo, razmišljajo samo z možgani. Pomembno pa je, da se učenci med učenjem oz. učno uro (Papert 1980) naučijo poleg svo- jih možganov uporabljati tudi svoje telo. To jim najbolje predstavimo z vajo, kjer prevzamejo vlogo robota in premikajo svoje telo v skladu z ukazi, kot je na primer "dvigni roko", ko učitelj (program) zahteva, da to storijo. 19. Pogovorite se o programih in računalnikih, ki so učencem blizu Računalniki so vgrajeni v veliko stva- ri, ki obdajajo učence, kot so aparati, igrače in video igre. Vse te stvari nadzirajo in upravljajo računalniški programi. Če učenci razmišljajo o tem, kako znane stvari delujejo in kako bi lahko te stvari sami izdelali in sprogramirali, bodo s tem poglo- bili svoje razumevanje računalnikov in programiranja. 20. Povejte učencem, da se skozi programiranje učijo, kako se učiti Veliko učencev, staršev in učiteljev še vedno meni, da je učenje programira- nja potrebno samo za obvladovanje znanj programiranja (kodiranja). (Naj omenim en tak primer: Deklica prvega razreda mi je povedala, da znanja programiranja ne potrebuje, saj želi biti cvetličarka.) Učitelj mora učencem povedati, da je programira- nje in sestavljanje robotov ter drugih naprav zelo koristno tudi za učenje o tem, kako se pravzaprav učiti 21. Razmislite o tem, kako uporabiti izkušnje pri drugih učnih urah Tako učenci kot učitelji lahko upo- rabijo svoje izkušnje in pristope iz učenja programiranja tudi pri pou- ku drugih predmetov. Razmišljanje o tem, kako bi učenci in učitelji lah- ko uporabili pridobljene izkušnje, lahko vodi k uvajanju novih učnih praks tudi pri drugih šolskih pred- metih. S tem lahko dodamo še en nov kamenček v mozaik izobra- ževanja v učilnici nove generacije (učilnici 21. stoletja). Zahvale Rad bi se zahvalil vsem učencem in učiteljem, ki delajo z mano v razredu. Še posebej bi se rad zahvalil Manabu Sugisawi, saj večina idej, ki so pred- stavljene v tem prispevku, izhaja iz sodelovanja v njegovem razredu. To delo je podprlo JSPS KAKENHI (števil- ka odobritve: 17K01110). Literatura Kafai, Y. and Resnick, M. (1996) Con- structionism in Practice. Lawrence Erlbaum Associates, New Jerseys. Papert, S. and Solomon, C. (1971) Twenty Things to Do with a Computer, Artificial Intelligence Memo No. 248, A.I. Laboratory, Massachusetts Insti- tute of Technology. Papert, S. (1980) Mindstorms: Chil- dren, Computers, and Powerful Ideas. Basic Books, New York. Resnick, M. (2007) All I Really Need to Know (About Creative Thinking) I Learned (By Studying How Chil- dren Learn) in Kindergarten. ACM Creativity & Cognition Conference, Washington DC, June 2007. OPOMBA PREVAJALCA Veliko držav še danes v primarno izobraževanje otrok na nacionalni ravni nima integriranega učenja programiranja. V Sloveniji smo s sistematičnim poučevanjem pro- gramiranja v osnovni šoli začeli v šolskem letu 2014/2015, in sicer v drugi triadi osnovne šole pri pouku neobveznega izbirnega predmeta Računalništvo. V tem času se je na- bralo kar nekaj izkušenj, s katerimi bi bilo smiselno obogatiti prevod član- ka Twenty-One Things to Do with Scratch in the Twenty-First Century Classroom – Enaindvajset opornih točk za delo s programom Scratch v učilnici enaindvajsetega stoletja. Didakta 195 73 Učenje programiranja otrok je za pedagoga svojevrsten izziv. Otroci, ki se v slovenskih šolah lahko vklju- čijo v učenje programiranja pri neobveznem izbirnem predmetu Ra- čunalništvo, so stari med 9 in 12 let. Po normativu je lahko v razredu pri eni učni uri hkrati največ 24 učencev. Njihova starost, učne sposobnosti in predznanje so zelo različni. Poučeva- nje te raznolike populacije je mogoče le z zelo visoko stopnjo učne diferen- ciacije in individualizacije pouka. To zahteva od učitelja veliko predpri- prav na učno uro, polno angažiranost med izvajanjem pouka ter predvsem neizmerno stopnjo potrpežljivosti. Zelo zahtevno delo učitelju olajša visoka stopnja motivacije in navdu- šenja učencev nad programiranjem. Učenci se veselijo dela z računalni- kom, dodatno pa jih k delu spodbudi misel, da bodo izdelali igrico. Igra- nje iger jih tako močno pritegne, da so navdušeni že nad najbolj prepro- sto igro, ki jo sami sprogramirajo. Igranje svoje igrice, ki pravilno delu- je, dojemajo kot nagrado za uspešno opravljeno delo. Učitelj mora pri na- črtovanju dela paziti, da je koncept programiranja pri vsaki igrici vsaj malce drugačen in zahtevnejši od prejšnjega. S tem postavi pred učen- ca vsakič nov izziv in ga spodbudi k iskanju novih rešitev in pristopov. Učenci so pri svojem delu bolj zavze- ti, če jih aktivno vključimo v pripravo idejne zasnove igrice. Razmišljanje o scenariju, junakih in zlobnežih, zbira- nju točk ter izgubljanju življenj, skozi katero spoznavajo celotni proces razvoja igre, hkrati razvija njihovo domišljijo in smisel za načrtovanje dela. V idejah največkrat presežejo svoje sposobnosti programiranja, zato mora učitelj v tem možganskem viharju večkrat preusmeriti njihovo razmišljanje v dosegljive okvire. Pri poučevanju moramo upoštevati, da se pravila programiranja in raču- nalniškega razmišljanja v nekaterih segmentih zelo razlikujejo od razmi- šljanja ljudi. Učitelj mora zato vložiti precej truda v učenje novih misel- nih vzorcev in procesov pri učencih. Učenje programiranja ni mogoče, če učenec že od samega začetka ne razume razlik med človeškim in ra- čunalniškim razmišljanjem. Večina otrok v tej starostni skupini težko razume abstraktne računalni- ške pojme. Pri poučevanju mora zato učitelj poiskati primere iz realnega sveta ali pa odigrati pred razredom vlogo neumnega robota ter s takim pristopom ponazoriti težko razu- mljive računalniške procese. Kljub takšnim aktivnostim se večkrat zgo- di, da učenec ali skupina učencev, zaradi svojega načina dojemanja, raz- lage ne razume, in je potrebno isto vsebino razložiti ali jo ponazoriti na popolnoma drugačen način, z druge- ga zornega kota. Posamezni učenci osvojijo principe programiranja zelo hitro, nekateri potrebujejo več časa. Med samostojnim delom učenci zelo neradi dvignejo pogled z zaslona in preusmerijo pozornost na učitelja. Pri večji skupini otrok je to še toliko tež- je, saj prvi že spusti pogled nazaj na zaslon, ko ga zadnji učenec šele dvi- gne. Na naši šoli smo pri gradnji nove računalniške učilnice načrtovali učil- nico z mislijo na ta problem. V novi učilnici imajo računalniški zasloni, ki jih uporabljajo učenci, ločeno električ- no napajanje, pri čemer je napajanje vseh zaslonov učencev vezano na stikalo pri učiteljevi mizi. Ko želi pro- zornost učencev, učitelj tako z enim stikalom preprosto ugasne vse zaslo- ne učencev, pri čemer računalniki delujejo nemoteno naprej. Pozornost učencev je v trenutku pri učitelju, saj vedo, da bodo zasloni ostali ugasnje- ni. Ko konča z razlago, zaslone vklopi nazaj in učenci lahko nadaljujejo svo- je delo tam, kjer jih je prekinil učitelj. Merljivi pozitivni učinki izvajanja programa učenja programiranja se bodo verjetno pokazali šele čez nekaj let skozi povečan vpis na tehnične smeri v sekundarnem in terciarnem izobraževanju ter posledično tudi skozi večjo razpoložljivost kakovo- stnega tehničnega kadra. Glavni cilj učenja programiranja v osnovi šoli je učencem približati računalniški jezik in razmišljanje. Ne vzgajamo mno- žice bodočih programerjev, temveč populacijo, ki bo razumela delovanje računalniških programov in znala to svoje znanje vključiti in povezati z multidisciplinarnim poklicem priho- dnosti, ki ga bo opravljala. 74 Didakta 195 Sébastien Aubert, vaša kariera film- skega producenta in podjetnika za- jema tudi izkušnje poučevanja mla- dih, ki se izobražujejo na področju podjetništva in filmske industrije. Kaj vam je bilo pri vašem delu pre- davatelja najbolj všeč in kaj je tisto, kar vam je bilo manj všeč? Kaj je bil za vas največji izziv? Največji izziv je bil ujeti in zadrža- ti pozornost študentov, včasih tudi po 4 ure brez prestanka. Zelo me je frustriralo, če sem izgubil pozornost posameznih študentov. Ampak na- mesto da bi se zgražal nad njihovo nepozornostjo in jih skušal »kaznova- ti«, sem vzel v razmislek sebe in svoje pedagoške metode. Spoznal sem, da obstajajo določene metode, kako po- novno pridobiti pozornost študentov; npr. preprosto tako, da poveš kakšno anekdoto iz svojega osebnega življe- nja. Gola teorija je pogosto kriva, da študentje prenehajo biti pozorni. Če spregovorimo o nečem realnem in damo konkretne primere, pa lahko pozornost učinkovito pridobimo na- zaj. Prejeli ste Evropsko nagrado za podjetništvo, ki jo EU podeljuje v okviru programa Erasmus za mla- de podjetnike, French Business Magazine vas je uvrstil na seznam »100 podjetnikov, ki bodo spreme- nili Francijo«. Predstavljajte si, da ste evropski minister za izobraže- vanje: kaj bi spremenili v osnovnih šolah, srednjih šolah in na univer- zah, kakšne spremembe bi uvedli? V osnovnih šolah: vsekakor več uče- nja konkretnih stvari in ročnih/ma- nualnih spretnosti, ki jih teoretično učenje pogosto opušča in prezira, kot so npr. kuhanje, oblikovanje in izdelava pohištva, prižiganje ognja, šivanje, prepoznavanje dreves, živali. V srednjih šolah: več ukvarjanja s tujimi jeziki in informatiko, ki so bi- stveni za rast novih generacij, ki živi- jo v svetu globalizacije in digitaliza- cije ekonomije. Na univerzah: več rednega povezova- nja teoretičnega pripravništva s teo- retičnimi predavanji, več konkretnih primerov stikov s podjetniki. Vaš največji izziv v času vašega izo- braževanja? Moj največji izziv je bil najti dobro, ši- roko cvetoče pripravništvo. Potem ko sem ga našel, pa je bil zame največji izziv to, da sem si priboril kredibil- nost v očeh svojega šefa. Sicer pa se ob nadrejenih nisem nikoli počutil povsem »razprostrtih kril«, saj je bila v meni od nekdaj želja, da vodim sa- mega sebe, z vsemi odgovornostmi in težavami, ki jih to prinaša. Katerim stvarem ste se morali od- povedati na poti do uspeha? To, da si podjetnik, zaradi večnega pomanjkanja časa na žalost pušča kaj malo časa za odnose. Partnerji podjetnikov na splošno težko razu- mejo njihovo življenje, saj je podje- tnik v svojem »mehurčku«, iz katere- ga je partnerka oz. partner izključen. Mlad podjetnik bo velikokrat svoj po- sel vzel za »svojega otroka«, kot svojo prioriteto ter mu dajal prednost pred partnerjem. Več let je potrebnij, da dojameš, kaj s tem počneš, in da svo- je prioritete spremeniš. Vaši triki za upravljanje časa. Kako usklajevati delo in prosti čas? INTERVJU SÉBASTIEN AUBERT Sébastien Aubert, francoski filmski producent in podjetnik, ki ga je French Business Magazine uvrstil na seznam »100 podjetnikov, ki bodo spremenili Francijo«, se je oktobra poslovno mudil v Sloveniji. Ujeli smo ga na Medna- rodni konferenci in investicijskem forumu s področja kreativnih in kulturnih industrij, ki je potekala v Ljubljani, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje – MAO, kjer je govoril o inovativnem zasebnem in javnem financiranju. Za revijo Didakta je spregovoril o svojih izkušnjah in delu na področju izobraževanja ter o filmu in digitalizaciji ter njuni vlogi v izobraževanju. Pogovor je potekal v francoščini, za objavo je seveda preveden. Didakta 195 75 Delo in prosti čas poskušam združe- vati celo med dogodki. Na primer: med filmskim festivalom, kamor sem povabljen, se trudim vzeti čas zase in ga ne povezovati z delom. Tudi sicer je zelo pomembno, da si postavimo pravila, ne glede na to, kaj pride vmes. Na primer: ob sobotah dopol- dne nikoli ne delam; nedelja opoldne je rezervirana za kosilo s starši; itd. Mentaliteta, kompetence in zna- nja, ki jih potrebuje uspešni pod- jetnik? - Razmišljati dolgoročno, - svojih zaposlenih ne obravnavati kot podrejenih, ampak kot del eki- pe; izogibati se je treba sindromu »malega avtoritativnega šefa«, - biti optimističen, vedno in vsakič; vedno videti kozarec na pol poln in ne na pol prazen, - biti strasten in zavzet za svoje delo in projekte, - znati prenesti poraz in zlasti znati se dvigniti po porazu, spet začeti. Vaših 5 glavnih vrednot in kako so- ustvarjajo vaše vodenje? - Zaupati, - spodbujati samoinciativnost, - ne biti motiviran zaradi denarja, ampak zaradi vizije in strasti do nečesa, - spoštovanje drugega, - komunikacija znotraj ekipe; izpo- staviti probleme, ki se pojavijo, ne da bi pričakovali ali se bali ek- splozije nepopravljivih konfliktov; vedno poslušati. Digitalizacija v šolah, virtualni svet: prednosti in slabosti za življe- nje mladih? Virtualni svet lahko uporabljamo kot orodje za učenje in pomnjenje, saj dovoljuje popolno potopitev v drug svet. Npr.: Otrok z VR očali (o.p. VR – virtual reality, virtualna resničnost), ki je zatopljen v svet antičnega Egip- ta ali v središče dogajanja francoske revolucije, si veliko lažje zapomni ključne dogodke in stvari, kot če bi o njih poslušal med klasičnim poukom. Moram pa poudariti, da morajo biti ti virtualni momenti redki, da otroka ne odtrgamo peveč od njegove ne- posredne okolice in realnega sveta. Pravo poučevanje v šolah, seveda po- leg okvirov snovi, pomeni tudi znati povezovati učence med sabo in jih učiti živeti skupaj. Športni kolektivi so na primer, po mojem mnenju, ve- liko bolj uporabni za učenje življenja v družbi, kot so znanja, ki jih prinaša virtualni svet. Kaj je bistveno za razvoj človeka? Razdajati ljubezen okoli sebe, brez sebičnega pričakovanja, da boš dobil nekaj v zameno. Naj bo to ljubezen do družine, prijateljev, kolegov, kli- entov … Ne jemljite drugih kot »na- činov«, da pridete do tega, kar želite. Takšno življenje in delovanje se vam bo zagotovo povrnilo v takšni ali dru- gačni obliki. Vaš nasvet mladim, ki se zanima- jo za filmsko industrijo. Bi jim bili pripravljeni biti mentor? Filmska industrija je zelo privlačna, nekateri pogosto rečejo, da je »sexy«. Zato vsi poskušajo delati v njej. Treba je biti ponižen in potrkati na marsi- katera vrata, preden vam kdo odpre. Pomembno je, da ne izgubite pogu- ma, ker zna trajati. Tudi sam sem imel nekaj mentorjev, ki so mi odprli par vrat, tako da sem vsekakor pri- pravljen, da povrnem srečo, ki sem jo imel, in pod svoje okrilje vzamem kakšnega mladega študenta, ki želi uspeti, ter mu pomagam. Vaši načrti za prihodnost? Ali vključujejo sodelovanje s sloven- skimi podjetniki in/ali slovensko filmsko industrijo? Zelo me zanima koprodukcija s Slo- venijo, ki jo omogoča nedavna fran- cosko-slovenska pogodba. Včeraj sem se že dobil z direktorico Slovenskega filmskega centra in imel sestanek na Ministrstvu za kulturo. Eden od na- ših filmov, ki ga trenutno pripravlja- mo, bi se lahko odvijal v Sloveniji. Filmi z izobraževalno tematiko, ki jih priporočate za ogled mlado- stnikom in njihovim pedagogom? – Razred (Entre les Murs, francoski film) – Biti in imeti (Être et avoir, franco- ski film) – Društvo mrtvih pesnikov (Dead Poets Society, ameriški film) – Dobri Will Hunting (Good Will Hunting, ameriški film) – Val (Die Welle, nemški film) Pa vaši filmi? Imajo izobraževalno plat? Izobraževalne ne. So pa nekateri naši filmi ustvarjeni z ambicijo, da v gle- dalcu sprožijo razmišljanje, da se po ogledu vrne domov s snovjo za raz- mislek … Intervjuvala in prevedla: Lenka Gložančev 76 Didakta 195 D ovo ljen o fo to ko p iran je v sklad u s SA Z O R IZ O B R A Ž E V A N JE N I U Č E N JE D E JST E V , A M PA K U R JE N JE U M A , K A K O R A Z M IŠLJA T I. Ein stein ” Didakta 195 77 ” Dovoljeno foto ko p iran je v sklad u s SA Z O R D A N E S JE P R IH O D N O ST SV E TA V M O JI U Č ILN IC I! ” 78 Didakta 195 KJE JE DANES SLOVENSKA JAVNA OSNOVNA ŠOLA Današnji prispevek začenjam z vpra- šanjem: kje je danes slovenska javna osnovna šola, kar zadeva kvaliteto iz- obraževanja, in predvsem, kaj se z njo dogaja, da je nenehno prisotna v me- dijih? Edini odgovor, ki v celoti drži in lahko na hitro odgovori na zahtevno vprašanje, je, da ima slovenska javna osnovna šola kopico težav, ki se jih ne da več skriti in ki so seštevek mnogih slabih odločitev Ministrstva za izobra- ževanje, znanost in šport v zadnjih dvajsetih letih. Naj na začetku povem, da ne spadam med tiste ljudi, ki bi trdili, da je naša osnovna šola slaba. Vendar pa z gotovostjo in iz prve roke lahko rečem, da vem, da bi lahko bila boljša. Tudi Ministrstvo za izobraževa- nje se nagiba v smer mojega prepri- čanja, torej, da se lahko v osnovni šoli še marsikaj izboljša, zato na začetku vsakega šolskega leta, v zadnjem času celo med šolskim letom, vnaša razno- razne spremembe. Očitno se nam zelo mudi k boljšemu znanju, včasih pa tudi samo k varčevanju. Te iste spremembe sem ter tja že čez par let ukine, zgodi pa se tudi, da jih čez par let nato znova uvede. Omejila se bom samo na nekaj tistih najvidnejših, ki so se zgodile v zadnjih 8 letih – se pra- vi v času mojega službovanja na eni od ljubljanskih osnovnih šoli. Začela bom kar s svojim primerom, ker je precej zgovoren: sem učiteljica dru- gega tujega jezika, francoščine. Na naši šoli sem ga učila kot obvezni iz- birni predmet, kot obvezni drugi tuji jezik, kar pomeni, da je bil kot vsak drug predmet umeščen v urnik, tre- nutno pa ga poučujem kot neobvezni izbirni predmet. V osmih letih pouče- vanja sem tako zamenjala že tri zelo različne sisteme. Obstajajo pa učitelji, ki v letošnjem šolskem letu poučujejo drugi tuji jezik na vse tri omenjene načine. Naj ob tem povem, da je pro- jekt obveznega drugega tujega jezika uvedlo Ministrstvo na eni tretjini vseh osnovnih šol, ga plačalo z davkopla- čevalskim denarjem, ga s pristojnimi službami tri leta spremljalo in nad- zorovalo, ga pozitivno ocenilo, nato pa ga čez noč ukinilo, čeprav je bil to eden najuspešnejših projektov, ki je bil odlično sprejet s strani učencev, staršev, učiteljev, ravnateljev in stro- ke, ki smo v projektu sodelovali. Če nadaljujem z nekaterimi najvi- dnejšimi spremembami v zadnjih osmih letih: uvajanje neobveznih izbirnih predmetov od 4. do 9. ra- zreda, uvajanje zgodnjega učenja prvega tujega jezika, uvajanje ne- obveznega prvega tujega jezika v 1. razred, elektronsko vodenje dnevni- kov in redovalnic, preimenovanje predmeta Državljanska vzgoja in etika v Državljanska in domovinska vzgoja ter etika ter nato še v Drža- vljanska in domovinska kultura ter etika, preimenovanje športne vzgoje v šport, glasbene vzgoje v glasbeno umetnost in likovne vzgoje v likovno umetnost, sprememba opisnega oce- njevanja v 3. razredu v ponovno oce- njevanje vseh predmetov in tako da- lje. Zelo zanimivo je tudi uvajanje ra- znoraznih projektov, ki ne glede na to, kako dobri so, ne postanejo stal- na praksa v osnovni šoli. In ne glede na to, kako slabi so, ne obveljajo za slabe. Zelo množičen je bil projekt E- -šolstvo: s tablicami za učence na ne- katerih šolah, nakupom in uporabo elektronskih tabel in priporočenim usposabljanjem pedagoških delavcev za e-kompetentnega učitelja. Nekate- re šole so se v celoti lotile e-usposa- bljanja svojega kadra, nekatere niso usposobile niti enega učitelja. Neka- tere šole imajo v vsaki učilnici elek- tronsko tablo, nekatere nimajo niti ene na celi šoli. Projekt je zaključen, a se je pojavil nov z naslovom: "ABC e-šole: spodbudno učno okolje za za- gotavljanje enakih možnosti v vzgoji in izobraževanju". Priznam, da si ne znam predstavljati, kaj se skriva pod tem naslovom, čeprav sem tudi sama opravila izobraževanje za e-kompe- tentno učiteljico. E-projekti omogo- čajo vpletanje zasebnega sektorja v šolstvo – založniki in informacijsko- -komunikacijska tehnološka podjetja sklepajo nepregledne posle – imamo preveč potrjenih učbenikov, ki niso vsi enako kvalitetni. Na področju no- vih tehnologij ni enotnih standardov glede opreme, zato so učitelji prepu- ščeni samim sebi pri vzpostavljanju standardizacije sistemov, vsaka šola ureja to po svoje. Država pa tak sis- tem podpira. KOLUMNA / METKA ZOREC Metka Zorec je profesorica francoščine in zgodovine na OŠ Prežihovega Vo- ranca v Ljubljani. Je predsednica Uči- teljskega združenja Slovenije (UZS). Učiteljsko združenje Slovenije je stro- kovno združenje. Povezuje osnovno- šolske in srednješolske učitelje ter druge zaposlene v šolstvu. Zastopa, zagovarja in ščiti njihovo avtonomijo in strokovnost. Vzpostavlja se kot ve- zni člen med učitelji in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Na ta način lahko učitelji v medijih in pred širšo javnostjo nastopajo pod skupnim imenom in s tem pokažejo na moč svojega združevanja, pove- zanost in slogo. Namen Združenja je med drugim tudi, da izvaja postopke, ki privedejo do uzakonitve Učiteljske zbornice Slovenije. Učitelji si več o članstvu in delu UZS lahko preberete na: www.uzs.si.Foto: Anže Petkovšek Didakta 195 79 Dobra osnovna šola ne pomeni, da mora biti napredna za vsako ceno in v koraku s časom, če ob tem pozablja na otroka, na njegova čustva, njego- vo osebnost. Glavni problem sloven- ske javne osnovne šole vidim v tem, da izgublja lastnosti kakovostne šole. Kakovostna šola ima 4 glavne stebre: učiti se vedeti, učiti se delati, učiti se biti in učiti se živeti skupaj. Kaj od tega se naši osnovnošolci učijo, naj vsak presodi sam. Vendar vam iz svoje prakse lahko povem, da v šoli opažam vedno več zahtev po fakto- grafskem znanju, ki ga zahtevajo učni načrti, takšno znanje spodbuja učenje na pamet in v njem je pre- malo poglobljenega razmisleka: kje, kako in na kakšen način to znanje uporabiti oziroma v katerem poklicu učencu najbolj koristi. Ob tem pa se moramo zavedati, da v šoli obstaja- ta dve vrsti predmetnika – vidni in skriti. Vidni predmetnik predstavljajo, na kratko rečeno, organizacija šole, po- uka, učna tehnologija, načrtovanje, napisana pravila, nadzor, … Vse to je v slovenski šoli videti precej lepo. Tudi na papirju se zelo lepo bere. To je tisti del šole, ki ga lahko natančno pregledamo, analiziramo, merimo, spreminjamo v številke. Žal pa ta del predmetnika ne prinaša samoinicia- tivnega učenca, učenca, ki ve, kaj so prave vrednote: odgovornost, delo, spoštovanje, empatija, ... Zdi se, kot da je postal glavni cilj slovenske šole ustvariti čim več odličnjakov – tudi na račun številnih odločb učencev s posebnimi potrebami, kakor tudi učencev z dodatnimi potrebami, ki priporočajo posebne prilagoditve za učenca. Tako imamo v naših osnov- nih šolah zelo malo zdravo povpreč- nih in uspešnih otrok – kdor nima posebnih potreb ali statusa nadarje- nega učenca, je zagotovo športnik. Kljub temu, da je vzpostavljen sistem evalvacij, je le-ta preveč birokratsko zapleten, da bi omogočal pravično razporeditev statusov tistim, ki so jih zares potrebni. Sistem prepozna- vanja nadarjenih učencev je v Slove- niji neenoten in nepregleden. Tako imamo po mojem mnenju preveč učencev, ki so po eni strani učenci s posebnimi potrebami in istočasno po drugi strani nadarjeni učenci. Se- veda obstajajo izjeme, vendar se ne bi smele pojavljati v tako velikem šte- vilu, kot to opažam danes. Slovenija ima nadpovprečno število učencev s posebnimi potrebami in nadpov- prečno število študentov – mar ni to protislovno? Učenci so odličnjaki tudi na račun nižanja nivoja znanja. Slovensko jav- no osnovno šolstvo temelji na pred- postavki, da je bolj pomembno, da je otrok uspešen, kot pa da se dobro počuti. V skritem predmetniku pa najdemo vse tisto, kar je na prvi pogled skrito očem, tako imenovano "nevidno": to- rej vrednote, norme, socialno klimo, medsebojne odnose. Te norme niso zapisane v zakonih; prenašajo se ne- formalno, z verbalno in neverbalno komunikacijo. Nosilci tega smo učite- lji. Mi smo tisti, ki z učenci preživimo skoraj dve tretjini dneva in to pet dni v tednu. To nevidno oziroma nezave- dno na šoli bistveno vpliva na njen razvoj, posledično na razvoj otrok in na kvaliteto osnovnošolskega izobra- ževanja. In to "nevidno" dobro oziroma naj- boljše, kar šola lahko nudi otroku, polzi skozi prste in odteka iz šol. Ministrstvo za izobraževanje s svoji- mi nepremišljenimi ukrepi in spre- membami nevidno spreminja v ne- obstoječe: v šolo vnaša razdor, slabo voljo, strah, nepotrebno birokracijo, ki učitelja degradirajo v praktično vseh točkah njegovega dela. Ki ga iz ustvarjalca pedagoškega procesa spreminjajo v izvrševalca nesmisel- nih zakonov in pravil, v birokrata. Delo učitelja je zelo specifično, ne da se ga meriti v urah in minutah. Dela z učenci se ne da primerjati s papir- natim delom: si lahko predstavljate, da učenec pride k meni po nasvet in pomoč, pa mu zaprem vrata pred nosom, ker je zvonec že zazvonil ko- nec moje delovne obveznosti? 80 Didakta 195 Za založbo Rudi Zaman Urednica Lenka Gložančev Uredniški odbor dr. Natalija Komljanc, Dora Gobec, Mojca Grešak, dr. Justina Erčulj, dr. Robi Kroflič, dr. Kristijan Musek Lešnik, Andrej Antolič, Matic Pavlič Časopisni svet dr. Cveta Razdevšek Pučko, mag. Teja Valenčič, Rudi Zaman Lektura Alenka Gložančev Fotografije avtorji člankov, foto dokumentacija uredništva Oblikovanje Matjaž Kavar, RAORA d.o.o. Tisk Grafika Soča, d.o.o. Naslov uredništva Revija Didakta Gradnikova 91a 4240 Radovljica tel.: 04 53 20 200 faks: 04 53 20 211 e-pošta: revija@didakta.si www.didakta.si Naročnino prosimo poravnajte na račun št. 02 068-0016734826, odprt pri NLB. Letna naročnina na revijo DIDAKTA znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna dvojna številka stane 18,99 EUR. Revijo Didakta sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. NAVODILA AV TORJEM ČLAN KOV Članki za revijo naj obsegajo o d 9.900 do 15.0 00 znakov s presledki. Prisp evke pošljite po elektronski poš ti na naslov revija@didakta. si ali na zgoščen ki po pošti na na slov Didakta, d. o. o. Radovlj ica, Gradnikova 91a, 4240 RAD OVLJICA, s pripisom “Za rev ijo Didakta”. Zaželeno je, da besedilu prilož ite slikovno gra divo: slike, fo- tografije, risbe … Prosimo, da sl ikovno gradivo pošljete kot samostojno prilo go. Elektronske fotografije ali sk enirane slike morajo biti ustre zne kakovosti (1 0 cm, 300 dpi). Prispevek oprem ite s podatki o a vtorju – imenom in priimkom, naslovom ustan ove, domačim n aslovom, telefon sko številko in elektronskim na slovom. Upoštev ajte znanstvena oz. strokovna načela pisanja č lankov, članek n aj bo napisan zv ezno in ustre- zno strukturiran (naslovljen in sm iselno razdeljen na poglavja), navedeni naj bod o citati in uporab ljena literatura. Ž e objavljenih prispevkov ne o bjavljamo. Pridržujemo si p ravico do manjš ih sprememb. Uredništvo re vije Didakta Naročilnica na revijo DIDAKTA Ime ustanove (oz. ime in priimek) Naslov Pošta E-pošta SI/davčna številka DA NE davčni zavezanec Telefon Kraj in datum Žig/podpis Letna naročnina na revijo DIDAKTA znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna dvojna številka stane 18,99 EUR. Vsi individualni kupci imajo 50 % popust. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov založbe: Didakta d.o.o., Gradnikova 91a, 4240 Radovljica Naročila sprejemamo tudi po telefonu (04) 53 20 210 in e-pošti: zalozba@didakta.si.