Novo mesto, 10. septembra 1954 Ceno 10 din Stev. 36 Leto V. Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Doleitf«Ki lis Tednik okrajev Črnome to mesto OD TEDNA DO TEDNA Sklep francoske skupščine, da ka-vrne načrte pogodbe o evrop-Bki obrambni skupnosti, je bil vsekakor dogodek, ki je še minuli teden dominiral na prizorišču mednarodne diplomacije, •lasti pa v političnem življenju zahodnega sveta. Se več: politični odnosi med deželami na Zahodu so prišli po tem dogodku v resno krizo. Ko je francoski ministrski predsednik poskušal rešiti EOS, je predlagal take spremembe, ki bi bile za večino v parlamentu sprejemljive, pa je naletel na ledeni zid sumničenj, nezaupanja in odklonitve. V njem so videli saboter ja evropskega sodelovanja, on pa je satno realno gledal te stvari. Morda se vse ne bi tako končalo, če francoski »Evropejci« ne bi delali proti njemu in izza njegovega hrbta ne bi hrabrili bruseljske petorice, naj bo popustljiva. In kaj je pokazala francoska tkupsčina? To, da je bila Men-des Franceova rezčlenitev točna! Mendes-Franceova vlada, razumljivo, ni privolila v povezavo svoje usode z usodo EOS po tem, kar se je dogodilo v Bruslju. Morje obtožb pristašev evropske obrambne skupnosti v Franciji, Washingtonu, Bonnu in Rimu se je zlilo na francoskega predsednika. Ali zavrnitev evropske obrambne skupnosti pomeni, da je le-ta odklonila tudi njeno idejo, idejo evropskega sodelovanja? Nikakor ne. Gotovo lahko trdimo, da je večina tistih, ki so v Bourbonski palači glasovali proti, privržena politiki evropskega sodelovanja. To pa je pomemben pojav, s katerim je treba računati v prihodnosti. Polom evropske obrambne skupnosti ima dva vidika: na eni strani je neuspeh določene metode evropskega združevanja, na drugi strani pa pomeni pogreb ene izmed možnosti nemške oborožitve. Pomen, ki ga ZDA pripisujejo nemški oborožitvi, postavlja zaradi močnega ameriškega vpliva v ozadje vprašanje evropskega sodelovanja in združevanja, katerega pravi cilji bi morali iti mnogo dlje od tega. kar je Washing-tonu v trenutni politični konjunkturi potrebno. Ker v tem položaju iščejo predvsem nujno rešitev vprašanja nemške oborožitve, ki ga formula EOS ni mogla rešiti, nastaja marsikje nepravilen vtis, da pomeni konec evropske vojske tudi konec evropske zamisli. Hkrati se*po-javlja tudi notranja kriza pri tistih, ki so preozko videli v neki vojaški skupnosti uresničevanje, morebiti celo edino uresničevanje svoje evropske ideje. V ospredju je zdaj torej vprašanje nemške oborožitve, kar še bolj jasno kaže, da je imela evropska obrambna skupnost že od rojstva izviren greh: da je namreč bila mnogo manj evropska obrambna skupnost kakor sredstvo za ustanovitev vojaških oddelkov, v katerih bodo Nemci spet nosili puške. Ta izviren greh Je bil tisto, nad čemer se je pogodba o EOS »podtaknila v francoski skupščini. Očitno Je, da Francozom slej ko prej ne diši oboroževanje Nemčije. Bonn Je v sVojih zahtevah kaj preprost: dajte nam popolno suverenost, o prihodnosti evropske obrambne skupnosti pa razpravljajmo brez Francije, ki Jo je zavrela, medtem ko se naj o oo1o£»i«i »>,,„, «i„ i,M0 Wa-shington, London In Bonn. V Manili, glavnem mestu Filipinov, se Je ta teden začela konferenca osmih dežel (ZDA. Britanije, Francije, Filipinov, Nove Zelandije). Na njej so podpisali »obrambni pakt za Jugovzhodno Azijo«, ki pa nI bil osnovan (ako. kakor so si ga prvotno zam'«HH. Vreme v dneh od 11. do 19. septembra. 10. septembra bo mocncjH dež, nato pa bo nastopilo spet lepo vreme, ki bo trajalo ilo »rede prihodnjega tedna. Zatem se bo pričelo nestalno vreme s pogostim deževjem. Janez Žunič: Kaj nam je pokazala roslava Dneva vstaje v Črnomlju PRbuatDNIK TURŠKE REPUBLIKE NA OBISKU V JUGOSLAVIJI Kolikor bolj se bližajo dnevi velike proslave na Ostrožnem, na katero se prijavlja veliko število prebivalstva Bele krajine, toliko bolj se vsiljuje potreba, da se poglobimo v analizo dosedanjih proslav zgodovinskih dogodkov iz let naše velike narodnoosvobodilne vojne in v odraz( te naše revolucije na sedanjost. Zlasti pridemo do razveseljivih ugotovitev ob letošnji proslavi dneva vstaje in 10. obletnice prvega zasedanja SNOS v Črnomlju, ki je nad vse pričakovanje dobro uspela. Kaj nam je pokazala ta proslava? S svojo globoko politično in kulturno prosvetno vsebino je proslava prikazala ljudem vsaj v glavnem vse ono, kar je bilo do sedaj velikemu številu ljudi neznano. Mnogo dogodkov in krajev iz preteklih let NOB, ki so se odmikali v pozabo, pa je osvetlila in obeležila v spomin poznim rodovom. Sama zasnova proslave, ki se je izražala v široko zajetih manjših svečanostih v krajih samih zgodovinskih dogodkov iz časa NOB, je dala proslavi posebno obeležje. Zbližale je udeležence proslave s kraji in ljudstvom Bele krajine, ki je svoje stare tovariše z veseljem sprejemalo v svoji sredi. Srečali so se z njimi na samem mestu zgodovinskih dogod- kov, s tovariši, ki so neposredno bili priče in so delovali pri polaganju temeljev in rasti naših političnih in državnih organov in ustanov. Na teh mestih so se srečali tovariši, ki delajo v raznih organih oblasti, političnih in družbenih organizacijah, ki so spoznali na mestu samem, kje in v kakih okoliščinah in pod kakimi pogoji so bili položeni temelji organov, v katerih sedaj delajo. Vsi skupaj pa so se našli na skupni proslavi 2. julija, ko so z ljudstvom Bele krajine ponovno manifestirali svojo enotnost in pripravljenost za nadaljnje napore naše socialistične graditve in obrambe svoje domovine, pa bodi pred komer koli. Udeležba nad 80.000 ljudi na proslavi v Črnomlju in njihovo razpoloženje je dokaz, da so take zgodovinske proslave globoko prodrle v zavest ljudskih množic in da jih je ljudstvo osvojilo kot svoje in da ob takih prilikah ponovno z vso silo izrazi svoja notranja čustva, ki se manifestirajo v globoki pri- vrženosti stvari socializma. Važno je ponovno ugotoviti, daje tradicije iz NOB osvojila mladina in da je na njih zastavila svoje delo. Na teh tradicijah naša mladina gradi, razvija in izoblikuje svojo družbeno dejavnost. To nam Je tudi jamstvo za naš nadaljnji razvoj in napredek na temeljih pridobitev NOB. Dalje nam je proslava pokazala, da borci in aktivisti iz NOB niso pozabili drug drugega in se ob takih prilikah radi srečajo in obudijo spomine na težke ali slavne pretekle dni naše revolucije. Zlasti pa je razveseljivo to, da niso pozabili ljudstva teh krajev, ki je odigralo zelo važno vlogo v NOB. S svojim obiskom proslave v Črnomlju in v raznih krajih po Belo-krajini, so ti borci in aktivisti dejansko dali priznanje temu ljudstvu zato, ker je z njimi v najusodnejšem obdobju naše zgodovine delilo vse, kar je imelo. Ob tej proslavi se je pokazalo, da so v naših ljudeh velike vrednote, bodisi v kulturno-pro- Prvo zlato In srebro iz kremenca v borsklh rudnikih Iz Bora. kjer so znani rudniki bakra, poročajo, da so proizvedli prve količine zlata in srebra iz kremenčevega peska- Lani so končali montažo novega obrata za cianizacijo, ki sedaj že obratuje. Doslej so v teh rudnikih pridobivali žlahtne kovine z elektrolizo bakra samo iz kremenčeve mivke, medtem ko so precejšnje količine teh kovin ostale neizrabljene v zlato-nosnem kremenčevem pesku, kjer je še približno 2% zlata in okrog 5% srebra. Z osvojitvijo tehnološkega procesa predelave cianidnih precipita-tov je omogočeno popolno izkoriščanje plemenitih kovin, kar pomeni velik doprinos našemu narodnemu gospodarstvu. RAZSTAVA »KLASICIZEM IN ROMANTIKA NA SLOVENSKEMU V NARODNI GALERIJI V LJUBI JANI V razstavnih prostorih Narodne galerije v LJubljani Je še vedno odprta razstava »Klasicizem in romantika na Slovenskem«. Na veliki zgodovinski razstavi so zbrane slike, risbe In grafike silpvenskih umetmrilkov te dob«. Precej Je tudd portretov znamenitih oseb: PreSeren, Cap, Vraz, PrimrPeva Julija, l,niza Pesjakova In drug). Da lil si razstavo lahko ogledalo cim vt-f ljudi, posebno dijakov, ki bodo prišli Jeseni v Ljubljano, Je RAZSTAVA PODALJŠANA DO 20. SEPTEMBRA. D'Jukj, ki si ogledajo razstavo v skviMLal, plačajo samo S din Vir* "hu galerija preskrbi rudi *trw>. ">vco vodstvo, vendar Je treh* tt> «f.Kjiro><i en dan prej uprav, <"};. 0STR0ŽN0 spominska proslava naše borbe za svobodo, naše revolucije! 0STR02N0 vseljudska manifestacija sil in ustvarjalne volje vseh delovnih ljudi naše socialistične domovine! DOLENJCI - BEL 0 KRANJ CI-19. septembra na 0STR02N01 izplačilo posojil NOV V Uradnem listu LRS št. 32 z dne 19. avgusta 1954 so objavljena navodila za izplačilo priznanic Slovenske narodne pomoči, obveznic glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in kontrolnih okupacijskih novčanic za dajatve v gotovini, ki so bile vplačane kot posojilo med narodnoosvobodilnim bojem. Za Izplačilo teh dajatev je treba opraviti popis in registracijo vseh spredaj navedenih priznanic, obveznic in novčanic, tudi tistih, ki so bile že popisane v letu 1946. Popis teh dajatev opravlja okrajna popisna komisija RAZPOREDITEV PREVOZOV UDELEŽENCEV AEROMITINGA V PitECNI Kamioni bodo vozili od vseh viškov in sicer po sledečem redu: Ob 6.30 izpred železniške postaje Novo mesto od vlaka iz Karlovca. Ob 7.45 od vlaka iz Sevnice, ob 9. od vlaka iz Ljubljane in ob 13. od vlaka Iz Karlovca. Iz Novega mesta bodo pričeli kamioni redno voziti ob 12.30 in bodo vozili vsakih 10 minut izpred pošte Novo mesto, do zaključno 14.30. Vozili bodo do letališča. — Po končanem aeromitingu bodo vozili kamioni od letališča od 18. do 21. ure vsakih 10 minut. Udeleženci, ki bodo šli na aeromlting peš, naj se po možnosti izogibljejo hoje po glavni cesti, kjer bo gotovo precej prahu, cesta pa mora biti prosta za motorna in ostala vozila. Novomeščant!' Najlepšo pot boste imeli ob Krki skozi vas Cegelnlco in po gozdu do Prečne. Tisti udeleženci, ki bodo prispeli na letališče z motornimi vozili, kolesi ali drugimi lastnimi prevoznimi sredstvi, morajo parkirati na določenih mestih. Acroklub Novo mesto pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto. Posojilodajalci morajo NAJPOZNEJE do 30. SEPTEMBRA 1954 predložiti okrajni popisni komisiji priznanice, obveznice in novčanice, oziroma potrdila o pologu skupine B v gotovini, ki so bile popisane in odvzete v 1. 1946. Kdor do roka ne predloži označenih listin, izgubi pravico do izplačila. Komisija bo pregledala vse priznanice, obveznice in novčanice, tako tiste, ki so bile registrirane leta 1946, kakor tudi novo predložene, da ugotovi pristnost in morebitne pomanjkljivosti ter bo nato sama pozvala vse lastnike, da pomanjkljivosti odpravijo. Vsak lastnik listin mora imeti s seboj potrdilo, kdaj je priznanico, obveznico ali novčanico prejel, v kolikor to na njih ni navedeno. Potrdilo morata podpisati dve priči, overoviti pa pristojni ljudski odbor. Komisija bo prejemala obveznice v registracijo vsak delavnik od 8. do 14 .ure V poslopju OLO Novo mesto. Najdaljši predor v Jugoslaviji Pri hidrocentrali, ki Jo gradijo v Gojaku pri Ogulinu gradijo tudi odtočni predor, ki bo dolg 10 km. To bo najdaljši predor v naši državi. svetnem, gospodarskem ali organizacijskem smislu in pa požrtvovalnost, katere vrline so si | prisvojili v NOB in jih razvijali v povojni dboi. To so nam potrdile kulturno-prosvetne in fizkulturne prireditve in razni nastopi, to nam je pokazala gospodarska razstava, delovne akcije in prijemi za proslavo samo. Skratka, proslava je bila velika preizkušnja naših političnih in družbenih organizacij, kakor tudi organov oblasti, ob katere pripravah so častno izvršili svoj« naloge in položili svoj zrelostni izpit. Prav posebej pa jt; razveseljivo ugotoviti, da ni proslavljanje takih zgodovinskih dogodkov vprašanje ljudstva samo onega kraja, kjer so se ti dogodki izvršili, pač pa so ti povezani s celotno našo NOB in jih ljudstvo vse naše Republike in preko njenih meja smatra za svoje, to pa je ponoven dokaz kako povezana je bila naša borba in kako trdno je skovana enotnost narodov Jugoslavije ob skupnih težavah in težkih naporih, bodisi v času NOB, bodisi v povojni obnovi in graditvi. To pa je tudi jamstvo za naše nadaljnje uspehe pri graditvi naše domovine, razvijanju socialistične demokracije, naše svobode in neodvisnosti, ki so jo naši ljudje na vsakem koraku pripravljeni braniti za vsako ceno. Z ozirom na take ugotovitve ob proslavah naših zgodovinskih dogodkov smo prepričani, da se bo ljudstvo Belokrajine v polnem številu udeležilo proslave na Ostrožnem, da se s tovariši iz Štajerske, Primorske, Gorenjske zopet srečamo, da spoznamo kraje, kjer so se borili, krvaveli in dajali življenja za našo skupno svobodo tudi sinovi in hčere Bele krajine, da spoznamo ljudi, ki so ravno tako kot mi tukaj pomagali našim borcem v težki borbi proti nacističnemu okupatorju. Obiščimo kraje, kjer je dal svoje življenje narodni heroj, Belokranjec Ilija Badovinac in toliko drugih legendarnih junakov slavne XIV. divizije, ki je krenila na svojo slavno pot ravno iz Bele krajine. Spominjamo se s kako ljubez ni j o smo pomagali diviziji, da se je dobro pripravila za svoje naloge, kako skrbno smo zasledovali potek njenih bojev in na porov na Štajerskem. S svojo udeležbo bomo počastili njene žrtve in dali priznanje prežive lim borcem, kakor tudi ljudstvu Štajerske za vse, kar je storilo za našo skupno svobodo. Proslava »Štajerska v borbi« na Ostrožnem, je tudi naša proslava! Konec preteklega tedna je prispel na obisk v Jugoslavijo predsednik zavezniške turške republike g. Djelal Bavar. Po nekajdnevnem bivanju v Beogradu je visoki gost v spremstvu predsednika FLRJ Josipa Broza-Tita odpotoval v Bosno, od tod v Zagreb. V torek je voditelj turške republike prispel v Ljubljano, se še istega dne v spremstvu maršala Tita odpeljal na Bled, v sredo dopoldne si je ogledal Litostroj in znamenitosti Ljubljane, popoldne pa Postojnsko jamo. Obisk visokega gosta pomeni dragocen prispevek k še bolj tesnemu sodelovanju balkanskih držav, ki so s paktom, sklenjenim na blejski konferenci, sklenile vsestransko sodelovati za očuvanje miru in svoje neodvisnosti. Stražcmi bodo zcs svoj občinski praznik dobili vodovod 12. septembra 1943 leta so Stražani, Vavtovaščani in prebivalci okoliških vasi slavili zmago nad fašističnim okupatorjem, ki je dve leti teroriziral naše ljudi. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo hrabre borce — partizane, ki so se s hribov vsuli v Stražo. Na veličastnem mitingu so govorili vidni voditelji ljudskega upora. Naslednji dan, 13. septembra, pa je odšlo od tu nad 200 prostovoljcev v partizane, v boj za dokončno zmago in svobodo. V spomin na ta veliki dogodek je občinski ljudski odbor določil 13. september za občinski praznik. Občani občine Straža so ga lani praznovali prvič. Letošnja proslava občinskega praznika občine Straža bo še posebno pomsmbna in slovesna, saj bo združena z otvoritvijo vodovoda. Izpolnjena bo dolgoletna želja prebivalstva in občani bodo lahko proslavili svoj občinski praznik, saj pomeni vodovod izredno komunalno pridobitev ter izpričuje skrb oblasti in občinskega ljudskega odbora za napredek in blaginjo straške občine, hkrati pa kaže tuđi na napredno prebivalstvo in sodelovanje z ljudsko oblastjo. Vsemu prebivalstvu straške občine čestitamo k drugemu občinskemu prazniku in otvoritvi vodovoda, za katerega so se vneto zavzemali. VELIK aer0miting 12. septembra 1954 V PREČNI PRI NOVEM MESTU Sodelujejo vsi slovenski aero-klubi. — Nastop modelarjev, padalcev in akrobatov z jadralnimi in motornimi letali. - šaljiv polet In v poleti na izžrebane srečke. - Ogled letal. Za zabavo, jedila in pijačo je preskrbljeno. — Avtobusi bodo vozili iz Novega mesta vsane pol ure. Obiščite nas na zagrebškem VELESEJMU PAII Ji Videli boste naše R-1 kvalitetne izdelke 11 336 „ZLATO Stran 2 »DOLENJSKI LIST« Stev. S« Haho -je z osamospoiitriio zadružnih odsekov? Na polletnih občnih zborih kmetijskih zadrug zadružniki mnogo razpravljajo o osamosvojitvi zadružnih podjetij, obrti in obratov. Po uredbi o kmetijskih zadrugah je treba namreč določene gospodarske dejavnosti odločiti od neposrednega vodstva zadruge in jih organizirati v samostojne ali pol samostojne gospodarske organizacije, da bodo podjetja, obrti ali obrate začeli upravljati delovni kolektivi. Za osamosvojitev pridejo v poštev vsi industrijski obrati (žage, mlini), večje obrtniške delavnice, trgovine z industrijskim potrošnim blagom v večjih krajih in vse gostilne. V okviru zadruge pa ostanejo pospeševalni odseki, odkup kmetijskih pridelkov, kmetijska strojna služba, plemenilne postaje, drevesnice, zadružne prodajalne v vaseh, zlasti tiste, kjer kupujejo zadružniki umetna gnojila, semena, zaščitna sredstva itd, V novomeškem okraju se bodo verjetno osamosvojile vse obrtne delavnice v samostojne delavnice (obrti), ker ni pogojev za ustanovitev obrtnega podjetja. Tudi gostilne kmetijskih zadrug bodo postale samostojna gostišča, ker Iz njih ni mogoče ustanoviti gostinsKih podjetij. Za trgovine predvidevajo, da bodo samostojni obrati kmetijskih zadrug, ker je za to precej pogojev. Popolnoma samostojno trgovsko podjetje bi bila lahko Kmetijska zadruga. podjetju ali obrti, torej bodo v Novem mestu, samostojni trgovini pa Kmetijski zadrugi v Trebnjem in Straži. Samostojni obrati bodo postala tudi zadružna posestva kmetijskih zadrug. Vsa podjetja, ki se bodo osamosvojila, bodo imela značaj popolnoma samostojnih pravnih oseb, ki jih bodo upravljali delovni kolektivi in bodo samostojno izpolnjevala vse obveznosti do skupnosti. Samostojni obrati pa ne bodo Imeli tiste samostojnosti kakor podjetja ali obrti. Sicer bodo tudi samostojne obrate upravljali delovni kolektivi, toda z manjšimi pravicami kakor v pravno še vedno sestavni del kmetijske zadruge. Zadnji rok za osamosvojitev zadružnih podjetij, obrti in obratov je 29. I. 1955. Časa za to ni mnogo, ker je treba dobro razmisliti, kako bomo uredili tako pomembno zadevo«. Ce se dela ne bomo takoj lotili, bomo v naglici delali površno, kar se bo hudo maščevalo. Zato naj občni zbori kmetijskih zadrug sklenejo, kateri odsek pri njihovi zadrugi naj se osamosvoji. Za izvedbo teh sklopov pa naj bodo zadolženi upravni odbori kmetijskih zadrug. T. p. Ali so odlikovanja trgovsko blago lepšo in Letos julija meseca so prišla v Ribnico odlikovanja za borce »n aktiviste NOB. Prav je, da dobe ljudje, ki so sodelovali v NOB, vidna priznanja. Toda način delitve odlikovanj je vreden vse graje. Ljudje so se upravičeno zgražali. Odlikovanja so delili namreč kar v trgovini, kjer je zaposlen tajnik Zveze borcev. Na vratih te trgovine pa je bilo kratko obvestilo, naj ljudje pridejo po odlikovanja. Vsiljuje se vprašanje, aH so odlikovanja za zasluge med NOB navadno trgovsko blago, ali pa je to veliko priznanje človeku, ki je že v času NOB pomagal graditi temelje nove Jugoslavije in s tem sebi in svojemu ČEZ LAHINJO PRI GIRŠIČAH SO ZGRADILI MOST Giršičah prizadela. Kot skoraj vsi mostovi v Beli krajini, je bil tudi most čez Lahinjo pri Giršičah žrtev vojne. Zaradi uničenega mostu 30 bili prebivalci te vasi in okolice zelo prizadeti, saj so morali vse blago s postaje v Gra-dacu ali obratno voziti preko mostu na Primostku. Tudi prebivalce na desni strani Lahinje, ki imajo svoje parcele na levem bregu, je izguba mostu pri WWWWwWVTv* pralni prašek odlične kakovosti, poceni omogoča ugodno oranje AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAi Svetovni kongres za zaščito otrok v Zagrebu Vsa leta je bila gradnja tega potrebnega mostu predmet neštetih razgovorov in ugotavljanj, dokler se ni občinski ljudski odbor lansko leto resno lotil tega vprašanja. Ker ni bilo izgledov, da bi v doglednem času gradili na tem mestu že-lezobetonski most, so se odločili za lesenega. Sami prebivalci so pri gradnji mostu veliko pomagali. Zastonj so dali 22 velikih hrastov. Most z nosilci vred je namreč iz hrastovega lesa in zgrajen zelo solidno. Čeprav predstavlja most vrednost nad dva milijona dinarjev, so porabili za gradnjo manj kot en milijon. Z novim mostom je prebivalcem na obeh bregovih Lahinje zelo ustreženo. Se vedno pa nista obnovljena cestna mostova v Gradacu in Primostku, ki sta prav tako nujno potrebna. Oba lesena mostova v navedenih krajih sta popolnoma • dotrpela in je nevarnost, da pride do kake nesreče, saj je promet tod precejšen, med drugim vozi preko tudi avtobus. 2e lani so opravili neke meritve zaradi gradnje novih mostov v obeh vaseh. Obljubljeno je bilo, da bosta oba zgrajena najpozneje letos, vendar do sedaj sloni vse samo še na obljubah. Ne bi bilo prav, da bi čakali z gradnjo mostov toliko časa, da pride do kake nesreče. ljudstvu pogoje za srečnejšo bodočnost? Bil sem navzoč, ko so prejšnjo nedeljo (ob priliki razvitja gasilskega prapora prostovoljnega gasilskega društva Bukovica) javno in častno delili odlikovanja za požrtvovalno tn nesebično delo v gasilstvu. Ljudje so. bili na odlikovance upravičeno ponosni. Prav gotovo so odlikovanja za delo v času NOB še višja in častnejša kot gasilska, in vendar so jih delili kot kramarsko blago. Za nami je praznik 22. iulij, dan Vstaje slovenskega naroda, dan velikih spominov na trpljenje in prelito kri naših sinov, hčera, mater, in očetov. Ali ne bi bilo najbolj primerno, da bi prav na *a dan slovesno izročili odlikovanja vsem zaslužnim borcem in aktivistom. S tem bi dali še večji poudarek našemu največjemu prazniku. Nad tem se je vredno zamislili In paziti, da v bodoče ne bomo delali več tako grobih napak, ki žalijo našo narodno osvobodilno borbo in vsakega člana Zveze borcev. Maks Nosan NOVI MOST TUDI PRI OTOČCU Ze leto in pol zbira odbor za gradnjo mostu v Otočcu denarna sredstva za most, ki ga že tako dolgo čakamo. Sedaj smo dočakali, da so se dela vendar že začela, Vodstvo gradnje sta prevzela ing. Kump Iz Novega mesta in mojster Cvetko iz Prekope. Vsi tisti, ki so vedno govorili, da mostu nikoli ne bo, morajo priznati, da so se zmotili. Kamor smo se zatekli po pomoč, so nam ugodili, ker razumejo potrebo novega mostu. Ljudje na desni strani Krke Imajo na levem bregu vinograde, travnike, pa tudi zadrugo In šolo. Na Krki je vedno hudo s prevozom in šolski otroci so večkrat zamudili pouk, ker so moral čakati na prevoz. Za novi most so že prispevali: OLO Novo mesto 300.000 din, MLO Novo mesto je dal vijakov vrednosti 75.000 din, občinski LO Trška gora je predvidel 530 tisoč dinarjev, občinski LO Got-na vas 170.000 din in občinski LO Brusnice 70.000 din. Okoliške vasi so prispevale nad sto kubikov lesa. V imenu prebivalstva se gradbeni odbor za pomoč vsem najlepše zahvaljuje. Posebno zahvalo smo dolžni OLO Novo mesto, ki je dal pobudo za začetek dela in nam obljubil nadaljnjo pomoč. Čudno se nam zdi, da je občina Šentjernej na našo prošnjo odgovorila, da novi most za njih ne bo prišel v poštev In zato ne morejo dati nobene pomoči. Mi pa mislimo, da bo tudi njim prav prišel, saj bo do sejmišča v Ločni, kamor »o do sedaj skozi mesto vozili prašiče, dosti bliže čez naš novi most. Pričakujemo, da nam bodo vsi dobromisleči priskočili na pomoč do končne dograditve mostu. J. K. Pred kmečkim praznikom v Šentrupertu Splošna kmetijska zadruga Sentrupert pri Mokronogu je ena najboljših v novomeškem okraju. Njena dejavnost ni toliko v iskanju in ustvarjanju velikega dobička, pač pa v širini. Zlasti daje iz leta v leto večji poudarek pospeševalnim odsekom. Živinorejski, sadjar-sko-vinogradniški, poljedel-sko-seineiiski, sedaj še čebelarski odsek, to so panoge, ki jih kmetijska zadruga razvija in krepi. Pri tej kmetijski zadrugi se je razvil močan krožek ljudske tehnike, ki zajema prav lepo število kmečke mladine — deklet in fantov, V tem krožku se mladi ljudje uče predvsem kmečke tehnike- Vadijo se pravilne uporabe strojev, uče se negovati in cepiti sadno drevje in podobno. Skratka, odkar so vodstvo kmetijske zadruge v Sent krajna Zadružna zveza, tako, da bo to letos največja zadružna prireditev v novomeškem okraju. Na to veliko kmečko prireditev se v Sentrupertu že vneto pripravljajo- t sa dela vodi Eosebni pripravljalni odbor, i se skoraj dnevno sestaja. In kaj vse pripravljajo? Izredno veliko in lepe stvari bodo lahko videli obiskovalci. Prvi dan, to je 9. oktobra, bo velika razstava živine, to je goveje plemenske živine, prašičev, perutnine in čebel, ter premovanje. Pri tej bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz Ljubljane in Novega mesta. Ta dan bodo podelili' najboljšim živinorejcem nagrade. Isti dan bodo tudi predvajali kmetijske poučne filme. Se večja stvar bo drugi dan, to je 10. oktobra. Zjutraj bo bud repertu prevzeli razgledani j niča, nato sprevod, v katerem napredni ljudje, ki so svoje bodo prikazali razne prizore sile in izkušnje posvetili na-predku zadružništva v Šentru- iz kmečkega dela in življenja Po sprevodu bo otvoritev veli- pertu, so postali uspehi res j ke razstave v novi šoli. vzgledni. Na. razstavi bodo obiskoval- Sentruperčani pa ne mislijo ci lahko videli vse kmetjske svoje uspehe skrivati in zapi- ' panoge Sentruperta in okoli- rati pred drugimi zadružniki, ce. Videli bodo, kakšno naj bo Zaradi tega je najpomembnej- kmečko gospodarstvo. Tovarne ši sklep letošnjega polletnega kmečkih strojev in orodja ter občnega zbora, da organizira Agrotehnika bodo razstavile 9. in 10. oktobra letos velik najnovejše kmečke stroje in kmečki praznik, na katerem orodje. Tudi založba »Kmečka bodo prikazali dosedanje us- knjiga« bo imela svoj kotiček, pene zadružništva v svoji ob- Gozdarji trdijo, da bo njihov čini. K sodelovanju so pova- oddelek najlepše opremljen, bili še sosedne kmetijske za- pa tudi lovci ne bodo hoteli presenečenje za vse priprav« Ijajo žene. Rezervirale so si znaten del razstavnega prostora, kajti prikazati hočejo čimveč. Do tega časa bodo izvedle anketo o povprečnem načinu življenja na kmetih v okolici in na podlagi ugotovitev prikazale, kaj je treba odpraviti in kaj izboljšati. Sodobno urejena kuhinja in kmečka soba ter drugi prostori bodo prav gotovo zanimali vsakega obiskovalca. Popoldan 10. oktobra bo vrsta kulturnih in športnih prireditev. Tudi kmečka prosveta spada na tako prireditev, zato bo tudi popoldanski spored izredno poster in vreden obiska. Pokroviteljstvo nad tem kmečkim praznikom je prevzel predsednik OLO Viktor Zupančič Ker bodo na razstavi prik.izali svojo dejavnost in uspehe t.idi dr/avno j ose-stvo Dob, Gospodinjska šola iMala Loka, kmetijska šola Grm in tovarna sadnih sokov in marmelade Belsad, lahko pričakujemo, da bo ta prireditev lepa revija našega dolenjskega kmetijstva :a obenem prikaz uspehov kmftke-ga zadružništva. Celotna prireditev v ?eniiu-pertu 9. in 10. oktobra je po sklepu polletnega občnega zbora posvečena spominu pionirjema naprednega kmetijstva v tej dolini, pokojnemu šolskemu upravitelju Aleksandru Lunačku ia Francu Za- druge, pomagala bo tudi o-1 zaostati za njimi« Prijetno pančiču. Krim 0i ti li i kd Da so na Dolenjskem še številna neraziskana in še manj izkoriščena zemeljska bogastva, smo v našem listu že večkrat zapisali. Vsekakor bi bila nujno potrebna geološka razlskavanja zemlje, da bi ugotovili, kaj sploh [ometanje hiš namesto mulja. ' Imamo in da bi potem tudi pričeli postopoma izkoriščati odkrite rudnine. Na območju gradaške občine Od 30- avgusta do 4. septembra je bil v Zagrebu svetovni kongres za zaščito otrok. Udeležilo se ga je nad 350 delegatov iz 30 držav z vseh koncev sveta. Na kongresu je bilo 150 jugoslovanskih delegatov, mnogo družbenih ;r> znanstvenih delavcev na pod ročju otroške zaščite, predstavniki Rdečega križa, Svetovne federacije za predšolsko vzgojo. Mednarodnega združenja za socialno zavarovanje. Svetovne organizacije za pomoč slepim in defektnim, organizacij UNICEF, UNESCO in drugi. V zvezi s Kongresom za zaščito otrok je bilo v Zagrebu tiste dni precej razstav, ki so si jih gostje ogledali: »Otroci v narodnoosvobodilni vojski,« »Glasbeni izraz otroka,« »Moj rojstni kraj.« To so bile v glavnem razstave otroških del. 30. avgusta ob 17. uri se je kongres začel. Predsednica Milka Mimč je pozdravila vse prisotne, posebno še predsednika Tita. ki ga je povabila, naj otvori kongres. Maršal Tito je med viharnim pozdravljanjem zasedel častno mesto in začel z otvoritvenim govorom. Zahvalil se je za povabilo in poudaril pomen kongresa, ki da je posvečen zares velikemu človečanskemu cilju: zaščita otrok, zaščita mladega narašaja in njegovega usposabljanja za življenj*:-Dejal je, da vse države zaradi ekonomskih prilik ne morejo nuditi otrokom vsega, kar bi bilo potrebno. Zato je velika zasluga organizacije Združenih narodov in njenih članic, da skrbe za zaščito otrok tistih držav, ki same vsega ne zmorejo. Naša država se zaveda važnosti tega vprašanja in zato nudi kar največ more za pravilno vzgojo otrok. Pri nas je to Vprašanje še posebno pereče, ker je vojna vzela mnogim otrokom oba roditelja. Zato smo začeli ustanavljati razne domove, ki jih je bilo v letu 1951 že l»66. v katerih je živelo 174.909 varovancev. Prav tako smo omogočili otrokom, da prežive na stroške skupnosti svoje počitnice v kolektivnih letoviščih. L. 1950 je bilo teh letovišč 653, v katerih je bilo 214.286 otrok. Veliko pomoč je nudila v povojnih letih organizacija UNICEF; šolskim otrokom smo dajali v mlečnih kuhinjah po en obrok, s čemer so oili otroci siromašnih staršev rešeni lakote- Navedel je še mnogo resnih in zanimivih problemov, da so ga delegati z velikim zanimanjem poslušali. Ob koncu je želel pomembnemu kongresu mnogo uspehov pri delu in sprejemanju koristnih sklepov za zaščito otrok in vse mladine Po govoru maršala Tita so prišli,v dvorano pionirji v narodnih nošah in poklonili predsedniku in članom delovnega predsedstva lepe šopke. Tovariš Josip Broz je vsem pionirjem ponudil roko, najmlajšo deklico pa je dvignil v naročje in jo poljubih Za tem je referirala tovari- „NOVOTEKS TEKSTILNA TOVARNA NOVO MELšO bo odprla v oktobru „Novofeks manufakturo" PRODAJALNO S TEKSTILNIM BLAGOM IN KONFEKCIJO NA DROBNO V NOVEM MESTU, Glavni trg 25, v novi stavbi DOZ-a Imeli bomo bogato izbiro volnenih tkanin in vsega ostalega tekstilnega blaga po najnižjih cenah Potrošniki, v Vašem interesu je, da kupite dobro blago iz največje izbire, brez posrednikov in najceneje Posebnost bodo volneni ostanki v Beli krajini je več takih ugotovljenih rudnin, ki jih, razen znanega kamnoloma kvalitetnega marmorja, nihče ne izkorišča. Tako so tudi na tem območju znatna nahajališča kremenčevega peska. Ta nahajališča so na Okljuku in Primostku. Zlasti Prlmostek Ima velike, toda prav tako še ne preračunane zaloge. Tik postaje v Gradacu je nahajališče nekakega sivorja-vega peska. Pred vojno so odvažali ta pesek v vagonskih količinah za neko tovarno barv. Trdijo, da je ta pesek prvovrstna surovina za izdelavo barve. Po vojni tega peska ne izkorišča nihče. Pri Dobravlcah je ležišče posebne vrste drobnega peska, ki je podoben mulju. Za kaj bi se dal uporabiti in kake sestavine Ima, ni znano. Cenijo ga edino kovači, ki ga potrebujejo za varenje železa. Zaloge tega peska so velike In kmetje ga uporabljajo tudi Za V Adlešičih je kvalitetnega peska za peskanje kislih tal v neomejenih količinah. Preiskava je ugotovila, da vsebuje ta pesek skoraj 87 odstotkov kalcija in je zato prav primeren za zboljšanje kisle zemlje. Občinski ljudski odbor v Adlešičih je osnoval podjetje za Izkoriščanje tega peska. Podjetje je kmalu propadlo, ker ni bilo dovolj naročil. Ca pomislimo, koliko je pri nas še slabo donosne zemlje, ker je kisla, in koliko bi lahko Izboljšali donos s peskanjem, lahko vidimo, da smo za izkoriščanje tega naravnega bogastva mnogo premalo storili. Tu bi morale zlasti splošne kmetijske zadruge vzeti pobudo v roke in zbuditi zanimanje za peskanje kisle zemlje. Ne bi bilo napačno, če bi kmetijske zadruge od letnega dobička določile gotov znesek v ta namen. Samo čakanje na razne kredite In podpore ni zdrav pojav v našem gospodarstvu. Marsikje bi to lahko storili z lastnimi viri. Sadjarji ribniške doline so zborovali V nedeljo so v Ribnici zborovali sadjarji ribniške doline. Prišli so najboljši sadjarji in zastopniki zadrug vse doline. Pogovorili so se marsikaj, kar bo v veliki meri koristilo pri pospeševanju sadjarstva v tem predelu. Veliko se je govorilo o obnovi sadovnjakov. Večina nasadov je starih, na drevesih se še poznajo sledovi požarov, večina dreves pa daje minimalne pridelke. Na srečo Je bilo žarišče ameriškega kaparja, ki se je pojavil v manjšem obsegu, z organiziranim škropljenjem politiki in zaščiti otrok v Jugoslaviji.« Drugi dan kongresa je bil glavni predmet razprav Vloga družine pri vzgoji otrok. Kongres se je razdelil v štiri sekcije, ki so ločeno razpravljale: o splošnih vprašanjih otrok, o otrocih, ki žive izven družine zaradi zdravstvenih in šolskih razlogov, o otrocih, ki Polletni občni zbori KZ na Kočevskem Vse zadruge na Kočevskem so zaključile svoje polletne zaključne račune in se sedaj živahno pripravljajo na polletne zbore. Poleg tega pa imajo vse tudi živinorejske razstave ali pa sejme. Tudi te razstave in sejmi kažejo velik napredek v živinoreji. ždve v družini, nezakonskih i Da ne bo potrebno pozneje ikli otrocih, otrocih iz ločenih za-' cevati izrednih občnih zbirov, že konov in o otrocih brez staršev. Naslednji dan je bil osrednji referent dr. W. D. Wall, predsednik komisije za vzgojo otrok prt UNESCO- Govoril je o psihološkem stanju bolnega šica Branka Savič o »Socialni ali pohabljenega otroka. »Lepo je v nail domovini biti mlad...« vse zadruge pripravljajo novim predpisom prilagojena pravila. Pripravljajo se na ureditev tudi drugih poslovnih odnosov, ki so a ti spremenjeni ili pa sploh novi z« zadruge, v smislu novih predpisov. Pravila zadrug je po-.rcbno precej spremeniti, zlasti pa temeljito obdelati vprašanje odnosov med" samostojnimi obrati — podjetji in zadrugo. To vprašanje zahteva toliko več resnosti in razmišljanja, ker je to za zadruge nekaj povsem novega. Z Uredbo o kmetijskih zadrugah so zadružni obrati dobili prvič obliko upravljanja po delovnih kolektivih. Tistim upravnim odborom, ki z novimi predpisi niso dobro seznanjeni, ali ponekod celo no- I čep biti, ne gre ta novost nič preveč zlahka v jtiavo. liojiio se, da ne bodo moJi več toiiko od- I lokati, se vmešavati v proizvodnjo in sploh komandirati, skratka bojijo se, da ne bi delavci in uslužbenci obratov dobili preveč pravic pri odločanju o vsemogoči vprašanjih. Taksna bojazen in mnenja 10 seveda napačna in jih bo treba korenito iztrebiti. Delovni kolektivi morajo dobiti kar največ samostojnosti. Na sejah upravnih odborov mnpgo razpravljajo tudi o inve- sticijo^ » bodočem letu. Seveda" je treba dobro premisliti, kaj se bo gradilo in kakšna sre-dstva bodo zadruge zmogle. Posebne preglavice dela zadrugam melioracija zemljišč. Znano je, da je Kočevska pretežno živinorejski pred'el, zato ni vseeno kakšna_ bo v bodočnosti krma za živino. Pa tudi poljedelska proizvodnja zahteva, da se zamočvirjena polja izsušijo. Melioriranega pa je bilo na Kočevskem še zelo malo. V Dobrepoljski dolini imajo Živinorejci velik problem, ker nimajo pašnikov, krme pa je premalo. Zadružniki se že dalj časa borijo, da bi dobili pašnik na Ku-kavem, pa jim delajo nekateri ovire. Pašnik ima samo zadruga Sodražica na Travni gori, ki pa je premajhen, saj se lahko pase le do 80 glav h'vine. Zadružniki se nadalje sprašujejo, kaj bo s krediti za gnojnične jame, kajti dobro se zavedajo, kakšne vrednosti je gnojnica. Prvi polletni zbor f| okraju je Imela kmetijska zadruga v Ribnici 29, avgusta. Ta je po obsegu dejavnosti v okraju najmočnejša in tudi dobro fpspodt-ri, saj je naredila ogromen korak naprej. V svojih obratih zaposluje nad 110 delavcev in uslužbencev in v kratkem jih namerava zaposliti še kakih 30. Zadruga gradi največji in sodobno urejeni trgovski in upravni dom v okraju; vanj bo vložila 50 milijonov dinarjev. 25. avgusta je imela tudi ,prvo Živinorejsko razstavo po vojni. Razstava je pokazala, da je tudi ribniška dolina v živinoreji zelo napredovala. 1 Na ta in podoben način se zadruge pripravljajo na svoje polletne zbore, ki bodo v vsem okraju zaključeni že septembra. Kakor vedno in povsod, je tudi na Kočevskem še nekaj zadrug, ki se vse premalo zanimajo za razvoj na vasi in se slabo pripravljajo za zbore. Zbore smatrajo bolj za neko formalnost, ne pa kot forume, kjer naj bi razpravljali o najbolj perečih zadevah in "Jih reševali. V takih plehkih zadrugah bo treba Še marsikaj spremeniti, pa tudi ukrepati. o-s. Na velesejmu v Turčiji razstavlja 40 naših podjetij Letošnji mednarodni vplese-jem v Smirnl (Turčija) s« je začel 20. avgusta in bo trajal do 20. septembra. Na velesejmu sodelujejo vse evropske dežele in tudi Jugoslavija. 40 naših Izvoznih podjetij je razstavilo na velesejmu svoje izdelke. Med drugimi razstavljajo tudi tale naša Izvozna podjetja: »Prvomajska« stružnice ln vrtalne i troje, »Ivo Lola Rsbar« vrtalne stroje In pnevmatična kladiva »Litostroj« žerjave, črpajke ln vodne cevk, »Rade Končane ha »Sever« elektromotorje, »l'a-gram« iz Smedereva gradbene stroje Itd. Razstavljeni »o tudi Izdelki naSe tekstilne *n kemijske Industrije, steklo, pohkUvo, galanterkjsko usnje, izdelki Iz polivinila ln drugo. uspešno zatrto. Vendar bi bilo nujno precej starejših dreves posekati in zasaditi nova. Vsako leto so pri nabavi mladih sadnih dreves velike težave, predvsem ni dobiti hruškovih sadik, po katerih je največ povpraševanja. Zadruga v Ribni-ci je uredila sadno drevesnico, ki bo že v prihodnjih letih dajala dovolj sadik za potrebo doline. To je bilo nujno, saj se že dolgo* let sadi po sadovnjakih polno različnih sort slabe kvalitete in rodovitnosti. Spomladi bodo kmetijske zadruge tudi materialno prispevale k obnovi sadovnjakov. Strokovno sposobni ljudje, dobri sadjarji bodo opravili načrtno pomlajevanje in precepljanje dreves manjvrednih sort. Sirih pa bomo sorte, ki ustrezajo in so določene tudi po sadnem izboru. To so pri jablanah; jo-nathan, krivopecelj, boskopski kosmač in mošancelj, pri hruškah pa: pastorjevka in bo-skopka. Cepiče za precepljanje se bo rezalo le od matičnih dreves, ki jih bo odbrala posebna komisija. V oktobru bo verjetno organizirana v Ribnici tudi sadna razstava, najboljšim sadjarjem pa razdeljene nagrade in diplome. V teku so tudi predpriprave za dobro organizacijo zimskih predavanj iz sadjarstva, ki Jih bodo letos spremljali tudi dobri sadjarski filmi in diapozitivi. Sadjarji želijo ln apelirajo na prosvetne organe, naj hi se v višje razrede osnovnih Sol spet uvedel pouk iz kmetijstva in sadjarstva, saj je to nujno potrebno. Okrajna zadružna zveza pa bo organizirala tudi ogled sadjarskih posestev in drevesnic po Dolenjskem in Štajerskem. Udeležili se ga bodo predvsem sadjarji, ki največ delajo na sadjan.krm področju ln bodo svojo znanje tudi koristno uporabili. M. J. 19. septembra vsi na Ostrožno, na vseljudsko manifestacijo našega ljudstva I \- 15 Prišel je september. Sadje zori, v vijiogradih ;e oglasijo črički, po vodah so se pojavili ponirki, ki naznanajo, da se ne bomo več dolgo kopali. V teh dneh se otroci postavljajo od počitnic, igranja in veselja. Spet je prišel čas, ko bodo sedli v 'šolske klopi in se morali krepko lotiti učenja. Skoraj deset mesecev bo treba nepretrgoma delati, da ne bo ob koncu leta polomije. Dan, ko otrok prvič prestopi šolski prag, je zanj praznik. Zato moramo skrbeti, da mu bo ostal v čim lepšem spominu. Letošnjim abecedarčkom so v Novem mestu pripravili prisrčen sprejem. 1. september je bil lep sončen dan, kakršnih je bilo malo v tem mokrem letu. že pred deveto uro So prihajale mamice s svojimi malčki, ki jih bodo izročile šoli »Tvoj je pa zares velik in mo- I po knjigi in zvezkih, da se bodo čanl Naša je bolj majhna in drob- naučili- na, izgleda pa, da bo brihtna.* Tovarišice učiteljice so zbrale vsaka svoj bodoči razred. Peljale so jih v šolske sobe in jim pokazale prostore. »Sedeti že znajo,* so bile vesele. Nekateri so še boječi in se niti vstati ne upajo, ko zaslišijo svoje ime. šele, ko tova-rišica ponovno vpraša, če se kdo tako piše, vzdigne prizadeti ročico. Zvedeli so od starejših bratov, da v šoli tako zahtevajo. Nato so jim učiteljice razložile, kdaj bodo prišli drugi dan v šolo, kako morajo hoditi po cesti in paziti, da jih ne povozi avto. Letos so jim določili razrede v drugem nadstropju, zato morajo paziti, da se ne bodo zgubili v veliki stavbi. Nekateri so povedali, da imajo že Prvi trenutki v šoli v vzgojo in pouk. Srečale so se ttare znanke in ogledovale otroke tvojih prijateljic: »Kaj je tvoj že tudi tako zra-tel!« »Ti si pa že zadnjega, pripeljala!« pralni prašek za pranje , finih tkanin nima tekmeca na tržišču! dva svinčnika, po torbico pa bo šla mamica danes. Nekateri jo bodo tudi podedovali po bratih in sestrah, ki so že odrasli šolskim klopem. V jedilnici jih je čakalo presenečenje. Sedli so za lepo pogrnjene in okrašene mize. Društvo prijateljev mladine je za vsakega pripravilo- zavitek peciva in lepo rožo. Tovarišice učiteljice so jih postregle s čajem. Nato so slišali lep nagovor. Zvedeli so, da je sedaj konec brezskrbnih dni, ko bo treba pustiti igrače in igre, seči brati in pisati. Gotovo so jih mamice strašile, da jih bo že tovarišica s palico odvadila naga-jivosti. Sedaj ni v šoli več palice. S tem pa še ni rečeno, da šola trpi nagajivce. Tudi zanje so zdravila. Če bodo nagajali, ne bodo dosti slišali, kaj jim bo pripovedovala učiteljica. Ko bodo vprašani, ne bodo znali, njihove mamice in vsi domači pa bodo žalostni, da imajo tako porednega šolarčka ali šolarko. Zato se morajo potruditi, da se bodo pridno učili, pa ne samo en teden, toda vse leto. Če bodo tako delali, bo ob koncu leta veselje in tudi kaj nagrade, drugače pa bodo morali še eno leto posedati v istih klopeh. Želimo našim prvošolčkom, da bi se kar najbolje počutili _ v novem domu, ki ga bodo^ vzljubili, saj bodo tam mnogo pridobili. ALI BO V PODGORJANSKIH VASEH ZASVETILA ELEKTRIKA? Tega menda še sam elektri fikacijski odbor ne ve! Da bi ljudje zvedeli, kako je z elek trifikacijo teh vasi, smo se obrnili na ljudskega poslanca in predsednika gotenske občine Alojza Murna, ki je obljubil, da nam bo ugodeno do letošnjega novembra. Rok je torej zelo kratek in bi bilo nujno postoriti pripravljalna deia, ki bi jih vašcani pod Dvajset let nesebičnega dela Antona Roliha Maja je minilo dvajset let, kar je prišel na Dolenjsko mlad pripravnik za nadzornika proge Anton Rolih, sedanji direktor podjetja za vzdrževanje proge Novo mesto. Oče tov. Roliha je bil čuvaj proge na Rakeku. Sin je že v mladih letih pokazal ljubezen do železnice. Zaradi pomanjka- nja sredstev se je šel po končani šoli učit ključavničarstva in si toliko prihranil, da je lahko pozneje obiskoval delovod-sko šolo na Srednji tehnični šoli v Ljubljani. Nato je nastopil svojo uspešno železniško službo. Maja 1934 je dobil samostojno mesto nadzornika proge Mirna, od koder je bil 1939 premeščen v Tržič za nadzornika pri gradnji proge Tržič-Sevnica. Ob okupaciji so ga premestili v Sevnico, nakar se je umaknil v NOV, s katero je že prej aktivno sodeloval. Med NOB je bil najdlje v VII. korpusu. Bil je referent za železnice in član okrajnega od M KU zprea sodišča Največ 1000 din je bil vreden ! kurnik za prevoz mladih pra-e bil Iši0kov> zaradi katerega je na-Imenovan za v. d. šefa vojne \ | aIa_. Pr3Vda "T* Janezom delegacije SOMNO, do oktobra | fl?^!!^.?0^0?^ 1946 je bil pomočnik šefa sekcije v Novem mestu. Za tem je bil imenovan za šefa sekcije in nazadnje za direktorja Podjetja za vzdrževanje proge Novo mesto. Tone Rolih ni samo vestno opravljal svoje službe, ampak je bil vsestransko delaven tudi v družbenem življenju in je še sedaj. Koliko je storil'za dvig dolenjske železnice, mnogo več, kot je zahtevala njegova služba! Je delaven predsednik železniške gasilske čete, ki si gradi svoj dom, in to nemalo po njegovi zaslugi. Dalje je odbornik železniškega odbora PLZ, član stanovanjske komisije, predsednik socialnega zavarovanja v Novem mestu, član mestnega občinskega odbora in sodnik porotnik. Povsod se poznajo njegovi trezni nasveti in delavnost. Tudi kot član* nadzornega odbora Svobode v Bršljinu si mnogo prizadeva, da bi društvo dobilo svoj dom. nje Prekope štev. 8 in Janezom Goriškom iz Ostroga. V decembru lanskega leta naj bi Sku-bičeva žena Frančiška posodila Gorišku kurnik. Ker ga ta ni vrnil, ga je letos februarja terjala, Sovišek pa je zatrjeval, da si kurnika pri njih ni nikdar izposodil. Skubičeva mu je zabrusila: »Naj ti ta kurnik zgori na duši! Gorišek jo je tožil zaradi razžaljenja, vendar je tožbo izgubil, ker je bilo očito, da je ona pričela z njim razgovor zaradi upravičene terjatve svoje lastnine. Ta tožba je bila razmeroma poceni, saj je plačal Gorišek le 300 din za ko-leke in šel dvakrat v Novo mesto. Nato je vložil tožbo Skubic. Zahteval je, da mu Gorišek kurnik vrne ali pa plača zanj 1000 dinarjev. Toda sedaj pride naj- Upamo, dragi Tone, da v svoji skromnosti ne boš zameril, da smo te predstavili javnosti. Vsi želimo, da bi še dolga leta z isto vnemo in ljubeznijo vodil svoje podjetje in delal za dvig dolenjske železnice in SMRT NA TRAČNICAH V večernih urah prvega septembra je bil v gostilni Bukovec v Kotu pri Semiču tudi Edvard Zorko. Popil je nekaj vina, plačal tudi drugim gostom, pojedel dve porciji sira. nakar jo je vinjen mahnil proti domu. Sel je po stezi, ki prečka železniško progo pred vhodom v predor. Tam je menda sedel na tračnice in tudi zaspal. Ker je zaradi vinjenosti trdno spal, ni slišal prihajajočega osebnega vlaka, ki vozi iz Karlovca proti Novemu mestu preko Se-miča okrog 22. ure. Pokojni Zorko je verjetno držal glavo na tračnici, ker so mu jo kolesa vlaka zdrobila. Bil je na mestu mrtev. Mirno, kjer je opravljal dolž nosti nadzornika proge do ka- I splošni napredek Dolenjske, ^t^^Taegri^l^*^0«« Italije' ko je odšel v svojega drugega doma njaka lahko sami opravili._____ Drogovi so pripravljeni že dve leti, nerodno je le to, da imajo kmetje sedaj največ dela. Podjetje naj to upošteva in z deli čimprej začne, elektri-fikaciiski odbor pa mora mobilizirati vse sile, da bo delo dokončano res v pravem času. Z upanjem, da se bodo besede tovariša Murna uresničile, pričakujemo novo luč ... jc bolj zanimivo: ko je bila pravda že v teku, se je kurnik našel, toda ne pri Gorišku, pač pa sredi vasi na neki tuji parceli. Oba pravdača sta vedela zanj, vendar ga ni hotel noben vzeti. Gorišek zato, ker bi s tem priznal, da si je kurnik res izposodil, Skubic pa zato, ker bi tako zgubil osnovo za pravdo. Torej kurnika nobeden ni maral, čeprav je zanj tekla že druga sodna pravda. Na koncu r^-prave je Skubic priznal, da je tožbo vložil predvsem zato, ker je Gorišek tožil njegovo ženo. Kako je bilo s tem spornim kurnikom, tudi na okrajnem sodišču v Novem mestu ni bilo natanko pojasnjeno. Jasno je samo to, da sta se oba pravdala za oslovsko senco, ki ju je stala vsaj 6 tisočakov. Pri tem ne računamo zamude časa in vzporednih stroškov. Ali ne bi bilo pametneje, da bi za ta denar kupila nov plug ali kako drugo orodje za lažjo obdelavo zemlje? Kolesopsle rte v Eeli krajini Sadne stiskalnice 80, 120 litrov, sadni mlini, plugi, brane Lesce, plugi obračalniki, ostali stroji in kmetijsko orodje, VSE Z REGRESOM V SMISLU UREDBE, DOBAVLJA: »Ž E L E Z N I N A« — VELIKE LAŠČE telefon 8 Okrajna zveza Partizana in okrajni komite LMS Črnomelj hočeta vpeljati vsakoletne tradicionalne kolesarske dirke. V ta namen sestavljeni odbor je že izdelal program za prvo kolesarsko dirko s turističnimi kolesi, ki bo 26. septembra po S. K. Eeii krajini. Pozivamo vse organizacije Partizana in LMS Bele krajine ter novomeškega in kočevskega okraja, da proučijo tekmovalni program ter ukrenejo vse potrebno med članstvom, da bo število prijavljencev za tekmovanje in udeležbo čim večje. Prijave pošljite skupinsko s poimenskim seznamom ali posamezno na okrajno zvezo Partizana ali OK LMS Črnomelj najkasneje do 19. septembra. . Start bo 26. septembra ob 9. SPORT IN TE LESNA VZG03A Odbojka ženska slovensko - hrvatska odbojkarska liga ari v Črnomlju. Tekmovalna proga bo šla 'z Črnomlja na Vinico—Griblje— Metliko—Stransko vas in spet v Črnomelj. Razdeljena je na štiri etape: I. Črnomelj—Vinica 18 km, II. Vinica—Griblje 21 km, III, Griblje—Metlika 11 km, IV. Metlika (Stranska vas)—Črnomelj 17 km. Skupna dolžina 67 km. Na posameznih etapnih mestih bodo poslovale ocenjevalne komisije. Na cilju posameznih etap bo za tekmovalce enournl oddih. * Cilj: v Črnomlju na trgu ob 17. uri. Za končni plasma bo nagrajeno prvo, drugo in tretje mesto. Za vsa navodila in pojasnila se obračajte naravnost na Mestni komite LMS (Marjan Lah) Črnomelj. V kolikor bodo potrebna še razna tehnična navodila in dopolnila, boste pravočasno obveščeni v dnevnem časopisju. Pripravljalni odbor TVD PARTIZAN (Novo mesto) : AOK (Ljubljana) 3:1 (15:4 12:15, 15:12, 15:10) Novomeščanke znajo včasih odlično zaigrati. Da je to res, so dokazale preteklo nedeljo, ko so v zaostali prvenstveni tekmi lz spomladanskega dela tekmovanju povsem zasluženo premagale renomirane nasprotnice iz Ljubljane. Za Partizana so Igrale Knaflič, Ostanek, Keglovič, Fink Vera, Vogrinec in Robar, za AOK pa Leskovic, Mesec, Maček, Pogačar, Kosec, Siard in Novak. Novomeščanke so bile premočne v treh nizih, AOK pa samo v tolkel Partizan na Loki s 3:2 Odbojkarsko prvenstvo Okrajne zveze Partizan Novo mesto U •ITI ZA DOLENJSKE GASILCE Dolenjsko prostovoljno gasilstvo, združeno v okrajni gasilski zvezi Novo mesto je v nedeljo, 5. septembra proslavilo« svoj gasilski dan v počastitev narodnega praznika »Štajerske v borbi« na Ostrožnem. V zvezi s tekmovanjem v gasilskih disciplinah, ki so se začela že pred meseci po društvih in sektorjih prostovoljnih gasilnih društev, je bilo ta dan tekmovanje za prvaka Okrajne gasilske zveze. Tekmovanje se je začelo ob 6. url zjutraj na telovadišču TVD Partizana Novo mesto na Loki ln je trajalo do 10. ure. Udeležilo se ga je osem najboljših prostovoljnih gasilskih društev v okraju in sicer: PIGD Železnice Novo mesto, PGD Dvor, PGD Oreho-vica, PGD Stopiče, PGD Čatež. PIGD 2eleznice Straža ln PGD Potovrh — Slatnik. Pri tem je Izpadel sektor Mokronog, ker ni Izvedel sektorskega ocenjevanja. Po tekmovanju je bila skupinska gasilska mokra vaja društev iz Novega mesta 'ln bližnje okolice na Glavnem trgu. Po vaji se je formirala povorka z okrog 500 Člani prostovlj-nih gasilskih društev s članicami in pionirčki ter z mestno godbo. Gasilci so defilirali pred častno tribuno na Glavnem trgu. Na tribuni so bili funkcionarji Okrajne gasilske zveze, med njimi gasilski inšpektor Buh Alojzij, podpoveljnik GZ LRS ter gosta i/. Okraj, gasilske zvezo Črnomelj. Le lokalnih oblastnih organov ni bilo navzočih. Po deflleju Je bilo pred tribuno zborovanje, kateremu Je poleg gasilcev prisostvovalo tudi številno občinstvo. Zborovanje je vodil tajnik Okrajne gasilske zveze Novo mesto Ja-pelj Pavle, kl Je v zanosnih besedah poudaril današnji pomen prostovoljnega gasilstva za našo novo nastajajočo socialistično ljucUko državo. Ob fej pri-UU je poveljnik OGZ Mliifoj Janko razglasil rezultate Izvršenega tekmovunia. pri katerem si Je PIGD Železnica Novo -I mesto priborilo od 335 predpisanih točk v štirih disciplinah 263 točke in tako doseglo prvo mesto tega tekmovanja ter s tem tudi prvo nagrado Okrajne gasilske zveze Novo mesto — srebrni prehodni pokal in 20.000 dinarjev vrednosti v gasilskem materialu, in pa tudi častno pravico za republiško gasilsko tekmovanje. Zato bo kot prvo nastopilo iz naše Okrajne gasilske zveze. V ostalem so bili rezultati tekmovanj sledeči: 2. PGD Novo mesto z 223 točkami je doseglo drugo nagrado v vrednosti 15.000 dinarjev; 3. PGD Dvor Je doseglo 215 *točk in tretjo nagrado v vrednosti 10.000 dinarjev; 4. PGD Ore-govlca 213 točk in četrto nagrado v vrednosti 8.000 dinarjev; 5. PGD Stopiče 205 točk; 6. PGD Čatež 178 točk; 7. PIGD Železnica Straža 161 in PGD Potovrh 147 točk. To društvo bi doseglo boljše rezultate, ako bi izvršilo vajo tro-delnega napada, kar pa nI moglo, ker nima potrebnega orodja. Poleg tega dobijo vsa prostovoljna gasilska društva, ki so se tekmovanja udeležila, lepe častne diplome, ki jim bodo po njihovi želji dodeljene. Ob zaključku je zborovanje kakor tudi tekmovanje z bodrilnlmi besedami pozdravil ln čestital zmagovalcem gasilski Inspektor in podpoveljnik Republiške gasilske zveze tov. Buh Lojze. Po zaključku so gasilske čete formirane odkorakale na zborno mesto na Titov trg pred gasilni dom PGD Novo mesto, kjer se Je bil zaključil raport in razhod. Gasilci so se razšli na prijateljski razgovor na ve-sellčn! prostor, kjer Je organiziralo PGD Novo mesto prosto zabavo. Na p om o č I Opomba. Prostovoljna gasilska društva, ki so prejela tekmovalne nagrade, pozivamo, da pošljejo Okrajni gasilski zvezi Novo mesto poročilo zaželenega gasilskega materiala v vlilni »prejete nagrade. OtiZ Novo mesto enem. Zelo koristno igro Je tokrat pokazala Finkova, na mreži sta se pa še posebej izkazali Knaf-ličeva in Robar jeva. Pohvaliti je tudi prizadevanje ostalih igralk. AOK je imel najboljše moči v Le-kovičevi in SiardovJ. Glavni sodnik je bil Romih, pomožni pa Urh. Temno je gledalo kakih 100 gledalcev, ki so burno navijali za domače igralke. Prihodnjo nedeljo, je ženska vrsta prosta, moška pa potuje v Kamnik. Kot znano, je Kamnik v spomladanskem delu prvenstva Igranje odbojke se Je na Dolenjskem močno razširilo. Letos se je za naslov okrajnega prvaka borilo 9 moštev. Pred pričetkom tekmovanja na novih igriščih na Loki so vse vrste izvršile pozdrav zastavi, nakar je predsednik okr. zveze $ Partizana Novo mesto dr. Hočevar Tone v krajšem nagovoru pozdravil vse tekmovalce. Dejal je, da odbojka stalno prodira tudi na podeželje, saj ima skoro vsako društvo vsaj eno moštvo, želeti pa je. da bi se odbojka Igrala v vsaki naši vasi. Tekmovalo Je 5 vrst članov, 2 mladincev in 2 članic. Nekatera društva so svoj Izostanek oprnvi-čila. Udeležba je zato zadovoljiva, razveseljuje nas pa tudi napredek posameznih vrst. Pri članih je sicer premočno zmagala II. postava Novega mesta, med tem so se za ostala mesta razvile ostre In Izenačene borbe. Vrsti članic iz Trebnjega Je uspelo odvzeti en set članicam lz Novega mesta, kar Je zanje pomemben uspeh. Mladinci Novega mesta so brez težav premagali mladince iz Trebnjega. Rezultati; Članske vrste: Mirna : Vavta vas 3:1 Novo mesto : Žužemberk 3:0 Trebnje : Mirna 3:0 Novo mesto : Trebnje 3:0 Vavta vas 3:0 Mirna 3:0 I. študentske športne Egre Žužemberk Novo mesto Članice: Novo mesto Mladinci: Novo mesto Trebnje 3:1 Trebnje 3:0 Okrajni prvak za leto 1954 pri članih, članicah ln mladincih je postal TVD Partizan Novo mesto, drugo mesto v vseh navedenih kategorijah pa zavzema TVD Partizan Trebnje. Zmagovalnim ln drugoplasiranim vrstam Je okrajni načelnik tov. Smordu Milan Izročil okusne diplome ln Jim v Imenu Okrajne zveze čestital z željo, da bi se v drugem letu sestali v Se večjem številu in s še večjim znanjem. PLAVALNI NASTOP V PODZEMLJU 22. avgusta je bil v Podzemlju na Kolpi propagandni plavalni nastop. Udeležili so se ga plavalci lz vse Bele krajine, samo lz Gradaca ln Podzemlja nI bilo nikogar. Dež Je prireditev precej oviral. Gledalce Je zelo navdušila wa-terpoolo tekma med člani TVD »Partizan« (Črnomelj) ln mladinci. Mladinci so bili mnogo bolj požrtvovalni. V svojih vrstah so Imeli tudi dva pionirja iz Metlike. V prvem delu Igre so bili mladinci nekoliko boljši, vendar se Je prvi polčas končal z rezultatom 2:2. V drugem delu so Imeli člani več sreče in so zmagali s 3:2. Za Partizan so nastopili: Plut D., Šetinc, Vardjan B.. JakUc. Strmec in Vnrdlnn L.: za mladince pa: Pezdirc, Schweiger. Telatko, Saćek, Prevalšek. Popo-vlč. Sodnik je bil dober. Tudi v prsnem plavanju na SO metrov Je bila borba ostra, vendar si 1e Urh (Črnomelj) že s startom zagotovil zmago. DrugI je bil Skedelj (Črnomelj), ki Je za meter prehitel Pezdirca (Črnomelj). V crawlu na 50 m prvi start ni uspel. Vsi tekmovalci so »pobegnili«, samo eden Je slišal sodnika, ki je klical nazaj. Pri ponovnem startu so bili že utrujeni, vendar so mladinci zmagali. Prvi je bil Schweiger (Črnomelj), ki je v finišu prehitel Telatka, ki mu 1e le odlični startni skok rešil drugo mesto. Z malenkostno razliko mu Je sledil Sašek (Črnomelj). Skoke sta motila dež ln veteT. Skakali so s 6 metrske višine. Prvo mesto 1e osvojil član TVD Partizan Miketič, ki 1e od 45 možnih točk dosegel 37,5. DrugI je bil pionir Popovlč (Metlika), ki je dosegel 33.5 točk. Propagandno tekmovanle v pla-vanlu Je organiziralo TVD Partizan iz CrnomHa. ki je Imelo precej težav, a Jih Je z dobro voljo premagalo. M. T. Novomeški visokošolski klub prvi osvojil pokal Novo mesto je bilo letos prizorišče prvih študentskih športnih iger dolenjskih visokošolcev. Ker kočevski in stiski klub nsta sodelovala, je bilo tekmovalcev precej manj kot smo pričakovali. Klubi, ki bi morali biti organizatorji, so pustili svoje športnike na cedilu. Kmalu bi bilo tako tudi s CrnomaljčanI, toda vnema posameznih tekmovalcev Je premagala nezaniman.ie kluba. Na tekmovanje so prišli v glavnem na svoje stroške Namesto štirih klubov sta sodelovala torej samo dva. Tekmovanja so bila v odbojki., namiznem tenisu, atletiki in šahu. Novomeščanl najboljši v odbojki Prvi dan tekmovanja sta se kluba pomerila v odbojki.* Domača ekipa Je premagala Crnomalj-čane z rezultatom 3:1. 2e rezultati kažejo, da ekipa iz Črnomlja- ni tako na tleh; včasih so prav dobro zaigrali, potem pa zopet popustili. Odbojkarjl novomeškega kluba so nastopili v postavi:« Stanič, Medic, I^pajne. Hočevar, Fajfar in Pelko, CrnomaljčanI pa: Cop, Welss. Novak, Kinsiedler, Klopci* ln Skedelj. Kakor smo pričakovali, so se najbolj odlikovali Simič, Lapai-ne in Medic, od gostov pa Eln-s'edlor in Novak. Dobro je sodil Robert Romih. V namiznem tenisu druga zmaga Novomeščanov Zvečer 2. septembra sta se v domu JLA pomerili namizno teniški ekipi obeh klubov. Novo-meščani so zmagali 3:0 \v. o., Dopisujte v »Dolenjski list« ŠAHOVSKI BRZOTURMR V ČRNOMLJU Šahovsko društvo v Črnomlju je pred kratkim organiziralo društveni brzoturnlr. Vse 1« kazalo, da bo zmagovalec turnlrla Ko-rele, ki je do osmega kola prepričljivo vodil. Akademik Urh. ki mu Je ves čas sledil In premagal nevarne konkurente (prvo-kategornlka Koblerta. nato pa še Klemenca In Malerlča) ga le v zadniem kolu prehitel z 8 ln pol to&kaml. Tako 1e Korelc prišel med Koblerja. Klemenca ln Mal-nerlča. ki si dele 2—8 mesto z 8 točkami. NA BRZOTURNIRJU ZA OKR PRVENSTVO ZMAGAL UOF Brzoturnlr za prvenstvo novomeškega okrala za mesec avgust le bil po udeležbi med natanoč-neJ4lmi v letu. Sodelovalo Je 15 »ahistov lz Novega rnesta. Brzoturnlr }• bil tudi v sklonu priprav za moštvenl brzoturnlr v Celju, ki bo 12 seotembra. Dobro Jo talgr«! Hof, ki Je do dvanajstega kola bil brez l/.gubljene točka ■ Itirlml točkami prednosti pred drugimi. Po daljših počitnicah Je nastopil zopet Fink. ki le zasede) drugo mesto pred Sitarjem ln dr. Goležem. Presenečenje Je pripravil Košir, ki Je tokrat tudi med zmagovalci Tudi Brkič se 1e Uveljavil. Med zmagovalce lahko štelemo še Avsca. Dokla In Mlhellna. ki so dosegli več kot 50"/i možnih točk. Končno stanje na tabeli: 1. Erlch Hof 12 toMc. 2. Stane Fink 10 In pol, 3. Sitar JO. 4—5. dr. Golež ln Košir 9 točk. 8. Milan Brklč 8 ln pol. 7.—8.v Avsec Mn Doki 8 točk, 9. Mihelln 7 točk. 10. Jenko 6 točk. It. Kačunlč 5 in pol. 12. Medic s in pol Itd OLIMPIAOA V AVSTRIJI Na ol'motacU železničarjev, ki bo septembra v AvstrlU. bo M-Stopila tudi lueoslovnnskR ekipa Med drugimi bo odpotoval kot član ekipe znani šahist iz Crnom-Ma prvokatcgorn'k Tvan Kohlar i/. Črnomlja. Želimo mu dober uspehi ker je črnomaljska ekipa zaradi utrujenosti predala dvoboj. V skupnem plasmanu za prehodni pokal Univerzitetnega odbora ZSJ je po prvem dnevu vodila novomeška ekipa s 40:28. Zanimive in razburljive tekme v atletiki Naslednji dan so tekmovali atleti. Črnomaljska ekipa s slovenskim prvakom v metu kopja (Plut) in z državnim prvakom v crossu (Brine) je bila favorit atletskega dvoboja. Vendar favoritom ni šlo tako gladbo, kot smo pričakovali. Plut je sicer vodil v vseh metih in tudi v teku na sto metrov. Brine pa se je moral v teku na 1500 m zadovoljiti z drugim mestom, prvi je bil Doki iz Novega mesta. Tek na 1500 m in Štafeto Je občinstvo sor^mljalo z največjim zanimanjem. Domačina Doki in Lenart sta odlično tekla in prehitela oba nasprotnika. Doki je proti koncu že kar zanesljivo vodil, Lenart in Brine pa sta se borila za drugo mesto. Brine je prišel na cilj pred Lenartom, vendar Je treba opozoriti na Lenarta, ki že dve leti ni tekel. Tudi štafeta se je začela z vodstvom domačih. Blatnik je odlično tekel ln iptfstil za seboj Brinca, toda Skedelj in Plut sta zaostanek nadoknadila in za več metrov prehitela domače tekače. Najboljši uspeh na tekmovanju je dosegel Manko Plut, ki je osvojil 4 prva In eno tretje mesto, od domačih pa Kotnik, ki je zmagal v skoku v višino ln Mirtič, ki je bil zmagovalec v skoku v daljino, v atletskem dvoboju Je zmagal Črnomelj z rezultatom 59:44. Rezultati: Tek 100 ms 1. Plut (C) 12,0: 2. Mirti« (N. m.) 12,1: 3. Skedelj (C.) 12,2. Tek 400 m: 1. Brine (C) 57,4- 2. Skedelj (C.) 58,0; 3. Blatnik (N m.) 60,1. Tek 1500 m: 1. Doki (N. m.) 4:44,4: 2. Brine (C) 4:44.7: 3. Lenart (N. m.) 4:49.00. Skok v višino: 1. Kotnik (N. m.) 160: 2. Mirtič fN. m.) 150; 3. Jamšek (C) 140 (izven konkurence: Potrč Marjan (Partizan N. m.) 185, Smalc (Partizan N. m.) 160. Skok v daljino: 1. Mirtič (N. m.) 5.62 m; 2. Skedelj (C.) 5,09; 3. Plut (C.) 5,08. Met krogle: 1. Plut (C) 14,63 rn: 2. Simič (N. m.) 13,69; 3. Jamšek (C.) 13.19. Met kcipja: 1, Plut (C.) 51,20 m: 2. Kastelic (C.) M,42; 3. Fajfar (N. m.). Met diska: 1. Plut (C.) 32,26 m: 2. Fajfar če vam^e ^rav> vam bom hi'sah zbiral prispevke za svojo faro. Pride v hišo starejše device in ji začne pihati r.a dušo za čim-večji prispevek. Pa ni hotela dati ničesar. »Veste, imam samo deset dolarjev, pa jih potrebujem za trajno ondulacijo las.« »Tod.i draga moja, Marija devica se ni nikdar kodrali Lis.'* »Že res, ampak tudi Kristus se ni nikdar vozil s Cadillac avtom, kot se vozite vi.* POJASNILO »Oče, kaj je to basen?* »To je, dragi sinko, pripovedka, v kateri se živali razgovar-jajo med seboj. Na primer: prašič se razgovarja z oslom, kot jaz s teboj.* POKLICNA INICIATIVA »Kadarkoli se nasmejete, draga tnvurišica, me strašno drži, da bi vas 7.a popoldne povabil k sebi na dom.* »Vi ste pa zelo predrzni!* »Ne, nisem predrzen, pa! pa sem zobozdravnik.« * »Kdj, 300 din zahtmate za puljenje enega zobat Saj ste imeli prihodnjega pulil pol ure.« NA SODIŠČU »Zakaj ste sosedu ukradli stan obleko?« »Oh, saj mi je žal, tovariš sodnik. Mislil sem pač, da je nova.« BERAŠKA »Lepo prosim, draga gospa, dai-te mi 100 din, ker brez njih ne morem k svojim dragim.« »Na, tu imate, ubožec. Kje p* so vaši dragi?« »V bifeju!« »Neroda, kako moreš zgubiti poročni prstan?« »Saj sem ti Se tolikrat rekel, da ml zašij hlačni žep!« «0«llliil»fflMMIKtffllll<:M Dolenjska in Štajerska v sRupni borbi xa svobodo Ker so prve štajerske partizanske skupine na savinjskem in kozjanskem področju v tem času utrpele težke izgube, je Glavno poveljstvo odločilo, da formira II. Štajerski bataljon na Dolenjskem. Za komandanta je bil določen Stane Rozman, komisarske posle pa je prevzel Dušan Kvcder. Ta bataljon je bil formiran 15. decembra in mu je bilo ukazano, da takoj prodre preko Save na Šrajersko in zbere tamkajšnje partizane ter prične z novimi akcijami. Bataljon je res krenil na pot, pri Tisju nad Litijo pa 24. decembra radel na močne sovražne zasede, se z njimi spopadel, vendar pa se moral zaradi premočno zastražene Save umakniti na izhodiščno področje. Med tem so bile alarmirane tudi italijanske posadke, ki so vračajočim se partizanom na Primskovem postavile zasedo. 26. decembra ie prišlo do boja, v katerem so partizani prebili italijanski obroč in odšli v ivoje prezimovališče. Na spomlad 1942 je Glavno poveljstvo reorganiziralo partizansko vojsko in zapovedalo ustanovitev odredov, ki so bili povezani v posamezne grupe odredov. — II. štajerski bataljon je postal jedro II. grupe odredov, ki so jo po naredbi, izdani 30. marca 1942, imeli sestavljati Savinjski, Pohorski in Dravski odred. Komandant druge grupe je postal Stane Rozman, za njegovega namestnika je bil določen Peter Stante - Skala, komisar pa je bil Dušan Kveder-Tomaž. Na spomlad 1942 je bilo operacijsko področje II. grupe odredov ozemlje med Krko in Savo in Molnikom ter Primskovim. V maju 1942 je II. grupa odredov poi7kusila t ponovnim probojem na štajersko. 18. maja so vsi štirje bataljoni, ki so jim poveljevali Janko, Simon, Zdravko in Šiško, prekoračili nemško-italijansko razmejitveno črto. Na Jančah in pri Besnici je prišlo do težkih bojev z močnimi nemškimi enotami. Nemci so takrat hoteli vreči par- tizanske bataljone iz višin v dolino, kjer so jih čakale nemške zasede. Nemški načrt se ni .posrečil. Bataljoni so napade odbili, topot pa jim je narasla Sava preprečila hiter prehod. Bataljoni so se zato vračali na svoje področje pri Stični in v juniju 1942 sodelovali pri pfenzivnih akcijah proti italijanskim enotam v dolini Temenice in Krke. Ta čas je že nastalo veliko osvobojeno ozemlje na Dolenjskem in Notranjskem. Partizanske enote v njem so številčno iz dneva v dan rastle in Glavno poveljstvo je sedaj določilo II. grupi odredov novo smer prodiranja na Štajersko. Ker je bila Sava zaradi večkratnih proizkusov proboja premočno zastražena, je bilo sedaj določeno, da se II. grupa prebije na Štajersko preko Gorenjske. Proti koncu junija so bataljoni II. grupe odšli s področja pri Stični in prodirali proti Krimu in od tam proti Borovnici. Dne 29. junija ic Zdravkov bataljon pri Ver- du napadel vlak, ki je vozil slovenske imernirance v taborišče Gonars in rcŠil nad tristo fantov in mož. Zatem so bataljoni krenili proti nemški razmejitveni črti v Dolomitih. Pri Črnem vrhu je prišlo do hudih bojev, v katerih jc I. bataljonu, ki mu je -poveljeval Janko Stariha, uspelo prebiti se /a nemške črte, njemu pa sta kasneje deloma sledila Še Zdravkov in Simonov bataljon. Po proboju so se partizanski bataljoni po /družitvi z nekaterimi gorenjskimi partizanskimi oddelki ves mesec julij in še v avgustu spopadali z vedno močnejšimi in bolj besnimi nemškimi enotami. Pasja ravan, Poljanska dolina in BlcpaŠ so v tem čaku neprestano odmevali od partizanskih in nemških strelov. Nemci so s svojimi bataljoni in motoriziranimi oddelki, tanki, topovi in letali nepre-s-tano sklepali obroče okoli premikajočih se enot II. grupe odreda. Te so se v težkih bojih prebijale skozi nje, da čim preje dosežejo svoj cilj, Posebno hudi boji so bili 26. julija 1?42 na Gabrški gori, na Lučinah in na Zirov-skem vrhu. V enem samem mesecu so parrizani II. grupe prestali več kot petintrideset spopadov s sovražnikom. V avgustu leta 1942 so bile enote II. grupe razdeljene na Jelovici v dve skupini. Ena je pod Radovljico pre- koračila Savo in odšla v Uden boršt in od tam dalje pod Kamniškimi planinami skozi Gozd na Štajersko. Skupina, ki je še ostala na Jelovici, pa je bila 11. avgusta napadena z veliko nemško premočjo. Partizanski bataljon se je iz obkoAitve prebil z naskokom in se skozi več zased pretolkel v Kokrško dolino. Od tam so se borci vzpenjali na Karavanke in po silnih naporih, izogibajoč se znanim planinskim potem, prekoračili Karavanke in stopili na koroška tla. Koroški Slovenci, ki jo do tedaj le od daleč čuli za partizane, so tako naenkrat zagledali partizanske borce v svojih vaseh, kjer so jih sprejemali z odprtimi rokami in odprtim srcem. Pri Železni Kaplji je prišlo do močnega spopada z Nemci, katere so partizani pognali v bes, jim zaplenili dosti orožja in opreme ter okrepljeni prodirali proti Štajerski. Prekoračili so Raduho in se pod Srnrečnikom združili z ostalimi borci II. grupe. Ukaz Glavnega, poveljstva slovenskih partizanskih čet je bil s tem izpolnjen, čeprav na štajersko niso -prispele vse one enote, ki so grupo sestavljale ša na Dolenjskem. Prihod II. grupe pomenja ra razvoj partizanstva na štajersko novo razdobje, v katerem se ja osvobodilni boj še bolj razvnel. (Dalje prihodnjič.)