Sttov. 16. Trst, v torek 16 januvarja «912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN feafi afc aadefjafc la praznikih ah 5., ab Moetaljklh ik t. zjatra). Frcaartftne It« t. se prodajajo po S nv6. (6 sto i.) t mnogih to Nakani ah t Trstu in okolici Gorici, Kranju, Št. Petra, V"\>yfcojai, Sežani, Nabrelini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-f. Km a-ao. Vsi dopisi naj se pošiljajo oa uredništvo lista. Nefranke-vana pisma aa aa «0relsau|a la rakepJal aa aa vrs&aje. Naročnino oglase ia reklamacije je pošiljati na upravo lia>^ UREDNIŠTVO: sttoa Glar«!« Gaiatti 2« (Haradal iaa). ladajnt^iaodgov rniurednik ATWAN ttoDINA. Lastaik koBHoreg lista „Edinost". - Natisnila Tskarna .Ed'i vpiaaaa sadro ga s omejenim poroštvom v Trate, Giorgio Oalakti štev 20. PeStno-t*ra»Mit Wi»l ra?un Ste*. »41-652. TCLFPOn It 11-57 iirr^jMUub^u BRZOJflUNE UESTl. Dr. SusteršiCev „Hrv.-slovenski klub" v vladni večini. DUNAJ 15. (Izv.) Dunajske „Deutsche Nachrichten", ofcijelno glasilo nemškega National verbanda" poročajo, da so se vršila iaed dr. Šusteršičem in ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom pogajanja v »devi vstopa „Hrvatsko-slovensktga kluba" v vladno večino. Ministrski predsednik grof S ftrgkh je dobil v tej zadevi od dr. Suster-šiča zadovoljiva zago ovila. Z ozirom na ostale predmete te konference dr. Šusteršča z ministrskim predsed-sedM'kom grofom Stiirgkhom pa pravijo „Deutsche Nachričhten", da je bilo vprašanje Štajerskega deželnega zbora izločeno iz pogovora in dogovora. Dr. Šusteršč se glede ■a delazmožnost štajerskega deželnega zbora ■i nikakor obvezal napram ministrskemu predsedniku.__ Demisija zunanjega ministra grofa Aerenthala. DUNAJ 15. (Iz ) Današnja večerna „Zeit" porrča, da je bil ministtr zunanjih zadev §roI Aerenthal koncem preteklega tedna sprejet v avdijenci pri cesarju, kjer je z •žirom na svoje slabo zdravje prosil cesarja •dpusta iz službe zunanjega ministra. Cesar je vzel to prošnjo grofa Aerenthala na zna-•je in se pogodil z grefom Aerenthalom, da ostane ta do začetka delegacijskega zasedanja na Stmmeringu in da nato potem takoj po končanem delegacijskem zasedanju poda svojo demisijo. Naslednik grofa Aerenthala v ministrstvu zunanjih zadev bo bi*Ši avstrijsko-ogr^ki poslanik na petrograjskem dvoiu, grof Berchtold. V merodajnih krogih označujejo to vest kot popolnoma neresnično in tendencijozno izmišljeno. Kakor je znano, vodi „Zeit" že dalj časa sem kampanjo proti ministru zu-■anjih zadev grofu Aerenthalu in smatrajo merodajni krogi to vest v listu „Zeit" za izraz animoznosti proti grofu Aerenthalu. V inozemskih diplomatskih krogih smatrajo tudi to vest za popolnoma neverjetno. Avstrijsko-italijansko prijateljstvo. DUNAJ 15. (Iz/) Nadvojvoda Leopold Salvator je danes posetil italijanskega po-siaaika na dunajskem dvoru, vojvodo VAvarno. V političiih in diplomatskih krogih pripisujejo temu obisku, ki je naravnost aeaavaden dogodek, zelo veliko, izredno poroeiljivost, in to tembolj, ker je nadvoj voda Leopold Salvator avstrijski armadni nadzornik. Zatrjuje se tudi, da je ta nenavadni abiak avstrijskega nadvojvode in armadnega ■adzornika naravnost demonstracija avstrijskega dvora proti znanemu senzacijonelnemu govoru krščanskosocijalnega voditelja barona Fachsi, ki ga je govorii pred nekaj dnevi v S »Inngradu in ki je izredno ostro ost imel naperjeno proti Italiji. Štajerski deželni zbor. DUNAJ 15 (Uv) Štajerski namestnik jrof Ciaty-Aldfingen je včeraj imel dveurno koifcrenco z ministrskim predsednikom ^'olum Stiirgkhom. V poličnih krogih so mnenja, da so slovenski kltrikalci nekoliko popustili v svojih zahtevah, vsled Česar računajo krogi, da bo štajerski deželni zbor vendar mogel začeti delovati z uspehom. Državni zbor. DUNAJ 15. (lev.) Državnozborski pod-odsek davčnega odseka Je imel danes sejo, v kateri se je vršila razprava o novem hišnem davku. Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA 15. Zbornica Je včeraj nadaljevala debato o proračunu ministerstva za deželno brambo. Otvoritev praske zbornice. BEROLIN 13. Danes Je bila otvorjena pruska zbornica. M nisterski predsednik je prečital prestolni govor, ki naglaša, da ie bil v minolem letu finančni položaj Pruske zelo ugoden. Ministerska kriza na Španskem. Ministerstvo ostane. MADRID 15. Kralj ni vsprejel demisije ministerstva. — Povod demisiji je g banje po vsej Portugalski v prilog pomiloščen|u Chato 2uqueta, ki je bil nedavno obsojen na smrt, ker se je vdeležtl revolucionarnega gibanja v Cu leri. Ob enem z demisijo je sklenila vlada predlagati kralju, da pomilosti Zuqueta. MADRID 15. Kralj je pomilostil Chato Zuqueta. * MADRID 15. Kralj Je včeraj vsprejel ministerskega predsednika Canaleja*a in mu zagotovil svoje zaupanje. Zato je Canalejas s svojimi kolegi zopet vsprejel vladne posle. Zbor zaupnikov hrvatske stranke prava. ZAGREB 15. Včeraj se je vršilo tu zborovanje zaupnikov in poslancev hrvatske stranke prave za vse jugoslovanske dežele izvzemši slovenske. O sklepih tega zborovanja varujejo strogo tajnost. Kolikor se more izvedeti, so zaupniki sklenili odposlatt na najvišje kroge pritožbeno izjavo v obliki spomenice. Poslanec dr. Mile Starčević je oddal na kraljevo kabinetno pisarno brzojavko, v kateri prosi kralja, naj čuva pravice razbitih hrvatskih dežela in hrvatsko državno pravo. Mestne občinske volitve v Škofiji Loki. ŠKOFJA LOKA 15. (Itv.) Pri mestnih občinskih volitvah v Škof j i Loki je zmagala klerikalna stranka prvikrat v vsth treh razredih . Razun Kranja so sedaj vsa gorenjska mesta in trgi v klerikalnih rokah. Nemčija hoče pomnožiti svoje vojaštvo in mornarico. BEROLIN 15. (Izv ) Nemška vlada predloži novemu državnemu zboru nove vojaške predloge in bo pred vsem zahtevala ustanovitev tretjega ladjevja za odprto morje. Obenem namerava pomnožiti Število vojaštva s tem, da popolni vse polke, ki imajo samo po dva batalijona na tri batalijone. Brat črnogorske kraljice umrl. CETINJE 15. (Izv.) Umtl je najstarejši brat Črnogorske kraijice Milene, Marko Vukotič. TURČIJA. Spor med vlado in zbornico. CARIGRAD 15. Govori se, da je vlada že predlož.la sultanu poročilo, v katerem ga obvešča o včerajšnjem sklepu zborn:ce ter mu pojasnuje, da je treba razpustiti zbornico. PODLISTEK Jug Hlo izdanih le omejeno število vstopnic. Iz obt žnice posnemljemo : Dne 27. novembra 1911 ob 5. uri po-poludn. je neki deček prinesel v stanovanje učitelja Josipa Zawralek škatljo, ki je bila naslovljena na tam udužbeno služkinjo Marijo Benirschke. Deklica je bla slučajno odsotna. Ko je ob prib ižno ok< li tričetrt na Šest prišla domov, jej je gospa Zawralek izročila Škatljo. Marija Benirschke je odpila škatljo v navzočnosti svoje gospodinje in menih o»rok, triletnega Otona in štiriletnega Friderika. V škatlji so bile razne sladščice. Ker sta dečka želtla sladščic, je Marija Benirschke vzela tri indijanske krofe ter dala vsakt mu dečku in gos p tj Z wralek po enega. Srarejši deček je svoj krof tdkoj popoln >ma pojedel, dočim ga je mlajši pojedel le en del i i rekel, da nima dobrega okusa in zahteval koj druztga. Gospa Zawralek je pojedla ostanek, ne da bi bila občutila kak slab okus. Marija Btnirschke je pojedla le m kos tdrte. Ko sta načeli tretji krtf. sta opazili v tako-imenovanem snegu bel, mlečnast prašek in sta pokusili. Mislili sta, da je stolčeno apno. Hitro na to sta začeia dečka močno bljuvati, tako, da je odredil zdravnik (ki je bil tak« j poklican), da se ju mora spraviti v bolnišnico. Tekom noči sta oba dečka umrla. Ker se je dogodila smrt pod znaki za^tiupije-nja, je oblast takoj uvedla poizvedovan a, ki so ugotovila, da je poslala sladščice služkinja Frančiška Benirschke, se3tra Marije Beriirschke. Preiskava na njenem domu je spravila na dan je neko torb co, ki je imela v podlagi ušite mišice (arzenika). Frančiška Benirschke, ki je začetkoma vse tajila, je konečno priznala, da je hotela zastrupiti svo o sestro Marijo, da bi na ta način prišla v edino posest očetove dedščine. Imela je s sedlarskim pomočnikom Gustavom B< hr-bachom intimno ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Bohrbach jej je v nekem pismu naznanil, da ne moreta mislti obupa, ne pa iz hrabrosti. Zbereš svoje perjanike in ostanke vojščakovt ki so pobegnili v Bobovec, in umakneš se žn|imi dalje proti jugu, najboljše v Ključ, čegar močne utrdbe ti bodo v zaslombo. Tamkaj razviješ v novič zastavo Bosne, kličoč narod v orožje. Samo da m ne prvo preplašen|e, pa se zbere tisoče vojščakov krog tebe. Saj poznam to ljudstvo ; neštetokrat sem bojeval žnjimi; svobodnejše mu je vedno ob bojnem vnšću, nego doma na delu. — Jaz pa se s par perjantki in z ljudstvom, ki po tvojem odhodu pribeži v Bobovec, zaprem v bobovški grad, in Mehmed vezir bo precej časa ležal pred gradom, prt dno razbije skalo, na katere granit so postavljeni temelji gradu. Do te dobe nabereš toliko vojščakov, da se bodo enotai bisurmani morali deliti I" In po tem nasvetu se je tudi zgodilo. Se isto uro se je kraljica Mariia s kraljevskimi zakladi v spremstvu Vojakclje odpeljala iz B jbovca, in istega dne prod večeru je odkorakal tudi kralj s perja ni k i (od katerih malo Število je ostalo z vojvodo v Bobov cu) in se je tudi z vojŠčaki, ki so brez boja pobegnili pred Turki, obrnil na pot proti Ključu. In resnično je kazala vsa zunanjost beguncev, ki so sedaj marširali s svojim kraljem, da jim je manjkal samo vodnik, da bi se ne bilo posrečilo Turku tako lahko ' pomakniti se preko prelazov bosanskih gor3. na Ženitev, ker nima ona ničesar. Ker sta imeli obe sestri po očetu podedovati 2600 kron, ki so naložene v hranilnici, je sk'enila spraviti sestro Mari|o v kraj, da bi dobila vso dedščino sam?. Pri tem poskusu umora sta pnl'a ob življenje oba dečka Zawralek. OLOMUC 15. (Izv.) Obtoženka Benirschke priznava svoj zU čin. Ko jo je vprašal predsednik, ali priznava, da sta po njenem zločinskem ravnanju postali žrtvi dva nedolžna otroka, je odgovorila popolnoma mirno in hladno: „To mi je zelo žal!" Njena sestra, katero je zločinka hotela zastrupiti, zaslišana kot priča, je izpovedala, da je živela s sesti o vedno v najboljšem sporazumljenju in da se niste nikdar sprli. Rekla pa je, da obtoženka gotovo ni bila prav pri pravi pameti, ko je storila zločin. Za svojo osebo ji je popolnoma odpustila. Razprava se je popoludne nadaljevala In je bila zasl Šana cela vrsta prič. Sodišče izreče svo|o razsodbo šele potno v noči. OLOMUC 15 Siužkinja Frančiška Benirschke je bila od tukajšnjrga porotnega sodišča obsojena na smrt na vešalihL Jassy 15. Na posestvu Dorohoit je umrl 12. t. m. posestnik M hail Cornodclin v starosti 139 let. Njegova soproga je umrla že pred 70 leti. Zakonska dvojica je imela 18 otrok, od katerih živi samo še en sin. fttdodarnost sloiiansKega so. Miklavža na sodnem pollu. Italijani se čutijo zopet enkrat oškodovane in zatirane. Vzrok temu občutku |e našel „II Piccolo" v zadnjih imenovanjih sodnikov in stcer v taki meri, da je dotič-nemu svojemu članku dal naslov : „Slovani korakajo, a Italijani ostajajo na mestu". Da bi to le bilo res! Ako bi sodna uprava v resnici vsaj rekoliko pomnožila Število slovanskih sodnih uradnikov, bi s tem popravila le majhen del tistih krivic, ki smo jih trpeli in trpimo še danes vsled tega, da nam je pošiljala in še poŠ Ija v čisto ali po veliki večini slovanske tkraje sodnike, ki ne samo niso naše narodnosti, temveč večinoma niti našega jezika ne umtrjo. Alt se je res v tem oziru začelo obračati na bolje ? Aii ima „li Piccolo" res prav s svojimi pritožbami? Preiskujmo malico, ali se nam je sv. Mklavž res izkazal tako radodarnega, kakor se to irdi v omenjenem članku I Pred vstm ga bčde v oč« imtnovanje Ma-šere okrajn m Sodnikom v Krminu. Slovenec za „laŠRi" Krmin 1 Da spadajo v ta ck>ai tudi slovenska Brda in da imajo slovenski B tel piavico, oa se tudi njih sodi v razumljivem |lm jeziku, tega seveda gospoda pii „Piccolu" ne morejo pojmiti. Mašera ovladuje laški jezik moroa bolje, nego marsikateri Lah; je bil tudi na vrsti za imenovanje, česar ne taji niti „li Piccolo" ; ali naj mu bo sedaj le njegova pripadnost k slovenski narodnosti ovira ob imenovanj za slovensko-laški okraj? Aii se tu res godi krivica Italijanom ? No, potem se godi še veliko veča krivica Slovencem v koperskem okraju, kejti v teta okiaju prebija absolutno in relativno, mnogo vtč Slovencev, nego je Lahov v krminskem ; in vendar je b.l ravno sedaj imenovan okrajnim sodnikom za Ki per uradnik, ki je laške narodnosti. G Tu|ath, o katerega imenovanju menda „11 PccoIj" nič i;e zna, uživa sicer glas nepristranskega sodnika (in zato tudi nismo dj seda| nič ugovarjali proti njegovemu imenovanju), vendar je gotovo vsa| tako dober Lah, kakor je Mašera Slovenec ; a kar se tiče jezikovnega znanja, menimo, da teče Mašeri laščtna gotovo gladkeje, nego Tujachu slovenščina. Napram komu se je t »rej v teh dveh slučajih sv. Miklavž pokatal radoddarne^ega V No, v Krminu se je zgodila še druga krivica Zraven Mašere so postavili še dru-zega Slovenca, dra. Abrama ! Tej trditvi se gotovo ni nihče bolj čudil, nego — dr. Airam sami Ta gospod namreč, ki ga ni smeti zamenjati s sodnikom d.rom Rudolfom Aoramom v Tr-tu, je — tirolski Nemec, ki se je menda pri vojakih naučil nekoliko hrvaščine in se je v tem jeziku kasneje spopolnll, ki pa ni zmožen slovenskega jezika 1 11 „P ccolo" mu očita tudi, da je klerikalec in da je I. 1907 mej rovin;-skimi klerikalci agitiral za Laginjo. O te:a se je res pisalo svoj čas; no, ravno radi tega smatrati Je njegovo imenovanje v Krminu za koncesijo lašk m liberalcem, kajti na ta način je justična uprava odstranila iz liberalnega okraja pti-taša klerikalcev in ga premestila v kraj, ki ga je smatrati za trdnjavo Faidutiijrve stranke. Še en slučaj protežiranja navsja »P.c-colo" In ta je menda najhujši. Pripoveduje namreč, da |e bil za „laško" Pulo imeno- Strun II. EDINOSTc It. le. Y Trstu, dna 16. jaaovarja 1911. ian Hrvsf, dr. Peroncich, ki je bil do j včeraj predstojnik sodišča v Motovunu. Kolikor besedi, toliko laži! Oseba, ki bi se imenovala Peroncich, sploh ne obstoji. Pri svojem laganju se „Piccolo* niti ne trudi, da bi pogledal v konkre ualni status in si izpisal pravilno kne in dan imenovanja. Dotični gospod se imenuje namreč dr. Peručič in ni bil do včeraj v Motovunu, temveč je že štiri leta voditelj okrajnega sodišča v Pulili Edina sprememba, ki se je izvršila, je ta, da je dr. Peručič, ki ]e z neumorno delavnostjo in energijo v teh štirih letih spravil v red to sodišče, ki je bilo prej pravi Avgijev hlev, — avanciral od okra{nega sodnika do svetovalca. Ta možni torej nikomur vrel mesta, temveč je le dosegel višo stopinjo na tistem mestu, kjer debije na splošno zadovoijnost že cela štiri leta ! Ako pa je bil dr. Peručič že štiri leta okrajnim sodnikom v Puli, potem sploh nihče drugi ni mogel priti na to mesto, ker }e vendar znano, da so sodniki neodstavljivi, da se jih namreč proti njihovi volji ne more premeščati v drug kraj. In vendar trdi „Piccolo", da je dr. Peručič odvzel mesto dru. Barzalu ! Sploh se graža „Piccolo* nad tem, da je bil ta laški sodnik preskočen, akoravno skuša — tako mu očita „Piccolo" — vstrezati vladi tudi v političnem oziru. Mi nimamo nlkacega razloga, niti da bi se za dra. Barzala ogrevali, niti da bi ga napadali. Znano nam je le, da velja za vestnega uradnika. Ako vkliub temu ni sedaf avanciral, tiči vzrok menda tam, kjer ga seveda „Piccolo" najmanje Išče. „Piccolo" si namreč z občudovanja vredno trmo zatiska oči pred dejstvom, da razun červlnjanskega sploh ni na Primorskem okraja, kjer ne bi bih) potrebno tudi znanje slovenskega ali hrvaškega jezika. Dr. Barzal more biti izvrsten pravnik; ali za mesta, kjer je znanje našega jezika potrebno, ne more priti v pošte v, ker slovenski, oz. hrvaški, ne zna. Njemu se torej ni zgodila nikaka krivica; ravno nasprotno bi se godila krivica nam, če bi ga imenovali za mesto, kjer je poznavanje našega jezika conditio sine qua non. Take so torej krivice, ki se godijo Italijanom ! Zabito laško občinstvo pa mora ostati v slepi veri v grozne krivice. Ker jih ■i, treba si jih izmisliti, treba fabricirati laži: — saj laški čitatelj vse veruje ! Krivice se v sodni upravi res godijo; no. do pritožbe nimajo vzroka Lahi, temveč ediii le mi. Tudi z imenovanjem pomožnih un:J..if£uv in nameščanjem slug se bo treba baviti, ker tudi tu se nam gode krivice, h katerim ne smemo molčati. Tržaški deželni zbor. Stara navada je, da se sklicuje slovesne otvoritvene seje vsakokratnega tržaškega deželnozborskega zasedanja za dvanajsto uro opoludne. Tako je bila tudi včeraj: in kakor navadno, tudi včeraj naši oaorevoli niso prišli v to slovesno sejo prav nič slovesno. Vsa slovesnost je obstojala v tem, da je dež. glavar z običajnimi formalnostmi, in običajno zamudo — ob 127, — naznanil, da je cesar s patentom od 4. t. m. sklical deželni zbor na zasedanje ter potem predstavil deželnemu zboru vladnega zastopnika name&tniškega svet. Lasciaca. Po tem „slovesnem" činu, je dež. odbornik dr. B r o c h i prečital poročilo deželnega odbora o svojem delovanju ter usodi raznih zakonskih načrtov in resolucij. Od zadnjega zasedanja je bil sankcioniran le zakon zadevajoč požarno pol c jo. V kratkem se pričakuje tudi potrdila zakona glede davka o prirastku na urednosti nepremičnim, ki je bil v zadnjem zasedanju spremenjen v smislu vladnih zahtev. Vseh drugih zakonov, ki jih je deželni zbcr sklenil, vlada niti ni predložita cesarju v sankcijo, niti ni navedla razlogov, za to svoje postopanje. O usodi, namenjeni zakonskima načrtoma glede popolne reforme stavbenega reda in zakona o preuredbi mastne zastavljalnice v avtonomen občinski zavod, ki sta bita sklenjena v deželnozborskem zasedanju leta 1907 in ki torej že pet iet čakata na sankcijo, se ne zna še ničesar. Isto velja glede zakonskih načrtov o dokladi na era-ričen davek na totalizatorje, sklenjen leta 1909, načrta glede podaljšanja veljavnosti zakona o pogozdovanju tržaškega Krasa, sklenjen leta 1910, ter zakonskega načrta glede delne spremembe stavbenega reda, in zakona o zavodu za mala stanovanja, sklenjena v minolem letu. Istotako vlada ni odgovorila na številne resolucije, ki so bile sklenjene v zadnjem deželnozborskem zasedanju, posebno na ono giede italijanske univerze, (l) preuredbe ženskega učiteljišča v Gorici. Tudi glede o draginji živil in stanovanj, vlada ni storila ničesar, kakor tudi ne glede podpor kmetom in živinorejem v okolici, ki so trpeli zbog šuše. Vlada tudi ni odgovorila na razne interpelacije, stavljene v zadnjem zasedanju. Edino-le vprašanje justične palače se zdi, da bo konečno vendar-le ugodne rešeno. — Po tej jeremijadi napoveduje deželni odbor za tekoče zasedanje sledeči delavni program: 1) verificiranje nadomestnih volitev, 2) načrt zakona za povišanje pristojbin od dedŠčin v korist ljudskih šol, 3) načit zakona za povišanje pristojbin od dedščin za bolniške troške, 4) načrt zakona o uvedbi doklade na ekvivalent, 5) načrt zakona o davku na vstopnice v gledališče in na javne zabave, 6) načrt zakona o nadziranju šol, 7) načrt zakona o spremembi § 33 lovskega zakona, 8) resolucija, s katero se deželni odbor pooblašča, da sme na v tem zasedanju sklenjenih zakonih izvršiti nebistvene spremembe in 9) sklepni račun šolskega zaklada za I. 1911. Posl. dr. P u e c h e r je rekel, da je s pozitivnim delom po deželnem odboru predloženega programa zadovoljen, ni pa zadovoljen z njega negativnim delom. Povdarja, da je deželni zbor naročil odboru že leta 1909, naj predloži načrt glede splošne, enake in proporcionalne volilne pravice za mestni svet, a do danes ni še ne duha ne sluha o tem. Navaja tudi več drugih zakonov, ki so nujno potrebni, in še niso bili predloženi. Posl. B u d i n i c h je ojstro kritizoval vlado, ker ne dovoljuje uvoz prekomorskega mesa. Rekel je, da je sramota, da je prišlo v našo luko meso, katerega mi nismo smeli porabiti. Zahteva zato od deželnega odbora, naj ukrene potrebne korake, da bo vlada konečno dovolila uvoz mesa. Posl. B r o c h i (e odgovarjal posl. dr. Puecherju, da deželni odbor več potrebnih zakonskih načrtov ni mogel rešiti, ker so odborniki predloženi z delom. Ker so bili izvoljeni v verifikacijski odsek posl. Vidacovlch, Zanolla, Pincherle, Mrach in Senigdglia, je dež. glavar zaključil sejo ob eni uri; ta prva seja je torej trajala 35 minut. Prihodnjo sejo se naznani pismeno na dom. _ Goriški deželni zbor. GORICA 15. Danes ob 4 30 popoi. je dež. glavar otvorll tretjo sejo. Navzoči so bili samo poslanci veČine. Na dnevnem redu je bilo 53 točk. Posl. Pettarin je poročal o zakonskih načrtih glede uvedbe novega občinskega reda in občinskega volilnega reda, razdelitve občinskih zemljiSč in ureditve pravic do njih uživanja; zložbe kmetijskih zemljišč in o varstvu in pospeševanju planin, ter o reformi štatuta deželne gluho-nemnice. Ker je bila prva točka dnevnega redi zelo obsežna, je predlagal posl. Bombig, naj se opusti čitanje načrtov prve, druge In tretje točke, kar je bilo sprejeto. Sledila so poročila o podelitvi podpor občinam, društvom, zadrugam, kor-poracijam in posamičnim osebam. Konečno je bil vsprejet predlog, da se odkaže računske sklepe raznih ustanov, fondov in zavodov finančnemu odseku. Vse točke so bile rešene brez vsake debate. Prečitane so bile na novo došle peticije, od teh omenimo: Zveza slovenskih kclonov v Brdih prosi, naj bi se jim prodala turšica po znižani ceni; dijaška kuhinji, zavod sv. Nikolaja v Trstu, slov. sirotišče, slov. kmetijsko društvo prosijo podpore. Posl. Fon je pied!agal, naj se dovoli trtorejcem ki so dobili brezobrestna posojila 5 letni rok in po preteku tega naj se vrnejo posojila. Sprejeto. Dež. glavar je naznanil, da so si izvo-lili vsi odseki predsednike in sicer verifika-cijskl Fona, peticijski Gregorčiča, fnančni Petarina, tehnično - gospodarsko - železniški Zego. šolski Venierja, juridčni Pinausiga. Prihodnja seja bo v četrtek ob 4. uri popolud. _ Izredni obilni zbsr H. D. 0. V nedeljo dopoludne se je vršil vsled odstopa djuštvtnega predsednika g. dr. Josipa Mandiča in dveh drugih odbornikov izreden občni zbor NDO v dvorani NDO v Trstu ul. sv. Frančiška št. 2. da se izvoli 'novo društveno vodstvo. Ker prvi občni zbor ni bil sklepčen ob napovedani uri, se je vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je bil sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Občni zbor je otvori bivši društveni blagajnik g. Ž i b e r n a, ki je v svojem nagovoru poudarjal razne težkoče. ki so se v zadnjem času pojavljale v NDO posebno v gmotnem pogledu, čemur so bile pred vsem krive nekatere osebe, ki so takorekoč iz principa nasprotovale društvenemu vodstvu. Z o žiro m nato je bilo nadaijno uspešno delovanje društvenega vodstva naravnost onemogočeno ter so predsednik, podpredsednik in blagajnik v očigled temu nesoglasju odložili svoja mesta v odborih. Stvar občnega zbora je, da izvoli organizaciji vodstvo, ki bo napravilo red v društvenem j gospodarstvu. Nato se je oglasil k besedi g. dr. J o-s i p M a n d i č, ki je naglašal, kako se (e on le težko, vsled pritiska članstva, odločil, sprejeti, predsedniško mesto za kratek čas. V sporazumu z nekaterimi odborniki je pač skušal spraviti v soglasje želje enih in dru-hih odbornikov in zediniti jih vsaj v znamenju potrebnega solidnega gospodarstva. Žal da je moral spoznati, da ne gre. Nekateri >i pač domišjajo, da je naloga NDO, prirejevati le veselice, plese in slično. To je gotovo tudi hvalevredno, a vendar NDO nI bila samo za to ustanovljena. Razun duha je treba negovati tudi telo potom resne profcsijonalne organizacije. S samimi frazamie in zabavljanjem se pa položaj delavstva goto/o ne zboljša. To in spoznanje da ob velikem delu, ki mu ga nalaga pisarna, ne more delovati tako, kakor bi želel, ga je prisililo, da apelira na člane in jim v interesu stvari priporoča naj si izberejo odbor samih mož, ki bodo znali resno, krepko in nesebično, neupogl|ivi v očigled nekaterim hujskačem povzdigniti NDO in s tem tudi delavsko stvar. Delavstvo si mora slednjič pač reči: NDO naj bo nam v tolažbo in pomoč in nikakor nekaterim v diletantsko zabavo! Izvolila se je nato posebna volilna komisija, obstoječa iz peterih članov, nakar se je začela volitev. Po izvršenem volilnem aktu je bilo konstatirano, da so soglasno izvoljeni sledeči: za predsednika dr. Vekoslav K i s o v e c, v odbor pa ; Kožuh Josip, Mladoran Josip, PenČ losip, Sajina Josip, Štulin Josip, Š'ok Josip Štolfa Dragotin, Verčon Kristijan, Žiberna Anton, in Žiidaršič Josip; za namestnike : Grebene Ivan in Pečar Josio. V nadzorstvo: dr. Mandič Josip, Rustja Anton In dr. Rybaf Otokar ; za namestnika: Pečenko Henrik in Samsa Ivan. Za pregledo-valce računov: Ruter Ivan, Nemec Franc in Žigar Bogomil V razsodišče: Kervin Josip. Marc Ivan in Štrinjar Martin. Nato je prevzel predsedstvo novo Izvoljeni predsednik g. dr. K i s o v e c, ki je izjavil, da sprejme predsedstvo, In Je v lepih besedah poživljal delavstvo, da naj se čim tesneje oklene organizacije, ki mu je stalna in edina opora v njegovem boju za obstanek in napredek. Poživljal je k složnemu delu in to pred vsem na strokovnem polju, kajti le tako smotreno delo je potrebno organizaciji in delavstvu, ako hočete resno napredovati. V prepričanju, da bo tako deio dvignilo organizacijo zopet do njene prejšnje moči in ji zagotovilo nada Ijen lep razvoj, je predsednik nato zaključil občni zbor. _ Ooma6o vesti. Učiteljski jubilej Danes praznuje g. Henrik Persotja, nad »čitelj in šohki ve dja v Podgrajah v I>tri, 50 letnico svojega plodonosnega službovanja. Minolo je 50 djlg'h let, odkar je nastopil prvo svojo službo, in tu moramo povdarjati, da slav-Ijenec ni samo zvesto izpolnjeval svojih sti-noskih dolžnosti kakor u6te j. ampak je vedno šel na roko našim kmetom in mladini na gospodarskem polja, po-ebno pri vinogradništvu. Služboval je prej v Dekanih, Batovici in Podgradu, in v vsakem službenem okraju se je ljudstvo težko poslavljalo od svojega naklonjenega mu ućite'ja Po tej dolgi d ibi službovanja se pripra l(a g. nadučitelj Persolja v pokoj in mi mu že limo, da bi užival mnogo desetleej zdrav in Čil svoj zasluzeni pokoj, njemu v počitek in narodu v pr d! Stavka na južni železnici. Kakor smo že poročali so sklenili delavci in uslužbenci južne železnee, da mora odstraniti južna železnica institucijo ključarjev. Včeraj pop »ludne ob 1. uri so se zopet zbrali uslužbenci južne železnice pred sklad š-em B, ter tnerg'čno zahtevali, da mora na vsak način južna železnica odstraniti „ključarje". Govorilo je približno 15 železničarjev. Nekateri so zahtevali, da morajo takoj kl.učarji zapustiti železnico, ker popred ne gredo železničarji na delo. Doigi so zopet prigovar jali, da naj se počaka še do četnka Culi so se zelo troki mejklci na račun kl,učar|ev. Med največjim krikom in vikom so prišli med zbrane železničarje ravnatelj tukaišnega inšpektorata g Fraisse, post^enačelmk nai-inšpektor g. Zbona. podnačelnik g Krajne i in več uradnikov. Ob splošni napetosti je 'govoril R- ravnatelj, ki je povdarja!, da naj bodo delavci mirni ter naj se povrnejo na dtlo. Zagotavljal je, da bo tak< j brzojavno i poročal na prometno ravnateljstvo na Dunaj in da prMe jutri g. prometni ravnitej osebno v Trst, ter da stvar glede ključarjev, urede železničarji sami z g. prometnim ravnateljem. Končno je g. ravnatelj takorekoč prosil železničarje, da naj gredo zopet na delo. V odgovor je sledilo zopet grozno kričanje na račun ključarjev. Med tem se je prikazal Kopač, ki je rotil železničarje, da naj gred j zopet na delo. A'i tudi Kopačev glas noče več „vleči4*, kajti tudi proti njemu so kričali in protestirali. Konč io so šli nekateri železničarji v neko gostilno, kjer so izvolil nekak odbor, ki se ima pogajati z južno železnico, da nemudoma odpravi ključarje. Ob 4. pop. so se podali zopet na delo pod pogojem, da južna železmca d > četrtka zvečer definitivno odgovori, ali odpusti ključarje ali ne. V slučaju neugodnega odgovora, je pasivni od-odpor, ali pa splošna stavka neizogibna. Med ž lezničarji, ki pripadajo različnim organizacijam je bilo opažati občudovanja vredno solidarnost. Hrvatsko društvo Strossmayer v Tr*tu je imelo dne 30 m. m. v d orani „Sokola* v Narodnem domu svoj ustanovni občni zbor. Predsednik pripravljalnega od- bora, g. Miroslav Stiglić, prokurlst podružnice „Croatiae" je pozdravil zbrane skup-ščinarje in jim razložil namen in nalog* ustanavljajočega se društva, navajajoč ob enem tudi zapreke, ki jih bo premagati, aha nam je do tega, da se enkrat vzbudi hr-vatska narodna zavest In ustvari jedinstva vseh Hrvatov, bivajočth v Trstu. Naglaša* je posebno vstrajno delo bratov Slovencev, na katerih se moremo v zgledovati, ako im-limo, da bomo sebi in njim na korist ia pomoč. Po govoru predsednika pripravljalnaga odbora je g. Teodor Črnkovič obrazložil začetek društva in delovanje pripravljalnega odbora ter je prečital tiskana pravila ia ic pripravljene člene. Ko je bilo poročilo začasnega tajnika vzeto na znanje, je predsednik pripravljalnega odbora predlagal zboru za novega predsednika g prof. Mataa M a n d i ć a, drž. in dež. poslanca, ki je kakor Hrvat mnogo storil za Slovence ia ae bo nobenega dvoma, da pod njegovi« predsedstvom hoče novo društvo ostati v najboljih zvezah z brati Slovenci. Ta predlog je bil vspret jednoglasno, dočim se je volitev drugih odbornikov vršila s tajnim glasovanjem. Izvoljeni člani so se konstituiran in je 1. odbor društva Strossmayer v Trsta sestavljen tako-le: Predsednik g. prof. Matko Mandič, aa-rodni zastopnik, podpredsednik g. Josip Ca-staperaria, arhitekt, tajnik g. Miroslav Stig-1 č, prokurist „Ooatiae", blagajnik g. Stanka Šepič. uradnik „Croatiae-, poslovodja gotp. Teodor Črnkovič, privatni uradnik. Odbof-niki: gg. dr. Brnčič Fran, odvetnik, Dabić Božidar, priv. uradnik, Jedlowski Josip, odvetniški kandidat, dr. Tecilazič Dlaka, zdravnik. Namestniki: gg. G.urin Vekoslav. brivec, Gorenjec Josip, knjigotržec, Vlahofić Vinko, c. kr. uradnik. Revizorji: gg. dr. Zvonimir Bjelovuč t, odvetniški kandidat, Bontfačič G^jo, tTgovec, Randč Ivan, upravitelj „Croatiae". Pri eventuvalijah je govoril še g. Je*-lowski, odvetniški kandidat, ki Je ojstra očrtal žalostne razmere Hrvatov v Trstu t«r je pozival toliko novo izvoljene odbornike, kolikor tudi vse člane, naj živo delajo v procvit novega društva. Posebno zahvalo |e izrekel predsedniku in članom priprav I,al-nega odbora, ki so — da-si še malo ča»a v Trstu — umeli važnost ustanovitve hf-vatkega društva in so tudi srečno izveli zasnovano idejo. Na to je bil ustanovni obtal zbor zaključen. Slovenski „Hustrovanl Tednik" je izdal slike Prešerna, Jarčiča i i Gregorčiči, ki so 47/63 cm velike in krasne v dveh birvah liskane. Dobijo jlog pri pohištvu, Krnsko ja-zero na Goriškem, velikanska tria na Velikem Dolu, 'vseslovenska zveza dramatičnih društev, Kovačev Jurček in njegovi pomočniki, o petdesetletnici ljubljanske čital »ice pr občuje 5 slik (in 4 bo še v prihodnji številki), priobčuje tudi slike o južnem So-ko'u, ki ga je vlada 1864 leta razpustila in kvartet, ki je pred petdeseti leti sodeloval pri narodnih slavnostih itd itd ,S>ov. llustr. Tednik" priobčuje noviae, smešmce in k ajše povesti. V pjsebni prilogi pa prinaši velezanimiv, znamenit roman s slik. mi iz zgodovine Jugoslovanov „V burji in vihar.u". Kdor si te priloge shranjuje in da potem vezati, dobi taka lepo knjigo brezplačno. Vsi naročniki „Slov. llustr. Tednika- dobe vsako leto brezpiačao tudi velik, bogato ilustrovan koledar, aavi naročnini ga dobe tudi za leto 1912. „Siov. llustr. Tednik" |e nepolitičen la nestrankarski list in ga vsem prav toplo priporočamo da si ga nar* če. „Slov. llustr. Tednik" je edini slovenski list te vrste ia bi se naj razširil med vse slovenske kraje in vse slovenske rodbine. Pišite upravniitva v Ljubljani in pošlje Vam par številk ia ogled. Razpisana štipendija. C. kr. namest-nlštvo v Trsto je razpisalo dva Štipendija po 700 K iz nautične ustanove Mdrka Ra-diča za šolsko leto 1911/12. Več je razvidaa iz petkovega „Osser. Triest." I Nagrade za teltta. Kmetijska druiha za Trst in okolico je v odborov! seji dae 12. t. m. v povzdigo živinoreje v naši oka-lici podelila nagrade za doma vzgojena teleta sledečim posestnikon : Bazovica : Josip Grg č, št. 47. Lonjer: Čok Mhael (županov) Št. 53. Stojkovič Ivan št. 100. V Trstu, dne Iti. januvarja 1911. Ončlne: Soslč Ivan Marija št. 244, D*-jicu Franc št. 304. Sosič Andrej št. 146, Vrenec Anton Št. 127. Padr č: Grgič Anton Št. 55. Sv. Krif: Tence Josip št. 79. Sv. Marija Magdalena Sp.: Maver Ivan St. 1082. Skedenj: Žgavc Marij Št. 647. Prošek: Furlan Jakob št. 218, Milič Matko št. 100, Furlan Josip št. 44, Ukmar Franc št. 50, Nabrgoj Alojz št. 24. Trebče: Kralj Ivan št. 41, Kralj Ivan St 95 Kralj Ivan Marija št. 30, Ćuk Andr. it. 174, Kralj Jurij št. 126, Kralj Jernej št. Ift, Kralj Andrej št. 15. „ Nagrade se izplačajo v nedeljo dne 21. t m. ob 10. uri predpoludne v družbini pisarni, ulica Giorglo Galatti št. 14., II. nad. Hud mraz je pritisnil zadnje dni. V aedeljo po noči in včeraj zjutraj je brila tudi ostra ledena burja. Včeraj zjutraj ob 7. uri Je kazal toplomer 5 5 stopinj Celzija pod afčlo, kar je za Trst nekaj izrednega. Na Opčinah so imeli celo 10 stopinj pod ničlo. Hud mraz je tudi po drugih krajih monarhije. Tako je kazal toplomer včeraj zlutraj t Girici — 4 6, v Ljubljani — 10 5, v Oradcu — 9 6, v Celovcu — 9 0, na Du-aaju — 11*2, v Pragi — 14 6. v Budimpešti — 16 4. v Puli — 16, na Reki —0 8, v Malem Lošinju — 2*8, v Zadru — 28, sta Hvaru — 0 8, v Dubrovniku — 1-9. Oni gospod, ki je v soboto o polnoči v gostilni NDO ul. Caradori 16 dal dva bankovca po 10 K mesto enega, naj pride po svojo lastnino. Tržaška mala kronika. Tatvine v tovarni biskvitov. V znani Gattijevi tovarni se je že dolgo kradlo, ne da bi se moglo priti tatom na sled. V soboto je pa ravnatelj zapazil, da se je na odhajajočem vozu nahajalo več zabojev, nego jih je bilo naročenih. Poizvedbe policije so na to privedle do aretacije nakla-dača Silvestri, 27 letnega regnikola, ki je bil avtor vseh tatvin. Oškodil je tvrdko $60 K. Lovska nezgoda policijskega nad-svetnika. Podpredsednik policijskega ravnateljstva g. pol. nadsvetnik Karol Frenner je bil žrtev nezgode na lovu, ki za srečo ni imela hujših posledic. V nedeljo zjutraj se Je isti podal z nekaterimi prijatelji na lov blizu Sežane. Voz, na katerem se je peljala lovska družba, je zadel ob grušč gramoza. Da bi preprečil, da se kočija prevrne, je kočijaž podil konja proti bližnjemu hribčku. V tem pa je g. Frennei zgubil ravnotežje in se je zvrnil s kočije. Obležal je na tleh. Privedli so ga v Sežano, kjer mu je dr. Verčon nudil prvo pomoč. Od tam so nad- ► EDINOST c št. 1«. stopek, a nikakor ne za zločin tatvine, na ksr je sod šče proglasilo Cesarja krivim zločina tatvine in ga obsodilo na 2 meseca težke ječe, primerno poostrene s posti. Naša gledališče. V nedeljo, dne 14. t. m., popoludne smo imeti v našem gledališču tretjo prireditev »Punčke". Gledal šče Je bilo dobro obiskano in Je imela opereta zopet popolen uspeh. Z ozl-rom na prireditve v soboto zvečer, je bila pevska stran primerna še prav dobra. Iz- i borno razpoložena je bila vsekako gca. Ja- ! nova in tercet v drugem dejanju seje moral ponoviti. „Punčka* se je pač izredno priljubila našemu občinstvu in ostane gotovo stalno na našem repertoarju. Neslanost, ki si jo |e privoščil pri tej predstavi g. Bra-tina napram kritiki, se obsoja pač sama po sebi in ne bomo dalje reagirali nanjo. Za predpustni čas jako primerno burko smo imeli v nedeljo zvečer na našem odru. „CHARLEVJEVA TETKA" je kakor nalašč za ta čas In je tudi dosegla na našem odru sebe vreden uspeh. Zdravi mladeniški dijaški humor, ki veje iz te burke, mora spraviti v dobro voljo tudi najčemernejšega hipohondra. „Charleyieva teta" na našem odru Je bila dobra, a bila bi lahko še mnogo boljša, da je bila nekoliko boljše memorirana, kar se je zlasti opažalo pri enem igralcu, ki (e z neznanjem svoje uloge direktno kvaril drugim igro. Za tako stvar, kakor je ta burka, je treba izredno živahnega tempa, dovtip mora kar pobijati dovtip, potem je uspeh popolen. Tega pa ni bilo pri nas in zato tudi uspeh ni bil tolik, kakoršnega bi si bili želeli. G. Devetak nam je v ulogl lorda Bab-berleyja („Charleyjeve tete") ugajal prav izredno. Je to res pravi talent za humoristične uloge in le Želeti bi bilo, da bi ga stalno videli na našem odru v takih ulogah. G. Devetak je preko vsega diletantstva dal svoji ulogi pravega, resničnega življenja in dosegel bi bil še lepši uspeh, da tupatam ni zmanjkalo, kar smo že omenili, soigralcem teksta in igre. Ob ponovitvi upamo, da se temeljito odpravi ta nedostatek. Charley Wykeham je, odkrito povedano, naiboljše izvedena prozna uloga, kolikor smo jih videli dosedaj v rokah g. Panyja, za katero zasluži razun par majhnih jezikovnih po-greškov popolno pohvalo. Izborna sta bila v svojih ulogah starih zaljubljencev g. Bo-leslavski kot baron Chesney in g. Drago-tinovič kot odvetnik Spettique, vsa čast tudi g. Iliču v ulogi sluge Brasetta. Ženske uloge so bile v rokah g.e Dragutinovič^ve (donna svetnika prepeljnli z avtomobilom v Trst, L,JCjja d' Alvadorez) in gospice Železnikcve kjer so ga sprejeli v bolnišnico. Ranil se je|(Anny), Lepuševe (Kitty) in Mekindove (Eila aa čelu. Za nekaj dni bo g. nadsvetnik Delahay). G a Dragutinovičeva Je izpočetka Stran H L Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38 Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih Čevljev lastnega izdelka za vsaki Btan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domaČih izdelkov naše zadruge. - IPSEJE1AJO IB TUDI POPRAVE. - POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH "M RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TRST % Mnenje gospoda dr. J. Louda, JAGENBACH m G. J. SBRRAVALLO Trst. Uspehi, ki sem jih dosegel z ŽELEZNA7IM KINA VINA SER-RAVALLO so me vsekakor zadovoljili. Kot tonično sredstvo za želodec se mora postaviti železnato klna-vino Serraval/o na prvo mesto pred vsemi drugimi sllčnlml Izdelki. JAGENBACH\ 9. marca 7<70. Dr. /. LOUD. Odlikovano pekarna In slattlCarna VINKO SKERK - TRST okreval. tioiedar im vreme. — Danes; Mar- •tei, p. — jutri: Anton pušč. ? empeiatura včeraj ob 2. uri popcbd^ H- 1.° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, »urja. Vremenska napoved za Primorsko: Večiioma motno. Mraz. Vztočni vetrovi. Izpred sodišča. 'Hotel si je preskrbeti obleko za zimo. 28-letni težak Alojzij Cesar je delal v skladiščih državne železnice v svobodni Huki. Bližala se je zima — bilo je namreč Že 20 oktobra m. I. —, in preskrbeti si je hotel toplo zimsko obleko. Dogovoril se je v to svrho z nt kim Knezom, ki je tudi v siužbi v skladiščih državne železnice v svobodni luki, da se pustita opuludne zapreti v skladišče, v katerem se je nahajalo več za-Ibojev obit k, da tam odpresta zaboje in si vzameta iz njih vsaki eno obleko in vsaki malce preveč deklamirala, je pa pozneje podala pravo teto-bogatinko naravno in zato vse hvale vredno. Anny, Kitty in Ella so bile mlade, gibčne punčke, ki se vesele svojega življenja in svoje ljubezni. Zaslužijo vse tri odkrito pohvalo; omenjamo le še posebej, da je pokazala g ca Lepuševa tudi najboljšo voljo, popraviti nekoliko nejasno izreko, ki smo jo grajali pred časom. Inscenirana je bila burka prav dobro in moramo reči, da se gledal ško vodstvo resno trudi, da zadosti tudi tej zahtevi. Zlasti je bila sceneriji v drugem dejanju posebno vSeč občinstvu. Režiji vse priznanje. — r. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila v sredo dne 17. t. m. od 9—12 in od 3—6: Velika izbera skledic, krožnikov, ko Trikrat na dan s*e2 kruh. Prodaja v-akovrat- ib biftkotov, .osebno ca čaj iu bombonov. Sprejema naročila vsakovrstni tort, krokat in v J*®61 " dobroto in uepeh. skušal dokazati, da gre k večjemu za pre- Gena orig. steklenici K 2-50. Dobi se v vseh lekarnah i«' B-s 82 4> - KJ ~ §* C8 «8 3*3? C/3 £ rsj obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznjl. Velika Izbera voliieiiega blaga. Nojzmeriiejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni Štev. 16, 1. nadstropje, zraven „Buffet Automatlco". Telefon St. 251, Rim. U. INI •3 m m < Bs r-? h o. « j.i « | »i m i i ■ Prva primorska tvornica za lesne izdelke s vodno silo ■ . nudili i boleznin. ■ ^^ ^ KR|ZN,(j :: ob kolodvoru Podmelec SCOTT-ove emulzije, SPREJEMA V IZVRŠITtVi vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE. CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu Itd. Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene. Parketna tvornica stroji nudi parketne de- tčtce Is hrast. In bukovega lesa. Postrsiba takojinja za vsako aisoilao I StriprOi illelet itii m i drvarski stroko sjatajofe izdelki - JAMSTVO! Vsa Ma aa solidno in strokovnjaSko Izvedena. — Oblak strokovnjaka Stran IV. ►EDINOST dne 16. jan uvarja 1912. TKŽAŠK1 GLEDALIŠČA. VERDI. Danes zadnjič Smareglieva •pera .La Falena". FEPICE. Sichelova drukba daje zanimivo pršado. EDEN. Varijetetni program. Nastop govorečega psa Don. Društvene vesti. Pevski zbor .Glasbene Matice" v Trstu. Ta teden so začtle zopet redne vaje. Žen*ki glasovi ima|o vaje ob ponedeljkih in sredah od 8. do 9. ure zvečer, moški pa ob torkih in petkih od 8. do 9. ure zvečer. Vaje se vršijo v dvorani »Trg. izobr. dru-Štva", ul. sv. Frančiška Št. 2 1. nadst. Na V. rednem koncertu bo proizvajal društveni pevski zbor drugo največje slovensko delo za soli, zbor in orkester. Poleg tega priredimo Še „Hajdrihov večer" dne 2. marca t. L Na tem vtčeru se bodo peli samo Hajdrihov i zbori. Zdto prosim vse stare in nove pevke in pevce, da se redno in točno udeležujejo pevskih vaj. Dobro došel je vsakdo, kdor ima ljubezen, vztrajnost in resno voljo do stvari. Na svidenje tenorji in basi danes. Sokolski pevski zbor. Danes ob 9. uri zvečer se prične v sokoski telovadnici s poukom nove pesmi. B atje pevci so na-proŠeni za polnoštevilno udeležbo. Na zdar ! Društvo jugosl. železniških uradnikov javlja tem potom, da se vrši redna seja osrednjega odbora nocoj ob 8. uri v društveni sobi. Na dnevnem redu je porodilo predsednika o sprejemu pri žel. mi-nistrn in druge važne zadere društva. Ples Šentjakobske Čitalnice se bo vršil prihodnjo soboto 20. t. m. v krasni dvorani „Trgovskega izobr. društva" v ulici sv. Frančiška 2, I. Začetek ob 9. uri /vtč. Vstopnina za gospode 1 K, za dame 60 st. Ker je Čitalnica vsled znanih nezgod v poletju zašla v hude stiske, upamo, da se rodoljubi udeleže tega plesa v velikem številu. Pevska vaja se bo vršila danes torek v Čitalnici pri sv. Jakobu. Naj nihče ne izostane. Novi pevci dobrodošli. Pevsko društvo „Skaia" v sv. Križu pri Trstu vabi na občni zbor, ki bo dne lb. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani g. Ivana Košuta Štev. 6. Odbor vabi člene na obilo adeležbo. _ Vesti iz Goriške. Iz učiteljskih krogov. Ustanovilo se je neko „Avstrijsko mornariško društvo", da vzbuia in krepi zanimanje za vojno mor-aarico. Avstrijsko ministrstvo za uk in b. je potom okr. Š. svttov povabilo učiteljstvo, da prlstcpi diuštvu in širi zanimanje zanje. Čudno to minist stvo in sploh avstrjska vlada 1 Učiteljstvo poznajo samo, ko gre za delo; pri plačilu pa se ne zmenijo zanje. — Ob vsaki priliki dohajajo učiteljstvu od vlade razni predpisi, ukazi itd. in važnost šole in učiteljstva se povdarja vselej in povsod; a ko se učiteljstvo v svoji bedi in potrebi obrača do visoke vlade proseč pomoti, tedaj pa ta slavna vlada noče poznati ačittljstva; izgovarja se, da učiteljstvo ne spada pod kompetenco drž. zbora. — To se pravi norčevati se z uč teljstvom, kajti: kdor ukazuje mora tudi plačati 1 Vlada naj se obrne do on h, za katere skrbi! Učiteljstva pa, ki ne spada pod njeno kompetenco, naj ne nadleguje! Učitelji na Goriškem nimamo po zaslugi vlade (§ 55) takih plač, da bi si mogli dovoljevati Uk hitesus in pristopati kakor plačujoči člani k patrijotičnim diuštvom. — Kdor strada, kakor mi, se sploh ne more ogrevati za take stvari; skrbeti mora, da s kakim postranskim zaslužkom pridobiva otrokom in sebi kcšček kruha, ker se slavna avstrijska vlada ■e bngd za to. Za ka'njence p< č skrbi, da imajo zdravo stanovanje in tečno hrano (za katero jih mora marsikateri učtelj zavidati), ne meni se pa za učitelja, kateremu je poverjena najimenitnejša in najtežavnejša naloga v človeški diužbi. Vsa ča t in spoštovanje taki vladi I — Po 30 letnem službovanju imam na mesec po 200 K, a od teh moram za šolanje dveh otrok plačevati mesečno 140 K za hrano in stanovanje, a za drugo Še posebej; ostali pa moramo — stradat 1 In sedaj prihaja še ista slavna vlada, ki je temu kriva in prosjači za svcje namene I Obrne naj se do vseh onih, katere vzdržuje in plačuje; nas pa aaj pusti na m ru I Saj m;-ne spadamo pod aje kompetenco. Kakor izv, bi,a k; k agent nevedno ljudstvo v ptuje kraje, obijubujoč mu vse dobro, a je potem, ko je dosegel svoj namen, prepušča njegovi usodi, enako nas je vlada s § 55 zvabila v najbolj nehvaležni stan; a seoaj nas p epušča nenaklonjenim nam političnim nasprotnikom, ne mentč se za nas in za naše gorje I V takih okoliščinah zahtevati od nas ■av duše nega patrijotizma; to je že malo preveč 1 NDO v Gorici. Prejeli smo: Vest v Vašem listu, da NDO v našem mestu ni več, ne odg var 1/nmiOriinn trgovko izobražen, zmožen |\UlliPa,lJUII, peifektuo neukega i. italijanskega jezika v pn vi m govoru, ae sprejma takoj v večjo ca dov > upeljano modno trgovino k naj bi *e v ieno »-lučaju poveča'a T^govča »• nahn fc v vtlibem indu-trjHKem ur du v bvn i ; kapitala se Seli od 6 do 10 trn č kr »n Lepa eksistenca za pridnega in solidnega g apoda je zhb gura a Naslov pove lnse atn« od-Mek Edino-ti pod St. 91. 9i D o^ec *koraj d it, tri sobe s pobišt^oin, kuhinja, vrt, »a ino arevje, studentica, v bl>žni kopeji »olnčuo, se ^roua tnkoj. Nasl »v pri inaer. oddel u Eri'os i. 14 Purtorose. Oln.icnni f A'.i še zdai ne veste, da je edjni OlOVcnCI i vas fotograf ANTON JfcKKlČ ? Trst. via d lle Poste 10 — G.irica, g»sto-ka ul 7 Žeut »kobčam! Pcsuz.jte -e edino slo __ ->en*ke brivi-ice ul. S M»»rco 4. Piipo- n Ča ee Ljubomir C eho\in 2b85 Pozor Broj 7. Oglas natječaja. Velika vinska klet dvorišče G irjnp - OPČIVh - dvorišče Gorja^ Prodaja se najmanj 56 litrov. Istrski ter^n......po 56 vin. lite« Kraški teran ...... n 76 w n Brlo Ritling-......„ 52 „ w Burs.und-.ko belo . . . „ 68 „ w Pri»tna tg nja .... K 140 „ . Žganje se pošilja tudi 5 litr >v v botUik^k. JOSIP SOS1Č, 300 litrou mleko Otvara se natječaj na mjesto općinskog Ijećnika zdravs venog okružja Roč— Buzet sa sjedištem u Ruču i to na temel u pokrajinskog zakona od 12. kolovoza 1907. Br. 39 Sa ovom službom skopčana je godišnja plača od K 3000 za liječena siromaha. Osim toga zaslužiti će privatnom praksom i za lijekeve, pošto je dužan držati farma-ceutički ormar, nadalje ciepljenjem kozica, prig dom sudbenih komisija i za vneme epidemija i pošto c. kr. drža na železnica železnica nema u blizini svojeg lječnt^a, nije izključeno, da bi s vremenom mogao postati 1 želrzničkim ljtčnikom. Uz kvalifikacije ustanovljene u gore-spomenutom zakonu mora natjecatelj poznavati hrv. ili koji od slavensk.h je/ika. Dokumentirane molbe treba podastrijeti do 10. veljače 1912. na predsjedničtvo ovoga zdravstvenoga okružja ^utein općinskog glavarstva u Roču. Zdravstveni Odbor zdraost.enos okružja Roč-Buzet U ROČU u Istri, dne 9 I I912. Predsjednik: BUŽDON v. r. takoj 500 litrov I feb uvarja odda mlekarna Rodin. Ponudbe do 20. t. m. na: „Mlekar«* Rodik", pošta Kozina. ino = = urar in zlatar == = Trst, ulica Vtacenzo Betlini St. 13 its^ioU terni n, iiioia loreci Honat jzbnr ur Trake vr-tr, kako- tad* ahnuo » prtlADoir * <1IJa-D)aulf ta bi či dfjaraaa-tov, let ake erlilee, »late tn srebrne za ta ometenim onroitvom :: | 1 HX- Trst, Piazzo Caserma Z, I n - (uhod po slabiti stopnicah) Hranilo e vloge »prejemu od ? gr., t e tudi oi ud !d m^^m^ i| G| jih obrestuje u^^F Rentnl davek od hranilnih vIo^e plačuje jhv(k« Kam Vlaga ne lahko po eno krono FotojllA daj a na vknjiibo po dogovoru 5V0—ti'o- na menjice po 6',. na z&Mtave po 51','), in na amortls&oljo za dalj-80 dobo po dogovora o o o o o Uradro uro: od 9.—12 uro dnpoludno in od 3.-5 pop* ludne. Izplafiajo vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in prnznikih ie urad zaprl. P 6tno - hranilnićnl raćui 816 004, Ima oajmaOoraeje arojoao varaosuio oelioo za shrara?« vrodnust. papirjev, listin iN cakor tudi hraoiuia pusloo. ■ kaierl^j se naju^pe^nuj navaja^tediu a\ojo deco Of evliarnica ^Alla KartorellaM, Trsi via niiiiu f«wii It it omratn miAiftim tifn 77 Vdlka Ubera lukovntidl moške, ženska la otroke. — Blaga iz-