Remšnik. Si pač rrrsli kdo od nas: Kaj vi luibovci! Vendar je pa tudi pii nas življenje kakor drugod, posuto s Irnjem in ložicami, za nekatere bolj, za druge manj. Do sedaj imamo letos že enako rojstev in umrlih, namreč Sest. Zdravi smo še, saj zima nas ni gnjavila, kakor dostikrat druga leta, le sanka&i h\ smuki niso vživali dovolj; komaj je bil sneg za smuk. pa je prismukal jug. Imeli smo par nesreč pii sankanju, tako da se trije zdravijo v bolnišnici. Vozniki so hiteli vporabljati sanenc in sedaj je ponilad blizu. — Za razgledni stolp pri sv. Pankraciju se zdaj začne delo. Dobri nas Prelang že vozi drva, pripravlja kamenje, bo namreč žgal apno, da ga zvozimo k Pankraeiju in zidamo. ,la, duli je, ki ož-ivlja, pravi sv. pismo in ros dobri duh je vladal do sedaj pri Prelangovi liiši ves ta rod, daj Bog, da tako tudi ostane! l)an za dnevom dobi sosed in tujec v tej hiši doJifohotno postrežbo. Najbclj dobrodošel je duliovnik. Koliko gospodov je bilo lu Ijubeznivo postreženih in kolikokiat, jn to ali ao prišli sami, a!i cela družba izletnikov zraven! Po- nianjkimja ni bilo zarad: tega. Gaspodar je sf.ni skiomsn in štedljiv. da je le mogel postreči. Tako je bilo dolga desetletja. Sedaj je gospodar star, a za Pankracija je Se vedno navdušen. Ko bi on računal vse vožnje, les, denar in vse, kar je že daroval, bi se mu pač čuclno zdelo, kako ogromna svota bi biln. Pa tega noče! Prav, saj ima Gospod, ki bo njegov Plačnik. vse zaznamovano, upamo pač v knjigi življenja. Domačemu dušneniu pastirju kar stavi vprašanje, da je li tieba dati mecesen na žago za popravo strehe pri Pankraciju. Da, tako dela verna duša, prežfita pravega duha svetopisemskega. Sedaj tudi njem denarja manjka, zato je pa prej marsikateri stotak daroval, zaznamovan s tem ali onim imenoiin, v dobrodelne namep.e. Bog vse dobri naj bo stoteri Plačnik! Drugi pa, ki ste istotako dobrega duha, pridite k Pankraciju, naglejte se božje narave tostran in onstian naiih mej, uživajte lep&to in prcstosl, ki jo nudijo naše gore! V tetn uživan.ju narnve bo te pa tudi radi darovali svoj dinar za revno cerkev in za razgleclni stolp. Pri nas ludi ni"0 vsi dobrega duha, kakot1 pri vas ue, zato ne moremo napredovati po želji in možnosti, mnogi uspehi izo3tanejo, žal tako je življenje, a flober vzgled je najbolji pi-idigar, je svetilnik v (eni zamračenem cvetu in lako bodo ninogi nilačni in slabi boljši, da dosežemo vsoj nekaj. Za sedaj želimo razgledai stolp, za pozneje pa nebeški dom. Razboi pri Slovenjgradcu. Komaj smo obvarovali v lelošnjem predpustnem času našo župnijo pred volkom. Naposled se je namrefi omožila Latlinekova Pepka na Črešnikovo posestvo. Bog daj srečo! — Čas bi bil, da bi se usLanovila tudi pri nas dvorazredn;ca. Podgorje ima 160 učencev in i razrede, šmiklavž 89 učemcev in 2 razreda, Razbor pa 113 učencev in samo 1 razred. Pomagamo drugim zidali šole, sami pa gledamo sko&i prste. — Presonetila nas je vest, rta je nagle smrti umii v Pndsredi g. dekan Jožef Krohne, ki je prav vcstno in spretno vo-dil našo župn;jo 10 let. Iinaino ga še sedaj v prav dobrem spominu. Ustanovi! nam je bratovščino presv. Srca Jez. in izobraževalno društvo. Kot izboren živinorejec je pripomogel, da se je tudi ustanovila bikore.jska zadruga. Vsem je rad pomagal, lcar in kolikor je niogel. Ker se je vrSil isti dan in isto uro pri nas pogreb Pečolarjevega Tončeka, smo se na tem pogrebu tudi spominjali umrlega gospoda d&kana in se je v ta namen zvonilo vfiak dan po eno uro. Na Tončekovem pn-grebu smo kljub krizi nabrali za novo bogoslovje v Mariboru 50 Din. Podgoije. »Ivan, vzemi Trezo, boš pa zmiraj »trezn«, in meni tudi ne bo treba na pust b&ba jesti«, so rekli gospod Visočnikovemu Ivanu. Pa se je nasmejal in odšel. Dober fant si, iz ugledne hise, rabš ludi dobro gospodirjo, si je mislil gospod. Ivan pa je hodil večkrat vprašat Kolarjevo Treiziko, če bi ga hotela za moža. In v skrbeh, ali bo ali ne bo, bi gotovo večkral utigal marjetico, če bi cvelela, in trgal peiesa: bo, ne bo, bo, ne bo . . . Tako pa je najbrž gotovo ni, skiivaj je tipal po knofih svoje suknje: bo, ne bo, bo, nc bo, in končno ni odločil knof, ampak Terezika, ki je rekla: bo! V pondeljek dne 25. februarja je to javno pred oltarjem izpovedala in Ivanu se je odvalil kameai od srca. Iz Marijinega vrta je odtrgal rožo, cia jo presadi na svoj dom. Pridna in vzgledna družbenica je biia Terezika. V nedeljo prej so darovale tovarišice sv. obhajilo za njo, pač najlepše poročno davilo! Popoldan pa so se na lijenem domu poslovile o.l nje. Krasne poslovilne pesmi in lepe besede, ki jih je govorila prednica, so izvabile solze nevesti in vsem drugim. Kaj jo blagaslovi Devica Mavija z Ijubim Sinom! Laznica pri Limbušu. Otožno je zaklenkal zvoneek v linibuški fanii cerkvi, s katerim ee je vsem faranom naznanila žalostna vest, da je zopet eni osebi jenjalo biti srce. To je bil gospod Andrej Halbwidl, čislan gostilničar in posestnik na Laznici pri Limbušu, ki je komaj 47 let star dne 21. februarja t. 1. zapustil našo eolzno dolino. Bolelial je že daljs Casa na jetrih, li kateri bolezni se je v zadnjem času še pridružila pljučnica, ki je kljub požrtvovalneimu zdravniškemu prizadevanju zahtevala žrtev. Pokojnik se je rodil v Untermarkersdorfu pri Oberholabrunnu na Nižjem Avstrijskem. Prišel je v Maribor, kjer je bil liotelir. Bil je zelo priljubljen. Njegovo usmiljeaio in dobrohotno srce je bilo splošno znano po Mariboru in daleč naokoli, osobito pri ubogib, katerira je bil v pravem pomenu besede krušni oče. Ko je vsled gospodarska krize zapustil Maribor, se je preselil na svoje posestvo na Lazniei pni Limbušu, kjer je priredil lepe in udobne gostilničarske prostore. Naravnost veličasten je bil njegov pogreb na farno pokopališče v Limbušu, katerega so se udeležili poleg obilice župijanov tudi mnogoštevilni njegovi prija- telji, zlasti gostilničarji in znanci iz Maribora in okolice, ter v obilnem številu športniki kolesarji «z Maribora in ognjegasna društva. Andrej, počivaj v miru in nebeška luč naj Ti sve-ti! Eamnica pri Mariboru. Letošnji predpust smo mi Kamničani na iskrem konjičku. Tako nam pravijo celo sosednji farani. Dozdaj je etalo pred oltarjem kar devet ženinov, seveda vsak s svojo nevesto. Mogoče si priborimo rekord. Vrli mladenič Ferdo Kajžer, ud Apostolstva mož in fantov, si je izbral za nevesto sebi primerno mladenko, dolgoletno cerkveno pevko ter voditeljico defelet-družbcnic Alojzijo Modrič s Slemena pri Selnici. Bog živi mladi par! Pobrežje pri Mariboia. V pondeljek dne 25. feibruarja zvečer je prenehal trpeti vzorni fant Ivan Šmirmaul, posestniški sin na Pobvežju. Kdor ga je še lani videl pri njegovem delu, ni mogel rriti misliti, da je že zapisan smrti. Poprej evrst in zdrav, je začel v jeseni naglo liirati. Boleti ga je zaeela noga in vsa.ka človeška pomoč je bila -.astonj. Vedno hujše so postajale bolečine na nogi, vedno bolj je venelo njegovo mlado telo. Neusniiljena bolezen ga je prad par meseci položila na bolniško postelj, iz katere ni več vstal. Z veliko poit.pežljivostjo je prenašala svoje mučeniško tppljenje in trikrat pokrepčan s sv. popotnico je dnc 25. februarja zapustil to solzno dolino v cvetu mladosli, 18 let star. Dragi Ivan, počivaj v miru božjenn! Št. Peter pri Mariboru. Navzlie liudi gospodavski krizi, pa se še vendar mo;;.imo in ženirao. Metava je dala ta predpust najveii ženinov in nevcst. SJabo pa je odrezala Trčova in bodo menda ls mogli zopet »ijloli« vlcči. Pa kaj čemo, če pa so očetje tako trdi, kadar bi (rebalo kaj štftti, ženini pa samo z nevestami niso zadovoljni in bi radi le nekaj cvenka. Ti-šavee Matevž si je šel po ncvesto kar k so- sedu, pa si je zbral Toplakovo Marjetico. No, saj pa je gospodinjo tudi rabil, kajti mati so venomer pravili, da so že za nič. Pa ria gostiji eo se še vendar parkrat kakor kakšna mlada zasuknili. Pa tudi Toplakova Zalika je rekla, da noče biti več sama. Če sestra, zakaj pa jaz ne. In ker so oče kovač, je rekla', kovača hočem! Pa ga je dobila, močnega kot Goljata, ki očetu že zdaj pomaga. Doma pa1 je iz sosedne Zimice, Plavec Alojz pa se piše. Ferk Štefanija si je poiskala ženlna tudi v Zimici. Čevljar naj bo, je rekla, in ga je tudi dobila in sicer Čučko Franca. No pa Črnkovo Trezike tudi ne smem pozabiti. Saj je dobila najboljšega, kakor so oče starešina povdarili, da bi še ga pri belem dnevu s svetilko težko našel. Da se pa oče etarešina ne bodo varali, zato pa naj le skrbi llorvatov Franček. Čisto umestno je še, če že opozorimo novaporočen^ ce, zlasti one, ki bodo imeli še starše na prevžitku, da naj ne pozabijo, da še zanje vedno velja četrta božja zapoved. S kakšno mero boste merili svojim starSem, s takšno mero Vam bodo povračevali Vaši otroci. In nič ni lepšega, kakor če vlada med starimi in m!adimi lepa zastopnost in m.ii-. Grušova. V pondeljek po Matejevem ee jo poročil Ilorvat Franc, pcsestnLk iz Grušove, s črnko Terezijo, kmeteko heerko 'z Nebove. Drugi dan pa je bila sv. maša v kapelici M. B. na Metavskem hribčku, kamor je bil oče starešina povabil mladi par in vse svate. Ženin je eden izmed redkih slovenskih fantov, ki so svojo fantovsko dobo res lepo dokončali. Naš ženin je bil svojcas načelnik Orla, od bornik in blagajnik bivšega prosvetnega dru^ štva »Skala« in nazadnje predsednik fantov: ske KA. Vnet in požrtvovalen društveni delavec je bil vselej in povsoil, kjer je bilo trcba zaorati brazdo krščanske prosvete. Nevesta pa ,je bila ves čas pridna Marijina družben:ca ter so se njene sosestre tudi lepo poslovflc pred cerkvijo od svoje bivše tovarišice. Naj jima 1)0 ludi v zakonskem fitanu usojeno, da nadaljujeta v lepi slogi, sreči in b'a,aostanju delo, ki je nanienjeno vsakemu skrbnemu in dobrcmu gospodarju in gospodinji Jn da bo solnce zakonske srefe vedno ogrev\ilo njun pri.jeten dom v Gnišovi pri Sv. Petru niže Maribora. Št. Peter pri Maribru. Kakor se je svoj čas že poroealo, je skiep občine Sv. Marjeta ob P., da se izšolajo k Št. Petru všolani deli občiue, postal pravomočen in stopi z novim šolskim letora v veljavo. S tem sklepom pa se prizadeti občani občine Sv, Mavjeta ne strinjajo iu obžalujejo, da se občinski zastop ni oziral na žeJje prebivalstva, ki je zahlevalo, da ostane za naprej pri staieni, da naj bodo kraji, ki spadajo ccrkveno k Št. Petru, tudi všolan; tja. Vsled te spremembe bosta najbrže obe šentpetcrski šoli zgubili po en razred. — Kandidatov za voiitve v narodno skupščino se nani ponuja dovolj. Dosedaj jih je že kar pet za nas srez. Pa za nas ni nobeden. — Zadnji čas je za naroeitev Mohorjevih knjig. Naj ne bo hiše, ki l)i ei knjig Mohorjeve diužbe ne naročila. :— Fantovski otisek KA pridno deluje ter ima redne mesečne sestanke. Ker se je dosedanji predsednik KA llorvat Franjo poročil, je bil jnesto njega izvoljen Fluher Tone. Naj se le mladi rod pridno oklepa fantovske KA, da bo iz njega vzrasel nov rod, rnočan in kreposten m duši in telesu. — Če kontu po svetu okrog manjka dobrega vina, naj pride k nani. Imamo Se v zalogi takšnega, kakvšnega nam je Bog dal .in tudi predragi nismo z njim. — V letošnjem predpustu srno imeli 8 porok. Pa šj imamo ženinov in nevest več. Počasi že bodo prišli na vrsto vsi. Sv. Rupert v Slov. goricah. Gornja Voličina. V četrtek dne 28 febiuarja smo pokopali vrlo mladenko Roz^ko Ekert. Umrla je v cvetu let, stara šele komaj 24 let, bridko objokovana od niatere, seetre, brata in prcmnogib drugili tovarisic. Morilka jetika ji je pred letom zastavila pot njenega mladega upapolnega življcnja. Vsa zdiavnižka pomoč je bila biez uspeba. Ko je že bila priklenjena na bolniško posteljo, je prenašala vse trpljenje potrpežljivo in se vcdno tolažila na zopetno zdravje. Roz'ka, ni se ti spolnila tvoja želja, da bi učakala ljubo spomlad. Kako je bila Rozika priIjubljena, je pokazal njen pogreb in solze, ki »o moi-ile njen grob. Poeivaj sladko! Sv. Križ na Murskem polju. Pied kratkeni smo imeli prorač-unsko sejo obeinskega odtoora, ki je bila šele prva javna .seja. Tukajš¦nji davkopiaeevalci so se začeli precej zanimati za gospodarstvo občine ter so prišli v precejšnjem številu poslu.šaf na občinslto sejo. Seja je bila precej živabna. Občinska uprava je za gasilstvo določila znesek 2500 D rin to 11 gasilskim četam z 250 elani, doeirn je nekemu drugemu društvu, ki ima k večjemu 25 članov, liaklonila iOOO Din. Gotovo so že gospodje okoli pokojne stranke JNS, kalera nam je povzročila toliko krivic iu naeilnosli, uvideli, da njim bije zadnja ura, ker fio se še poslužili zadnje rešilne bilke. — KoJikor se da izvedeti, imamo v našem okraju že pet kandidatov za prihodnje volitve v na^odno skupštino. Če le bodo imeli kaj volileev! Menda bo sedaj zmanjkalo vina, kerlan»ko leto je bilo slabo leto za vino. Ciga>ele precej stanejo, še dražja pa so avtomobilske ;vožnje. Polenšak. Zamajali so se in otožao zadoneli naši zvonovi ter naznanjali širom naše župnije, da je zadet od srene ka,pi naglo a vendar za večnost le-po pripravljen umrl mož Tomaž Bezjak, kmet iz Braclavec. v starosti 60 let. Pajni Tomaž je bl tisti mož, ki je pred dobiiroi 10 leti z veliko vnemo in veseljein stopil v nabiralni odbor za nabavo novih zvonov na Polenšaku. Ne samo, da je sam muogo daro,val, tudi z največjim veseljem in navdušeKjem je pomagal pri nabiralni akciji tako dolgo, dokler nl v družbi s svojimi sofarani pii- pomogel, da je bil izvršen načrt ter so ee uresuičile naše želje in nade, da smo spet naš visoki zvonik napolnili z lej)O donečimi novimi zvoiiovi. Oh, s kakini veseljem in ponosom jih je leta 1927 z dtugimi vied pripeljal na Polenski hribček. Nočemo sicer pokojniku na njegov grob trositi njegovih dobrih del, ali vendar nani je dolžnost, da ga opišemo kot vernega katoliškega moža, saj je tudi nastala prva vrzel med kumi naših zvonov. Bil je tudi vsestrausko priljubljen kot dobrotnik revnejšib, vnet za pošteno sivar, dolgoletni naročnik »Slovenskega gospodarja«, Molioi-jevih knjig ter clrugih nabožnih listov. Čeravno ta zadnja leta je bil vezan večji del le na svoj dom vsled pred leti odrezane noge, se je vedno zanimal za vso javno življenje. Kako je bil pokojni spoštovan ia eislan, ,je polcazal tudi njegov lepi pogreb. Uobremu možu, ki tudi v svojib zadnjih vzdibljajih ni pozabil na Njega, ki vodi naše življenje, ko je prav s slabotiiirn glasora naročil svojim domačim: »Molite, jaz bom urarl!« Xa.j mu bo Bng veliki, usmiljeni plaenik v nebesih, vsein dimnčim *'' preostalim pa obilni tolnžnik! Sv. Tomaž pri Ormožu. Dno 25. februarja se je vr.šila poroka ene najboljših članic Marijiue družbe Micike jMundove iz Rakovec, katero si je izbral za nevesto \rli inladetiič, pi-e l^ednik tukajšnje mladeniške fantovske Maiijine -diužbe Pintaričev Tonek. Ginljiv jo bil pri/.or, ko se je voditeljica dckli.ške Marijiue družbe poslovila od Micike v navzocnosti velike množice, posebno hčerk Marijine di'užbe. Poroko je izvršil Micikin brat g. Vinko Munda, slolni vikar v Mariboru, ki je v lepem govoru povdarjal svetost zakona ter ženinu in nevesti na pot v novo življenje priporočal kot tri angele varuhe (ri čednoati: živo vero, trdno upanj) in gorečo ljubezen. Uro piej sta skienila zakonsko zvezo posestnik Plohl Jožef iz Savca, ki je pripsljal pred olfar pridno mladenko Kr!stino Janžekovič iz Koračic. Istočnsno se je poročil Lipovec Frančišek iz Savca z Jo/efo Cajnkai- iz malcnedeljske župnije ter Cajnkar .Janez iz Savec z Ano Lipovcc tudi iz Savca, tcr Zunko Jakob iz Pe-ršetinec z Matildo Salar u velikonedeljske župnije. Vsein novoporoCencem želimo nmogo sreče in božjfga 1 jl:igoslova! Šmarlno na Fohoiju pri Slovenski Bisfrici. Tukajšnji cerkveui pevsRi zbor, katerega vodi gospod organist Ilauc Josip in ki šteje 18 pevcev, prav lepo naprcduje. Pevci (učitelji, kmetski fantje ;n dekleta) deloma od daleč pi-ihajajo pridno k vajam in se trudijo. da petje čim bolj zatlovolji v cerkvi poslušalce. — X;i obi1nem zlioru^asilske čete v Šmnrl-nem je bil izvoljen za poveljnika g. Tomažič Juro, učilelj. 7.0, blagajuika pa g. Bukovnik Ivan, trgovec. — Koniaj snio se rešili hude z:me, le kralek čas so bili lepi dnevj. Potem pa je začel sneg padati ter pokril z belo odejo zeleno Pohorje. »Slovenski gospodar« se je zelo razširil in postal tako priljubljen, da že komaj čakajo, ko pride pošta, da ga odvzamejo in pridno čilnjo. Le ostan;te mu zvesti, saj je va.«! Gornja Ponlkva. V nedeljo dne 17. febi-uaija ponoči so vlomili tatovi v aidanioo posestnika Ograjenšek Frauca, po doniače Stojanovška, v Spodnji Ponikvi. V klet so prišli na ta način, da so s eekiro presekall skoro 1 dni debel hraslov strop in se skozi odprtino spustili na sod. Stočili so okrog 80 litrov dobiega jabolčnika. Po utrudljivem delu so si napravil! iz sena, ki je bilo na zidanici, inebke sedeže in se imenitno pogostili. Da jih ni zeblo, so si v zidanici zakurili « koli, ki so jih dobili v sosednjem viuogradu. Najbrže so bili trije ali Stirje, kei' so se dobro poznali sedeži v raehkem senu. Končno so ogenj polili z jabulčnikom in odnesli ostanek v temno noč. Ker je zidanica na samoti, ni nihče slišal ali videl kaj sumljivega. OroMiiki piidno preiskujejo zaclevo. Sumi se na domačine, ki so jim niorale biti razmere prav dobro znane. Galicija pri Celju. Dne 23. febiiiaija t. 1. je uiiiila Veber Alojzija, po domaire Počenova Lojzka. Rajna je bila Marijina tliužhenka, siara koinaj 23 let. Po treh dueh )>oleziii pljučnice je izdihnila svojo dušo. Kako ja bila rajii.i priljubljena, se je pokazalo, ko je ležala na mrtvaškem odru. Pogieba se y>. udeležiJo veliko število ljudi iz domače in sosedn'h župnij. Pogreb je votlil kaplan Acl;imič. Rajui sveti večna luč! Vojnik. Mnogokrat se čita po iiasopisih. da nenadonia umrje kak mlad mož in zapnsti ženo in nepreskrbljene otroke brez sredslev za nadaljnje živJjenje. In tako živijo brez hranitelja v veliki stiski in revščini. Premnogi predčasno oslabijo, da so nesposobni za delo in zaslu/.ek. Zato je treba misliti n:i stara leta. Če bi mladi ljudje veckiat pomislili, da bodo le prekmalu slari in nesposobni za delo iu zaslužek, bi se za starost gotovo bolj preskrbeli. Le poglejte, koliko starih Iju<ii ži\! v becli in pomanjkanju. Živeti v brume obilvni in clnigim, ali celo od miloščine ni piijetno, zlasti z;> tistega. ki je uekoč razpolagal s šivojim (iennrjem. Marsikdo bi si vtasih /. lahkoto pritrgal kak dinar in denai p;inietno iialožil. Na siara leia bi mirno užival zasluženi poko.j, neodvisen otl drug-h Aii ste zasn že poskrbeli? Toila ne saino za starosf, ludi za slučaj smrti je treba poskrbeti! Možje, očetje, sinrt vas Jabko nenadoma .loti ofl žene in nepreskrbljenih uirok. Vsak dober mož, vsak <$ki'ben gospodar misli n.i to m ,je tudi pripi-iivljeu n.a (o. Kclor si hofc z.a sf.ara leta zagotoviti nekaj denarja ter hoi;e obenetu uoskrboti. <la svojceni v slučaju nenadne snu1V. nekaj zapusti, naj sklene pri najbolj zanesljivi znvarovalnici »Kaiitas« takoj zavarovan.je na doživetje in snirt. Vsa nadaljnja pojasnila se dobijo pri 1'raiicu Klnnčnik, zastopniku »Karita«« v Vojniku. Gračnica pri Himskih toptfcah. dosjjodaiska kiiza, ki vlada po svetu, se kaže Uidi na banovinski ce*ti Mišji dol — Rimske loplice, piav posebno še od Mišjega dola prot1 izlivu Gi-ainice v Savinjo. Da je ta cesta Se vedno zc>!n ozka, že razuniemo, da pa manjka na cesti giamoza, pa nnin je nerazumljivo, ker je na vsak kilotneter ceste kanmolom ali gramozna jaina. Ob času zadnjega deževja so sr vozovi ugrezali v zemljo kot v kakšnem vaškem kolovozu. Žclimo. da pride kdo od banovine a!! od cestnega odbora in si ogleda cesto. Sv. Peter pod Sv. gcrami. V pondeljek dne 25. februarja sla si v sklenitev zakonske zvezc podala roke zvesta naročnika »Slovenskega gospodarja« in vneta sodelnvca v naših organizacijah: Micka Kožuhova iz Sv. Pelva in Tinče Iludina iz Križanviba. Da bi jima nebo rosilo obrlo fiožjcga blngo.=lovaj