LOVSKI KOTIČEK
Ukrepi za omejevanje
škode
od divjadi
v kmetijstvu
Splošne ugotovitve
Predno začnemo ugotavljati vzro-ke škod od divjadi o preprečevanju oz. omejevanju in eventuelnih posle-dicah Škod, je potrebno poudariti, da je divjad sestavni del kulturepok-rajine insejizatočloveštvonemore, pa tudi noče odpovedati. Zato tudi škoda od divjadi obstoji samo kot
ekonomska kategonja, s stališča biologije pa divjad samo uporablja svoj življenjski prostorza prehranje-vanje, gibanje in kritje. Divjad svoje okolje koristi nagonsko in zelo gospodarno, z edinim namenom, da preživi oz. obstane. Ker imajo raz-lične živalske vrste različne pre-hrambene in druge navade, se bomo v nadaljevanju omejili le na tiste vrste, ki so za območje naže občine pomembne, kot naprimer divji prašič in srnjad, medtem ko druge vrste in škode, ki jih povzročajo, ne bomo omenjali, kot naprimerškodo od jelenjadi, divjega zajca, fazana itd.
Ukrepi za preprečevanje škode
Danes imamo na razpolago celo vrsto različnih metod in ukrepov s katerimi poskušamo omejevati oz. zadrževati škode v nekih normalnih, družbeno sprejemljivih mejah. Če-prav so nekateri uicrepi predvsem v pristojnosti lovskih organizacij, pa praksa dokazuje, da so bili največji uspehi doseženi tam, kjer so dobro sodelovali vsi uporabniki prostora, torej tudi kmetijci, gozdarji in ostali.
Eden od najuspešnejših ukrepov, ki dokazuje zgornjo trditev, je trajno izbofjševanje prehrambenih zmog-Ijivosti življenjskega okolja divjadi, kar dosežemo z izboljšanjem ponud-be hrane in krmljenja na krmnjih njivah, sajenjem in negovanjem plodonosnega drevja, saj je dokaza-no, da zadostna ponudba drevesnih plodov, predvsem kostanja, hrasta in bukve, zadržt divjega prašiča in ostalo parkljarsko divjad v gozdu, in tako ne pride do nastanka škode na kmetijskih površinah.
Dobro se je izkazalo tudi dodatno krmljenje na krmiščih, v novejšem času to dosežemo s postavljanjem avtomatičnih krmilnic vvečjih gozd-
nih kompleksih in s tem zadrievanje divjadi, predvsem divjih praSičev, stran od kmetijskih kultur.
Pomembno možnost preprečeva-nja škod je v ustreznem planiranju vrste in obsega posevkov pri velikih kmetijskih organizacijah glede na prisotno divjad tega okolja, saj je znano, da so veliki kompleksi ene kulture npr. koruze, praviloma povezani tudi z velikimi koncentra-cijami škod. Med plašila oz. odv-račala. ki so kratkoročno uspešna, pa štejemo tudi krpe, ki se obešajo na obrobje njiv, razneoblike kovin-skih folij, v novejšem času pa Se raz-lična optična plašila, kot so vrteče svetilke, akustična plašila in odv-račalna kemična sredstva, imeno-vana   repelenti,   kot   so   Aromit,
Kemokal in druga.
Vrsta dobrih izkušenj zadnjih let pa kaže, da lahko štejemo električne pastrije, v zadnjem času pa visoko napetostne pulzatorje, ki so izb-oljšana verzija pastirja, med najbolj učinkovita tehnična sredstva za preprečevanje škod od divjadi. Resda so začetni stroški sorazmerno visoki, če pa se le-tls pravočasnim dogovarjanjem porazdelijo med več uporabnikov prostora (med lovce in kmetijce), pa tudi ta ovira odpade. Izkušnje kažejo, da pravilna upora-ba pulzatorja in ustrezna izvedba električne ograje praviloma v celoti prepreči nastanek škod.
V lovski družini Višnja gora spre-mljamo   učinkovitost   teh   naprav
zadnja tri leta, s tem, da zadolženi člani družine kontinuirano nadzi-rajo postavljanje in delovanje celot-nega sistema, pomagajo pri izbiri opreme in svetujejo pri načrtovanju in izvajanju vseh zaščitnih ukrepov. Za navedenp obdobje velja, da niti na eni zaščiteni površini nismo registrirali škode od divjadi, zato načrtujemo, da bomo v tem srednje-ročnem obdobju do leta 1990 uporabo električnih pastirjev še razširili.
Sodelovanje med uporabniki prostora
Praviloma se na istem območju srečuje več uporabnikov z različnimi osnovnimi mteresi, kot so kmetijci, lovci, gozdarji in drugi, zato je že pred leti priJlo do dogovarjanja in usklajevanja med njimi, kar smo kasneje zapisali v celo vrsto doku-mentov. Med najpomembnejše so Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi, SaS o uresničevanju ukre-pov za preprečevanje škod od divjadi, ki ga lovske organizacije podpisujejo z gozdarji, SaS o izvaja-nju ukrepov za preprečevanje škod s posameznimi krajevnimi skupnos-tmi, družbeni dogovor, ki velja za posamezno gojitveno obmoije in drugi.
Namen vseh teh aktov je zagota-vljanje življenjskih pogojev za tiste vrste divjadi in v takem obsegu, da to ustreza vserri uporabnikom tega prostora. Važno je, da posamezne lovske organizacije dopolnijo te osnovne akte do nivoja vaške skupnosti, s katero se podrobno dogovorijo in tudi zapišejo, kakšen je delež posamezne udeleženke pri preprečevanju škode od divjadi ter vse pravice in dolžnosti, ki iz tega izhajajo. Nekatere lovske družine prakticirajo z aneksi k SaS, ki je podpisan s pripadajočo krajevno skupnostjo.
Na sliki je prikazan elektriini pastir hkra VNP 50-100, za katerega je •načilna visoka zanesljivost delovanja m izredna dovoljena dol&na tltktrUnt ograje, ki pri večjem modelu dosega 100 km.
Praktične izkušnje z uporabo električnega pastirja Iskra VNP50
Lovska družina Višnja gora pla-nira nadaljnjo rast števila uporablje-nih elektriinih pastirjev do leta 1990 na osnovi rezultatov doseženih v preteklih letih, ko smo pri enakem ali večjem staležu divjih prašičev in srnjadi zmanjšali škodo v letu 1985 na polovico. Če pa primerjamo sredstva, ki smo jih vložili v nabavo opreme glede na zmanjšan obseg registriranih 5kod, pa je upra-vičenost takšne izbire zaščite doka-zana.
Tomaž Vindišar