59. številka. H V Trstu, v Četrtek dne 17. maja 1894. Tečaj XIX. --- ishaja po trikrat na teden v testih tedanjih ob torkih, Aalrtklh in jaofeotaala. /jutranje i i d* nje ii- 4aja ob K. uri ajutraj, večerno pa nb 7. uri večer. _ Obojno ildanje »tu«: za Jedra mnMC . r. —.90, izven Avstrije (. 1.40 tri msaec. . . 2.A0 . „ 4.— aa pol leta ... 5,— . . . 8,-•a vae lata . . . 10.— ... 16.— Na nraiki kni ^liim Mračni«« m et issrijs Mir. Posamične številka m dobivajo v pro-dajalnlcab tabaka v 1VK« pa fl nvč., r Garlri po S nj, Sobotno vedemo iidanje v Iraiv m ni., v Gorici « a«. EDINOST Glasilo tlovenike^a političnega druitva Oglasi no račune po tarifu » petitu; ia naslove * debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vr»tic. i'o»lana osmrtnice in j itvnezahvalo, <1<>-maii oglasi itd. ur računajo po pogodbi. V*i ilopini naj se poSiljajo urodniAtru : ulica 1'aHcrm^ At. 13. Vsako pi«tao mora biti frankovano, k.tr nofrankovana so no sprej >majo. Rokopisi »o nn vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase »prejema Hpravniitvo ulica Casornu 13. Odprte reklamacije to proste poAtnine. Primorsko* „T »Mnomtt J« moi!> Z narodom za narod! Is poslednjih dni nam je sabeleiiti dva interesantna pojava is nalaga domačega tabora : jeden je doiel od .radikalne", drugi od konservativen strani. Zanimiva sta ta dva pojava ie »ama po sebf, a ie večjo vainost jima dsje okolnost, da sta v lepem soglasju gledd svoje tendencije. V evoji številki od minole soboto priobčil je „Slov. Narod* dokaj inamsnit članek pod saglavjem „Za ljudstvo!« Teodenoija tema članka se da posneti ie ia naslova samega: socijalna ja in narodnogospodarska. Ljudstvo treba oteti is gospodarskega robstva; istrgati je je treba ia rok onih pijavk, ki v jednomer ianjejo, a nikdar ne — delajo. Po sedanjem socijalnom in gospodarskem r redu trpi le Airla In siromainejia masa naroda, ker se oene pridelkom in iidelkom — torej tudi lasluiek — vedno manjia, oene ftiveiu pa rastejo. Pri sedanjem socijalnom redu je dobro le lpefcalaat»< in volikamn prekupčevalcu, a ljudstvo in drftava se pogrešata pod oblsst malega Atevila kapitalistov. In ker stvari tako stoje, treba, da se vsi pravi prijatelji ljudstva lotijo socijalnoga vpraianja, delujoč v to, da se isto reši ljudstvu .v prid: gospo-darski rasvoj naj se postavi pod načelo prave aasluinosti in kričanske jednakosti. To je s misel „Narodovega* člsnka. Menda ne treba naglaiati posebno, da se (udi mi strinjamo Aqjim na sploh. Le isrek, da je goapodarsko robstvo hujie od političnega, — čel, da je politično robstvo gola posledica gospodarskega robstva — nam ne ugaja po-polnoms. Mi bi rajle aasukali ta stavek tako, da političnemu robstvu navadno slodi tudi gospodarsko robstvo. Da imamo mi prav, kale nam jasno način, kakor se je rasvijslo do sedaj goapodarsko raamerje, osiroma kakor smo doili do sedanjih aares krivičnih odnošajev: da jedni sejejo, drugi pa iaujejo. Le motrimo sedanje poloienje v to- in onostranski polo-vioi driavo. Tu ia tam gospodari kruti in brezsrčni liberal isem, pod katerega okriljem se skriva mednarodni kspitalisem. Visoki finančni krogi eo absolutni gospodarji tu in tam, njim mora služiti — vse. Ksko pa so prtili do tolike, na videt nepremagljive moči t Lo tako, da so s lepimi, blestečimi in mamljivimi fraaami o liberaliamu, svobodi, napredku, jednakosti in človekoljubnosti omamili ljudstvo v oni dobi, ko je to poslednje mladaniiko navdušenostjo res hrepenelo po resnični svobodi in pravem, sdreve m napredku. Ker pa ljudstvo ie ni bilo dovolj arelo, da bi moglo rasločevati med stajom in plevami, dslo se je preslepiti po lepih frasah in upreči v veliki vos, kateremu PODLISTEK. 46 itakl upori Iyi«»Ml Ana^itof« Mka. - Spini Arguut Štuoa. Preloiil J. P. Planinski. -Takov jeSosedgrad, takova grajska okolica, posoritče mnogih krvavih dogodkov; no od one noči, ko] je gospa Uršula šiloma vrgla is gradu Jeleno in Tahove sinove, bilo jo prilično mirno; mslo ugovorov in toibi se je čulo, vsakdo je cel6 mislil, da tako ludi ostane, in hvalil Bogs, da je voda ponoči odnesla to Tahijevo iskuiojavo. Stara He-ningovica pa je bila modra glava in se ni niti najmanj sanaiala na ta gluhi mir. „Bsn Peter miruje, reče starka, ej volk v jami sbira pamet in orožje! Dobro, da vem.* Zato pusti Uršula neomoiene hčere v Mokricab pri goape Marti, pregleda aama grajsko si-dovje od vrba do temelja, si iipoaodi od gospoda Ambroie četvero novih lombard, nakupi trideset ssbojev svinca, četvero sodčkov debelega smodnika in precej kopij is srinjske je sicer na „koslu* sedel „liberalen* kočijaž, a gospodar mu je bil — „finančni baron*. Z lepimi frasami priborili so si — no: pri-svijačili so si političko gospodarstvo nad ljudstvom in le lo s političkim gospodarstvom so dobili sredstva v roko, da so mogli kar diktirati ono svoja gospodarska načela, koja so nas dovela tja, kjer smo: v gospodarsko tlačanstvo. Političkomu gospodstvu laiilibe-ralisma sledilo je gospodarsko s u-ienstvo krččanskega ljudstvs. Tak je bil torej dosedanji rasvoj, ki kaže: da gospodarsko robstvo je posledica političkomu robstvu. Isto uverjenje goje tudi oni slojevi ljud-■tva, kateri najbolj občutijo krivičnost gospodarskega reda sedanjega. Le tako si moramo tolmačiti nestrpno sahtevanje iiriih mas po volilni reformi. Pridobiti si hočejo političnega vpliva, ker ved6, da le a političnim vplivom si morejo sboljiati materijalno blagostanje. Za dobe grofa Taaffea storili so ae vsaj prvi koraki aa korist njiijih al oje v, a to je bilo mogoče le potem, ko so je sa nekoliko časa smanjial politički vpliv kapitalističke nemčko-liberslne stranke. Kakor hitro pa ima ta stranka ves politički vpliv v rokah, sastonj bi se nadejali činov v korist ljudstvu. Socijalno vprsčanje trk* nestrpno na »rata Evrope, to vpraianje treba ročiti po načelu aasluinosti, kakor dobro pravi „Slov. Narod". In vsakako je dobro snamenje, da so oni v i i j i k r o g i, ki so narekovati grofu Taaffe u volilno reformo, pogodili, kje treba aapričoti delo. Da sboljšajo materijalne staoje širšim masam, sagotoviti jim hočejo primeren vpliv v parlamentu. Dokasali smo torej, da političko robatvo je vir vsemu gospodarskemu slu. A tudi „Narodov* člaokar je nižje doli sam primerno korigiral svoj prejinji izrek o razmerju mod go-spodsrskim in političkim robstvo«, i isrokom: da je „narodna savest in narodova splošne omika prvi pogoj, da se narod osamosvoji tudi v gospodarskem oairu". Za ljudstvo! vsklika „Narod* in tudi mi se pridružujomo temu vskliku, ksjti » njem je israien jedino pravi narodni program. Preidimo k drugi isjavi, katero je priobčil „Sloveueo" v svoji Številki s dne 15. maja in katera kaj lepo popolnjuje vsklik „Narodov*. Ako poslednji vsklika „Za Ijud-stvo!", »veni pa is predal „Slovenca*: „Z ljudstvom!* „Sloveneo" nas je sares iznenadi! s omen-njeno čtevilko — toda le prijetno. Obsojajoč postopanje poljakih poslancev piče namreč: „Stranka bres positivnega načelnega programa mora propasti; poslanci, ki hočejo vladati, ne pa saatopati ljudstvo, bodo pre- oroiarne. Za upravitelja imenuje plemiča Ivana Ouiiča, kateremu doda Frančiška Pu-hakoviča in Ivana Sabovs. Bilo je ie precej posno v noč, ko je silen glas trobente s okroglega stolpa prebudil Andreja Horvata, vratarja, kateri je v mali straiarnici tik velikih vrat smrčal. Koj na to ae je vnel silen vrišč in hrup. Andrija plane na noge, zažene odejo s sebe, prižge luč in gre is straiarnice, ali predno spusti most, odpre okence v vratih in sakliče: — Kdo je boiji P — Domači, odsove ae odsunaj Uriulin glas. Most na verigah zaropots, vrata se odpr6, Andrej pa povsdigno luč in ostrmi, ko zagleda te konjike, ki jeidijo v dvorišče; naprej Heningovioa, gospod podban, gospoda Kerečen in Konjaki, upravitelj Oušič, kakih dvajset plemenitažov in do štirideset oboroženih konjikov z zublji. — Andrej! reče mu gospa, ostavivši konja, prebudi hitro Puhakoviča, Sabova in minoli in solse ae ne bodo točile za njimi. Ditaktorji se ne morejo dolgo držati, kakor tudi jeguljasti zakotni diplomatje ne. Revščina ljudstva je jaana, jasne so narodne krivice, jasno so tudi vest cerkvene in verskega iivljenja sploh ; zato pa mora biti tudi jasen odpor, kateremu sili nepokvarjena narava sama. Za nas je to dober nauk, da moramo tudi mi ostati vedno v neposred-nji dotiki s ljudstvom, ohranjati v njem krščanska načela, sraven pa ispoznavati vse njegovo potrebe in ž njim za nje se bojevati. Sicer se nam bode godilo, kakor Staročehom, kakor poljskemu volilnemu odboru pri zadnji volitvi. Ostali bodo v javnem življenju pastirji — brez č r o d e !* Te zlate besede „SlovenČeve* si hočemo zapomniti; celo vrsto člankov bi so dalo napisati na podstavi te izjave. A veseleči se toh lepih isjav obeh glavnih listov slovenskih, nočemo piaati danes rekriminscij — kako smo cesto zašli v navskrižje s „Slovencem* ravno radi Poljakov, in kako je ta list često proslavljal iste poljsko poslance kot rzgted pravih narodnih sastopnikov —, ampak ponavljamo tudi mi, da treba delati za I j u d-it v o, kakor pravi „Narod*, in da treba delati v živi dotiki z ljudstvom, kakor pravi „Slovoneo". Zudrodom z a n a r o d ! bodi naše geslo. Politiške vesti. Driavili zbor. (Poslanska zbornica.) Tčeraj se jo pričola razprava o proračunu ministarstva za poljedelstvo. Pred začetkom razpravo posvetil jo prodsodnik nekoliko prisrčnih besedi umrlemu starini med državnimi poalanci, koroškemu poslancu Nischelwitzerju. P.hI. Dyk so je pritoževal, da se razpravlja kar hkratu o vsem poglavju rainisterstva poljedelstva. Vse je proruiutijeno na to, da se skrajša razprava in krši svoboda govora. Ravno to poglavje je jedno najvažnejših v vsem proračunu. Ako bi ilo za koristi velikega kapitala, potem bi bilo vse drugo, potom bi imeli dovelj časa za razprave. Bolje bi bilo, da se kar odpravi pravilnik in se podoli predsedniku pravico, da on določi vrsto govornikov in naj se rajšo ne uprizarja take komedijo z zastopniki naroda. Govornik predlaga, da naj se ločijo raspravo o proračunu ministerstva sa poljedelstvo. Predlog poslanca Dyka se je odklonil. Med proti-govoruiki so vpisani tudi dr. ForjanČiČ, Biankini, Pfeifor, Laginja; „za" med drugimi : Povše, Š u k I j e , Robič. Posl. T o k I y jo tožil radi velikih is-rednih bremen, ki teše poljedelstvu. Blugo- tudi ostali naj pridejo. Opravi to konjike, kolikor najbolj snaš. Daj četvero konjev oscdlati. Hitro, potem pa pridi na grad Andrija debelo pogloda s svojimi zaspanimi očmi — in ae pokloni. Veren sluga no povprašuje, ampak uboga. Zaprši velika vrata Btori vse, kakor mu jo gospa zapovodala. Dolgo, skoraj do zoro gorele ao luči na Sosedu. Sence, ki «o se pomikalo semtertje, so pričale, da v gorenjih dvorih gospoda bdd. St-daj pa sedaj se spusti most na verigah, a z gradu zdirja vselej po dvoje konjikov na razno kraje. Nekatori Čez vodo Krapino proti Zapreajću, drugi na sover proti Stobioi, tretji proti Stenjovcu — Andrej naravnost v Zagreb, potem ko so jo dolgo pogovarjal z gospodom Ambrožem. Drugi dan napoči mirno, mine mirno. Ali za čudo, velika grajska vrata so ostalu zaprta, Batno videlo so jo, kako gospa Uršula pohaja po poslopji. Že Be je pričelo mračiti, mesec je stal nad Savo. Hipoma, kakor bi so bile mravljo razkropile po vseh belih po- stanje kmečkega ljudstva pojema, ves obstanek kmečkega stanu jo v novarnosti. Vlada naj gloda, da zboljša to »tanje, kajti ložjo je ohraniti že obstoječi kmečki stan, nogo ustvariti novega. Kako se dela javno menenje na Ogrskem! Povodom znamenitih dogodkov na Ogrskom v poslednjem času omenjali smo opetovano, kako umetno so fabricira listo gliisovito „javno menenje* na Ogrskem. Dokasali smo, da jo to, kar imenujejo tam „javno menonje', lo menenje gospodujoči)! Židov in od njih odvisnih obubožanih plernc-nitašev. Ratno sodaj pa je prišel na dan velik škandal, v katerega jo zapletena tudi vlada in ki priča, s kakimi sredstvi ro 'dela „javno menenje". Da bi bil „javni" pritisk v prilog civilni poroki tom izdatnejši, nakupil je nek konsorcij bogatih lifurantov več (pozicijskih listov za več atutisoe goldinarjev, kateri listi so seveda kar čez noč začeli pisati za vlado, oziroma ta civilno poroko. Ker pa konsoroij sedaj nočo plačati pogojenih, ampak manjAe svote, obrnil so jo dotični posredovalec do ministra notranjih stvarij, da on ne more trpeti tolike škodo v duuarju in na moralnem ugledu, To pismo je prišlo Rodnj v javnost in jo provzroćilo veliko senzacijo. Tu imamo zopet dokaz, da so na Ogrskem dela javno menenje — z denarjem. In tako „javno menenje* naj bi spoštovali tudi najvišji krogi I Pravda proti Romunom. 1'ri razpravi minole sobote nuglašali ho obtožeuoi, d» jo tožba zaradi spomenice zastarela, kajti spomenica ju bila sestavljena že pred desetimi leti. Obtoženec &liliulyi ju reko), da to sodišče osramoti madjarsko pravosodje, ako ne knnstatujo zostarenja. V predvčerajšnji r uspravi pa je državni piavdnik trdil — kakor jo reke), na podlagi zgodovinskih podatkov — da Romuni niso uživali ho nikoli take svobode nego sedaj pod kruto roko Madjarov. Pogumni so ta msdjarska gospoda su svojimi trditvami, to so vidi. Liberalen ogrgk magnat. I/. Budimpešte javljajo, da jo prosil včeraj Btutnik kraljevske konjiške telesne straže in član zbornico msguatov Karo! pl. Barczay za odpust is vojaške službo. Vzrok toj prošnji jo ta, da bi bil Baroiaj kot član liberalno stranko magnatsko zbornice glasoval za civilni zakon, da ni moral iti istiga dne v službo. To zapoved smatra on kot ouiojitov njegovih političkih pravic in zato se hoče umakniti iz vojaške službe. — Ogrski pleinenitaši mnogo govorijo o tem Barczajevem karaku. Srbski radikalci. Najnovejša poročila is Belegagrada trdijo, da so radikalci včeraj objavili oklic, s katorim preklicujejo že po zvane taborje, v katerih bi se protcstovalo tih — to so bili ljudje, gredoei k UosoJu. Krdelo sa krdelom — sami kmorje, ob >roženi in brez orožja, na konji in peš, hitu, malo govore, tolikauj bolj so podvizajo. S četvero koujiki pridirja tudi Stepko, ali naglo prido in naglo odide. Sredi dvorišča plapola velik ogenj ; nad njim visć ob verigi kotli, mulo daljo stoji troje velikih sodov. Rdeči žar plamena, sinjn svitlo'ja meseca igrala se jo na dolgih železnih topovih, razpostavljenih okulu zidin, na zastavi, kateru se je v nočnem zraku vila vrh gradu, igrala tudi na pisanem krdelu stotin in stotin kmetov, ki so po dvorišču stali, soduli in ležuli. Sama gospa Uršula hodi okolu njih. Ponuja jim jedi in pijače. Služabniki nosijo s gradu polne nsro-čajo ročnih pušok in kopij, a Puhaković in Sabov jih delita mej kmete. (Sušič zlota seiu-tertja, tu šteje prod hlevom o>*edlario konje, ondu ratvršćuje pj četah oboroženo kmete. Ali poleg vsega vretja jo malo hrupa, vse to šumi kakor daljnje morje. (Daljo prih.) proti rehabilitaciji Milana. Radikalci so s« odlnćili do tega korak« baje vsled .energičnih korakov* vlade, b katerimi nastoja zabraniti taborje. V iem pa sestoji .energija" sedanje srbske vlade, to «i lahko misli v*ak, ki vsaj nekolik') posna danainje odnoiaje v Srbiji. Italija. Včeraj je poslanska komora nadaljevala razpravo o proračunu za vojsko. O tej razpravi sprijela sta se poslanca Imbri-ani in Psndolfi. Ker je Imbriani sagovarjal varftnje v vojski in ker jo omenil, da bodi vojska lo v obrambo domovino, nikakor pa naj no služi ekspedicijam f oddaljene dežele, vskliknil je Pandolfi : .Torej Vi, ki hoćete raiorožiti Italijo, Vi ste izdajalec svoje domovine". Imbriani jo odgovoril jako ojstro, toda drugi poslanci pomirili ao ga. — Rasprava o proračunu sa vojsko trajala bode bržkone še par dnij; v tem ča*u utegne vlada skleniti kak kompromis z opozicijo. Proč s starimi generali t Včeraj isAlo je t Bcrolinu izroduo izdanje „Mililansches \Vochenblatt", ki priobfluje naredbo, da se stavlja v pokoj 15 generalov, 5 aapovednikov polkov in 1 genijskega polkovnika. 8 to naredbo nnpravil je cesar Viljelm prostora za promaknjenjc mlajših sil. Različne vosti. Odbor političnega drultva ,Edinost* imel bodo prihodnjo nedeljo ob 10. uri predpolu-dne svojo poslednjo sejo v tem društvenem lettl. Gg. obborniki in njih namestniki so vabljeni, da se je udeložć polnoitevilno. Važna jezikovna odložba Župana Si mona Klokorja v Bistrici pri Pliberku na Koroškem obsodilo jo deželno pred-ted* niitvo na 5 oiiroma 10 gld. kasni, ker jo rabil ulovenski jezik v svojih poročilih do c. kr. okrajnega glavarstva v izručenom področji. Ooipod župan Kluker je uložil rekurs proti odločbi daželnoga predsodništva in mi-nistorstvo za notranje stvari je ugodilo re-kurzu ter oprostilo župana naložene mu kazni z utemeljenjem, da ni moči na podlagi nikake zakonske določbe braniti, da so v službenem občevanji z okrajnim glavarstvom poslu« ž ujo slovenskega, v k o r o ft k i d o-žoli navadnega deželnega jezika. — Tu imate sedaj, gospoda slovenski župani, lep vzgkd! Le od ras samih jo zavisno ali naj prid« jesik slovenski do izključne veljave t-o občinskih uradih. Zahtevajte, pa so vam odpre! In salitovati morate, to je vala dolžnost, ne gledć na to, da se jo morda bati znmero na to ali ono stran I Nedeljni počitek. Uradna W i C n o r Z o i« tung objavila jo dne 16. t. m. naredbo ministarstva za trgovino, a katero so urejuje nedeljni počitek pri trgovinskih obrtih. Kupčija s živili v mestih s nad 20.000 prebivalcev jo dovoljena ob nedeljah do poludne in po 6. uri popoludno, a k večjemu sa 2 uri; po druz'h krajih pa le do 3 ure pope-ludne. Prodajalnico ravnih jestvin morajo to* raj po večjih mestih ob nedeljah ostati sa* prte t il pi,ludne do 0. uro popoludno in po 8. uri zvečer. Le pekarne, gostilne in kon-ditorij« ostanejo odprte vse popoludne. Tudi kupčija s cvetlicami je dovoljena ves dan. To določilo stopi takoj v veljavo. Praga in Trst. Ob vprašanju uličnih na-piaov sklenil jo mestni svet Praški dne 27. april.., da se morajo odstraniti vdi dvojezični ali samonemški ulični napisi. Ta sklep je razveljavilo c. k. nnuiestništvo. Tem povodom pravi „Ituich.-poet", da bi meHtni svet PrafM najboljo storil, da bi opustil dvojezično napine, potem pa pristavlja: Z druge sirani ne razumemo vlade, katera hoče z vsemi m gočimi srelstvi preprečiti samoč^Ake napite, med teui ko imajo ti. pr. v Trjtu čamo InSkb napise no le za ulico, aniptik tudi sa urade, in to v rneslu, katerega okolicu j" povsem slovenska in v katorem iuu itu Italijani sestavljajo lo jeden del prebivalstva. Jednaka pravica torej za vse! Hi želimo Nomcom v Pragi, da se jih počteva, istotako pa želimo pravico tudi tržaškim Slovencem Primorsko planinsko druitvo na Bledu. Kuk >>r smo b:li že javili obiskalo je „Primorsko planinjko drufttvo" ob svojem isletu v Ljubljf-no tudi 13lod. Na postajah pozdravljali ho izlotniko županje in zastopniki dru- ».tev; % li i!o so zuhIuvo in pokali so topič;. Duh slovensko hrvatskega pobratimstva pojav- ljal se je povsodi. Hrvatski gostje se kar niso mogli prečuditi divni krasoti, nebeškemu kinču zemlje kranjske — naSemu slovenskemu Bledu. V „Lujizini kopelji" je bil skupen obed. Lepih govorov seveda tudi tu ni manjkalo. Nikakor pa ne smemo pozabiti besed g. prof. Milčetiča is Varašdina, ki je rekel, da jo Stvarnik podaril narudu slovenskemu ta lepi kraj, da ga čuva, narodu, ki se je dokopal saus iz sebe do aavesti. Slovenski narod naj vstraja čuvajoč svojo lepo temljo kot svojo. Za družbo sv. Cirila in Metoda izročila je slov. Čitalnica svoto 97 kron 60 st. kot čisti donesek veselice dne 7. aprila. Lloytfova glavna sknpičina. Včeraj po-poludne imela je družba »Avstrijski Lloydu »voj 72. redni občni sbor. Predsedoval je predsednik baron Kalchberg. Vložilo se je 11.785 delnic, od katerih je bilo zastopanih na sboru 8510 s 1880 glasovi. Predsednik je omenil v svojem nagovoru, da se je druž* bino staliiče mnogo zboljialo. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da jo imel Lloyd 1893. leta za 1,065.157 gld. več dohodkov, kakor leta 1892. V teku leta prevozil je Lloyd 260.129 popotnikov in 6,646.112 kvintalov blaga. Družba je pomnožila svoje brodovje s parniki: „Vindobona*, .Trieste", „Mumjuh Bacquehem* in „liotcovich". Po dolgi vr-ti neugodnih let kaže obračun 543.219 gld. 67 nč. čistega prebitka. Predlaga ho, du se razdeli dividenda 4% ali 21 gld. na vsako delnico in prebitek 39.219 gld. 67 nč. naj se prenese na tekoče leto. Ta predlog je obveljal. — Potem so je razpravljalo o spremembi §. 24. društvenih pravil. Ta paragraf namreč določuje, da se uioro vporabiti vsako leto največ \"L„ delniške glavnice za mirovinski salog Llovdovih uradnikov ; spremenila se je določba tako, da se mora vporabiti najmanj 17.o» dclniike glavnico sa mirovinski zalog. — Konočno vriile so se dopolnilno volitve. V upravno svetovalatvo izvoljen je sopet Salv Venlura, potem so zopet izvoljeni revizorji Filip Artclli, Josip Mondolf», Knrol Outtmann in baron Peter Sartorio ter namestnika Jakob Pano in R. Luzzatto. — Potem so se izžrebale razno obligacijo, Slavnosti telovadesv v Lyonu. češkim Sokolom, doHim k mednarodni slavnosti telovadcev, prirejajo v Lyonu veliko ovrcij«. U Kanala ao nam pite; Kaka fitiri leta sčm zmanjkovalo je tu pa tam po Kanalu cvetlic s lonoi vred, no da bi mogli priti na sled pravomu tatu. Tuko se je dogodilo tudi nedavno malo pred minolimi prazniki. Dno 11. t. m. med 10. in 11. uro svečer odnesel je tat is nokega kanalskega vrta nekoliko dragocenih ovetlic, a tatu tudi takrat niso mogli priti na sled, Na sumu ao pač imeli nekoga, a po krivom, zato bi svetovali ljudem, da so bolj previdni, kadar izražajo svojo sumnje: premisliti jo treba dobro, preduo koga obdolžimo tako sramotnega čina, Dobro pa jo je pogodil tukajinji oroi-niiki stružmeitor, g. Domenik, kateri ai ni dal miru, dokler ni prišel na sled resničnemu tatu. Zasadil jo žo nasludnjega dne pravega tatu v osebi nekoga .petelina* tam na Banj-šicah. Pri istem so naili vse v poslednjem času ukradeno oiotlice in ie mnogo druzih cvetlic. Odvedli ao ga seveda v Kaualski zapor, kjer jo pripoznal svojo hudodelatvo. Cvetlico so konfiscirali, odposlavAi jih sodišču kot „corpus delioti". Toda, kakor petelini sploh niso brez kokoši, tako tudi naš Banjski ipotuliu" ni brez njih. Ostale so mu zvesto lil pokazalo so avojo zvestobo s tem, da ho v uoči od dne 12,—13. t. m. pohodilo naše sodišče tor lepo odnesle zaplenjene cvetlice — Bog ve kam. Ker pa je bil ta naš .petelin" na glasu kot pravi poštenjak in ker so je ob-vozal poravnati škodo, izpustili ao ga iz zapora do g'avno kazensko razprave. Zanimivo pa je to, da ae jo ta naš ,petelin" takoj dno 14. t. m. udeležil javnega plesa, katerega ao priredili — po petnajstih lotih. Lep napredek to, kaj ne ! Umrla Velika kneginja. Te dni jo umrla v Peterburgu Velika knjeginja Katerimi Mi-hajluvnu za inHueno«. (Katerina Mihajlovna bila jo hči Velikega kneza Mihajla Pavloviča; rodila so jo dno 28. avgusta 1827. I., torej jo bila stara skorej 67 iet. Poročenn je bila l vojvodam Jurijem Meklenburg-Streliškem, ki jo umrl dno 20. junija 1870. Ur.) V obrano luterstva. Včeraj je pjovo-ril na shodu cvangelišlch m c:jalistov profesor narodnega gospodarstva Adolf W a g a • r is Beroliua v obrano luteranske vere. Globok uris je napravil oni del njegovega govora, v katerem je napadel versko nestalnost članov vladajoče hiše Hohenzollerjev, Rekel je, da isti menjajo vero prav tako brezbrižno, kakor rokovice. Kadar-koli se ima poročiti kaka princesinja, prestopi ali h katoliški veri ali celo h pravoslavju. Mi, ki smo dobri lute-ranci, povdarjal ja govornik, moramo, taka dejstva obsojati kot mlajnost in noznačajnost visokih krogov. Bik — morilec. Kakor poročajo Budimpeštanskomu „Nemsetu* is Velikega Bečke-reks, bil jo na binkoitni ponedeljek v tamošnji vaški gostilni ptes. Godba vznemirila je t. bližnjem hlevu priklenjenega občinskega bika, ki se je vtrgal in planil pred goatilno baš t istem hipu, ko je izstopila iz pleaiiča noka 16lotna Darinka, jako lepo dekle. Bik se je zaletel na okamenelega dekleta, ga zabodel, vrgel na tla, poteptal in še razmesaril t rogovi. Ubogo dekle bilo je ie doslovno razkosano, ko so prihiteli ljudje, da ukrotijo bika. Zlata ura našla se je Biokoštni ponedeljek na Soviču pri Postojini. Kdor jo jo izgubil, naj se oglasi v ulici Co-roneo hit. 17, I. nadstropje, pri gospodičini Margaroti M i I a v c. Konjska brca. Včeraj je brcnil konj 10 letnega dečka Gašperja Cesnifia iz Doline. Razbil mu je a kopitom brado. Dečka co prenesli v bolnišnico. Nesreča. Včoraj popoludne padel jo v brodarnici pri sv. Roku kakih 150 kg. teiak kos železa po naključju na l7letnega delavca Jaknpa Pollija. Silni udarec pretresel je nesrečnežu drob. Odnesli so ga v tržsško bolnišnico ; stanje ponegrečneša je jako nevarno. Samomor. 8ino5 se je ustrelil is revolverja v levo sence 33letni urar Viktor Ca-vesso, stanujoč v ulici 8. Giacomo hšt. 4. Samomorilca našli je mati, ki ae je bila baš vrnila domov, ležečega na postelji. Ljudjo so pozve.li Trevesa in zdravnika iz zdravniške poataje, kateri je ukazal nesrečneža prenesti v bolnišnico, kjer pa je umrl čez nekoliko ur. Pokojni bil je pred nekoliko leti odgovorni urednik „Indipondenta* in sodnijnkl poročevalec raznih italijanskih liatov. Umoril se je M&radi nesrečne ljubezni. Policijsko. Sinoč so zaprli 46ietuega težaka Josipa Švaro iz Šempolaja, ker se je brezposelno klatari] po mestu. — Zaradi ne-nravnega življenja spravili so pod ključ 18 letno Ano Kralj is Trebč, 26letno Ivano Rink._Anton Vodopiver, gostilničar. Gostilna „Alla Cittk di Vienna" Piszza CsKorma h. V, „ 16 kg. g d 170 -Nauinann1H Germani« VII. 14 kg. gld. 230' -Naumnun's Uermania je najbolji* kolo na celem svotu, a v drugih krajih stane 280 gld. im debele in drobno G. B. ANGELI TRST Corno, Piazza ddle Legnu 1, Odlikovana tovarna ftopISev. Volika zaloj»a oljnatih jbr.rv, lastni iidelek. Lak za kočije >, Angle&kega, iz Francije, Nemčijo itd. Volika zaloga finih barv (in tabel ti) ca slikarje, po ugodnih cenah. — Lenk za paikoto in pode. Mineralne vode ia nujbulj znanih vrelcev kakor tudi romanjsko žveplo za žvt-pljanjo trt. ioi-ss Lastnik politično društvo .Edinost" — hdavatelj in odgovorni urednik : Julij Blikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu. Slitv no občiniitvo opozarjam im mojo iiovourejeno pekarljo v ulici Oh«gn St. 4, v katuri so Ao-biva sluliorin dan Hveie pooiiro v«ako vrsti. Ob judnum naznanjam, da nprejnmam naročbn na izvrstne KOLAČE za bir mane e ""^E Trlporočam se vnoin botrom in botram z mchta in dožule za obilon obisk, Edvard Lampe,