Izhaja vsako sredo. C c n e t Letoo Din 32.—, iiolletno Din 16.—, četrt« etno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—, — Poštno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113, Cena inseratomi cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000__, četrt strani Din 500.-, V8 strani Din 250-, J/t« str. Din 125-, Mali ogla-si vsaka beseda Din 1.20. UmtUm zícia" toünaü hisictshc titan in zalito«. Poročali smo že v zadnji štev. »Slovenskega Gospodarja« o seji načelstva Kmetske zveze, ki je bila v Mariboru dne 11. maja. Obvestili smo svoje či-tatelje o obširnem programu zadev, ki so se razpravljale, in o živahnem razgovoru, ki so se ga udeležili zastopniki iz posameznih krajev. Danes objavljamo izmed resolucij, ki so bile sklenjene ter poslane na pristojna mesta v Beogradu, Ljubljani in Mariboru, oni dve, ki imata kot predmet lovski zakon in kuluik. Lov in lovski zakon. Spomenica, ki je bila na podlagi sprejete resolucije in rezultata (posledica) povpraševanja po vseh okrajih sestavljena, se tako glasi: 1. Ugotavljamo, da je samo to leto zajec v marcu in febr. uničil od mladih do 20 letnih dreves, posebej jablan, naš šim sadjarjem veliko dreves ter povzročil škodo do 10 milijonov Din. Ako bi bilo o tem dvoma, prosimo, da se škoda uradno ugotovi in dvom izključi. 2. Razširjanje fazanov na ozemlju, kjer prevladuje kmetska posest, povzroča ogromne škode posebej pri fižolu in koruzi ter uničuje tudi druge kulture. 3. Tudi divje svinje in bele kune so uničujoče delovale na kmetijske kulture. 4. Povzročena in neporavnana škoda ¡znaša to leto približno 4—5 letne dohodke iz lova. Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri (izvrševanju dosedanjega lovskega zakona in zgornjih ugotovitev prosi Kmetska zveza v imenu našega malokmetijstva: .j 1 Lov naj preide v izključno pravico ¡političnih občin in občine naj svobodno razpolagajo z njim tako, da dajo izvrševati lov po svojih zaupnikih ali ga dajo s posebnim dogovorom privatnikom ali korporacijam v najem. 2. Poleg dosedanjih divjih živali, kakor jih pozna štajerski in ogrski zakon

o začetkom septembra. — Svet Društva narodov je določil na zaupni seji Ženevo kot sedež svetovne razorožitvene konference, ki se bo pričela 2. februarja 1932. — Tokratne zaključke v Ženevi je najbolj pravilno ocenilo ameriško časopisje, ki naglaša, da ni bil dosežen v Ženevi tokrat nobeden pravi uspeh. Gospodarska kriza v Evropi bo rešena, ko se bodo evropske države dejansko odločile za skrčenje armad, oziroma brodovja. Le znatno zmanjšanje vojnih bremen zamore pomagati na noge gospodarstvu. Ame-rikanci smatrajo tudi za slabo znamenje trdovratnost Nemčije ter Avstrije, ki hočeta kljub nasprotnemu sklepu Ženeve svoja pogajanja o carinskem združenju nadaljevati. Avstrijska vlada v škripcih. Avstrijski finančni minister dr. Juch je predložil vladi dejstvo, da bo znašal po gibanju državnih dohodkov in izdatkov v prvih štirih mesecih primanjkljaj v tekočem finančnem letu 150 milijonov šilingov, pri čemer ni uračunan primanjkljaj avstrijskih železnic. V svrho kritja primanjkljaja je predlagal minister znižanje predvidenih izdatkov za najmanj 44 milijonov, preostalih 100 milijonov naj bi se krilo s primernim predrugačenjem podpor za brezposelne in z znižanjem uradniških plač. Odpustiti bi bilo treba še 14.000 državnih nameščencev. Na te predloge finančne-¡ga.ministra bi morale pristati vse večje stranke, a so se jim uprli Velenemci, ki so odločno proti znižanju uradniških pjaj. Radi odklonilnega stališča Vele-nemcev ie na§J.&lii y]adna kriza v času, ko se je mudil avstrijski poclkanceter in zunanji minister dr. Schober v Ženevi, kjer so" se obravnavala važna ev-evropska vprašanja. Madžarsko opcžicijcnaino časopisje oznanja svetu, da se bodo vršile nove parlamentarne volitve v juliju in zna vlada že v naprej, koliko mandatov da bo dobila. Madžarski regent Horty je sklical za 29. junij obe zbornici k svečani seji v svrho izvolitve novega čuvarja krone sv. Štefana, ker je postal dosedanji čuvar grof Karoly zunanji minister. Volilna borba v Romuniji postaja vedno ostrejša. Prišlo je že do težkih spopadov med političnimi nasprotniki. Jorgova vlada izjavlja, da bo poskrbela za varnost kandidatov in za nemoteni potek volitev. Sklicanje evropske gospodarske konference. Zunanji ministri na majskem zasedanju sveta Društva narodov v Ženevi zastopanih držav so sklenili sklicanje evropske gospodarske konference koncem letošnjega poletja. Ta posvetovanja bodo sklicana, da bi omilila težaven gospodarski položaj. Italijansko-madžarska trgovinska pogodba je bila podpisana 20. maja ob priliki zasedanja sveta Društva narodov v Ženevi. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Madžarsko bo podpisana v najkrajšem času na Dunaju. Pričela bodo takoj trgovinska pogajanja med Madžari ter Nemci. Odstop belgijske vlade. Belgijska vlada je podala ostavko radi nesoglasja glede oboroževanja in utrjevanja meje. rustva prosvetna, gasilna in druga še ne poznajo najnovejši pomnoževalni aparat kipomnožuje vabila, note, okrožnice itd zelo enostavno. Ako se zanimate, pišite po ponudbo Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Nov petletni (pjatiletka) sovjetski industrijski načrt." Vrhovni svet ljudskih komisarjev je imenoval odbor, ki bo sestavil do 15. avgusta v glavnih obrisih načrt za nov petletni industrijski načrt. Načrt bo stopil v veljavo, kakor hitro bo izdelana sedanja pjatiletka. Okrožnica Pija XI. o socialnem vprašanju. Papež Pij XI. je izdal ob štiri-desotletnici sdavne okrožnice Leona XIII. »Rerum novarun}« o delavskem vprašanju posebno okrožnico, v kateri najprej našteva in tolmači sadove, ki jih je rodila Leonova okrožnica. Nato utemeljuje, da ima Cerkev, od nosno njen poglavar pravico in tudi dolžnost posegati tudi v socialne zedeve, v kolikor to zahteva zakon morale in evangelija. Potrjuje znova katoliški nauk, ki ga je proglasil Leon XIII., da je lastnina upravičena in zakonita, da pa ima gotove dolžnosti, kakor ima tudi javna oblast gotove pravice glede zasebne lastnine. Kar se tiče razmerja med kapitalom in delom, tema dvema elementoma sedanjega gospodarstva, nima noben izmed teh dveh pravice zahtevati zase vseh sadov svojega sodelovanja. Ne more obstojati niti kapital brez dela, niti delo brez kapitala. Do-sedaj je bila prevelika in krivična razlika med dobičkom: na eni strani v rokah nekaterih nakopičeno bogastvo, na drugi pa ogromno množica prole-tarcev, ki nimajo drugega nego svoje roke in žulje. Treba je torej gospodarstvo preurediti, da bodo sadovi kapitala in déla pravično razdeljeni. Nikdar se sicer ne bo mogla odstraniti razlika med raznimi socialnimi plastmi človeške družbe, ki jo je uredil Stvarnik -^m. Vendar pa ne sme biti sedanji položaj proletarijata položaj večjega dela človeštva. Treba je delati na to, da bodo proletarci sčasoma postali posestniki ter prišli do gotovega blagostanja. V sedanjih razmerah se do tega ne da drugače priti nego potom pravičnih in primernih delavskih plač. Plača mora biti taka, da dejansko zadostuje vsem pravičnim, osebnim in družinskim potrebam poštenega delavca. Socialni red naj se po zakonu pravičnosti tako preuredi, da preneha razredni boj ter se vpostavi vzajemno sodelovanje raznih poklicev in stanov. Socializem se je ponašal, da bo zlo, ki na njem trpi človeška družba, radikalno ozdravil, pa je v resnici še hujše zlo. Od Leonovih časov se je temeljito predrugačil ter razcepil v dve skupini. Prva skupina izvaja socialistična načela do zadnjih posledic. Imenuje se komunizem, ki se ne da spraviti v sklad z nauki sv. Cerkve. Druga skupina, ki se še vedno diči z naslovom socializma, je v marsičem omilila svoj program, vendar pa ima evangeliju nasprotne pojme o človeški dužbi. Nemogoče je, da bi kdo bil resničen socialist in obenem dober katoličan. Sveti Oče opominja tiste zapeljane sinove, ki so se dali premotiti od krivih obljub ter so s svojim pristopom k socialistom pomnožili njihove vrste, naj se čim prej povrnejo v naročje sv. Cerkve ter naj se pridružijo tistim velikodušnim četam, ki z vsemi močmi delajo po načelih Leona XIII. na to, da bi se v človeški družbi vpostavila pravičnost in ljubezen. Korenina vsega zla tako modernega gospodarstva, kakor socializma je v tem, kar imajo ljudje pred očmi le pozemske dobrine, za Boga in za večne vrednote pa se nič ne zmenijo, Zato je nujno potrebno, da ljudje spremenijo svoje življenjske običaje ter vpostavijo kraljestvo pravičnosti, ki bi moralo vladati na vsem gospodarskem in socialnem polju. Sv. Oče o dogodkih v Španiji. O priliki sprejema španskih romarjev, ki so prišli v Rim, da se udeležijo proslave 401etnice Leonove okrožnice, je papež Pij XI. omenil žalostne dogodke, ki so se v Španiji vršili. Med drugim je rekel: »Gotovo je zelo težka odgovornost tistih, ki so te dogodke povzročili, pa tudi onih, ki so pustili, da se dogodijo ter jih niso pravočasno preprečili.« Ko je nato omenil, bogoskrunstva in nasilja, ki so se vršila proti Bogu, veri in njenim služabnikom, je dostavil, da moli Boga, naj na ta izzivanja in bogoskrunstva ne odgovori s svojo pravičnostjo, marveč s svojo usmiljenostjo. SccialističEO-kcmunisiično požiganje samostanov in cerkev v Španiji je zadelo ob splošno obsodbo kulturnega sveta, komunisti in socialisti pa ga kajpada ne obsojajo. Socialistični listi pišejo: »Del kulturne borbe je to, ki se tamkaj vrši.« Lepa kultura je to! Če je razbijanje, požiganje in ropanje kultura, so zločinci največji kulturni delavci. Kakšne čudne pojme imajo takšnile rdečkasti pisarji o kulturi. Najboljše bi bilo, da jo kar mahnejo v boljševiško Rusijo, kjer je takšna kultura v najbolj razvitem cvetu. Ko si takšno kulturo ogledajo od blizu, naj ne pobegnejo pred njenimi sadovi, marveč naj ostanejo v komunističnem kulturnem raju! Pa bi najbrž najrajše pobegnili v Španijo, makar da bi tam vladala tista baje tako strašna inkvizicija, ki je že več stoletij ni, in ki je bila bleda malenkost v primeri z grozotami socialistično - komunističnega kulturnega udejstvovanja. ccm. Novoizvoljeni župan mesta Kentuky v Združenih državah, Roberts, je imel ob nastopu svoje službe govor, ki zanima sedaj celo Ameriko. Izvajal je sledeče: »Smatram popolnoma človeško prostost kot najboljše sredstvo socijal-ne vzgoje. Prepričan sem, da bi že bilo davno prenehalo hazardno prepovedano kvartanje, ako bi bilo dovoljeno v Ameriki, da sme otvoriti vsak poljuben človek svojo igralnico.« Glede boja proti tihotapstvu z alkoholom je predlagal župan Roberts, naj postavijo na vsakem križišču cest poln sod žgania. Na rob naj pritrdijo na verigo kovinast vrč. Posebna tabla z napisom naj oznanja, da je pijača zastonj, pač pa je prepovedano, da bi jemal kedo žganje seboj na dom. Posledica omenjene upeljave bi bila, da bi morale ustaviti obrate vse skrivne krčme nočni lokali in zabavališča. Nobeden človek ne bi več nosil svojega denarja v beznice, ako bi mu bila dana prilika, da se slobodno upijani zastonj na sredi ceste. Za slučaj take izvedbe omenjenega recepta bi ne izginile le ničvredne beznice in tihotapstvo s prepovedanim alkoholom, prenehala bi tudi pijanost. Na sredi ceste piti žganje in biti obenem izpostavljen zasmehu javnosti — taka možnost bi že mikala ter vabila kvečjemu nepoboljšljive pijance, medtem ko bi obrnila pretežna večina Dre-bivalstva alkoholu hrbet, ako bi ne bil več »prepovedan alkohol«. Na ta način bi bili z* enim zamahljajem ubiti lca.r dve najbolj strupeni ameriški muhi: tihotapljenje alkohola in pijančevanje. Za kanoaika stolnega kapitlja v Mariboru je imenovan dosedanji ravnatelj dijaškega semenišča dr. Jož. Mirt. Nov župan. Pri Gornji Sveti Ivungoti je odstopil starosta županov mariborskega okraja priljubljeni g. Martin Vo-lavšek. Razne težave, katere tarejo v danšnjih časih kmetske župane, silijo najboljše može, da odložijo županske posle. Za novega župana pri Gornji Sv. Kungoti je bil določen g. Franc Vau-potič, trgovec istotam. Tudi novi župan uživa splošen ugled. Kap je zadela mariborskega zdravnika dr. Mihaela Podlesnika, ki je bil nastavljen kot zdravstveni referent na sreskem poglavarstvu. Blagopokojni je bil doma iz Ribnice na Pohorju in sin kmečkih staršev. Ostani mu ohranjen hvaležen in časten spomin. Požar pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Dne 17. maja je na nepojasnjen način iz- asa kožaRjam .■•i t 9 i bruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Pučko v Spodnjem dolu. Čuden slučaj je, da je Pučko pred nekaterimi tedni dal požarno zavarovanje tako znižati, da bo dobil le malenkostno odškodnino. Zgorelo jc celo veliko gospodarsko poslopje in mnogo premičnin. Škoda je zelo velika. Ta nesreča je zopet jasno opozorilo, naj si posestniki vendar svoja požarna zavarovanja dobro uredijo. Kdor ima prenizko zavarovano, naj pravočasno poviša zavarovanje. Vzgledna občina. Odkar se je zgradil dupleški most, se trudijo občine v ta-mošnji okolici, da bi navezale cestne zveze do mostu. Tako se trudi že več let občina Korena v župniji Sv. Barbare in Sv. Martina, da bi zgradile zidano cesto od Spodnjega Dupleka do Sv. Barbare. Po dolini v sredini občine Korene je agilni župan Lešnik s svojimi možmi že zgradil skoro 2 kilometra lepe ceste. Taki podjetnosti moramo častitati. Le na spodnjem in zgornjem koncu je še treba, da se cesta zveze z že obstoječimi banovinskimi cestami Občini Korena pa čestitamo k uspehu. Bratomor pred sodiščem. Avgusta lanskega leta je prišel pijan domov 28 letni Ivan Čižmešija iz Gornje Bistrice v Prekmurju. Prišlo je do prepira z bratom Ladislavom in je Ivan med prerekanjem zaklal brata z dvakratnim sunkom z nožem v hrbet. Mariborski sodni senat je obsodil Ivana radi bra tomora na 1 leto in 6 mesecev robije ter na triletno izgubo častnih pravic. Z nožem v pljuča. V Bohovi pri Ho-čah so se spoprijeli fantje v krčmi 18 letni posestnikov sin Leopold Gsel-man iz Bohove je dobil zabodljaj v pljuča in so ga prepeljali v mariborske bolnico. Gcstoljublje na račun kaluka. Na ba- novinski cesti Janešovci — Sv. Ruperl — Sv. Lenart se je pojavil zadnje dni preglednik kuluka. Nadziral je delo na cesti in pregledoval zapisnike glede kuluka pri županih. Pri tem lahkem opra- Goreč! samostani v Španiji, Slika nam kaže požar dveh samostanov v Madridu. Uničenih je bilo z ognjem veliko umetnin, razne dragocenosti je pometala podivjana druhal skozi okna na cestc. Zgoraj vidimo republikanske čete, ki bi naj čuvale cerkveno imetje, a mirno gledajo požige cerkev ter samostanskih poslopij. Poslopje mednarodnega razsodišča v Haagu, kamor je predložil svet Društva narodov nemško-avstrijsko carinsko združitev v razsodbo. vilu je zastonj dobro jedel ter pil in bil obilno ' deležen &lovenjgoriške gostoljubnosti. Ko je zvedel za laži preglednika cestni nadzornik Zagoršek, ga je hotel obiskati in poklicati na odgovor v Drstelji pri Sv. Urbanu pri Ptuju, a g. nadzornik jo je že bil odkuril. Dvoje poslopij pogorelo. Do tal je uničil ogenj gospodarsko poslopje, hlev in skedenj posestniku Skodniku, po domače Mostnaru v Vedrižu — občina Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Z gospodarskim poslopjem je zgorela še krma za živino in razno orodje. Škoda znaša nad 60 tisoč Din in ni niti za polovico krita z zavarovalnino. Požar je nastal najbrž radi tega, ker je vrgel kak popotnik na potu mimo skednja v suhljad odpadek goreče cigarete. — V Tolstem vrhu — občina Mislinje je pogorela v noči hiša in pod isto streho hlev s pri-tiklinami posestniku Francu Potočniku. Prizadeti je komaj rešil golo življenje sebi, ženi in živini, vse drugo je uničil požar in povzročil škode nad 20 tsoč Din, ki je krita le z malenkostno zavarovalnino. Pod avto je prišel pri Slov. Bistrici železniški'mizar Franc Rup iz Studencev pri Mariboru. Po celem telesu poškodovani se leči v mariborski bolnici. Do hudega pretepa je prišlo na plesu v Ivancih v Prek mu r ju. Fant Koloman je dobil nekaj zabodljajev z nožem, da so ga. prepeljali v bolnico v Mursko Soboto in je njegovo stanje resno. Nesreča prenaglega kolesarja. V bolnico v Mursko Soboto so spravali 30-letnega Andreja Peršaka, ki je zadel na široki cesti s kolesom ob dva potnika in si je pri padcu s kolesa zlomil nogo. Pri požiganju nastal gozdni požar. Neprevidni delavci so bili zaposleni s požiganjem suhega vejevja v gozdu posestnika Josipa Jeseneka v Dramljah pri Celju. Iz požiganja se je razvil gozdni požar, ki je uničil dva ha gozda in povzročil škodo 20.000 Din. Ogenj so odušili gasilci iz Gaberja pri Celju. Seneni voz ga je pokopal pod seboj. Nad 50 letni Ivan Jager, zaposlen pri posestniku Gorišeku v Drešinji vasi, je peljal iz Petrove pri Celju voz sena. Voz se je prevrnil, pokopal pod seboj voznika in mu zlomil hrbtenico. Podivjani fantje so se izpozabili nad Starčkom. V bolnico v Celje je bil pripeljan z nevarnimi poškodbami 741etni prevžitkar Franc Obrezo. Dne 17. maja so obdelali starčka v Št. Jurju ob j. ž. trije mladi fantini. Lonec turškega denarja. Pri Anskem domu v Celju so našli glinast lonec s tisoč turškimi novci. Najdba ima precejšnjo starinsko vrednost. Avtomobil je povozil in težko poškodoval na banovinski cesti pri Laškem 24 letnega delavca Antona Deželaka od Sv. Krištofa nad Laškim. Avtomobil je pridrvel zvečer za ponesrečenim, ga podrl in izginil neznanokam. Ponesrečenega so našli potniki in ga spravili v ceHsko bolnico. Grozen čin blazneža. V torek 19. maj-ftika se je zgodil v Spodnjem Gaberniku pri Podplatu zločin, kakor ga ne pomnijo V tamošnjem kraju najstarejši ljudje niti iz ustnega izročila ne Posestnik Herman Hajnšek se je vrnil pred dvema letoma iz Holandske, kjer je iskal zaslužka. Po vrnitvi k svoji družini na Spodnjem Gaberniku se je udal brezmejno pijači in so se začeli na njem kazati znaki blaznosti. V zmešanem stanju je večkrat grozil ženi, da jej bo odsekal s sekiro glavo in jo hoče videti pred seboj mrtvo. Od blazneža ogrožena reva ima tri otroke in je že celo četrti na pohodu. Dne 19. majnika žene ni bilo doma, pa je ubil blaznež svojo lastno 85 letno mater in zažgal nato hišo, ki je pogorela do tal. Padec preko skale. V nedeljo 17. majnika se je podala 221etna Marija Pakiž, ki je uslužbena v Ljubljani pri inže-njerju, v družbi tovarišic v Kamniške planine. Pozno popoldne na povratku se je ločila Pakiževa s tovarišico od ostale družbe, zgrešili sta stezo ter padli preko skal. Med tem ko se ni pripetilo tovarišici nič posebnega, je obležala Pakiževa s polomljenimi udi in drugimi poškodbami. Tovarišica je poklicala pomoč in težko poškodovano so spravili v ljubljansko bolnico. Rudarjeve truplo v Savi. Delavci, ki pri Dolnjem Brezovem v Savi pri Sevnici lovijo premog, so potegnili iz vode mladega trboveljskega brezposelnega rudarja Henrika Pavlina. Utopljenec še ni bil dolgo v vodi. Celi trg je bil v požarni nevarnosti. V Moravčah na Kranjskem je začela goreti 18. majnika zvečer dolga streha gospodarskega poslopja pri posestniku Poletno bivališče predsednika poljske republike. V pogorju Jablonka v vzhodni Gornji Šleziji so pozidali zgorajno poslopje, ki je po svoji notrajnosti ena najbolj modernih zgradb. Letalo, ki je zgrajeno za odlet na suhem ter na vodi. Šlibarju, po domače Kramarju v Moravčah. Sreča je bila, da je bilo vreme brez vetra, ker sicer bi bil uničil ogenj z ob bregu gorečega poslopja celi trg, ;Slibarju je pogorelo celo gospodarsko ¡poslopje s hlevom, orodjem, stroji itd. in so preostale le še gole stene. Komaj jveš ti, da ste vi bogati, zelo bogati ljudje?« Deklica, ki je zapazila tujca še le sedaj, je nehala jokati in je motrila odprtih ustec njegove sive lase in dolgo belo brado. V pravljici je že čula o baš takem možu. Imbra je zaprl oči, da bi se ne prebudil iz sanj, in dolgo jih ni upal odpreti. Lahko bi bil smelo pogledal po izbi, ker zadeva je bila resna. Saj vendar znajo vsi ljudje iz cele okolice, na kak način je prišlo do odkritja ogromnega Šoltonskega premogovnika. Obema sirotama je bilo pomagano za celo življenje. * Bebast navihanec. Neki gospod je vzel v službo mladega fanta, ki so mu rekli, da je nekoliko bebact in se je hotel nekoč z njim pošaliti. Dal mu je nekaj denarja, rekoč: »Peter, pojdi na trg in kupi mi šest jajc in za tri krajcarje ojoj!« — Peter se je lepo priklonil, vzel košaro in šel..na trg. Kupil je jajca, čeznje pa je položil v košaro sveženj živih kopriv. Pride domov in gospodar ga vpraša: »Ali si prinesel vse?« — In fant odgovori, >dpirajoč košaro: »Da, gospod, le pogleite!« — Gospod seže v košaro, a hitro potegne rok*» nazaj in vpije: »Ojoj, ojoj!« — Fant, ki ni bil bebast, pa se glasno smeje in reče: »Da, gospod, to je ojoj, spodaj so jajca!« Da ne bo greha. Župnik je zalotil gostilničarja, ki je mešal vodo v vino, pa mu je rekel: »Tega vendar ne smete, je greh!« — Gostilničar odgovori: »Povejte mi, gospod župnik, ali je greh, če se ljudje napijejo?« •— »Seveda je.« — »Torej vidite«, je rekel zviti gostilničar, »jaz; zato mešam vodo v vino, da ne bo greha in zato naj bi imal še jaz greh?« Neprevidnost. Nedeljski lovec, pri-šedši z lova, pravi svoji ženi: »Oh, kako sem se v gozdu razburil. Ko sem se pripognil, se mi je puška sprožila.« — Žena: »Saj sem ti že večkrat rekla, da je puška nevarna stvar, zakaj jo pa a seboj vzameš vedno, ko greš na lov?« Francek je bil ves dan poreden ter neubogljiv. Za kazen sta ga oče in mama poslala predčasno spat. Toda on ni mogel zaspati, zato je ob devetih zvečer vstal ter prišel po stopnicah. Stopil je pred mater in vprašal: »Ali mi niste nekoč pravili, rta se moramo s sovražniki spraviti preden gremo k počitku?« — »Da, da«, je mati veselo potrdila. — »Dobro«, pravi nato Francek, »prišel sem dol, da vam in očetu odpustim.« Mož: »No, ženica, ali si že gotova, da greva.« — Žena: »Daj že vendar enkrat mir! Že pred eno uro sem ti rekla, da bom v eni minuti gotova, pa še vedno izprašuješ?« Strašna zima. Mlad fant iz mesta je šel na kmete delat. Neko mrzlo jutro mu kmet zaukaže, da naj okomata konja. Ko pride fant v hlev, je bila še tema in je stopil h kravi, namesto h konju ter poskuša natakniti uzdo čez rogove. »Brž, brž!« vpije kmet. — »Ne morem spraviti uzde konju na glavo«, toži fant, »ker ima ušesa zmrznjena.« * Dofiwliafi novega francoskega prcisciiEMa, Ko je dne 13. majnika 1. 1. za predsednika Francije izvoljeni Paul Doumer propadel pri predsedniških volitvah leta 1906 proti Fallieresu, ga je ta poraz zadel precej v živo. Ohranil je na zunaj tudi za naprej mir in ni kazal očito notrajne nevolje, pred vsem pa nikakor ne vpričo poslancev ter senatorjev, ki so glasovali pri volitvah proti njemu. Nekega dne po volitvah pa se je le prikazala prilika, da si je lahko dal prostega duška notrajnemu srdu. Dou-mer je šel, ves zatopljen v razmišla-nja, mimo palače, v kateri prebiva — francoski predsednik. Naenkrat je stopil pred njega tujec, se odkril ter povprašal: »Gospod, ali bi mi lahko povedali, pred čegavo palačo sem zdaj?« Propadli kandidat za predsednika je odgovoril: »Pred državno jetnišnico francoske republike. Obsojenci prebijejo v tem poslopju največ 7 let, vendar ni vsakemu dano, da bi bil obsojen.« Tujec se je pozneje razkrinkal kot inozemski časnikar, ki je predal Doumerjevo opazko javnosti. Pod ministrskim predsednikom Bri-andom je bil Doumet' finančni minister. Pri neki večerji je sedelo z Doumer jem vred še več drugih gostov ter dostojanstvenikov republike. Eden od povabljenih se je pritoževal radi lež-koč, katere imaijo današnji državniki. Pripomnil je: »Kako dobro je bilo ministrom, ko je bila Francija cesarstvo-Bili so odgovorni le cesarju . . .« Pri teh besedah je prekinil Doumer govornika z besedami: »Imate prav, gospod, cesarjevi ministri so se potegovali samo za naklonjenost enega moža; mi pa si moramo izvojevati dobro voljo 900 mož (poslancev v parlamentu). Pa vendar jaz nikakor ne zavidam ministrov v cesarski dobi, ker včasih je lažje obvladati 900 mož nego enega — cesarja!« Pred 35 leti se je hotel Paul Doumer sam pozabavati med nižjimi sloji po Montmartru v Parizu. Tedaj je bila njegova dolga brada, ki je danes bela, lepo črna. Doumer je tudi gledal na lepoto ter urejenost svoje brade. Za svoj izlet se mu ni zdela urejena brana dobrodošla in radi tega jo je razkušt-ral, predno se je podal na pot. Pred prestopom praga prve sumljive krčme ga je nagovoril umazan paglavec: »Dovolite, da vam osnažim čevlje?« — Doumer je pogledal fantina in mu rekel: »Ne, moji čevlji niso u-mazani, pač pa je tem bolj marogast tvoj obraz. Podarim ti 20 soldov, če se takoj umiješ.« — Dečko je odgovoril: »Dobro !«se je zgubil za nekaj trenutkov in se vrnil umitega obraza. Ko je potegnil Doumer iz žepa 20 soldov, se je fant nasmehnil in pripomnil: »Gospod, le obdržite vaš denar. Sicer je bila hvalevredna vaša obljuba, ki mi je bila povod, da sem si očistil obraz; moram pa vendar le ugotoviti, da ni rabil le moij obraz vode, ampak bi potrebovala še bolj vaša brada brivčeve roke. Za brivca vam podarim vaših 20 soldov.« — V prvem trenutku je bil visoki gospod nekoliko presenečen. Na to je vzel v roko žepno ogledalce in se ogledal. Zdel se je samemu sebi smešen. Prekinil je pohajkovanje po pro-slulem delu Pariza, si popravil brado ter se vrnil domov. Sv. Peter pri Mariboru. Opozori se vsa dekleta cele župnije, posebno pa družbenice Marijine, da ne pozabijo na svoj stanovski praznik Telovo, ko imajo pozno sv. mašo z darovanjem in skupnim sv. obhajilom. Sv. Lovrenc na Pohorju. Prihodnjo nedeljo, dne 31. t. m. se pri nas — ob priliki birmo-vanja blagoslovi novi društveni dom, prvi v Dravski dolini. Gradili smo ga tri leta v trudu in znoju. Z mnogimi materielnimi žrtvami naših faranov in z znatnimi prispevki domače hranilnice in posojilnice smo dogradili lepo a*avbo s krasno veliko dvorano, z ličnim odrom in stanovanjskimi sobami. Naše delo in naše žrtve bo kronal blagoslov premilega gospoda škofa. — Spored slovesnosti blagoslovitve je sledeči: Ob 3. popoldne se dom blagoslovi po prevzvišenem gosp. nadpastirju, nato je slavnostni govor g. profesorja Šedivy iz Maribora, tamburaške točke in »Miklova Zala«, narodna igra iz dobe turških vpadov. K blagoslovitvi vabimo domačine in sosede, vabimo pa tudi vsa bratska društva iz Dravske doline in s Pohorja. Šmiklavž pri Slovenjgradcu. Pri ljudskem štetju so v naši mali občini našteli 496 oseb, 249 moških in 247 žensk, torej je prebivalstvo od leta 1921 naraslo za 37 oseb. Tukajšnja župnja šteje pa zdaj 512 duš. — Dne 15. t. m. smo imeli pri nas letos že tretji požar, pogorel je, po domače Mostnarjev marof. Goreti je začelo ob 10. dopoldne, kakor že pri enem prejšnjem požaru. Vzrok požara ni pojasnjen, misli se, da je moral kak popotnik, katerih toliko potuje skozi nas kraj v Velenje in Šoštanj s kako cigareto ogenj povzročiti. Ker Mostnar nima lesa, se dobri sosedje naprošajo, da mu po možnosti lesa podarijo. ■— Dne 15 .t. m. je pri nas preminul blagi posestnik Franc Jenišek, p. d. Anzel v Vodrižu. Pokojni Anzel je bil vzoren katoličan, še ob delavnikih je prišel večkrat k sv. maši, v cerkvi naprej molil, bil je zelo dobrega srca, vsakemu je pomagal po možnosti, posebno je popotnike rad sprejemal in jim vsestransko postregel. Bil je v nedeljo, dne 17. t. m. ob zelo veliki udeležbi ■pokopan. Naj blagi mož v miru počiva, ostalim pa iskreno sožalje. Sv. Jošt na Kozjaku. Po večletnem presled: ku se bo pri nas zopet enkrat vršila gledališka predstava. Domači igralci bodo pod okriljem »Prosvetnega društva« v Dobrni uprizorili dne 31. t. m. ob 13. uri igro: »Mala pevka.« Vsi se že tega dogodka veselijo. Zato vsi iskreno vabljeni! Škropljenje na zeleno. Zoper sadne škodljivce, ki so sedaj začeli pojavljati, ko je drevje odcvetelo, je najuspešnejše škropljenje z »Garkon«-om, ki drevju v zelenem stanju nič ne škoduje, ampak le škodljiv« uniči. Naro-i čuje se pri »Garkon« družba z o. z. v Celju. 87i5 Največja razstava poljedelskih strojev ia orodja. Letošnja razstava strojev ob priliki XI. ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija bo dosedanje že znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospod,- • tva. Nudena bo velika izbira poljedelskega rcdja in strojev za mlekarstvo. Večina si: v, ki bodo obsegali približno 2000 rn2 razstav a prostora, bodo v obratu. Razstave se ude!s.' > domače tvrdke in one iz inozemstva, zla,ti iz Čehoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske, Poljedelske & roje razstavi 29 tvrdk, poljedeli -ko orodje 10 ¡tvrdk, male bencinske motorje .".a i ■gon .-trojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo; 1 tvrdke. Vsak imetnik velesejmske legitimacije, ki stane Din 30.—, ima pravico do polovične vožnje na. železnici. Naročite legitimacije pri razprodajalcih ali direktno pri veše-sejmskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Zamorete pa kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop po Din 10.—Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo že zvonove, gasilsko orodje, jer-menarske izdelke, verige, različne vozove, bi-cikle, obleke, čevlje, sirarske izdelke itd. Legitimacije prodajajo denarni zavodi, večje železniške postaje in velesejmski urad, ki Vam jih na zahtevo pošlje. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Jasefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolujejo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamnih in slad-i korni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom naše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 5 V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor. Upravništvo. Kovačnica in stanovanje se da v najem za več let. Informacije daje Josip Langeršek, kot varuh nedl. Schucher vMarenbergu. 817 Albert Vicel, trgovina z hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto, vlito in alu-< minijevo posodo, porcelanasto, kamenitasto in stekleno robo, samo: Maribor, Gosposka ulica 5, poprej Glavni trg 5. 746 Lepo posestvo 16 oralov se proda. Bukovci 30. Ptuj. 895 Sprejme se od dobrih poštenih starišev takoj pošten učenec za pekarsko obrt. Pekarna na Ptujski gori. 893 Dekla, pridna k svinjereji in za molžnjo krav se sprejme na celoletno službo: Kupnik, Kostrivnica—Podplat. 899 Učenec se sprejme v trgovino Joža Ilras/elj, Gornja Radgona. 897 Posestvo z enim oralom zemlje se proda. Josip Furlan, Trčova 31, Sv. Peter pri Mariboru. 898 Preša za sadje prešati je na prodaj v Meljskf cesti 7 i 89(1 30. maja do 8. junija. Največja tovrstna prireditev v državi. ¿0.000 m: površine, 10 razstavnih, zgradb, preko razstavljaicev iz tu- in inozemstva. Tovarniške cene vseh vrst blaga. Specijelssi oddelki: VsakovrsSd stroji za obrt-Eike, poljedelski stroji, pohištvo, avtomobili, tekstil, usnje, papir. Stanovanje preskrbljeno. Obsežno zabavališče. 50% popusta na železnicah. Legitimacije po Din 30.— prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske in obrtniške organizacije, velesejmski urad. Pcsetiie vslesejem! Apna belo lepo iz Zagoraja, zmiraj frišno se kupi najcenejše v staroznani trgovini H. Andraschitz, Maribor, Koroška cesta-Vod-nikov trg. 870 £s FOhiis štrange, usUb, ersi sli mrsžo kupite jih pri meni! Trgovci, zahtevajte moje nove cenike in prepričali se boste, da tudi za mal denar danes lahko že res dobro kakovost dobite! ANTON ŠINKOVEC, Celje, Gosposka 3 ices priznano najboljše vrste »Vulkan« ter srpe nu di poleg velike izbire brusnih kamenov, kle-pačev, vodirjev in ostale železnine po znižanih cenah Anion Braačič, trgovina z žglszaiao, Ptuj. Na drobno! 071 Na debelo! Velika prodaja (licitacija) pohištva: več omar, lepa spalnica, več postelj, madrace za šest postelj, pernice, mize stoli, perilo, obleke in drugo. Maribor, Orožnova ulica 1 in Strossmajerjeva ulica 5. 873 Eompanjoniso, deželno, iščem, potrebno 5000 do 20.000 Din. Pogojno. Odlična zaklužba. Pisati: Dreadnouth, p. rest., Zagreb II. 879 za trgovce, obrtnike, urade, kakoi tudi večbarvna razglednice, barvati ske in druge v svojo stroko spadajoča tiskanice v latinici in cirilici izvršuj e hitro, solidno in po najnižjih cenah Tlahamai sb. Cirilo tj Morita jj* " '-"-Vrl KsFOžIia G. 3 Čekov, račun štev. 10 6oa Telefon interurb. št. 2113 v vrtu in pri izletu dobri in poceni platneni čeviji „Vf KT© s šivanimi gumi podplati £0 DETAL3NE CENE PO PARÜ: številke 24-27. 23-34. 55-41, 42-46 Dinar Dobijo se v vseh trgovinah čevljev. Na veliko pri Palma Zagreb, poštni predal 226. Ugodna fazona, elastična hoja i Sive, bele In črne za šniranie In na špango. Domači Izdelek. Na vsakem podplatu zaščitni znak VVIIIPASSING Predam majhno lepo posestva G. Marko Grajfaner, Selce; Sv. Rupert v Slov. gor. Sadje! Nakupovalce za sadje v vseh večjih krajih, kakor tudi zastopnike potrebujem, ker izvažam velike množine sadja v inozemstvo. Interesenti se lahko točno pismeno od krajev, kjer je letos sadna sezona in obilo sadja prvovrstnega pričakovati, javljajo. Ivan Gottlich, veletrgovina sadja, Maribor, Koroška cesta 126—128 a. 851 □ E ES H E B B H E E B E E E B E E E E B Pozor, kmetje in posestniki! Trboveljski port-lanil-cemcnt, nosilci, železo za beton, betonske cevi, okovi in celi materijal za zgradbe in opeko kupite najugodneje v veletrgovini z železnino in gradbenim materijalom: H. •Andraschitz, Maribor, Vodnikov trg—Koroška ceata. 871 Harmoniko štiri vrstno, novo, fino, prodam. Seme, Ptuj, brivnica pri turnu. 872 Pcsestvo: dve njivi, nekaj gozda, lepa zidana hiša z gospodarskim poslopjem v trgu Mu-ta, 4 sobe, kuhinji, vodovod, električna luč, se proda. Primerno za rokodelce ali penzi-jonista. Cena 80.000 Din. Vprašati je pri Ignaciju Jevšenak, Spodnji trg Muta hišna štev. 56 863 Sciarski pomočnik se takoj sprejme pri Adolf Trunkl, kolar, Mestinje-Podplat. 877 najboljše in najvarnejše pri _ .................. _ ______ „ _ _ _______ S Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 82,000.000 dinarjev. -^J Za variriDsS hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vssm svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i ga^T Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! ' ? y ¥ t i si tudi Vi \eliko, novo, vzorčno kolekcijo sukna in o-sebno se bodete prepr čali, da je letos v Trgovskem domu Stermecki res ogromna izbi-ramodern.h in najnovejših vzorcev in cene naravnost čudovito nizke. Na so obleke izgotovijo tudi po meri v lastni tovarni Celje it. m htevajte vzorce zastonj! mmm 0 0 □ □ 0 0 0 Velika izbira klobukov, čevljev ier vseh oblačilnih potrebščin, po solidno nizkih cenah pri 452 Glavni trg 2 Oglejte si izložbe in zalogo! 0 0 0 0 0 0 0 □0000000000000000000 Lepo posestvo poceni na prodaj, 5 minut od farne cerkve, radi družinskih razmer, meri 31 ha 59 a 76 m*, 24 ha lep mlad gozd, deloma za sekat, drugo njive, travniki in pašnik. Cena 180.000 Din, 80.000 Din lahko ostane na posestvu. Naslov v upravi lista. 82i kupite barve, lake, iirneže, terpentin, karfeolineum, katran, krovne iu izolacijske lepenke, maže za koiesa, olje za stroje in mast, bencin itd. itd. pri 376 Branko Sičeift narihor Slovensha ulica 0 Telefon št. 2153 ' iTelefon št. 2153 Sprejmem presveče-valce jajc. Ponudbe p. »Export« na upravo lista. 838 Sprejmem takoj služkinjo za vse. Vošnjak, Ptuj, Mestni vrh. 828 2500 Din zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v vašem okolišu ljudi. Tovarna Ve ga, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znarpko za odgovor. 325 Naznanilo. Usnjarno Jos. Bleha v Aleksandrovi cesti 24 sem odkuppil in jo opuščam, vse tam oddane kože v strojenje s dobijo za naprej pri JOSIPU PIHIOH trgovina usnja in nakup surovih kož Maribor, Aleksandrova cesta 21 Potrudil se bom vstreči, vsako predelavo in strojenje kož, kakor tudi nakup po najvest-nejših dnevnih cenah. Usnje, jermeni vsake vrste v zalogi. S solidno in ceno postrežbo si upam pridobiti naklonjenost slavnega občinstva. — Se priporočam! 571 u n S □ P L Podružnica V lastni, novozgrajeni palači rsi Aleksandrova cesta št d Pred irančišhansHo cerkvi fo Izvršil |e vse bančne posle nafftulantneje. - Najvišje obrestovan je vlog na Knjižice in v tekočem računu. -- ^ Pooblaščeni prodafalec srečh državne razredne loterije. O. Zlatica se ¡e lahko smehliala, ko balo svoio ie urejevala! Tu zanjo ni bilo velike brige — pregledala je le hranilne knjige. > Prav lepe si nabrala je prihranke kaj, res vi te ne pojmite uganke?, ** Da, da. to imenitna ie dobrota. da z Zlatorogom se prihrani —dota. {i Oj zlata Zlatica — glas gre okrog: ; nad vse je terpeniinsko milo Zlatorog! (Nadaljevanje sledi.) Udobna, zračna in dovršeno elasiiCna letna obnfev Vrsta 4235-37 Za vaše ljubljenčke so porrebni ob nastopu poletnih dni lahki in higijenski čevlji. Evo jih iz belega lanenega platna z gumijevim podplatom po neverjetno nizki ceni. Vrsta 1195-03 Tudi moda je zastopana pri teh čevljih. I< lahni poletni obleki morete izbrati čevlje bele, sive ali drap-bar-ve, okrašene s paspuli raznih barv. Vrsta 2145-09 Evo jih tudi s športno peto v vseh barvah. Fino češko platno trpežen podplat, eleganten okusen čevelj za vsako priliko, za urad, šport, izlete, tenis in morsko obalo. Vrsta 4737-76 i Speci jalni itenis čevlji z debelim podplatom iz predelane gume. Nosijo se z obleko, na morski obali so pa vsakdanja potreba. Moški in ženski po isti ceni. vseh vrst, velikost! in oblik, brušena In nebrušena stekla vseli vrst priporoča tovarne ogledal in brušenega stekla, edino čisto domače podjetja. Popravljajo se tudi stara motno postala ogledala. 869 Centralo: Maribor, Koroška cesta 32. — Podružnica: LjuJjljaaa VII, Medvedova cesta 38. — Podružnica: Split, Zrinjska ulica G. Celje, Gosposka ulica 10 Podjetje za napravo vseh kovinskih del, cerkvenega orodja in. posode. — Pozlačenje, po-srebrenje, poniklanje itd. — Vsa popravila solidno in strokoviijaško, po zmernih cenah. — Zaloga optičnih predmetov. Zeiss in Roden-siock očala. 496 Ustanovljeno 1828. Cek. rač. 14.441. I Poskustie vašo srečo pri MmM. posiovninicl loisli, nmBm, Gosposfta mm 2% Poštni ček. rač. št. 11683. Telefon 20—97. Kupite si srečke državne razredne loterije!!! Žrebanje L razreda XXII. kola ciae 29. junija 1831. — Čotiiiiika 25 Din, polovica 50 Din. cela 100 Din, dvojna cela 200 Bin, Ako imate veliko srečo, dobite 4,200.000 Din, pri manjši sreči: Din 1,280.080.— » 590 000.— » 400,000 — » 300.030.— » 200.003.— » 100.000.— itd. Ker se vsaka druga srečka z dobitkom vleče, so Vaši izgledi najboljši. — Kupite takoj, da ne zamudite ugodne prilike! Kontrolirajo se tudi vse tu-in inozem. srečke. 834 si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd. „PRI SOENCU" Cešje, Glavni trg 9 Za obilen obisk se priporoča 318 AE.OJ ^ DROFENIK Vov vozni rci Poletni vozni red stopi v veljavo s 15. majem. Izprememb je precej. Kdor želi točen vozh ni red železniških prog in seznam avtobusnih prog, naj naroči vozni red Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Cena 2 Din, po pošti 2.50 Din. Po pošti se pošilja samo, ako pošljete v pismu znamke za 2.50 Din. V večjih krajih zahtevajte v trafikah in prodajalnah, da imajo ta vozni red na razpolago, da ga morete dobiti za 2 Din. Oglas! v „Slov. Gospodarju" Imajo najboljši uspeli naložite denar pri a e niči v regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo ti novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-poseslnikov z vsem svojim premoženjem. 192 Stanje hranilnih vlog znaša n:*d Din lOO.OOO.OOO-—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. 531111 Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar s Marifc > Izdajatelj; Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«. Dredstavnik; Januš Goleč s Mariboru,