I Ut m koristi akaga lludatva. □•Uvel M opraviéa ni do vm<* kar produclralo
Tbl« papar U dovotod to iha iniartau of tho working cl* ao. Work-era art tniilM to all what thov produca.
.ŠTEV. (NO.) 477.
k»Mr*4 t« H«M4-«ttu n»»ti«r, Dm. t, IMJT, «t ta« (kmi oiftn fttCbtaaan III. UMI«» ta« Act Ui:»i|iff •( Mtreb Iré. ItTt
Oifiet. 4001 i. 31. Str., Ckitap. IN.
"Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE*
na Številko v oklepafu ki aa naha|a poleg va-h|a naelova. priUpli*. nega »podal ali
na ovitku. Ako (478) la itavilka . . teda| vam a prihodctfe itevilko nalaga llata po
lai« naročnina. Proet-mot ponovita |o lakaj.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
• i-
CHICAGO, ILL., DNE 31. OKTOBRA, (OCTOBER) 1916.
LETO (VOL.) XI.
Kačja hipnoza.
Ptiče se lovi na različne načine. Ena metoda je ta, da se šibe ali paličice namaže jo z le po m iu namestijo tam, kamor ptiči navadno sedejo. Na limanice se jih vjamejo cela jata. Love se tudi z mrežami, zabaven način je pa ta, da sc dresirajo ic vjeti ptiči, ki potem kličejo proste in jih zvabijo v jetništvo.
V Ameriki je sedaj čas za ptičji lov. In vse metode, s katerimi je pričakovati kaj uspeha, se uporabljajo, da bi se dosegel čim večji plen. Na-stavljajo se limanice, se motajo v mreže in letajo za pojočimi tovariši. Pa ne vedo ali pa pozabljajo, da jc kletka vedno kletka, naj je lesena, spletena iz najnavadnejše žice, ali pa krasno pozlačena.
Tukaj llugbes, tamkaj Wilson. Oba obljubu-jeta, da sc ljudstvu vrne izgubljeni raj. Dante ni imel toliko fantazije, kolikor je imajo agitatorji kapitalistickih strank, kadar si izmišljajo dobrote, pripravljene ljudstvu, če povzdigne njih izvoljence na tron, in vsi katoliški popi ne znajo ne-'bes tako pestro in bleščeče naslikati, kakor slikajo oni Ameriko, kadar bo vladal njih kandidat.
In ptiči poslušajo to petje. Ali bodo razumeli, da se lahko poje resnica, pa tudi laž t In da je goljufiva pesem lahko prav tako lepa ali pa še lepša kakor pesem o resnici t
Politični ptiči, ki letajo sedaj po Ameriki, niso ptiči svobodnega gozda, pojoči, kako jim srce veleva in grlo daje. Dreairani so za svojo nalogo in pesem, ki jo pojo, je naučena. Če greš zjutraj •daleč ven iz mesta, kjer ni dim in vrišč piščalk in ves nepopisni hrušč in trušč miljonskih kulturnih množic pregnal vsega krilatega razun vrabcev, se lahko brezskrbno vdaš naturnemu koncertu pevcev v ve ¿h in uživaš njih pesem z vsem naivnim veseljem. Kadar poslušaš dresirane politične ptiče, moraš zaiti in spraviti svojo naivnost, pa na njeno mesto postaviti strogo, pazno kritiko.
Kaj hočejo ti pevci t
Da poletite v nastavljena kletke. Ali pa, če ste že v kletkah, da pozabite, kje da ste. Oni ne misliio na vaše potrebe in koristi, ampak na svoje želje in na cilje svojih gospodarjev.
Volit ve..Stranke. Kandidati.
Kaj so volitve T
Boj za politično iiiaič. Ta bo) vodijo T>olitične st ranke. Kandidati so pa ljudje, izbrani, da izvr-šujejo volio svojih strank.
Politična moč je sredstvo vladanja. V kapitalistični družbi ne more imeti vladanje kapitalističnih strank drugega namena, kakor držati delavno maso v politični odvisnosti od razreda, ko gospodari in gospoduje. Kajti gospodarstvo in politika sta neločljiva dvojčka, tako zrasla, da sta eno telo in ena duša; le organi so različni.
Bivstveno se Zedinjene države nič ne razlikujejo od katerekoli druge modeme dežele. Biv-gtveno je to, da so se v Zedin jenih državah kakor v vsaki drugi deželi razvili razredi. Bivstveno je to, da vlada v Zedinjenih državah kakor v vsaki drugi deželi razred, ki je po številu V neznatni manjšini, in da mu hlapčuje ogromna večina. Bivstveno je to, da je kapitalistični razred lastnik vseh proizvajalnih sredstev in postaja vsled tega tudi lastnik vseh produktov, delavski razred pa mora trpeti, da mu jemlje kapitalizem vse produkte njegovega dela.
Bivstveno je to, da hoče kapitalizem ohranit) to stanje, ki je zanj nadvse ugodno. In temu namenu služijo vse kapitalistične stranke. To je nji-hova naloga in v tem se nič ne razlikujejo.
Razlike med posameznimi kapitalističnimi strankami so nebivstvene. Republikanizem, de-mokratizem, progres, prohibicija — .Vjse to raste na kapitalističnih tleh, vse to hoče obraniti kapitalistično družbo, vse, v čemer se razlikujejo, se pa tiče le posameznih oblik, ki niti najmanje ne izpremene značaja družbe. V mnogih «lučajih se sploh ne tiče stvari, ampak le oseb.
Treba se zavedati, da ne more biti drugače. Posamezne kapitalistične skupine imajo kolikor toliko različne interese; kajti na individualnem gospodarstvu sloneči kapitalizem ne more organizirati produkcije tako, da bi spravil vsaj vse kapitalistične interese pod eno kapo. Individualistično gospodarstvo poraja neizogibno konkurenco. In ta konkurenca se izraža tudi v politiki. Tako nastajajo kapitalistične stranke, med seboj nasprotne, kjer gre za interese posameznih kapitalističnih skupin; in za te interese vabijo mase, da bi šle im> kostanj v ogenj.
Ali vse te stranke hočejo vendar, da ostane družba kapitalistična, da ostane gospodarstvo individualistično, da služi produkcija profitu. Vse te stranke, rned seboj različne, so popolnoma e-dinstvene v boju zoper temeljne interese in zoper
cilje proletariata.
Za delavstvo ni odločilno vprašanje, ali bo ta ali ona oblika v kapitalistični družbi taka ali nekoliko drugačna. Taka vprašanja imajo lahko nekaj pomena; ali vedno je njih pomen relativen, podrejen, postranki. Glavno vprašanje delavskega razreda je to, kako se odpravi kapitalizem, kako se nadomesti družba izkoriščanja z družbo enakopravnosti.
V	kapitalističnem sistemu ni rešitve za delavstvo. To je tista velika resnica, ki določa vse akcije zavednega proletarijata. V kapitalističnem sistemu ti lahko povišajo plačo; ali v tem sistemu ti tudi lahko podraže življenske potrebščine mnogo bolj, nego so ti zboljšali plačo. V kapitalističnem sistemu ti lahko skrajšajo delovni čas za uro; ali kadar iznajde tehnika nov stroj, te vendar vrže na cesto.
V	kapitalističnem sistemu mora vedno kapital imeti svoj prof it. Ta se pa ne more doseči brez škode za delo. Kapitalistov profit je to, kar vzame delavstvu. Kapitalisti se lahko prepirajo med sabo, kaj in koliko vzame ta in oni; toda profita
nočejo odpraviti in to pomeni, da hočejo ohraniti izkoriščavanje in okradanje delavstva.
Za izkoriščanje ljudi — proti izkoriščanju ljudi: To je veliki problem med kapitalističnim in delavskim razredom. Z drugimi besedami: Za ohranitev kapitalističnega sistema ali za odpravo kapitalizma?
To je tudi glavno vprašanje pri sedanjih volitvah. Okrog njega se suče ves broj. Vsako drugo vprašanje, ki prihaja v tem boju še na dan, je postransko in za glavni cilj boja brezpomembno.
Kapitalistične stranke se ravsajo med sabo iu v tem ravsu apelirajo na pomoč delavstva. Lepe besede rabijo za te apele. Če bi hotele govoriti odkritosrčno, bi morala biti pesem vse drugačna.
Mr. Hughes bi moral zapeti: Miljarde dolarjev so se združile v mogočne korporacije. Na poti so, da koncentrirajo vso produkcijo in prevzamejo absolutno kontrolo Zedinjenih državah. Po naravnem razvoju se to godi. Velike ribe požirajo male, veliki stroji mečejo malo orodje med sta-
William O. Sharp, ameriški poslanik v Parizu, kateri se je vrnil domov na počitnice, je dejal včeraj v svojem govoru pred Boston City Clubom, da bo vojna po njegovem mnenju trajala še dolgo časa.
"Obe nasprotni armadi na zapadni fronti sta enako močni in vsled tega ne more nobena zmagati," je rekel Sharp. "Osvojitev par milj zemlje pomeni dandanes mesec dni boja, ki stane v denarju miljone dolarjev in stotisoče človeških življenj. V sedanji vojni so gotove stvari, ki zavlačujejo bojevanje, da se lahko nadaljuje brez konca. Ena stvar je vojskovanje v zakopih s strojnimi puškami, ki so najgroznejše sredstvo, za podaljšanje vojne je eroplan. Ako bi ne bilo v tej vojni eroplanov, bi ena ali druga armada že davno premagala nasprotnika. Parižani trdno verujejo, da ne bodo Nemci nikdar več prišli tako
blizo, da bi mogli škoditi Parizu. Moje mnenje je, da imajo prav.. Nikakor ne smatram za neutral-nost, če rečem, da ima človek, kateri živi med Francozi, veliko spoštovanje do francoskega naroda, kakor ga imajo tudi Francozi do Amerike.
61.030 vagonov primanjkuje železniškim družbam. Pred dvema letoma jc bilo 131.000 vagonov neporabljenih. Tudi to je znamenje prospe-ritete, kapitalistične prosperitete, od katere nima delavstvo nič.
V Ameriki se dela, ker je Wilson predsednik. Tako trobijo demokratični agitatorji. — V Ameriki se dela, ker je v Evropi vojna; to je resnica. In kadar ho v Evropi konec vojne, bo sam sv. Peter lahko predsednik v Ameriki, pa pride vendar veliki delopust.
ro šaro, veliki kapital ubija malega. Tako mora biti po jasnem zakonu. A zanikrni iniljončki zabavljajo, se dero in se skušajo upreti temu razvoju. Miljarde imajo večjo moč, torej imajo po pri-rodnem zakonu večjo pravico do profita. Mi zahtevamo monopol izkoriščanja. Delavci, pomagajte nam, da ustanovimo ta monopoli
Mr. Wilson bi pa moral deklamirati:
Mogočni trusti grabijo in grabijo ter hočejo pograbiti vse. Mali miljoni bi tudi radi živeli, toda miljarde hočejo uničiti njihovo samostalnost. Ogromna je konkurenca med večjim in manjšim kapitalom; brezobzirna jc in nobenega usmiljenja ne pozna. Manjši izkoriščevalci si hočejo ohraniti obstanek; to je pa le mogoče, ako morejo močneje izkoriščati. Delavci, dajte se izžemati od manjših kapitalistov, da se obvarujejo največjih.
Tako bi morali govoriti eni in drugi. Zakaj oboji hočejo ohraniti izkorišeevalni sistem, ves njih boj pa gre le za to, kdo izmed njih bo smel in mogel v večji meri izkoriščati. In od delavcev zahtevajo eni in drugi, da naj žrtvujejo svoje interese njihovim interesom.
Tako kakor bi morali govoriti, seveda ne govore, zakaj tako nerodni niso. V politiki kapitalizma je odkritosrčna beseda nerodnost. Ako bi kapitalistične stranke povedale delavcem resnico, bi jih morale odbiti od sebe.
Ali one potrebujejo delavske glasove, ker je delavcev več kakor kapitalisetov in ker se brez delavskih glasov ne more zmagati. Torej je treba tem volilcem govoriti neresnico in jo Čim mogoče lepše pobarvati.
Indijci in južni Amerikanci pripovedujejo o kači, ki le pogleda ptiča, pa se ubogo bitje niti ne gane, dasi ima peruti, s katerimi bi lahko odletelo. Kača ga je hipnotizirala s svojim pogledom in v tej hipnozi postane ptič brez odpora njen plen in ji takorekoč prostovoljno zleti v Žrelo.
Kapitalistične stranke hipnotizirajo volilce z besedami. Delavci se dajo hipnotizirati, ustavijo odpor in gredo še sami v svojo pogubo.
Delavcem ne bi bilo tega treba, kajti vsa hipnotična moč se odbije od njih, Čim ji zoperstavi-jo svojo zavednost. Delavec nima kolobrijevih možganov in njegov razum je sposoben, da spozna razmere in položaj. Če ve, daje v tovarni, v kateri dela, nasprotje med njegovimi in kapitali-stovimi interesi, mora spoznati, da se v politiki nasprotja povsem enaka. Nobena izmed meščanskih strank se noče dotakniti kapitalističnega sistema, to se pravi, da noče nobena izmed njih odpraviti vzrokov njegove sužnosti.
Ako delavec to ve in ako ima v sebi količkaj značajnosti, tedaj je nemogoče, da bi ?a premagala kapitalistična politična hipnoza.
Naj ti pojo pesem, da si lahko ohraniš socialistično ima ampak, da je bolje, če sedaj glasuješ za tega ali onega kandidata, ker ne more biti socialist izvoljen; ako si spoznal značaj kapitalistične družbe, te ne bodo mogle premotiti take melodije, ker ti mora biti jasno, da ne bomo nikdar zmagali, če bomo pro vsakih volitvah dejali, da še ne moremo zmagati, in razumel boš. da bi morali na ta način za vse čase ostati vkovani v kapitalistične verige.
Naj ti priporočajo Hughesa, naj ti priporočajo Wilsona, naj ti postavljajo enega nad drugega, naj godejo slavo svojega malika, naj kujejo na eni strani republikansko, na drugi demokratično stranko v zvezde — ti boš razumel, da imajo svoja nasprotja med sabo, ampak da se tebe ne tičejo njihovi ravsi, ker so tebi eni in drugi enako nasprotni. Razumel boš, da je zate vseeno, če vlada kapitalistični Peter ali kapitalistični Pavel. Razumel boš, da ni tvoja naloga izbirati, ali bi dal temu ali onemu v roke bič, ki bo švigal po tvojih plečih, ampak da jim moraš vzeti bič. In če danes res še nisi dovolj močan, se moraš danes pripraviti, da boš jutri močnejši. Ako si danes pomagal enemu izmed njih proti drugemu izničil njih, si izgubil današnji dan zase, in nikdar več se ti ne vrne.
Pusti kačo, naj napenja svojo hipnotično u-metnost, pa se ji smej. Vedoč, da jc rešitev delavstva edino v socializmu, glasuj socialistično, da se pokaže vsa moč tvoje stranke. Tu ali tam pomaga tvoj glas že danes lahko do zmage. Kjer še ne bo zmage, vlije povečano število socialističnih glasov pogum v srce onih, ki še dvomijo, in prihodnjič se pridružijo tudi oni tvoji četi. Vsak glas, oddan za kapitalistične kandidate, je zavržen ; vsak glas za socialistično stranko pomeni napredek.
Glasuj torej s prepričanjem; glasuj socialistično. ..
Kača bo sikala, ti se ji boš lahko smcja^.
Kandidat socialistične stranke
za predsednika |e
Allan L. Benson
Kandidat socialistične stranke
za podpredsednika |e
Geo. R. Kirkpatrick


0 strokovnem gibanju.
Boji med mezdnimi delavci in njih izkonš-
éevalei tuto até novega. Najdemo j:h že 06 koncu «redojefa veka t rokodelstvi^, med pomočniki in mojstri, briko «o te pričele > zbujati v mojst-nb pod vplivom tedaj te razvijajoče produkcije blaga in pod vplivom prometa kapitalistične «lutnje in nafnenja. Marsikateri med njimi je poskušal že v 15. stoletju število pri njem vpode-nih pomočnikov tako pomnožiti, da bi lahko živel od njih dela, ne da bi bilo treba njemu ornemu delati, ali pa je vsaj poskušal naprtili pomočnikom ogromen del rtega dela. Opažala so ae stremljenja po povečanju delovnih dni. po omejitvi praznikov, celo stremljenja po nedeljskem delu. Pri tem so se skušali gospodje mojstri ločiti od pomočnikov; ti naj bi se zadovoljili s slabo brano itd. Družinska vez se je zrahljala. Slednjič ao se začeli cehovski mojstri še bolj odločevati, pomočniki, ki niso bili sinovi ali zetje mojstrov, so silno težko postali mojstri, pogosto jim je bilo to popolnoma nemožno. Tako je bil pomočniški poklic vedno bolj pokhc zase, nehal je biti samo postaja med učeneem in mojstrom.
Če so mojstri začeli igrati kspitsliste. je bila nujna posledica, da je dobilo razmerje med njimi in njih delavci več ali manj ostrine poznejšega nasprotja med kapitalističnimi podjetniki in mezdnimi proletarci. Toda pomočniki se niso dali primerjali v ponižnimi in preponiinimi proletar si porajajoče se velike industrije. Kljubovalno in bojevito niso samo prestregli slehrnega udarca, namerjenega proti sebi, ampak so odgovorili nanj še a silnejšim od svoje strani. Mesta so bila majhna, število pomočnikov vsakega poklica je bilo zategadelj po mestih razmeroma neznatno. Bilo jih je tem lažje združiti, ker je imela navadno vsa ka obrt posebno ulieo. Delo je sieer ločilo drugega od drugegs; samo malo število, redko več ka-. kor eden ali dva, je delslo pri enem mojstru. Število praznikov v letu je bilo veliko, družabnost je tedaj igrsla v življenju slehrnega posameznika prav tako vlogo kakor delo, in družabnost je združila pomočnike. Njih pimiee bile središča njih organizacij, izhodišča bitk. ki so jih bili z mojstri.Kdor od pomočnikov ni sodeloval, je bil izbočen. Vsled ločitve poklicev drugega od dru gega je bila za pomočnika izključitev iz pomočni-štvs njegovega rokodelstva tistega pomena kakor izključitev iz družbe.Pomočniška organiazcija ene stroke je torej obsezals vse pomočnike v isti stroki Industrijska rezervna arrapda je bila nej*>-znana. pridobivanje delavcev iz tujih jwklieev je bilo iz razlogov nemožno, ni čuda da je bilo stališče pomočnikov nasproti mojstrom razmeroma nadvse ugodno. Orožje, ki so ga rabili, je bilo nehanje dela in razglasitev slabega glasu—stavke in bojkoti—in s tem orožjem niso prizanašali. Našim cehovskim sanjačem, ki sanjarijo o obnovitvi srednieveiketra rokodelstva in se nadajajo od te obnovitve miru med delavci in njih izkoriščevalci, bi se lasje upokončili, če bi se danes v razmerju z razvojem industrije tako pogosto in tako trdovratno stavkalo kakor v merodajnih rokodelstvih 15 in 16. stoletju.
&ele ko je prišla na površje moderna državna oblast, so tudi pomočniki spoznali, da prihs-jajo drugi časi. Zatiranje delavcev je bila ena prvih uslug, ki jih je nova oblast izkazala burž-vaziji, in je še do dane* ostala ena njenih glavnih nalog. ZaMa se je doba mezdnih taks (to se pravi maksimalnih mezd) in prepovedi ali vsaj policijskega zatiranja vseh organizacij mezdnih delavcev. Vendar pa se tudi državi ni posrečilo, da bi popolnoma udušila odpor pomočnikov. Pomočniki so vedeli prav tako dobro kakor njih nasprotniki, kako moč imajo, če združijo vse svo-
je moči, in kako ao slabotni, brez organizacije, povsod so se z vso žilav ost jo sklepale organ.za -
eije. Kjer so jim bile javne organizacije onemogočene. so ustanovili tajne. Z najhujšimi kazna-mi in mukami so jih kaznovali, a vendar niso mogli omajati njih združitve. Čeprav so bila trpljenja in težave, ki jih je prinesel protisoeialistični zakon nemškemu proletaria tu, dovolj huda, vendar so morali v marsikaterih deželah pretrpeti grda preganjanja delavei v teku zadnjih stoletij in t je do »rede 19. stoletja. In vendar do vsa preganjanja premagali.
Večina delavcev porajajoče se kapitalistične man ufa k t ure pa ni imela tiste odporne sile kakor rokodelski pomočniki. Za izgotovitev celera izdelka potrebna dejanja «o, kakor smo že omenili, v manufakturi pndeijena različnim delavcem. katerih vsakdo mora opravljati enega ali več razmeroma preprostih opravil. 1'čna doba delavca se na ta način skrči pojavljati se žc začenja delo žensk in otrok. Nadalje so se rodile v velikih in-dostrijalnih mestih pod go*pod*tvom manu fakture velike delavske armade. Pn tem je možno, da bi se delavei med *at*> osebno poznali, kakor je bilo »amoposebi umevno pri pomočnikih v srednjeveških malih mestih. Vsled razvoja velikih mest so seveda trpeli tudi rokodelavsi pomočniki. toda ne tako močno, kajti tisti meri, kakor je rastlo njih število, je rastla tudi mnogo-glavnost in z njo nesložnost njih nasprotnikov, mojstrov. V kapitalističnih podjetjih pa stoje mnogoštevilni delavei maloštevilnim podjetnikom nasproti, ki se lahko sporazumijo. Temu se je še pridružilo, da je cehovsko gospodstvo oviralo razvoj manufaktur v starih mestih. Ts podjetja so se morala ustanoviti izven cehovskega okoli-' ša, večinoma na deželi, kjer se je dalo delavce lažje nadzirati in kjer delavci niso imeli nikake za-slombc v drugih plasteh delavskega prebivalstva in so bili navezani edino na delo v manufakturi.
Slednjič pa so delavcem čas za družabne sestanke. to važno sredstvo za združevanje in iz njega izvirajočo enotnost v boju. zelo skrsili, zlasti z odpravo srednjeveških praznikov.
Sicer, združuje manufsktura večje delrvske množine pri delu in jih sili k <4uf>nemu delu, h koperaeiji. Toda blagodejne posledice, ki izvirajo iz tega za slogo delavcev, se deloma uničijo s tem, da se niso le delavci enase stopnje rekuti-rali iz najrazličnejših plasti prebivalstva, ampak da so se različna dela najrazličneje plačevala; med delavei je cela vrsta stopenj, kakor pri stre-žajih velikega gospodstva. Re». da določi pri delavcih osebno delo v produkciji in ne osebna usluinost; hierarhija torej ne rodi med velike razlike v interesih posamičnih le težko zavedo svoje interesne skupnosti.
Kljub temu imajo delavci manufakture še en velik dobiček : čeprav je njih učna doba mnogo krajša kakor v rokodelstvu., vendar temelji njih delo na ročnosti in spretnosti, ki se da doseči samo z daljšo vajo. Zategadelj se ne dalo lahko nadomestiti. In naj je število brezposlenih, dela iščočih proletareev na stopnji razvoja, o kateri obravnavamo, še tako veliko število izurjenih ma-nufakturnih delavcev med njimi ima za delavce manufakturne periode v splošnem malo pomena.
Šele stroj spremeni to, šele stroj usluži vso množico brezposelnih industriji, in vrže tudi žene in otroke proletareev tropoma na delovni trg. S kakšnimi posledicami za odporno silo delsv-se v.
Odkar so se uvedli v produkcijo stroji, se z nenavadno naglico pospešuje proces presvdjanja vse industrije v kapitalistično. Toda kapitalistični obrati se ne spremene takoj na vseh pro-
dukcjjskifc poljih v tovarne, hi produkcijo s stroji. Manufaktura se je še do d a nas ohranila na
raznih poljih, n. p r. v črkostavljenju. V nekaterih industrijalnih panogah se je kljub kapitalističnemu obratu rokodelska produkcija še ohranila, n. pr. v krojastvu, v kolikor ne služi produkciji na delcbo. Seveda kapitalistično izkoriščanje obrti, ki stoji še na stopnji rokodelstva, navadno ne privede do velikega obrata, ampak do pritlikavega obrata do domače industrije. Delavci domače industrije paso najmanjc odporni izmed vseh.
Tudi pod gospodarstvom ss stroji obratova-ne velike industrije v kapitalistični produkciji se vadržnje — seveda polagoma izginjajoča—vrsta panog industrije, ki ne morejo pogrešati iz učenih delavcev, kateri so ui prisvojili gotovo višino spretnosti. Velika industrija sama ustvarja celo vrsto novih panog, ali pa, raaširja že obstoječe. ki imajo zapred(togoj posebno moč ali |k*seb-no znanje, in ki se jim ni treba bati konkurence nen enih delavcev ali žensk in otrok. To je veljalo in večinoma še velja u. pr. v nekaterih panogah pridobivanja in predelovanja kovin.
Delavski proletariat se deli potemtakem v dve veliki pla*ti: v višje stoječo, ki je valed razmer v razlien»» ozirah ali kvalificiranih delavcev. Pod to p astjo pa ne širi velika in dnevno naraščajoča m* a delavcev, ki imajo posel, za katerega izučite v niso potrebna nikaka posebna pre<4(n*nja,spretnosti ali zmožnosti; najsi so nekateri izmed t* h delavcev še tako spretni, izobraženi ali zmožni, kljub temu spadajo v oddelek neizručenih, n» spretnih ali nekvalificiranih delavcev. ki se br»-z težave nadomeste, do katerih ni treba nikak*- obzirnosti, katerih odpornost je neznatna.
Boljše stoje«'-i, kvalificirani delavci so tisti, ki jim gre prednost v boju za povzdigo delavskega razreda. Ti tvorijo najboj^evitejše elemente j proletariata, zakaj oni so tisti, ki *o najbolj sposobni za odpor proti kapitalu. In v številnih bojih so pokazali svojo bo je v rt ost.	,—
Njih stališča ima marsikatero podobnost s stališčem cehovskih rokodelskih pomočnikov; tradicije rokodelnih pomočnikov so mnogovrstno o* hranile med njimi, rokodelnih pomočnikov organizacije in bojne metode so si vzeli kvslificirani delavci za zgled. Nove g«fei{>odar*ke bojne organizacije delavcev — in sicer ^prva smo kvalifira-nih delavcev — strokovne organizacije, so veasi naravnost nadaljevanje starih družb, pogosto in zlasti v začetku strokovnih gibanj pa so vzraat-le iz tradicij ki jih je bilo zastupilo cehovsko po-močništvo pri mezdih delavcih.
Prvotno sorodstvo strokovnega gibanja s cehovskim pomočniškim gibanjem *e ne izraža samo v odpornem duhu in odporni sili strokovnih organizacij. < 'asi se pojavi tudi med strokovnimi organizacijami cehovski duh, stremljenje po ka-stovski odločitvi, po enostranski brigi ¿amo za o/je poklicne interese brez ozira na splošne delavske interese. V posebnih okoliščinah gre to lahko tako daleč, da strokovne organizacije kvalificiranih delavcev ne zanemarjajo samo dolžnosti solidarnosti s celokupnim delavskim razredom, ampak skušajo imeti dobiček naravnost na stroške drugega delavstva — na primer z omejitvijo števila vajencev, ki se nče njih poklica . S tem sicer zmanjšajo ponudbo delavskih moči v lastnem poklicu, toda samo na stroške drtigih delavskih plasti, nimajo moči, da bi izsilile take omejitve, tako da krene v te poklice Um več delavskih moči.
t asih se samo v posamičnih obrtih lt"ijo njih organizirani člani kot "aristokratje" dela od
Î
dmhaJji* tar at ahutaj* povzpcti na nje n^A te To j* veljalo a. pr. * Nemčiji se pred as-
davn.m časom za ifiiM» črkostavcev. Nt Anglfc ttem pa so se kvalificirani delavca odločili ? n^ ji saupnostj od nek taLtf>.ranih. Njim so se pri.
družile še torarn***mu zakonu podrejene delav, ske plasti, katerim je ta postava ustvarila ugod-
urji. položaj. Ti boljic -toje i delavei »o tvorili do zadnjega časa — in tvorijo deloma ie od velike »ase mezdnega proletariata ločeno dZ lavsko aristokracijo.
Kjer vodi strokovno r«banje dc pospeševanji enostraskega kastovtkega duha in do aristafaS ske odločitve boljše situiranih delavcev, tam ne lt da ničesar ne prinaša kot razredu, ampak celo «. tejfne povzdigo ovirati in zavleči. Tako strokovno gibanje je mnogo izdatnejše sredstvo za oviro ds» Isvskega gibanja kakor nasilna in bretmisleaa za-tiranja. ki jih navadno uporablja »tarokopitna državna modrost. Pač pa so vse nasilne proti bojnim organiazcijam delavskega razreda naperjene metode najuspešnejše sredstvo, da se združijo kvslificirani delavci z nekvalificiranimi v enoteu odpor proti zatiranju.
Sicer pa so danes le še najnespametnejši in najnevednejši državniki mnenja, da se da proletariat stakimi odredbami zadržavati. Najnevarnejši sovražniki proletariata so t*ti, ki nastopajo ne kot njega nasprotniki, ampak kot prijatelji pa skušajo cepiti proletarijat * strokovnim gibanjem v takem duhu, kakor -rno ga bili opisali, ter hočejo po tej poti spremeniti njegš naj od po r-nejše dele iz pred bojevnikov v zatiralce njega slabotnejših delov. Ti krivi prijatelji delavskega razreda tudi na Nemškem uganjajo svoj nepošt*. ni posel; vsekako doslej le na univerzah Toda tudi na delavce *arae poskušajo uplivati. Na srečo so gospodujoče stranke preomejene. nemški delavci pa preveč raz*,odni in gospodarske razmere preveč razvite, da bi utegnili ti gospodje napraviti trajno škodo.
In naj se v sled ugodnih razmer kaka delavska plast še tako- povzdigne in še tako loči od mase proletariata. trajno se ne more odtegniti vplivom gospodarskega razvoja, ki jo silijo k združenju z vsem delavskim razredom. Kakor je že razsodno« te delavske plasti, višina gospodarskega razvoja njene stroke in vloga, ki jo igra na domačem in svetovnem trgu; trpi manj ali ve* časa. da se aristokratske tendence stro; prej ali slej pa pride do tega pri vsaki tu omenjenih delavskih plasti.
Nobena obrt ni varna, da je ne zgrabi tehnična revolucija, ki nadomešča izueenega delavca z neizučenim in povzroča možu konkurenco žene in otroka. Kljub vsemu omejevanju števila vajencev itd. narašča število brezposelnih v vsakem poklicu. najsi stavi še tako visoke zahteve na svoje delavce. In tako ra.ste število onih izučenih de-, lav cev, ki ne zaslužijo »i- v Ij in m rajo zato ostati izven organizacije ter jih lahko porabljajo proti organ ziramm delavcem. Vedno bolj morajo tudi najsijajneje organizirani delavci z dobro napolnjenimi blagajnami spoznati, da je odpor proti zatirajočim vplivom kapitalizma jla*ti pa zmaga nad njim naloga, ki ji posamične poklicne organizacije niso kos. Spoznati morajo, da so tem šibkejši čim šibkejši je ves proletarijat Priti morajo do «.poznanja, da je slaba politika, hoteti se kvišku pOfS|MU na ramenih ljudi, ki se pogrezajo v močvirje in katere sami še globlje potisnejo vanj. če se povzdigujejo nad nje. Gledati morajo da imsjo pod nogami trdna tla, če se hočejo povzpeti kvišku in se kvišku obdržati. Tega pa ne morejo, nt da bi pomagali globljim, pod seboj stoječim plastem. da se dvignejo iz močvirja.
VOTUESJSIA T OVES T.
Spisal Podlim barski.
Jedva je Tone sedel, ko se je dvignil Koz-levčar, vrgel neksj krajcarev pred Smoleta na mizo ter zaklical Martanu: "To ti povem, Mar-tane! Nizko boste sedli dolinci, ker hočete visoko letati. &iba božja vas zadene, ker ste prevzetni in krivični in ker nimate v sebi trohe poštenja in pravičnosti. Vi hočete biti prvi v soseski, zato vas bo udaril Bog, ki nas je ustvaril vse enake."
Oh. kako trdo ume govoriti Kozlevčar! Srce zaklopoče nasprotniku in duša mu zdrhti v prsih. No, tudi Martan ni iz onega korena, ki se poklada živini; glasovito in složno odrine besedo, kakor bi jo dvakrat podčrtal, in nasprotniku, če ni Kozlevčar, zaledeni na duši in odgovor mu zamre na ustnicah.
"A v čem je naša prevzetnost in krivica, to mi dokazi, Luka, prosim!" je vzplsmtel Martan, in Tone je po tem govoru spoznal, da le-ti ljudje obdelujejo široko polj*e domačega prepira.
Kako sta se trkala velmoža iste soseske 1 "Ne boš Luka!" tako je zabrusil nasprotniku Martan. "Nikdar ne boste hribovci ravnopravni z nami dolinci. Vi ste v soseski od nekdaj rep in to ostane na vekov veke!"
Ob takih strašnih besedah je Kozlevčarju za hip zastala pamet in ničesar ni golknil. Vzel je svojo palico in odhajajoč je stopil kakor v omotici k vratom.
Ko je Martan videl, da ga je premagal, je zavii svojo misel v mirnejše besede ter rekel: "Prav praviš, Luka, da smo ustvarjeni vsi enako, ker vsak pride gol na sveta in vsak mora u-mreti. V začetku in koncu je ravnopravnost, med tema mejnikoma je pa ni. Vsak izkuša goloto, katero je prinesel na svet, pokriti, kakor more. Vi jo hočete pokriti na našo škodo. Čudno, da se še niste domislili, naj delimo z vami po zakonih ravnopravnosti svoje travnike, ker v vaših hribih travnikov ni. Ampak to povej, Luka,
svojim hribovcem: Prej pride antekrist in prej bo sveta konec, nego mi jenjamo le za bilko od svojih pravic. To ti povem jaz. ki sem župan te soseske. Zakaj tega vam ne pozabimo nikdar, da ste vodo spuščali na naše njive "
"Mi nismo stražniki nebeških vod in vaših njiv", tako je zaklical Martanu Kozlečar, stoječ pri vratih, "torej tudi nismo krivi hudega poplava, s katerim vas je Bog hotel kaznovati in vas še bo . Bog je poslal hudo uro, kakor je v*til v starih časih žveplo in ogenj na pregrešna mesta. Ker pa imenuješ antikrista, rečem ti, Martan: ne kliči pošasti, da se ti ne odzove! Bog ve. če se stika že po dolini in če se ne bliža dan, ki stori konec vašemu napuhu. In ker sva prišla danes skupaj pod eno streho, ti povem še to: S takšnim brezbožnim zarodom, kakršen ste vi dolinci, hribovci ne maramo nobenega stika več, ni v duhovskih ni v posvetnih stvareh. Naša pota morajo iti na veke narazen. Če je Bog v t starih časih dovolil «tiskanim Izraelcem, da so^ se odtrgali od Davida in Salomona, ki sta bila božja maziljenca, onda tudi nam hribovcem ne bo štel za greh, ako pri naših postavnih oblastvih zahtevamo razdelitev občine in svoje lastno županstvo za hribovske dele naše soseske, ako obrnemo hrbet tebi, ki si tukaj župan, pa te ni mazilil Bog. ampak — "
Nismo si upali zapisati poslednjih Kozlevčar-jevih besed, ki jih je izustil že med vrati. Tako so bile trpke in ostudne.da je domači prepir obogatil gabrovsko narečje z mnogimi psovkami. Tako sta se ruvala velmoža iste župnije!
Kozlevčar je ves v ognju zaloputnil vrata za seboj in Martan si je pogladil glavo, kakor da jo hoče očistiti nesnage in potolažiti, ker je nametal Luka toliko sramote nanjo.
"Fej. kakien zarobljen gobec je to, kakšen dehor gorjanski!" je vzkliknil Maren, da bi ole-
hčel Martanovi glavi. "Takšnega suntarja ni več
na svetu.
"Nas položaj je tak. da se ne moremo odpovedati našemu ugledu, ako nočemo biti predmet posmehovanja in zasramovanja," je razlagal , Martan z glasom razjarjenega velmoža. "Če je Kozlevčar klical na pričo sveto pismo, onda se tudi jaz lahko sklicujem na Bojzesa in postave. Ali veste, kako je Mojzes rekel Izraelcem!" A ko Ako močete biti glava, postali boste rep" — to jim je rekel. Tako bomo postali tudi mi dolinci v naši soseski rep, ako ne bomo odločno stali za svojo čast. ako bomo zdaj v tem. zdaj v onem prijenjevali hribovcem "
Maren, ki at je nekoliko zadolbel v preudarek. kako sitno bi mu bilo, ako bi postal v soseski rep fin je bil prvi ključar pri gabnuški cerkvi—je pritrdil Martanu. Ostali g<.stje so mol-čali. Tone je izobrazil prijazen nasmeh na licu kakor človek, ki $toji rad nad «trankami in <nm v sebi prcmleva svojo lastno modro sodbo. In imel je priliko delati modre primere Za časa svojega enoletnega bivanja na CtiktU je nekoViko <pomal češkega kmeta, izobraženega, zavednega človeka, ki v svesti si svoje veljave ponosno dviga glavo, v kateri že tli i*kra. ki se imenuje jisna misel in ki «ama more pomoči do jasne bodočnosti. Zato ni več gledal s 'tistim zanimanjem na slovenskega kmeta kakor prejšnje čase, ko je smatral v*e ra o-riginalc. katerim bi bilo škoda vzeti njih konservativnost ter jim vcepiti modernejšo mi<el v glavo. Sedaj je ce!o s pomilovanjem zrl na te preplašene obraze, katere veninven begajo srednjeveški nazori ter strah pred nečim strašnim, neznanim, skrivnostnim ...
Ha bi pregnal neprijetni molk. ki ni tovariš pivskih bratov, in prepeljal govorico na kaj mirnega. kar bi vsem ugajalo, je pohvalil umni Smole gabrovške godce, kako lepo so igrali včeraj pri izprevodn in danes pri slnlbi božji.
"Srce človekn poskakuje veselja, če jih sli-Si." je potrd;la Smoletova, ki živi vedno v krist-janskem soglasju s svojim možem.
"Na* Anžič ta pa nme, ni se rastanj Šolal pri voiakih." je pritaknil Smole, da bi popravil neprijazni izraz, ki je bil razlit mlademu hribovci
po obrazu. Anžič je pogladil brke *n nalahno ns-gnil glavo, ker pogodu mu je bila hvala
4'I glej ga ti. mladi Anžič," se je oglasil Maren. da bi razvedril sebe in prijatelja M a rtana, tam pri vojakih pa vem, da si godci visoki gospodi . a?"
Generalom sem godel pri kosilu in pri večerji." je kratko odgovoril slavljenec z umetniško samozavestjo.
To pa že ... da .. . vem . . . ho!" je momlja! Maren ter prižigal pipo. uvažujoč bolj s Čuv-stvom neg.. / besedami visoko umetnosv In pogledal jo na Martana. kak>r bi ga vprašal, ali je prav. da se meni s hribovcem.
Kaj., ti An;kV" je vprašal zdajci Krulčev !>eter. ki je prijatelj poštenega pomenka in sovražnik prepirov, "ali generali tudi kaj molijo prej jedjo in po jedi?'
4>Vojaku ni treba moliti."
"Kaj mu ne treba moliti!" se je Peter čudil.
Zato mu ni treba moliti, ker je Bog nune ustvaril rá to, da molijo zanj. ki drugega dela nimajo." je pojasnil Anrič.
"Anžič rad kako obrovsko pove." je počepnila Tonetu Smoletova r l o voli na. da se je pogovor speljal v tako gladke kol «niee.
"Anžič.** je povfel tesar, ki je noleg molitve tudi ljubitelj godbe in ó priliki rad pozvedava, kako *c kaj ;:vi po svetu. "Anžič. saj vem, da s^m nisi godel. ampak da vas je bilo več. morda trije a!i pt st»rje, ali pa nemara še več "
"Po štirideset na« je bilo."
"Joi, to «te pa p skali in godli. da je bilo ^ráh' Kai so vam na dsP t;«ti generali za tot Ali so vam kaj pustili v skledi*"
AnMčn «e ni r.Wo vredno -»dgovariati pri-p ros t emu človeku Zato <e ie Mtr*n obregnil na tc«aria ter ga p«mič»1. da pri voiakih ne godejo za o«t«nke v <Vled; in da general ne sedi tako ra miso kakor "ti ali pa ja«" in n« puli s pr«ti so-'ste it sklede, na kar je Peter ugnvarhl. da ffcneral istotako kakor "nas kdo" muli in guli solato.
1 Dalje prihodnjič.*
Avstr. Slovensko
UlUM'litM M- iUVWi» mL
Bol. Pod. Društvi
lakorponranu 14. f«krm IM « Mmwi luw
Sedež: Frontenac, Kans.
OLAVM URADNIKI: Predsednik : MARTIN OBKUŽAN, Box 72, E. Miuerai, Kans. Pod preda : JOHN (JORSKK, Box 179, Rtdley, Kans. Tajnik-: JOHN C ERNE, Box 4, Breezy llill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK 8TARČ1Č, Box 245, Mulberry, Kans. Zapisnikar : LOUIS BREZNI KAR, L. Box 38, Frontenac, Kan«.
NADZORNIKI: l'ON(JRAC JURÔE, Box 207, Radley, Kans. MARTIN KOCKAN, Box 482, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: 'JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, lowa. FRANK STUC IN, Box 226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SET1NA, Box 23, Franklin, Kans.
POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse de-name pošiljatve pa gl. blagajniku.
sploh vsega, kar je potrebno za produkcijo iu razdelitev produktov.
Staro družabno poslopje počaai razpada in se drobi, novo se pa gradi z vsakim dnem. Prihodnost nam bo sigurno prinesla, da bo razpadel zadnji preostanek kapitalističnega sistema iu iz teh kapitalističnih podrt iu bo vzklila popolnoma nova družba — socializem.
KATASTROFA NA JEZERU.
ERIE.
EDISON O VEDI.
Kljub temu, da j«' veda v zadnjih par sto letih naredila čudesa, smo še komaj storili prve ko- delu, in ki so podedovani del se-
se razume človeška družba, o ka-
teri pravijo najglobokejši misleci, da mora priti kot sad gotovih e-volucionarnih sli ,ki so sedaj na
V petek je divjal po Erie jezeru silovit vihar, ki je povzročil, da je izgubilo nad petindvajset ljudi svoja življenja in da so se trije paruiki potopili. Da sta se potopila dva parnika je bilo že prej znano, zdaj se je pa rešil še kapitan z ladje "James B. Colgate." On je bil na nekem hlodu
rajo v Ljubljano. In kultura, ki ima itak i« toliko zahvaliti vojni, bo zopet nekoliko bogatejša. Sicer pa to sredstvo vendar še ni dovolj radikalno. Naj bi enostavno zaprli vse tole na Kranjskem, pa jih pustili le par v Ljubljani. Kdor hoče v tolo, naj gre v Ljubljano, pa je.
Pomanjkanj« iivaia.
"Slovenski Narod" piše: "Kam pridemo? V Ljubljani siromak ne more več živeti, če ne dobi usmiljenih src, da mu pomagajo z ostanki! Silna množina navzočega vojaštva potrebuje ogromne množine iiveža, na trg pa ne :>ride toliko zelenjave in blaga, da bi
Vsak je sadovoljen.
"Vsakdo je zadovoljen z vašimi zdravili. Moj prijatelj je trpel na revmatizmu. Jaz aem zanj naročil Trinerjev liniment in sedaj je popolnoma zdrav," pito g. J. Petrieh, Murray, Utah, 25. sept. 1916. Trinerjev liniment je nepre-kosljiv pri nevralžiji, zvijenju, oteklinah, itd. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Za ljudi, ki imajo prehlud, kašelj, bolan vrat uli naduho, je najboljše zdravilo Trinerjev Blažitelj Kašlja (Triners Cough Sedative).
/.adostovalo potrebščinam ljubljan- (Vna ista- JoK Triner, izdelovalec, skih prebivalcev. Mlekarice so kar iz-11333—1339 So. Ashland Ave., ginile. Kava, kolikor se je more še{Chicago, Illionis.
Socialisti ao nasprotni aenato, ker ni aenat nič druaega kakor "goapodska zbornica." V demokratični deželi popolnoma zado-atuje ena zbornica.
Socialiati so proti sedanjemu načinu predsedniških volitev. Če hočemo biti demokratična dežela, mora ljudstvo imeti pravico, da samo, brez volilnih mož, voli predsednika.
kupiti, je navadno vedno Črna. Kdor ^SSSSSSSSSSSSSSSSSSSS
hoče je«ti, mora imeti dohodke na 600 kron na mesec, ker sicer je meso za njega največji luksus. Čuje se, da vlada resno premišlja, kako bi temu odpomogla, toda kaj se zgodi dotedaj, predno pride pomoč?"
........ . .	. i . i Vlada že od začetka vojne "resno
štiriintrideset ur ter p* tako pri- .... „ ... .
- , . ...	,	V. premišlja . Kdo je kriv, da ne rodi
sel do obrežja napol mrtev. On
je edini, ki »e je rešil s tega parnika, drugih dvajset mož, mogoče jih je še nekoliko več, se je potopilo. Potopila sta se tudi dva druga parnika, iz katerih se je
njeno "resno premišljanje" nič druzega, kakor par papirnatih ukazov broz pomena?
Rudniki na Balkanu in v Mali Aziji.
Bolkarska ima bogate bakrene rud-
moštvo deloma rešilo, deloma pa nike, ki so se doslej le malo izkoriščali
potopilo.
in «lajali na leto približno 70,000 ton
rake v nepoznani svet znanatve-jt nih odkritij in pridobitev. V bo
tunjega družabnega reda. Kakor
je izginila staroveška telesna suž-
dočth, petdesetih letih bo storjen nost stopnjevaje in se umaknila
večji korak napredka, kakor kdaj poprej od začetka sveta.
Nisem sanjač, niti ne smatram špekulacij na bodočnost za dobičkonosne. Toda sodeč po dosedanjem napredku v eni ali drugi stva ri, človek ne more zapreti oči pred pogledom nost.
Na jasnem sem, da bo tekom prihodnjega polstoljeta veda odpravila noč. S pomočjo elekrici-tete, najmočnejše prirodne sile.
fevdalizmu in kakor se je fevda lizem umikal stopnjevaje, dokler ni zavladal kapitalizem, ravnota-ko se mora kapitalizem umakniti višji formi družbe. Socializem, ki pomeni, da postanejo vsa produktivna, razdelivna in prometna
v bližnjo bodoč- sredstva, zemlja iu zemeljski zakladi splošna ljudska last in da se vse gospodstvo upravlja v ljudskem duhu ,bo uveljavljen v bodoči višji formi človeške družbe, katero bodo imenovali socialistično, kakor n. pr. današnjo
ker so in prometna sredstva, kakor tudi zemeljski zakladi last kapitalistov, ki poljubno odločajo, kako naj žive ljudje, ki ustvarjajo s svojim umskim in ročnim delom vsa bogastva na svetu. Vsak človek, ki
bomo lahko prekucnili fizični fenomen dneva in noči. Tako ra-1 imenujejo kapitalistično, dikalnega vporabljenja prirodnih produktivna, razdelivan sil proti prirodi še ni bilo. Doba večnega dne bo prišla potom izpo-poljene električne luči. Ta ideja, da bo elektrika tekmovala solneu, se lahko podpre s faktom, da najmočnejše električne luči,
kar jih je danes v rabi, predstav- zdravo misli, lahko razume, da ljajo komaj pet odstotkov svoje bo socializem napravil podpoln sile. Petindevetdeset odstotkov si-! preobrat v človeški družbi, da bo le se zavrže, potrati. Ta potrata odstranil ogromno bogastvo poe-nevporabljene električne sile dincev in strašno bedo delavcev,
Kapitan (Jrashavv, to je namreč bakra. Ruzen teSa ima Bolgarska tudi veliko svinčenih in cinkovih rud. Najvažnejši rudnik je v Vrači v za-e na leto 5000 ton bakra. Na Bolgarskem so tudi ve-kali so v vodo, skočil je tudi on, like množine starega bakra, ker imajo najprej je šel na dno, potem jej veselje zlasti za bakreno posodo in prišel na površino in zagledal nek orodje vseh vrst.
Bogati bakreni rudniki so tudi v Srbiji in lani ko se Bolgari polastili rudnika pri Zaječarju, ki daje vsako leto 7000 ton bakra. Bogate bakrene rudnike pri Majdepeku in Šabcu so pa osvojile avstrijske čete.
Turčija ima znatne bakrene rudnike v Mali Aziji, ki se pa ne izkoriščajo zadostno. V Mali Aziji so se pečali s kopanjem bakra-iz davne davnine. Tako se nahaja mnogo starih rovov na obrežnem ozemlju Trapezunta, ki so sedaj večinoma opuščeni. Najvažnejši rudnik je v Arghana-Maden v vila-jetu Diarbekr ob izvirih Tigrisa. Ti bakreni skladi so znani že mnogo stoletij ter zavzemajo površino 20 kvadratnih kilometrov. Nedavno je sklenila turška vlada z nemškimi interesenti pogodbe za velike dobave rude v očiščenem stanju. Potezali so se za baker tudi angleški in ameriški podjetniki, a bili so odbiti. Ker se cenijo ondotne zaloge na 12 miljonov met.
oni, ki se je rešil, pripoveduje, tla, ko se je parnik potapljal je vsak ^'¡^ mož gledal, da bi se rešil. I oska- ton h_Vp_ Nll »okrMrs
hlod, ki je plaval po vrhu, prijel sc ga je in držal kolikor je mogel. Videl je tudi dva druga moža, ki sta se istotako držala hlodov, toda se najbrže nista rešila, kajti pozneje jih ni več videl. On misli, da sta šla oba doli s parnikom, kajti parnik kadar se potopi, napravi nekak vrtinec, ki spravi vse v globočino. Dalje opisuje, kako se je boril z valovi in koliko je pretrpel. Zdaj se nahaja v bolnici.
Zadar bra* rib.
"Narodni List" z dne 4. sept. piše: V sredo (30. avg.) je minil že tretji dan, kae je bil Zader brez. rib. V sredo je bil dan, ko se meso ne sme prodajati in se je pomanjkanje rib še bolj čutilo. Mine v morju in navzočnost sovražnih bojnih ladij preprečujeta ribji lov. In najbrže ni le v Zadru
Proletarec se ne piie in ne tiska za to, da bi ga delavci podpirali, ampak DA BI SE DELAVCI ČIM VEČ NAUČILI IZ NJEGA. Torej za to, da ga delavci ČITAJO.
Sredi novembra izide
mestom.
Največja mesta ? Evropi.
.	V Evropi je 30 mest, ki štejejo nad
«e brez dvoma v kratkem ome- predvsem pa izkoriščanje clove-	po, miHjona prebivalcev. Največje
ji. Takrat bo električna svetloba ka po človeku.	mesto na svetu je še zmeraj London
dvajsetkrat močnejša, vplivnejša Da počasi prehajamo iz kapita-	s 7,253,000 dušami. Za njim stopa v
kot je sedaj. In tedaj izgine noč lizma v socializem, pa tudi lahko	Evropi Pariš, ki prehranjuje — ne
v naših mestih. vsakdo opazi, ki ni slep za dogod-	v^evši predmestja — 2,800,000 ljudi:
Kaj bomo pnddbi.i , odpravo| ke ki «c vršo krog njega. I>re<I nočne teme? Seveda, ce izgine petdesetimi leti n. pr. ni niti 15 noč, spanja s tem še ne moremo odstotkov
mestja; tudi Dunaj hitro narašča in preinoze- preskrbuje danes 2,065,000 človeških
pr.
narodnega
odpraviti. Veliko lažje pa bo o-! nja posedovala javnost, to se pra-|^lav Hitro se množe Rusi v Petrogra-pravljati razna nočna dela, ki vi ljudstvo v državi. Danes lah- du — 1,908,000 — in Moskvi — 1,-imajo danes še toliko ovir. Z eno ko rečemo, da imamo 36 odstot- 617,000. Večino mest se pa skoraj besedo- izvrševalo se bo z lahko-'kov javnega premoženja. Kakor ne more povzpeti do stare slave in veto vsako delo kakor po dnevu, pri druzih formah človeške druž- U»ve tudi glede števila prebivalcev; Pridobila bo veliko zrakoplovba. be prihaja tudi tukaj sprememba d«nes **eje Rim 540'000 dui-mornarstvo in vsakovrstna trans- v začetku počasi. Ali od leta do i c.mB„ija T Kr„ju EJkprta portacija. Tema je vedno ščitila leta se čuje glasnejst klic po po- ^loveniki Nar0<r v Ljubijani po-zločin. Samo v tem oziru bo ne-1 državljenju in poobčinjenju jav- rof& da je v]ada odredilat da 08tane prestana svetloba pravi blagoslov nih naprav: železnic,mestnih ulič- ]etos gimnazija v Kranju zaprta, ker za človeštvo	' "' ^ inloinin lirrnin VB tol#»fonn U ■nvamani«» v Knlnilnion Diialri
tako, kajti mine ne leže le pred tem «totov, bo po nemških zadostno preskrbljeno za potrebščine bakra zavezniških vojsk.
Sedaj se namreč v Evropi in v njeni okolici ceni rudništvo le s stališča vojnih interesov. Ali kljub tem računom na papirju se zdi, da se v praksi ne godi vse natančno tako kakor v teoriji. Kajti v Nemčiji, še bolj pa v Avstriji stikajo po vsakem koščku starega bakra, ki ga je le mogoče doseči. Kar je v zemlji, ne pride samo na dan, ampak za vse je treba dela. Na bojišču in v rudniku obenem pa ne more biti nihče.
Velikanski napredek v bližnji bodočnosti je tudi zagotovljen na polju aviatike ali zrakoplovbe. Konj na cesti bo izginil; zamen i 1 ga bo električni voz. S tem se popolnoma spremene vozne ceste.
Izpopolnitev v stavbinstvu bo predrugačila sedanji način stanovanj. Navadni delavcc nc bo več plačeval najemnine (renta); stanoval bo v lastni hiši, katera se ne bo po lepoti in zdravstvenih napravah nič ločila od hiše njegovega delodajalca. Socialno nesoglasje bo izginilo, kadar bo vsak delavec imel lastno domovanje.
Zdravilska veda bo premagala
bolezen. Socialna veda bo uničila bedo, siromaštvo. Zračna plovba bo odpravila vojno. Svetovni mir ¡7 bo zagotovljen, čim se dožene, da 19 more letalni stroj, kateri nese 22 človeka, ravno tako nesti 150 funtov nitroglicerina. Dvajset tisoč takrh letalnih strojev lahko na ta način razdjene vse vojno bro-dovje na svetu.
Z odpravo bede, bolezni in vojne je zagotovljen človeštvu neizmerni umatveni napredek. Bodoči človek bo umski velikan. Veda bo preustrojila svet fizično in moralno.
SOCIALIZEM NI PREROKOVANJE.
nih železnic, brzojava, telefona, je spremenjena v bolnišnico. Dijaki, rudnikov, ladjedelnic, tovarn in ki bi sicer pohajali v to gimnazijo, mo-
Vačan kandidat.
V Missouri countyju je bil nedavno nominiran za šerifa mož, ki je za ta urad že šestintrideset let kandidiral, toda ni bil še nobenkrat izvoljen. Izjavil je, da bo kandidiral do smrti, in ake ne bo nobenkrat izvoljen, bo svoje premoženje sinu pod tem pogojem zapustil, da bo še on kandidiral, dokler ne bo izvoljen. — Ustanoviti misli torej kandidatsko dinastijo.
AmerišKi DruzinsKi Kjoledar
ZA LETO 1917
Koledar, ki se je zadnji dve leti splošno priljubil slovenskemu čitateljstvu v Ameriki, bo tudi letos skrbno urejen, da čimbolj ustreže našemu delavstvu in občinstvu sploh. Vsebina je sledeča:
Ob žetvi; slika. — E. K.: Žetev; pesem. — Letni koledar. — Mesečni' koledar. — Stoletna pratika. — Letna kronika. — Zedinjeue države. — Razmerje med Mehiko in Zedinjenimi državami. — Inozemstvo. — Evropska vojna. — Anton Aškerc: slika. — Engelbert Gangl: Krvavi Krst; pesem. — Zofka Kvedrova: Zločin; povest. — M. D.: O darvtnizmu. — E. Kristan: Po neustavni poti; pesem. — Ivsn Molek: Nevtralni Amor; iala v enem dejanju. — Kako so nastali kontinenti. — Anton Funtek: Koritki nsd mano; pršem. — Na pot v Mehikol — E. K.: Pravica; pesem. — Milan Pugelj: Potnik; črtica. — Pod puško! — Zadnji trenotki Gaponovi. — E. K.: Ludlow; pesem. — Anton Verovšek. — Maksim Gorkij: Peeem o sokolu; črtica. — Cvetko Golar: Rojstvo; pesem. — France Aavs: Andrej Klemenčič; življenjepisna črtica. — Jože Zavertnik: Od jadrnice do nadoklopnjače; razprava. — Submarinka preko oceana. — Oton Zupančič: Hi! ... — J. Howard Moore: Odkod izvira veraf — E. Kristan^; Odločitev; črtica. — Od prve do druge Inter-nacionale. — J. Amhj-ožič: Kefieni; črtica. — Suženjstvo v Jukatanu. — Napoleon in njegovi sorodniki. — Južno ameriška odkritja. — Socialistična Idrija. — Smrt znamenitega kemika. — Frank Petrič: Socialistična stranka Amerike. — Jugoslovanski socialistični klubi. — Mednarodna mladinska organizacija. — Statistika; raznoterosti; oglasi..
Skoraj odveč nam je naglašati, da bo koledar tudi
bogato ilustriran.
Slik šteje čez 60. Med njimi so slovenski pisatelji A&kerc, Cankar, Zupančič, Levštik in drugi, portreti odličnih socialistov, učenjakov itd., slike, ki so v zvezi z letnimi dogodki, alegorije, zemljepisne skice i.t.d.
K.oledar bo trdo <dezan.
Znano je, da se je papir nezifrišano podražil. Tudi cene drugih tiskarskih potrebščin so inočno poskočile. To je zadelo celo bogate časopise po Ameriki, tako da so podvojili naročnino. Vlada sicer preiskuje razloge podražitve, ampak vsa ta preiskava praktično nič ne pomaga. Draginja ostaja. Tudi mi se ne moremo izogniti temu udarcu. Cene na tiskarskem trgu določajo tudi ceno naše izdaje. Letošnji koledar
1Velja •Vezan 50c
V tem je všteta tudi naročnina za vse Zedinjene države. Ker moramo naklado določiti po naročilih, naj ga vsakdo, kdor ga želi,
takoj naroči.
Vsakemu slovenskemu delavcu bo pozneje žal, če ostane brez njega. Ne odlašajte torej naročila, da ne pridete med tiste, za katere bo premalo koledarjev.
Naročila spre|ema
PTIOLETAHEC,
4008 W. 3lst St.	Chicago. IU.
Četrtletni račun Avstrijsko-SIovenskega Bolniško Podpornega Društva v Frontenac, Kans.
OD 30. JUNIJA 1916 DO 30. SEPTEMBRA 1916.
Frontenac, Kans Chicopee, Kans Newburg, Kans Mineral, Kans Weir, Kans Yale, Kans Fleming. Kans Radley, Kans. . . Jenny Lind, Ark Brezzy Hill. Kans Adamson, Okla Franklin, Kans. . . Carney, Iowa Blark Diamond. Wash Witt, III
Huntington, Ark
DOHODKI CENTRALNE UPRAVE
Gotovine dne 30. junija 1916........................
Krajevna društva poslala v gl. blagajno...............
906.99 752.48
Socializem ni prerokovanje iz minolih dni, ni tesno določena teorija, ki se naj ravna in giblje v določenih mejah. Pod socializmom
Skupni dohodki....................................$1,650.47
IZDATKI CENTRALNE UPRAVE
Smrtnin» 71 Frank Kermajšek, član dr. št. 2. v..................$	150.00
Smrtnina za Josefa Skofic, članica dr. št. 4..........................................150.00
Društvam doplačani primankljaj bol. podpor........................................327.76
Mary Medvad, podpora za umbolnega, Josef Medved, član. dr. št. 13	10.00
Stroški seje gl. odbora............................................................................13.80
Poštnina gl. tajnika................................................................................2.30
Dnevnic in vožnih stroškov....................................................................16.60
Tožheni stroški s zadevi Jos. Teršinar..................................................74.74
Plače gl. uradnikom................................................................................83.00
Konvencija stroški..................................................................................138.41
Skupni izdatki ....................................$	966.61
RAZDELJENO SKUP NO PREMOŽENJE
Gotovine dne 30. septembra 1916.............................$ 692.86
Posojilo prvo vknjižbo zemljišč............................... 300.00
Posojilo na note................................ . . .'......... I,2?2.t0
Drnstveni znaki............................................ .».¿o
Društvo št. 9 na dobrem..................................... 76.60
Skupno premoženje dne 30. septembra 1916.............$2,350.46
MARTIN OBERŽAN, tri. predsednik.
JOHN CERNE, gl. tajnik.
FRANK STARCHICH, fL blagajnik.
PONGRAC JURSCHE, I. nadzornik.
MARTIN KATZMANN, II. nadzornik.
ANTON KOTZMAN, H. nadzornik.
PROLETAREC
LIST ZA INTIMEIS DELAVSKEGA UUDirVA. IZHAJA VS4 KI TOKE K.
— Lastnik in iadajaUlji -
Jsfssimitka dala* ki tiskovna dmiba i .aicafo, Illinois.
Naročnina: Za Amriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo ILIO za celo leto, $1.21 aa pol leU.
Oglasi p0 dogovoru. Pri spremembi kivaliHa ji poleg novega naznaniti __tudi stari naslov.
CiUiIU ilwwib» *r«Miiu(li« JkimI. „ — a~uu.oc. «»•»• v ameriki. —
Vee pritožbe glede nerednega poiiljanja lie te ia drugih nerednoeti, je poiiljati
preda* dniku družbe Ivan Molak 4008 Waat 31. Straet. Chicago, 111.__
PROLETARIAN
owmd and pul tiafc«d «vary Tuaaday kr
tsstk Slavie Worisiia't Pubiskiag Company
Cfiicigo, It linns.
Subscription ratea: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half jaar. Foreign countries $2.60 a year, 11.26 for half year. -:- -:■ -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
4008 W. 31. STREET. CHiCAG' \ ILLINOIS
ŽENSKA STRANKA.
Z Hughesom, ki agitira za svojo izvolitev za predsednika Zedinje-nih držav, potujejo tudi nekatere dame, zastopnice ženskih organizacij, ki priporočajo ženskam, naj glasujejo za republičanskega kandidata.
Druge gospe in gospodične ob-|jene tU(ji udarjene, pravzaparv Se
rožene ljudi, okrog tovarne lahko nastavi bodisi kanone ali strojne puške, da vas podi od vrat, notri pa delajo akebi.
Če si ni podjetje omislilo dovolj oborožene sile. jo zahteva od šerifa, od župana; od guvernerja. Vi ste izvolili te ljudi. Ali družba pravi governerju, da je njena lastnina v nevarnosti in guverner pošlje milico zoper vas.
Izvolili ste tudi državnega pravdnika. Če vas je milica napadla in ste bili.ranjeni, vas bo državni pravdnik tožil, češ morali ste se bojevati z milico in t*e ji zopcrstavljali, sicer ne bi mogli biti ranjeni.
Izvolili ste tudi sodnika. On vas ho obsodil, kakor vaa je državni pravdnik tožil.
Plače se niso zboljšale. Nekoliko ljudi je bilo ubitih, nekoliko ranjenih, mnogo zaprtih. Vse za to, ker so bili izvoljeni kapitalističnim strankam pripadajoči in od kapitalistov odvisni poslanci šerifi, guvernerji, sodniki i. t. d.
V čem se tu razlikujejo moški in ženski interesi? Šele zadnji te den je bila v Bayonne od priliki štrajka ženska zadeta od policijske krogle. Prva ni bila in najbr-že tudi zadnje ne.
Če dela ženska v tovarni, so ni zke plače, njoj ravno tako škod ljive kakor moškim. Če dela doma, je zanjo ravno etako škoda, kakor zanj, če dobiva mož premajhno plačo. Če ni postav, ki varujejo delavsko življenje, pa ubije parsto rudarjev v jami, so njih
Čudu je jo Wilsona in agitira jo zanj.
Marsikatera lady se je postavila v službo prohibicije in agitira za prohibicionistične kandidate.
Tudi posebna 'ženska stranka' se je ustanovila, ki navidezno nastopa neodvisno, v resnici je pa pravzaprav le podružnica republi-čanske stranke.
Vse to ne bi bilo vredno mnogih besed, če ne bi bilo tudi delavskih žena, ki mislijo, da imajo kaj o-praviti s temi strankami. Medtem ko je premnogo žensk, ki še vedno mislijo, da se jih politika nič ne tiče, češ da je politika moška zadeva, ženske skrbi pa da so v hiši in v kuhinji, so na drugi strani zopet ženske, katerim se dozdeva, da mora biti ženska politika nekaj posebnega, od moške politike ločena in različna.
Za marsikatero bogato damo je politika le nekakšen sport. Za ubijanje časa je prijetna; tudi mar-
bolj, ker morajo še živeti. Če ni poštenih odškodninskih zakonov, bo največja reva žena, ki ji jc ubilo moža, pa ji vržejo par dolarjev pod noge, brez brige za to, kako bo preživela sebe in otroke.
Politika je za žensko važno. Toda politični interesi ženske in moškega iz delavskega razreda so e-naki. Proletarska, socijalistična politika jc moška in ženska obenem. Osvoboditev izpod kapitalističnega jarma je edina rešitev za delavski razred, za vse njegove člane, naj bodo moški, ženske ali pa otroci.
Fine dame si lahko privoščijo zabavo, da si snujejo posebne ženske stranke. Proletarske ženske bi le škodovale svojemu razredu, če bi cepile njegovo moč po spolih.
Politika dam je vse kaj drugega kakor politika delavskih žensk. Elegantna lady uganja politiko, agitira pri volitvah, nosi trakove in kokarde in govori, da
Volilne koprive.
sika j izpremembe prinaša; ime	A ... . .	,, m
.j / . • A • x t •	zastopa "ženske interese . Toda
pride v časopise, m to je že skoraj	_______. _
nekaj takega kakor slava.
ženski interesi so zelo zelo različ-
t-v i < 2	.	i m. Interesi Rockefelerjeve in
Delavske zene, naj so same __	A
delavke ali pa njih možje delavci,|MorRanove soprog so vse dru-bi morale imeti o politiki druKai- faim kakor .nteres, prodajalke v ne pojme. Predvsem bi morale r8. d.par.mentm treov.m, strelke zumeti, da se jim je treba res bri-iv <fostiln. te efon.st.ee al. rudar-
gati za politiko. Tudi Je je kuhi- i™ le"e- ?ttc » 80 cn»k! nja njena pravo kraljevstvo, igra delavske ženske m delavske*»
tam politika svojo vlogo. V kuhi- mo*a-
nji se kuha. To, kar se kuha, je treba nakupiti. Politika vpliva na to, koliko bo denarja za nakup živil, in politika vpliva zopet na to, počem so živila, ki jih je treba nakupiti.
Zakoni so politična reč. Danes voliš poslance, jutri ti bodo delali postave.
Delavci spoznajo, da se ne more izhajati s plačami, ki jih dobivajo. Torej zahtevajo od gospodarjev boljšo plačo. Toda gospodarji jo odklonijo. Sredstvo, s katerim bi mogli delavci prisiliti go-
Socijalizem ima nalogo, da združi ves delavski razred brez razlike kožne barve, narodnosti in vere, pa tudi brez razlike spola. Socialistična stranka ni nič manj ženska kakor moška. Delavski ženski je treba politike, ampak nobene druge ne kakor socialistične.
Poraod lzkoriičanje.
Lastniki majhnih parnikov, ki plovejo med raznimi ruskimi mesti ob
Volgi, po reki, so postali zadnje čase največji izkoriščevalci, in sicer s tem, , , ,	. .	da poviSnjejo prevozne cene. V neknte-
spodarje, da izpolnijo njih zalite-j rih „lu,aiih „e mora 140 odstotkov več
ve, je stavka. Ali poslanci, ki ste pla,ati kakor doslej, v časi se je jih izvolili, 80 napravili postavo, ia],ko nnje1a ladjica za 4S rubljev nn ki vam ne dovoli strajka, kakor dan, r.daj Stftne 7e 150 rubljev nli Sr na primer V Coloradi. Svoje zah- več. Neki lastnik takega pnrnika, ki teve morate naznaniti oblasti in ta bil zgrajen leta 1913 za 10.000 ru pozove gospodarje, da izrečejo bije v, računa zdaj za celojedno naje-svoje mnenje. Potem preiskuje^"1««	Tako dsje voj.
komisija, potem se sestavi razso-
na povsod priliko za Izkoriščanje
.....	.	. , . povnod ne ta prilika Izrablja. IzkoriS
dišče, da razsoja o vaših zahtevah, ^ je popolnoina internacionalno.
meseci tečejo, vi pa morate čaka-:	_
ti, kaj bo. Strajka t i ne smete, sicer vas lahko kaznujejo tako, da
pride vaša zadnja bajta na boben. bojnem poljUi tembolj dela zdravniška
Sele če je po dolgih mesecih raz- vedaf da jih hitro ozdravi. AmeriSki
sodišče izreklo, da so vaše zahteve zdravnik, dr. Alexis Carrel iz New
pravične, gospodarji pa vendar Yorka, ravnatelj francoske vojaSke
nočejo ugoditi, vam da oblast pra bolnišnice v Compiegne, je iznaSel nov
vico, da strajkate. Do tega časa so proces celjenja ran. Vrfti se s pomočjo
se pa morda razmere v podjetju cevi iz kavčuka ki ima več vej z go-
že tako ¡spremenile, da družba sa- Rj m '	m, luknjicam, n ki ste.
, ' . ,	... rihzira ah iz.čisti rano tako temeljito,
ma odpušča delavce; naroda so <u np ostRne nH. prflMt notri Ko je
opravljena, po<ljetjll le ustrezete. i rana sterilizirana, se prepusti narav-Če ustavite delo — kako bi torej nemu celjenju, katero se vrSi čudo-štrajkali?	vito naglo. Ta proces celjenja so že
Ali pa ima družba morda tlldi vprtjall v vseh bolnišnicah na Fran-
sedaj dovolj naročil. Toda med-H1";™ [n	ki v °"krbi
, . • a _ i.» a i • riSkih zdravnikov, in z gotovostjo se tem, ko vi niste smeli stavkati, je	• •	J
. . _ , .. , . . pričakuje, da ga vpeljejo v vseh voj-
Imela časa dovolj, da se je pripra- l,h holniSnicah v 7.aVezniSkih državah, vila. V dolgih mesecih je lahko Nov proCM deluje tako U}(pe*no da M najela toliko stavkokazov, da ima r„nw zacen za dve tretjini časa hitreje na mestu vsakega stsvkarja po kakor po stari metodi, in rezanje udov enega skeba; priskrbela si je obo- se je znižalo za 50 odstotkov.
in
Ne eden, ampak na kupe jih je sedaj v Ameriki ljubeznivih ljudi, ki obljubujejo zakone "fair to labor and capital."
Taki dobri ljudje imajo navadno srečo; nihče jih namreč ne vpraša, kako mislijo to napraviti, da bosta ropar in njegova žrtev zadovoljna.
Al him isti v srednjem veku so iskali katnen modrijanov, s katerim bi lahko izpremiujali svinec v zlato. Alhimisti niso iskali nič bolj nemogočega, kakor kandidati, ki iščejo zakone, "fair" za delo in kapital.
Za alhimisti so prišli drugi modrijani. Oni so niso več ukvarjali s skrivnostnim kamnom, ampak so enostavno iz stekla delali "diamante." Res da niso mogli na ta način nikdar narediti pravega diamanta; ampak njihova kupčija cvete, ker je na kupe ljudi z bleščečim steklom zadovoljnih iu pripravljenih, da varajo sami sebe.
Tako se tudi lahko izdelujejo zakoni, ki sicer nič ne koristijo delavcem, ampak so vendar podobni koristnim zakonom. In dokler so trume delavcev, ki se dajo tako slepiti, bo cvetelo rokodelstvo političnih sleparjev.
e
Martin bi rad imel na nekem prostoru gozd.
Andrej bi rad imel na tistem prostoru njivo.
Kandidat Goodman obljubuje Martinu gozd, Andreju pa njivo.
Martin in Andrej izvesta za obe obljubi. Skupaj srečata slučajno kandidata Goodmana. Pome-žikneta si in premikastita kandidata, da komaj še $e«teje svoje kosti. Potem mu še prišijeta nekoliko "goljufov" in "sleparjev", da bo vedel, zakaj je dobil bunke, in se poslovita s krepko brco
Oba sta razumela, da ne more biti taka dvoj na obljuba nič druzega kakor sleparija.
Kandidat Goodman obljubuje delavcem visoke plače, kapitalistom pa debele profite, in nihče ga ne premikasti, ampak — eni in drugi ga volijo. Kapitalisti vedo, zakaj, delavski volilci pa mislijo, da sta res lahko njiva in gozd na enem prostoru.
• ■
Pri zadnjem štrajku so delavci priredili parado po ulici, da zavrnejo laži kapitalistov, ki so trdili, da je štrajkarjev le peščica, medtem ko je velika večina "njihovih" delavcev ostala "lojalna."
Kapitalistom ni bila všeč tista parada, ker jim resnica ni všeč.
Policisti so razumeli kapitalistično željo, pa so razgnali parado.
Matevž jih je pri tej priliki dobil po glavi, da mu je brnela tri tedne nočindan. Preklinjal je kapitaliste in policiste in njih gorjače tri tedne nočindan.
Potem so ga vrgli iz tovarne. Šel je dalje, se potikal po raznih krajih, naposled je prišel v neko jamo na delo. pTcmogarjr so spoznali, da so bili cele mesece goljufani pri vagi. Pravice niso dobili, pa so šli na štrajk. Matevž z njimi.
Policijskih gorjač je bilo tam premalo, pa so poklicali milico, da napravi red. Matevž jo je zopet skupil. Bajonet ga je potipal po hrbtu in poskusil, če je njegova koža kaj trda. Le malo jo je prcbodel — saj bajonet ni lopata — ampak Matevžu je bilo dovolj za nekoliko tednov.
Preklinjal je kapitaliste in goljufive vage in miličarje vse tedne, dokler ga je luknja na hrbtu spominjala na bajonet,
Matevž pravi, da bo 7. novembra volil demokratično.
Eh — policijske gorjače niso izbile možganov izpod njegove črepinje, miličarski bajonet je bil prekratek, da bi mu prebodel hrbet in prsi.
Matevž je zoper kapitaliste in njih policiste in njih miličarje, dokler je štrajk. Pri volitvah je za kapitaliste in jim bo pomagal, da si poskrbe še več policistov in miličarjev in gorjač in bajonetov.
Če bo zopet štrajk, bo že zopet znal zakleti.
Hughesov volilni manager pripoveduje po kapitalističnem časopisju, da jc popolnoma prepričan o Hughesovi zmagi. Prepričsn je ps zato, ker organizirano delo boljinbolj spoznava, da je Hughes njegov pravi prijatelj.
Hughes bi se, kakor vsak kandidat, zahvalil za managerja, ki bi pravil, da ne vernic v zmago svojega kandidata. Vsak manager mora biti prepričan, da je njegov mož tisoč milj pred vsemi drugimi tekmeci.
Ampak — organizirano delo spoznava, da je ITuifhes njegov pravi prijatelj!
Kie. in po čem jc organizirano delo to spoznalo! Po tem, da se Hughes sam rad imenuje pri-
jatelja delavcev T Tistega kandidata v Zedinjenih državah bi radi poznali, ki ne pravi tega sam o
sebi!
Je li organizirano delo spoznalo prijateljstvo Hughcsovo po tem, da se ob vsaki priliki zaletava v zakon o železničarskem oseinurncm delavniku Y
Je li se organizirano delo prepričalo o Hughesovi naklonjenosti ob spominu na sodbo zoper danburyake klobučarje?
Hm — Hughesov volilni manager bo že po svojih računih vedel, kateri "voditelji organiziranega dela" so spoznali Hughesovo prijateljstvo, in — za kakšno ceno.
e
Noben predsednik izza Lincolnovih časov še ni storil toliko dobrega za Zedinjene države ka kor Wilson. On nas je na primer obvaroval vojne.
Nam se zdi bolj, da nas je obvaroval vojne. — Carranza.
Ko je marširala ameriška "kazenska ekspe-dicija" v Mehiko, ni bilo videti, da nas hoče Wilson obdarovati vojne. Če bi bil takrat Carranza tako vroče krvi kakor Wilson in bi bil taročil svojim generalom, da naj pokažejo ameriškim vojakom, k.ie je meja, bi imeli najlepšo voj-10. Obvarovani smo je bili zato, ker je bilo v Mehiki stokrat več potrpežljivosti, kakor v Zedinjenih državah hujskarije.
e
Nesreča je, da ni bil Hughes že lani predsednik Zedinjenih dr/av. Če bi bil, ne bi bila nikdar Lusitanija potopljena.
To je namreč sam povedal; torej mu moramo verjeti — kajne f
Na nekem shodu je bil interpeliran, kaj bi bil storil, ko je bila Lusitanija potopljena. Hughes je odgovoril, da ne bi bil čakal na to; takoj ko je Nemčija zažugala s podobnimi dejanji, bi bi! on nedvomno povedal, da se v takem slučaju neizogibno prenehajo prijateljski stiki med Ameriko in Nemčijo. In — Lusitanija ne bi bila nikdar potopljena.
Če bi bilo odvisno le od nughesa, že verjamemo, da ne bi bila potopljena. Ampak kakor je znano, je bilo to bolj odvisno od Viljema in Bet h mann Ilolhvega in Tirpitza. Tako kakor pravi Hughes, da bi bil on govoril, če bi bil predsednik, je približno govoril Wilson, ki je bil predsednik.
In Lusitanija je bila vendar potopljena.
Kaj, če bi bila tudi kljub Hughesovim bese dam potopljena?
m
Kadarkoli govori kakšen unijski agitator na kakšnem shodu, omeni gotovo tudi Ludlow. In nazadnje priporoča — Wilsona.
Nikdar ni itnel Wilson niti ene besede, da bi bil obsodil, kar se je storilo ludlowskim straj-lcarjem.
Ko je bil v Coloradi, je dejal, da se ne mori nikomur pripisati krivda za žalostne dogodke tekom strajka.
Ohsodba Ludiowa in priporočanje Wilsona se vjema kakor pest in oko.
e
Kapitalist v tovarni je tvoj nasprotnik; to ves. Če bi mu tam mogel vzeti moč, bi mu jo vzel.
Pri volitvah zahteva, da mu izročiš politično moč. To bi mu lahko vzel. Ne I Tukaj mu jo daš! I ti potom se Sudis, da si tepen . . .
Kruh, suknje, železo, čevlji, diamanti so blago.
e
Ob času volitev prihaja novo blago na trg: Volilčevo prepričanje.
Francoska vlada je vtaknila v aramdo in poslala na fronto vse za orožje količkaj sposobne duhovnike, ker najhrže misli, da s puško lože pospešijo zmago, kakor z molitvijo. Doslej je padlo na raznih francoskih bojiščih 3500 duhovnikov in 2300 bogosloveev. Ker je bilo že pred vojno baje veliko pomanjkanje duhovnikov na Francoskem in se bo število padlih se zvišalo, ho na Francoskem po končani vojni tako manjkalo duhovnikov, da utegnejo biti cele dekanije brez duhovnika.
Tako nnmrcč vzdihujejo katoliški listi. Mi pa mislimo, da no ho tako hudo, ker ni človek za nobeno stroko tako hitro izučen, kakor za nebeškega potokaza.
PRISILNA VOJAfiKA SLUŽBA.
Nova ranrcelniika metoda.
Čimbolj padajo vojaki za ranami na
..................I....................................
i
DELAVCI! Oktober je tukaj. Veste li, kaj to pomeni? ■ ' Oktober je ZADNJI MESEC pred letošnjimi
nacionalnimi
[	VOLITVAM I
Ali imatuo v Ameriki priailno vojaško službof
Na miljone ameriških državljanov naui ho odgovorilo, da ne. V svobodni Ameriki1 ni takega utilitarističnega nasilstva.
In vendar imamo prisilno vojno službo, popolno vojno službo, ne le za obrambo, ampak za vsak vojaški slučaj.
Po dolgem obotavljanju je to predsednik Wilson sam priznal.
Sodrug Allan L. Benson je že večkrat omenil, da je predsednik Wilson dne 3. junija podpisal Ilay-Chainberlainov zakon, ki določa prisilno vojno službo. Po tem zakonu se ustanove v slučaju vojne rezervni bataljoni, da nadome-ste bataljone na fronti. In potem pravi omenjeni zakon v odseku 79:
"('e iz kakršnega koli vzroka ne h i bilo dovolj prostovoljnih vpisov, da se drže rezervni bataljoni v predpisani moči, se ima zadostno število iz neorganizirane milice postaviti v službo Zedinjenih držav, da se vzdrži vsak tak bataljon v predpisani moči."
Neorgunizirana milica so vsi a-meriski državljani od 19. do 45. leta. Vse te državljane torej lahko prisilijo v rezervne bataljone.
Demokratični agitatorji so sku^ šali zavračati Bensonovo trditev. Ali Benson si ni dal ugnati, kar je črno na belem. In naposled je mr. Tumulty, Wilsonov tajnik, priznal, da ima Benson prav. V pismu, katero je poslal našemu kandidatu, pravi:
"Cenjeni moj gospod!
Z ozirom .na Vaše pismo z dne 5. oktobra mi dovoli.te reci, kakor je bilo že večkrat razloženo, da velja določba v takozvanem Ilay-Chamberlainovem zakonu le za slučaj vojne. Medtem ko je bil zakon gotovo jezikovno slabo sestavljen, vendar ni imel tistega namena, ki ga označujejo njegovi kritiki. Naj dodam, da čuti predsednik, da je bilo besedilo pre-splošno in on upa, da se omeji pri prvi priliki. Vaš iskreni
J. P. Tumulty, predsednikov tajnik."
To pi?mo priznava prav to, kar ie hotel Benson. Predsednik sam čuti, da je besedilo presplošno. To se pravi: On ve, da ima Benson prav in da obsega zakon res prisilno vojaško službo.
Ali kako, da ni čutil predsednik prej tega?
Benson po pravici vprašuje, zakaj je Wilson podpisal zakon, če je vedel, da je njegovo besedilo presplošno? Nadalje: Wilson je podpisal zakon dne 3. junija. Kongres je zboroval do septembra. Zakaj ni storil Wilson nobenega koraka, da bi se bil zakon popravil?"
Wilsonov tajnik, ki je gotovo pisal po nalogu svojega gospodarja, pravi, da kongres ni imel tiste-iganamena, ki mu ga podtikajo kritičarji zakona. Odkod pa ve to Mr. Tumulty? Kako je mogel kongres imeti en namen, v zakonu pa izreči drugega?
Sodrug Benson poudarja, da je moral kongres imeti prav tisti namen, ki je izražen v zakonu, namreč prisilno vojaško službo. In za to govori gotovo dejstvo. Ko je poslanec Huddleston iz Alabame vložil v zbornici poslancev predlog, da se odstrani določba o prisilni službi iz zakona, so republikanci in demokrati odklonili njegov predlog.
Fakt je torej, da je kongres sp^-1 prisilni vojaško službo in fakt je, da jo je Wilson podpisal. Wilson to sedaj obžaluje, ne ker je nasprotnik prisilne službe, ampak ker je Benson razkril, knj da je podpisal. Wilson sedaj upa, da se zakon popravi; Wilson pa ni storil tega, dokler je bil čas. In po volitvah ho zopet pozabil na to.
Sedaj ni več vsak teden, ampak <iJsal(. dan dragocen
Vsak socialist mora želeti, da doseže njegova stranka čim večji uspeh.
Vsak socialist ve, da bomo prihodnja leta tem bolje napredovali in dosežejo delavci tem • ec1 uspehov, čim več bo v razih zakonodajnih za*topih
socialističnih zastopnico*).
Vsak aoclalUt ve, da bi se prenehalo krivično preganjanje delavcev zlasti ob časih Strajka povsod, kjer hi imeli
socialistične uradniK
socialistične prat)dniK socialistične sodniK
socialistične ierife.
Nikjer se ne bi bilo treba bati, da se ho zlorabljala milica zoper delavce, ki s? na poiten način bojujejo z a svoje pravice, kjer bi bil
socialist jfutJerner.
Dobili bi zakone, ki bi onemogočili brutalno Izkoriščanje delavcev, zakone, ki hi zagotovili delavstvu krajSi delovni čas in poltene minimalne plače, zakdne, ki hi «lali delavcem resnično varnost v tovarnali, delavnicah, jamah, na železnicah in pri delo splch, zakone, ki hi onemogočili napade na unije bi njih blagajne, kjerkoli hi odločevali
Jfocialisti h) zbornici.
Da se doseže uspeh, je sedaj potreba agitacija od mota do mota.
Vsak zaveden delavec morn sedaj hiti agitator za kandidate ^socialistične stranke, ki je edina stranka dola*) et<Ja t) A meri
Klub soper praznoverje.
V mestu klubov, v Londonu, imajo tudi klub proti praznoverju. Klubov i iMnni obedujejo nkupnj po 13 pri eni mizi. Med obedom nalaSč prevrnejo posodo s soljo, nalaSč obračajo vilice s konicami navzgor in nalaSi1 polagajo nojfe navakriJ, medtem ko Imajo klubski sluge nalogo streči jim z levo roko. Klub tudi slovesno praznuje vsnk trinajsti dan v mesecu.
Kako se tiri v Ljubljani.
Svinjina je v Ljubljani po 7.50 K kilogram slanina S.CiO K kilogram, slanina s papriko 0.10 kilogram, svinjska rebra 7 K za kilo, suha rebrn SOO kron za sto kilogramov, svinjska mast 9.SO kron kilo, suho svinjsko meso 9.«0 kron kilo. Okrajno glavarstvo naznanja, da bo, kdor bi Se draJe predajal, kaznovan z globo ÄOOO kron.
Politične stranke v Ameriki.
Po vseh državah, izvzeuiši Združene Države Ameriške, se človek, ki je zmožen samostojno misliti, lahko odloči, katero stranko naj podpira. Po-vsad eksistira konservativna stranka. Ta zastopa obsežna posestva, lastujočo aristokracijo, ki je svoje čase imela vso politično moč v svojih rokah. Povsod je najti tudi liberalno stranko zastopajo-čo v prvi vrsti industrijske kapitaliste. Istotako skoro povsod obstaja radikalna stranka, zastopnica sredujega t. j. meščanskega razreda. In končno je povsod na delu socialistična stranka, ki zastopa delavski razred ter istega vodi in podpira v njegovih bojili proti krivični vladi bogatih zem-ljiščnih posestnikov in drugih kapitalistov.
V	Združenih Državah pa stvar nikakor ni tako enostavna in priprosta. Naš politični sistem z veliko silo ovira tretjo stranko na poti do moči. Amerikanski volilec se je tako vživel v svoji stari stranki, da misli ,da ima izbirati samo med dvema močnima strankama; druge stranke pri njem sploh ne pridejo v poltem, ako nima višjega vpogleda v razmere in ako ni docela samostojen v mišljenju. Katera izmed obeh strank (republikanska in demokratična) je bolj liberalna, se ne more reči.
V	naši državi tvorijo vsi premoženje lastu-joči razredi samo eno veliko reakcionarno (nazadnjaško) maso. Vrepublikanski stranski odločujejo skoziurfkoz bogati trgovski interesi. Demokratična stranka si tudi nadeva liberalno in moderno masko, a v praksi je docela reakcionarna, in drugačna sploh biti ne more, ker njena glavna moč obstoja, prvič, iz bourbonske aristokracije, ki poseduje obsežna zemljišča v južnih državah in ki je zagrizena nasprotnica vsakega socialnega napredka, ter drugič, iz do dna korumpirane pol-tične mašine velikih mest, kakor New York, Chicago in drugih večjih mest, kojih uprave se slepo udinjajo onemu, ki najbolje plača.
Te posebne politične razmere Združenih Držav so ustvarile ppaeben poklic, katerega v drugih državah ne poznajo, to je poklic "profesionalnih politikov". To se ljudje, ki si polnijo žepe od tega, da zapeljujejo volilce ter se poslužujejo vsega možnega humbuga z namenom, privesti v po-stavodajne zastope ljudi, ki bodo ob vsaki priliki pripravljeni izdati koristi svojih volilcev raznim brezvestnim špekulantom ter tako na račun splošnosti napolniti svoj žop.
Obe stari stranki dobivati denarno podporo od privatnih interesov in obe vladajo privatni interesi; upravlja ju pa pisane družba profesionalnih politikov. Zadaj za to politično inašino stoje lastniki izkoriščevalnih trustov, bankirji, veliki kontraktorji in druga enaka "gospoda", ki daje politikom potrebna navodila in jim plačuje njih delo po količini profita.
I ztega je torej jasno, da med republikansok in demokratično stranko ni druge razlike kakor v imenu.
Obe stranki zahtevati "revizijo" tarife (col-nine) in sicer vsaka po svoje. Ako [ta natančnejše raziuotrimo njeno delo v kongresu, pridemo do prepričanja, da ni nobene razlike v principih med njima. Kazne klike v teh dveh strankah gledajo in delajo na to, da gotovi privatni interesi vlečejo koristi visoke tarife. Naravna in jutsna posledica tega početja je, da je vsaka revizija le posameznim trustom v korist, širšim masam pa v škodo, ker tira kviško cene življenjskih potrebščin.
Obe sranki imati v svojih programih "regulacijo" trustov. Resnica pa je, da so trusti bodisi pod republikansko ali pod demokratsko vlado v posameznih državah, kakor tudi v vsej Zvezi, postali še mogočnejši v teko zadnjega četrtstoletja. Slučajne vladne preiskave trustov so samo "pesek v oči" ljudstvu; v nekaterih slučajih jxa hoče vladajoča straitfka s temi preiskavami opomniti magnate gotovih trustov, da so pozabitli prispevati v njen fond za volilni boj.
Obe stranki izražati ljubezen do delavstva; a to le nekaj tednov pred volitvami. Toda vsak človek ,ki količkaj zasleduej naše razmere, mora vedeti, da republikanski in demokratski sodniki z največjo brezobzirnostjo proglašajo zakone v korist delavstvu za neustavne (nekonstitucional-ne) in da se nikdar ne obotavljajo izdati še tako krivičnih ukazov proti delavskim organizacijam. Republikanski guverner v Penusylvaniji in Colo-nadi ter demokratski guverner v West Virginiji in Alahami so bili tudi takoj pripravljeni izdati obsedno stanje na zahtevo jdklenega trusta in premogovnih baronov ter tako prisilili stavkujoče delavce, da se brezpogojno vdajo vkleniti v stari jarem. Demokratje in republikanci, ki so kdaj govorili v prilog delavskih zakonov v kongresu, so bele vrane. Nobena teh dveh strank ni storila nič za delavstvo. Zakoni, ki jih je ena ali druga stranka sprejela, so tako omenjeni in skromni, da iz njih ne sije niti eden toplejši žarek ljubezni za ogromno večino prebivalstva za delavce.
Ko so svoj čas vprašali znanega magnata Jay Gould-a, ki si je polnil žepe z Erie železnico, po njegovem političnem prepričanju, je ironično odgovoril: "V republikanski državi se mrepubli-kanec, v demokratični pa demokrat; vselej in povsod «cm pa navdušen za Eric. "Ta izpoved je merodajna za velekapitaliste, ki imajo zanesljive in upljivne može v obeh starih strankah. Republikanski senatorji in kongresniki jih ravno tako dobro zastopajo kakor demokratski. Njim se ni treba bati zaslužene kazni od nobene strani.
V zadnjih letih sta se pojavili novi struji v obeh strankah; to so radikalni demokratje in vstaški ali napredni republikanci. In kakšen program imajo ti T Sicer trdijo, da so proti krivično-sti starih strank, a vstrajajo se naprej v starih strankah ter podpirajo £e naprej isto staro politično mašino, proti kateri nastopajo. Vrline teh struj so starima strankama samo za "parado".
Progresivna stranka, ki je par let živela aa-uiostaliio življenje, se je letos na Kooscveltovo povelje zopet vrnila v krilo republ>čuu*ke stranke.
In sedaj j kaj je storiti volilcu, ki uvidi, da je razlika med republikansko in demokratično stranko enaka razliki med lužo in mlako T Zlasti, kaj naj stori volilce, ki uvidi, da sc nobena starih strank ne briga za delavca po volitvah?
Poleg omenjenih dveh starih strank eksistira še tretja, mlajša, ktera vzbuja največjo pozornost. To je socialistična stranka ,ki je stopila v splošno politično areno Združenih Držav 1. liHK) s 100.000 glasovi . Kapitalisti s<> ji nasprotovali in ji še nasprotujejo z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi: hočejo vanjo zanesti razdor potoni korupcije .pošiljaj med ljudstvo najpodlejše izmišljotine in laži, da je očrnijo pri njem, zoper njo poživljajo v boj vero in narodnost pod umazano krinko neresnice ter jo zatirajo potom v njih o-blasti se nahajajočih sodišč. Toda vse to jim nič ne pomaga. Socialistična stranka je napredovala v številu glasov do danes. L. 1910 je njena armada narastla že na 600.000 glasov, si pridobila zastopstvo v kongresu in posta voda jah v več posameznih držav, izvolila na stotine mestnih in okrajnih uradnikov po vseh Z. Dr. V nekaterih krajih je že stopila na krmilo.
Socialistična stranka poživlja vsakoga, da se odloči, na kateri strani bo «tal v neizogibnem boju meti brezdelnimi lastniki bogatstva in med vse proizvajajočimi brezimovinci — delavci — prole-tarci. Kapitalisti in delavci so v neprestanom boju med seboj zaradi plač, delovnega časa, tvorni-ških razmer, cen življendkih potrebščin, stanarine in drugih življenakih problemov. Temu boju sc nikakor ni mogoče izogniti, kajti interesi teh dveh razredov si stoje v vednem nasprotstvu.
Oba razreda se organizira. Delavskim unijam stoje nasproti mogočni trusti in zveze delodajalcev. Stavkujočim in bojkotujočim delavce dajalcev. Stavkujočim in bojkotujočim delavcem prete razni "triki" in zanjke. Celo farmarji so pirsiljeni posegati v ta boj. Priinorani se združevati se v farmarskih unijah in zadružnih društvih ter tako varovati svoje interese. Farmarji so začeli prihajati do «poznanja, da so njihove koristi in koristi mezdnih delavcev enake in da so zato nasprotne koristim kapitalistov.
Z gospodarskega polja se ta boj širi tudi na politično polje. Kapitalisti se poslužujejo posta-vodajnih in izvrševalnih oblasti sodišč, policije in vojaštva v boju zoper delavske organizacije, katere skušaoj v svojo lastno korist uničiti, ako le mogoče, ter tako se naprej nemoteno množiti profit z izkoriščevanjem trpečega delavstva; in sicer ne samo potom sramotno nizkih plač in dolgega delovnega ča«a, ampak tudi potom visokih cen življenskih potrebščin ,katere so delavci prisiljeni
kupovati. Zaradi tega delavcem ne preostaja drugega kot stopiti na politično polje, se izobraziti ter organizirati v samostojno stranko delavskega razreda ter se boriti z združeno močjo svojih članov proti združenim silam nasprotnikov.
Te razmere so poklicale v življenje socialistično stranko, ki sedaj napreduje neverjetno hitro kljub vsem zaprekam in nasprotstvu. Ta stranka stoji ob vsaki priliki neomajno na braniku delavskih koristi, pospešuje vsako reformo, ki ima namen izboljšati bedni položaj delavcev in obenem apopoljnjuje svoje vrste ter tako jači moč organizacije.
V tem boju.za vsak korak pravega napredka
socialistična stranka ne izgubi izpred oči svojega končnega cilja, kajti ona ni samo reformujoča stranka. S tem, da vodi dan za dnem boj med delavci in njihovimi izkoriščevalci, hoče docela oprostiti delo iz krempljev kapitalistov ter hoče končati razredni boj s tcin, da bo odpravila posamezne razrede človeške družbe in ustanovila samo enega — razred enakosti.
Izvor vsega našega socialnega zla je privatna lastnina in kontrola produktivnih sredstev, katere je človeška družba ustavila, katerih se poslužuje in katere potrebuje. Temu socialnemu zlu se da od po m oči potom skupne lastnine vseh sredstev, katere rabijo ljudje pri delu in življenju in katerih se zaradi obsežnosti in kompliciranosti ne morejo posluževati osamljeni posamezniki, ampak se rabijo za njih obrat velike množine delavcev. Tako im«amo na primer danes že-leznice, telegrafe, telefone, eksprese, vodovode, plinarne, prevozne družbe, tovarne in dr., v katerih delajo tisoči najetih delavcev za profit peščice v mogočne truste organiziranih milionarjev. Danes trusti vladajo narod; socialisti pa pravijo, da naj rajši narod vlada in lastuje truste.
Ta sprememba se da doseči samo na en način. Delavski razred mora priti do večifie nad celim narodom. Ta delavska večina mora « pomočjo svoje politične organizacije prevzeti v svoje ro-e moč vseh zakonodajnih in izvrsevalnih zastopov v državah, v občinah in v zvezi ter rabiti to moč za izvršitev teh problemov.
To izvršiti je naloga socialistične stranke v Ameriki.,
Uprave te stranke nimajo v rokah "profesionalni politiki", ki bi si na strankin račun polnili žepe. Organizirano članstvo te stranke znaša sedaj okrog 130.000 oseb in neprestano narašča. Vsak član plačuje 25c na mesec v stranko, kar ji omogočuje svobodno delo in svobodne roke in ni prav nič navezana na denarno pomoč od strani kapitalističnega razreda. O ujenem delu odločuje članstvo. Vsak član se lahko udeležuje sej lokalnih organizacij, katere volijo voditelje in u-radnikc stranke ter stranko vladajo. Vsak član ima pravice in enake dolžnosti.
Nihče ne more biti izveličan proti svoji volji. Že Marks je dejal, da more biti osvoboditev delavskega razreda le delo delavstva samega. Kakor je ta beseda preprosta, tako je vendar globoka in pomenljiva. Spoznanje te resnice je prvi pogoj, da more delavstvo sploh priti do boljših razmer in končno do osvoboditve.
Enostavna je ta resnica, ker je jasno kakor beli dan, da ne bo kapitalistični razred prostovoljno opustil svojega privilegiranega položaja v družbi. Najde se tudi lahko posameznik med kapitalisti, ki spozna krivičnost sedanjih uredeb in čigar srce je tako mehko, da ne prenese večnega pogleda na tuje trpljenje. Mogoče je, da se tak posameznik odreče koristim, ki mu jih daje njegov položaj; mogoče je celo, da se pridruži zatiranim in jim pomaga v boju proti svojim lastnim razrednim tovarišem. Ali taka izjema ostane izjema in ne more imeti globokejšega pomena.
Kljub takim — jako redkim — izjemam o-stane neizpremenljivo pravilo, da pospešuje vsak razred svoje interese. Kakor pač more in zna. Ali večinoma se mora priznati, da znajo to kapitalisti bolje od delavcev. Posebno pri nas. Kdor jim to zameri, je slep. Če poženeš volka med ovce, pa pričakuješ, da jih bo pasel in branil, si sam kriv. ako naenkrat ne najdeš več črede. Volk se mora hraniti z ovčjim mesom, ker je tako ustvarjen. In kapitalizem mora živeti od izkoriščanja, ker bi moral drugače poginiti. Kdor pričakuje od kapitalizma, da bo sam iz krščanske ljubezni, iz moralnih ozirov ali iz čuvstvene potrebe spravil izkoriščanje s sveta, jc popolnoma enak gospodarju, ki nastavlja volka za pastirja.
Delavstvo se ne sine zanašati na tujo ljubezen, ne na tujo pomoč; njegova osvoboditev mora biti le njegovo lastno delo.
Ali da sc more izvršiti tako delo, je treba predvsem prave delavske zavesti. Resnica ni vedno prijetna, ali koristna jc na vsak način bolj kakor slepljenje. Zato je treba povedati, da jc delavske zavesti pri nas vse'premalo in zaradi te-
ga so uspehi delavstva pri nas mnogo manjši kakor drugod.
Kaj je glavna vsebina delavske zavesti! Da sem delavec in ne gospod, to uganem kmalu. Ali to še ni nič in ne pomeni nič. Treba je že tudi poznati svoj položaj in vedeti, kaj vse tiči v besedi "de'avec".
Vem, da sem delavec. To se pravi v sedanji družbi: Človek sem, s katerim delajo drugi, kar se jim ljubi. Če hočejo drugi, dobim kruha, pa ga moram drago plačati s svojim delom. Koliko mi dajo kruha, to je njihova volja. Če hočejo, mi sploh ne dajo kruha ne pristrešja, ne obleke. Spo-de me lahko od svojega vodnjaka, zabranijo mi sesti v senco njihovega drevesa. Svoje delo jim smem ponujati, oni ga ne morajo sprejeti. Dvoje zdravih rok imam, dobro voljo imam. Lahko dela min hočem delati. Kaj počneš s svojimi zdravimi rokami, če ti ne rečejo: Tukaj delaj za nas!t Danes si v tovarni ali delavnici. Ali veš, če boš jutri še tam? Morda ustavijo stroje, morda napravijo iz tovarne kasarno, morda pripeljejo ku-lije s Kitajskega, ki bodo ves teden delali za ono plačo, za katero delaš ti en dan. Pokažejo vrata tebi in tvojim tovarišem. Pa vzemi popotno palico v roko in hajd po svetu! Kjer potrkaš, skomiz-gnejo in odgovore: Ni dela! . . . Hajd naprej po svetu!
Delavec sem. Nedostojen je moj položaj. Večno ponižanje je moj delež, neprenehoma moram držati klobuk v rokah, vsakdo me meri od glave do nog. Nikogar nisem okradel, nikogar oropal, pa je vendar, kakor da imam pečat na čelu. Tudi če plačam, nimam prostora pri oni mizi kakor drugi. Človek sem, pa vendar ravnajo z menoj, kakor da jim nisem enak.
Skloni glavo, jecljaj in moleduj, poklekaj, pa si še sam reci, da si slabši od drugih in da je prav tako — če si hlapčevska natura. Prav ponižen bodi in lepo se zahvali za vsako brco, ki jo dobiš, pa ti dado morda vČasi dobro besedo in po-
reko: "No da — hm, hm" . . . zakaj včasi potrebuje njih profit tvoje roke.
Kdor pa je pravi delavec, se mu bo duša uprla zoper to zapostavljenje in ponižanje. Zakaj v njegovi glavi je še druga zavest.
Delavec sem; delam. Vi jeste in pijete, ali jaz vam pridelavam, jaz pogrinjam Vašo mizo, ki ,sem Vam jo stesal v vaši hiši, ki sem Vam jo sezidal. Vi se oblačite lepo in toplo, pa prezirate mene, ki hodim v cunjah: ali jaz sem izdelal fino sukno za vas, jaz sem vam urezal in sešil elegantno obleko. Vi se vozite po svetu, sedite na mehkih blazinah in spite v spalnem vagonu kakor doma; ali jaz stojim na stroju, pri ogibalu, v tu neln. Vi nalagate tisočake v bankah, aH jaz moram v tovarnah izpreminjati surovine v blago, ga nakladati v vaša skladišča in ga voziti na trg, da postane iz njega denar, s katerim vladate in gospodujete in me vnovič izkoriščate.
Tako govori delavska zavest.
Ponižan sem in potlačen, ali po krivici. Zasužnjen sem, ali ne manje vreden od drugih. Moja roka je potrebna vsemu človeštvu, ona sodeluje pri vsem, kar sc ustvarja, ona je najvažnejši instrument za izdelavanje vsega, kar zahteva življenje. Ali kar naredi ta roka, uživajo drugi, ki so sc naučili lenuhariti; in ker uživajo, me prezirajo in smatrajo sebe za višje, ^boljše, plemenitejše.
In delavska zavest vprašuje: Ponižan sem — mar naj sc ponižujem še sam? Moja vrednost mi daje pravico, da zahtevam enako življenje, pravo življenje, ki ni umiranje od rojstva do groba. Hranijo mi tako življenje. Mar naj sc zato vdam v voljo zatiralčevo in sklonem tilnik prostovoljno pod njegovo peto?
Trpini, ker sem slab. Ali trpljenje ni moja volja. Kje je moč, da sc ga rešim?
In delavska zi\veat odgovarja: Na iniljone nas je, onih tam pa je peščica. Na miljone nas je in silna je naša moč, če jo zberemo. Stotišoč po-točičev naj sc zlije v eno reko, pa bo mogočna, ne
le da bo gonila mline in nosila ladje, ampak sama si bo odpirala pot. Veličastna bo, silna in krasna, in noben pritlikavec je ne zajezi.
De'avec, ki nima te zavesti, je pomilovanja vreden in sam je kriv, da jc ponižan in zaničevan. Kdor jo pa ima, bo delal in pomagal, da se združi veletok, ki preobrazi svet.
Italijanska vlada je začela oster boj proti špekulantom, ki odirajo z živili in drugimi ljudskimi potrebščinami. Par čevljev stane v Italiji od $6 do $9,kin vsa obleka se prodaja za se enkrat večjo ceno kakor kakor pred vojno. Jajca so izginila s trgov. Samo v Rimu mislijo, da je na miljone jajc zaprtih v skladiščih, kjer čakajo na oderuške cene. Vsekakor bo vlada prevzela kontrolo nad živili in regulirala cene. — Koliko bo s tem dosegla, borno pa šele videli. V Avstriji vlada že davno "kontrolira" in "regulira" cene, človek, ki ne spada med finančne aristokrate, se pa vendar ne more do sitega najesti.
Sarajevska uradna "Bosnische Poet" z dne 3. sept. javlja: Dne 21. julija je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen kmet Andrija Čuškič, ker se je meseca avgusta lanskega leta pridružil sovražnikom (Srbom) in se je bojeval proti avstrijski armadi. Čuškič je bil obsojen na vešala. Obsodba se je izvršila včeraj (2. sept.) na dvorišču trdnjavskega zapora. Rabelj Alojzij Seyfried je prišel v ta namen iz Zagreba.
Ker ne pade dovolj ljudi na bojiščih, jih je treba pač obešati. Tudi to jc imenitno sredstvo, da si vlada pridobiva ljubezen ljudstva. Sicer pa ni še vseh dni konec.
Rimsko časopisje komentira atentat na Stuer-gklia kot "pravično kazen za avtokrata, ki ni poznal meje despotizma". "Tribuna" pravi, da jc bil Stuergkh predstavnik despotične vlade in njegova smrt je nadalini dokaz notranje nezadovoljnosti pod habsburškim režimom.
| Socialistična stranka nima NOBENEGA KOMPROMISA. Vsak socialist glasuje za vse KANDIDATE	|
|	svo|e stranke. Zaveden delavec ne meša kandidatov svofe stranke z drugimi.	|
5 Pri volitvah s i ne vprašuje za osebne simpatije in antipatije, ampak ZA STRANKO, ZA NJENA NAČELA, ZA NJEN PROGRAM.	5
I Svoje kandidate je stranka suma izbrala; vsak član stranke je imel pravico in priliko, da sodeluje pri nominaciji. Nobenega rcz-	Z
|	loga ni, da bi kdo volil druge kakor svoje kandidate. Volite lako, da se ne cepijo glasovi I	|
prihajal a priporočilom, naj se delavci vrnejo na delo, ker niso kos močni oragnizirani kapitalistični pili. Le malo je manjkalo, da vsled nastopa polieije ni prišlo do krvoprelitja.
"Sokol", It v. 38, Neffs, Ohio — 1 Predsednik Franc Rozman; tajnik: Karol Dernač, b. 26; blagajnik: L«o
Plihuta, h. 28; val v Neffa, O. — Seja ' vsako tretjo nedeljo v prostorih aobra ; ta Karol Der umi* a.
"Orel", it v. 41), Weat Newton, Pa..' Predsednik : Andrej Povirk, K. F. D. S, j b. 27; tajnik: Peter Morela.K. H. 2, b. 124; hing.: Ivan Lajoveo, KKI). 2, b. h Jlc. Vsi v West Newton, Pu.—Heja v nm k o četrto nedtljo dopoldne za pri ; boduji mesec.
♦•Jutranja Zvexda", itv. 41, (leve land, Ohio.—Prediednik: Krank Koko- ! tee, Nl03 Marbte Ave.; tajuik: Jakob Vob'an&ek, 35*2 E. 82ntl Ht.; bla^ujnik: Ivan Siuioniii, 3723 E. 77th St. Vai v i Cleveland, O,. — be ja vsako drugo ne deljo v dvorani rojaka Tomažiua.
"Mladi Slovenec", itv. 42. Ogleabv, j1 III, — Predsednik: John Mulin, b. 414;! tajnik: Joa. Meglič, box 99; blagajnik: Frank Nadveiek, b. 401; vai v Oglesb/, 111. — 8 ja vsake prvo nedeljo.
'Biva", it v, 43, Portage, Pa. — ! Predsednik: Karol Amuk; tajnik: Ju i rij Ras potnik, Ii. F. D. 1, box 77; bla gajnik: Martin Uaapotnik. Vsi v Port-j age, Pa., K. F. D. 1, b. 5. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"Triglav", itv. 44, Tereio, Colo. — Predsednik: Frank Rebol, ml.; tajnik: Frank Rebol at., Cokedalo, Colo.; bla j gajnik Frank Rebol st. — Heja vsako drugo nedeljo.
"Mlrul Dom", ¿t. 4', Johnstown Pa.,
—	Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coo perndalt* Ave.; tajuik: (Jregor llreščak, 107 Kighth Ave. oba v Johnstown, Pa.; blagajnik: Igaae Pečjak, 52» Itruad >t.. Johnstown l'a.—Seja vaako drugo t nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Južni Premos^r", i te v. 40., Alix. Arkansas. — Predsednik: Math. Sîar-i man, b. 107, Alix, Ark.; tajnik: Ivan Jantar. b. 7. Alix, Ark.; blagajnik: Ju j rij Kokalj, K. F. D. b. 77, Altu», Ark.— Seju \sako drugo nedeljo,
"Slovenski Brütle", ¿t. 47. Avella l'a. Predsednik: Martin Obed, bo* 167: tajnik: Ivan. Kazvoaa, b. 107; blag.: Alojzija Dolin ar, b. 72; \ si v Avella. j l'a. — Seja vs:iko drugo nedeljo.
" SlovensKi Mladeniči", It v. 4S, Aurora, IU. — Predsednik: John BaÄko vič, (524 Aurora ave.; tajnik: Ivan K. Marsu h, R. 5, b. 193a; blagajnik: daš-j
per Ahačič, K. 1. box.222. Vsi v Auro ; ra, IU.—Heja vsako drugo nedeljo ob 9ih dopoldne pri J. Baškovič.
"Olevelandake 81ovenke", St. 49, Cleveland, O. — Predsednica: Ivana Hmr del, 3552 K. 82. Ht.; tajnica: Ana Sinre-kar, 3551 E. SO. Ht. E.; blagajnica: An tonija Legan. 3764 E. 77 H. E. Vse v Clevèland^pF Seja vsako prvo nede Ijo v mesecu.
"Proletaree", itv. 50, Franklin. Kan«.—Predsednik: Frank Dobrotniiek K. R. b. 208, Girard Kans.; tajnik: Alojzij Karlin^er, (Jirard, Kans., R. R. I, b. S6; blagajnik: Alojzij Oblak. b. 00; vsi v Franklin, Kans,—-Seja \sako tretjo nedeljo.
•Delavec". *tv 51, Cleveland. (I — Predsednik: Mihael Lukner, 5*01 Pros ser ave.; taj.: August Orel. 1125 K. 60. Ht.; blagajnik: Zaletel Ivan, 1009 E. 66. St.; \ si v Cleveland, O. —Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9 uri dop. v 6025 Ht. (".air Ave.
"Ljubljanski Orad", It. 52.. De Kalb. III.—Predsednik: Pavel Košir. 1409 State Ht.; tajnik: Frant. Prebil, 814 Market Ht.; blaga jnikFrank ivokelj, j S14 Market St. Vsi v DeKalb, III. — Se ja \sako drugo nedel jo pri subratu | l'r. Keriič.
"Planli'fka Vijolica", itv.'M, Pick ' ens, W. Va. Predsednik: Frank Celi-goj, box 46, Czar, \V. Va.; tajnik: Ivan Lipoid, box 46; blagajnik: Jožef Molan,! box 26; vai y Pickens, W. Va.—-Heja vaako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne v prostorih aobrata Iv. čeprlo.
"Karol Učekar", itv. 54. Kockwood, i Pa. — Predsednik: Joief Hočevar, b 184; tajnik: Anton Hočevar, box 184;' blagajnik: Mihael Hočevar, b. 184; vsi v Kock wood, Pa. — Seja vssko prvo nedeljo v mesecu ▼ prostorih aobrata Ant. Hočevar.
"Vrh Planin", itev. 55, Crabtree. Pa. — Predsednik: Franc Trafila, b. 95; tajnik in blagajnik: Andrej Jereb, b. »2; vai v Crabtree, Pa. — Seja vaško drugo nedeljo pri »obratu /^toa Verhovsek.
"Skala", itv. 56, Allegheny. Pa. —
Predsednik: Anton Horvat, 531 Suis man St.; tajnik: Ivan Simončič, 1138 Fabyan St.; blagajnik: Frane: Vilhar, I 814 Carpenter Alley. Vsi v N. 9. Pitta burgh, Pa.—Seja vsako 1.. nedeljo v K. S. 1). v Pittsburgh, Pa.
"Caven", if. 57, Carrollton, O. — Predsednik: Martin čerm«l; tajnik: Ci ril Stibil, b. 404; blag.: Josip Povgan. Vsi box 404, v Carrollton, O. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih aobrata Martina čjprmelj.
"Rudar", itv. 58, Camnore. Alta. j Canada.—Predsednik: Anton Polutnik. j b. 185; tajnik: Josip Sribar, b. 201; blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vsi v Canmore, Alta, Canada. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih aobrata Frank Kral, ob ° popoldne.
*81ovenakl Fantje \ it. «9, M sv nard, Ohio.—Predsednik: fttefan Stu ein, b. 47; tajnik: Maks Jerčin, b. 254; blagajnik: Alojzij Haver, b. 152. Vsi v Maynard, Ohio. — Heja vsako dru go nedeljo v dvorani g. Jos. Hrabak a
"Moonmnaki Trnin", itv «n. Moon Run, Pa.—Predsednik: Fr. Dolinar, b. 342; tajnik: Jurij Pivk, b. 15; blagaj nik: Anton Pintar, b. 204, Moon Run, Pa.—Seja vsako tretjo nedeljo v mese cu ob lOti uri dopoldan v dvorani sv. Barbare.
"Napredni 81ovenci", it. 61, Gsv. Ind. — Predsednik: Ivan Slane, 1113 Jefferson St.; tajnik: Nick Vukiinich. b. 30; blag.: Matija Lasieh, 1106 Jef ferson St.; vsi v Gary, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih aobrata Ivan Ivanič.
žensko druitvo "Sokol", itev. 62, Cleveland, Ohio.—Predsednica: Zofija Birk, 114.1 E. 6.1 Ht.; tajnica: Fran-čiika TrbeJnik, 1177 Norwood Rd.; blB gajnica: Frančiika Lauie, 6121 St.Clair ave.; vse v Cleveland, O. — Seja vsaki prvi torek v mesecu.
"AdamiC ln Lunder", Itv. 63. Rob-bina, Pa. — Predsednik: Viktor Suater-lič, Yohoghany, Pa.; tajnik: Ivan Tro-jar, b. 76, Yohoghany, Pa.; blagajnik: Joseph Japel, box 76, Yohoghany, Pa.
—	Seja vsako prvo nedeljo.
"Bratoljub", itv «4. Milwaukee
Wia. — Predaednik: Ivan Sem, 27« First Ave.; tajnik: Ivan Bkerbil, 258 Washington St.; blagajnik: Joseph Sirec, 530 Clinton St.; vsi v Milwaukee, Wia. — Seja vaako dru ognedeljo v dvorani Frank Benda, 479 National av.
"Bratje trdno stojmo", It. (18, New (Alexandria, Pa. — Predsednik: Ivan
InkM-iH'f-trars IS Sprite 110« v d rtov« P»*»»
SITI 80 ROCKEFELLERJA
Se tie it. toiieinauuti, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
I'1£I>HEDN1K: Ivan Prostor, 109S Norwood Rd., Cleveland, Ohio. PODPREDSEDNIK: Josip Zorko, R. F. D. 2, box 50, West New tons l'a. TAJNIK: Bias Novak, 20 Main Ht., Couemaugh, Pa. POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrieh, 170 Franklin Main Ht., Couemaugh, BLAGAJNIK: Josip Žele, 6108 Ht. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Paviovčič, 20 Maiu Ht., Couemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
1.	nadzornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Wis.
2.	nadzornik: Nikolaj Povle, 1 Crnib Ht., Numrey llill, N. H Pittsburgh,
3.	nadzornik: Jakob Kocjan, 1400 K *2d St., Cleveland, Ohio.
POROTNIKI:
1.	porotnik: Anton Lavril, box s, Yukon, Pa.
2.	porotnik: Frank Bavdek, 8303 Glass Ave., Cleveland, Ohio.
3.	porotnik: Anton Welly, box 44, Superior, Pa. •
VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
Frauk Skufea, 4s5 2nd Ht., Conemuugh, Pa. Ivan Jager, b. 54.'' Woodland Ave., Conemaugk, Pa. Franc Kos, Couemaugh, Pa.
Mihael Flek, R. F. D. 4, b. 14:1 a, Johnstown, Pa. Jakob Rupert, b. 238, Houth Fork, Pa Ivan Hribar, Johnstown, Pa.
GLAVNI URAD v hiii it. 20 Main Ht., Coneinaugh, Pa.
Uradna Glasilo: P ROLETA K KO, 4«0s W 3lst M., ChieMgo. D» On jena drultva, oziroma njih uradniki, so uliudno proieni. jk»*« 1 ih t • m» dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na se pošilja eaino potom Postnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne notOin privatnih čekov na naslov Blas Novak, H. I). P. Z. ¿t Conetnaugh Deposit Bank v Conemaugh, Pa.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu giavnega tajnika, da se v pri hodnje popravi.
Dopisi
Poročilo o razpeean h znamkah J. S. 1.

»••k« mpi 1910.
t M	Mesto	« M B ^	N	M	M B • . "V
i		m e N	M	1	£
Ark. Jenny Lind.....		14	. .	, ,	$ 3.50
«i	Hartford.......	14	• .		3.50
«4	Huntington.....	16	. .	io	4.00
Colo.		30	. .		7.50
111.	Staunton 110	16	. .	. .	4.00
<i		7	. .	. ,	1.75
M	Zeigler ........	60	io	. .	15.00
M	Chicago 1......	50		. .	12.50
44	La Salle --------	23	, ,	. .	5.75
44	Chicago 20	40	, ,	, .	10.00
44	Springfield.....	24	. .	. .	6.00
Ind.	Cary ..........	80	. .	. .	20.00
44	Clinton ........	9	. .	. .	2.25
Iowa Carney .......		8	. .	. .	2.00
Kana. Mulberry 173...		9	. .	>t .	2.25
44	Dunkirk .......	9	. .	. ,	2.45
44	Franklin .......	16	, .	, .	4.00
44	Mulberry 80----	, 80	. ,	. .	20.00
44	Skidmore ......	4	. ,	, .	1.00
44	Stone City.....	17	. .		4.25
Mich. Detroit 61		80	. .	. .	20.00
Mo.	St. Louia ......	20	• .	. .	5.00
Minn. Chisholm......		. 36	. .	, .	9.92
44	Virginia .......	12	, .	. .	3.38
Mont. Bear Creek		. 35	. ,	. .	8.75
Ohio Akron ........		20	. ,	, .	6.00
44	Harberton.....	40	, ,	. .	10.00
44	Glencoe.......	48	, ,	10	26.10
44	Bellaire.......	. 20	. ,	, ,	5.28
44	Youngstown 18.	40	6	. ,	10.00
44	Steubenville . ..	. 20	, ,		5.00
44	Cleveland 27 . . .	. 60	,,	. .	16.00
44	Youngstown 62.	8	, ,	5	2.00
44	Yorkville......	9	,,		2.32
44	Cleveland 71...	. 60			15.00
44	Neffs.........	12			3.00
. 44	Barberton.....	. 20	10		5.00
Pa.	Fitz Henry ....	36	, .	, ,	9.00
44	Dunlo ........	14			3.50
44	Forest City....	4			1.00
44	N. S. Pittsburgh.	. 200	, ,	40	61.00
44	Primrose ...	8		,,	2.00
44	Ellaworth .....	13		3	3.25
44	Herminie 63 . . .	15			6.60
44	Ambridge.....	12	..	i	3.20
44	Reading.......	9	. .	..	. 2.25
44	Herminie 69 .. .	. 38	. ,		9.81
44	Woodlawn ....	10	t ,	10	2.60
44	Large ........	41			10.25
44	McKeesport .. .	. 20	. .	. .	5.00
44	Pittsburgh ....	40	. .	8	10.60
44	Yukon ........	. 24	, .	,.	7.71
44	W. Newton ....	. 23			5.75
44	Johnstown ....	14		, ,	3.50
44	Sygan ........	10	..	5	2.50
44	Farrell........	. • 16	,,		7.00
44	New Brighton . .	. 35	..	..	8.75
44	S. View.......	20	. .	. .	5.00
44	Steelton ......	. 16		. ,	4.84
44	Canonsburgh -. .	. 40	,,	..	20.00
Wis.	Mitwaukee ....	37	. ,	,,	9.45
44	Kenosha 134	. 40			
44	W. Allist ____	32		1	8.00
Oreg. Portland......		6	,.	..	1.S0
Wyo.	Rock Springs . .	. 1 16	. .	..	4.00
»4	Reliance ......	8 •		..	2.00
44	Cumberland .. .	8			2.00
44	Cambria- .......	. 15	. .	..	3.75
M
C
C
♦J
Cti
2.20 1.50
pošljejo tajniki klubov iz te države tajništvu J. S. Z. od vsakega ¿lana po en cent ved, to je 21c razdeljeno na mesec..-To naj se vpošteva, da ne bo nepotrebnega pittarenja. a	, Tajništvo J. H. Z.
2 __
J. S. Z. klubom na znanje.
2.10	mesec november bodo meae-
2.40 iiii prispevki za J. 8. Z. zopet po 2 40 8^ftPem»	člana, ker poteče
1.05 z oktobrom desetmesečni rok za 900 ¿bičanje fonda,za pokritje ttroft-kov lil. zborovanja. Tajniki klubov
£
II
Il S
2.20 1.50
naj si pošta ali pa ezpres, plača
mo mi v Ohicagi. Ker so pri večjih naročilih manjši stroški, smo tudi po tom določili cene, katere so sledeče : Od 1 do 10 kol. stane 50c.ko-mad. Od 10—60 je 47c. komad. Od 60—100 je cena 46c. od 100 in dalje pa 40c. komad. Socialistični klubi, zastopniki Proletarca, kakor tudi uradniki rasličnih podpornih društev, dobe na kredit, vsi drugi morajo pa plačati koledarje v naprej.
11.00 11.00
4.45
.40
6.75 4.00 1.00
2.40 1.75
4.45
.40
6.75 4.00 1.00
3.5 Ó 1.75
3.45 6.00 3 60
12.00 1.35
1.20 1.35 1.55 2.40 12.00 .60 2.55 12.00 3.00 7.40 2.40 5.25 3.00
naj to vzamejo na znanje.
Tajništvo J. S. Z.
LISTU V PODPORO.
r.
16.85 16.85
VABILO NA javen volilni ljudski shod,
ki se vrši nedeljo, dne 5. novembra t. 1. ob treh popoldne v Chicagi, v NARODNI DVORANI vogel 18. ceste in Kacine Ave. Govorniki v slovenskem in an-f)!oo gleškem jeziku. 21.30 V slovenskem jeziku govori o ¡j ojj splošni volilni situaciji v Zed. dr-s!oo žavah sodr. Et bin Kristan; v an-9.00 gieikem govorita o volilni situa-1 42 ciji za governerja v državi 111 i—
•!oo 1.80
Nabrano na poroki Jos.
j Zavertnika . . .........$ .150
Andy Ueavetz,Cleveland,O. .25
3.75
Vsega...........
Zadnji izkaz........447.1)6
Skupaj..........$451.41
ZA CHICAŠKE VOLILCE.
V naslednjem objavljamo popolno glasovnico za volilce v Chicagi za volitve dne 7. novembra. Da si olajšajo delo, smo pustili naslove uradnikov angle&ke, kakor so na originalni gla-nois kandidat za to mesto, sodr. SOvnici. Državne kandidature veljajo
zadevi xeveda za vso državo Illinois, okrajne
3 0(J Seymour Steadman, in v
5^40 kandidature za državnega pravd-2*0 nika (States Attorney) sodr. 31 oo Wm. Cunnea. 1.20 Shod bo torej z ozirom na važ-J'Jjj nost volilne kampanje zanimiv. 2.00 Sedanje volitve odločajo, kdo bo L35 gospodaril v deželi, državi in rne-L60 stu prihodnje štiri leta. 6.15 V nedeljo 5. novembra popoldne torej vsi v Narodno dvorano!
Odbor za shod.
3.00 6.50 6.31 3.45 2.10 1.50 5.40 5.25 3.00 3.24
NAZNANILO.
Članom kluba štev. 114 J. S. Z. v Detroit, Mich., naznanjam, da so vsak četrtek zvečer v "Delav-
32.90 32.90
kandidature pa za ves okraj Cook.
Konfresni kandidati:
At Large.........J. Louis Engdahl
At Large...........Walter Huggins
1.	District........Robert H. Howe
2.	District. . .. .James W. Lafferty
3.	District......John D. Dobelman
4.	District. . .Frederick G. Wellman
5.	District........Charles Toepper
6.	District........Charles H. Hair
7.	Disrict......Carl D. Thompson
8.	District.......Edmund A. Bloss
9.	District..........Andrew Lafin
10. District......Herbert S. Racine
Druvni kandidati:
Governor........Seymour Stedman
5.45
2.35
5.45
2.35
16-22 skem domu" sestanki veseličnega Lieutenant Governor............
5.75 „	..... yinsko ........
............Karl F. M. Sandberg
Secretary of State. . . .John M. Feigh
odbora in viničarjev za 4.80 trgatev dne 5. novembra.
„•J® Z ozirom na vcselico bode pri- State Auditor----Frank O. Anderson
L20 hodilja mesečna seja v nedeljo 12. Attornev General.Clarence C Rrooks
Nokomis org. 128.....
Racine org. 132.......
G. Karlovich 92......
M. Ebenche 11........
B. 2ikich............
Etbin Kristan refund.. Frank Daniiek org. 96.
60 10
3.75 5.00 8.90 25.00 30.00
1,866 96 92 $564.74 $93.30 $94.40
Znamk na roki dne 1. septembra.................... 903
Dobljenih od stranke v sept........................2000
2903
Razpečanih v septembru...........................1866
Na roki dne 30. septembra.........................1037
Dualnih znamk na roki dne 1. septembra............. 87
Dobljenih od stranke v sept......................... 200
287
Dano klubom v septembru...............,........... 92
Na roki dne 30. septembra......................... 195
Izjemnih znamk na roki dne 1. septembra............ 168
Dobljenih od stranke v septembru................... 200
368
Dano klubom v septembru......................... 96
Na roki dne 30.
30.00 $377.04
State Treasurer. .Bertram W. Newton
Za državne senatorje:
2. distrikt......Arthur W. Gladwin
6. distrikt..............E. Bergren
Za državne poslance:
1.	District____Charles W. Howorth
2.	District........Arthur E. Smith
S. District____Clifford A. Stanfield
5.	District..........John C. Flora
6.	District........Lewis W. Hardy
7.	District........James A. Prout
9. District.........Louis A. Cejka
11. District. .. .Thomas F. Hennessy
13. District.......Theodore J. Vind
15. District.........John J. Jelinek
____10. District.......Frank V. Stuchal
Meščanski listi prinašajo inter- 21. District..........H. W. Harris
v j uve Viljema English Wallinga 23. District... .Christian M. Madsen
in Max Eastmana, znanih sociali- J>|»triet.......Joseph M. Mason
, .. . .	, .	, 27. District..........Ludwig Miller
stičnih publicistov, v katerih ba- 29 ^^.....„ .. Vincent Dudick
je proglašata zopctno izvolitev 3J ^^......Henry G. Berglund
Wilsona. V teh intervjuvih se
1-20 novembra dopoldan točno ob 10. 2 25
uri. Ker je več važnih stvari za
____ rešiti, pričakujem, da se vsak
J-Z5 član te vseje udeleži,.
5.00 __ . .. », ,
8.90 Opozarjam-tudi člane, da paz-
25.00 no prečitajo glasovnice novih pravil in jih pri prihodnji seji oddajo, ker jih je potreba odposlati.
K011 čilovpoživljam vse člane, da se potrud/y^, da bo vinska trgatev žiru najbolje iznadla. Ivan Potočnik,
tajnik.
v vsakem
OPOMBA:
septembra......................... 272
Fond zveza« tiskarne:
Redni mesečni prispevki...............
Dano blagajniku tega fonda...........
. .............$93.30
Tajništvo J. S. Z.
.................
Stranka j j
►♦»••••♦»♦»»••♦♦♦••»s6*4*' *
CLEVELAND, O.
ZA WAUKEGAN IN NORTH CHICAGO, ILL. #
Članom slov. soc. kluba št v. 27
na znanje.
V nedeljo, dne 5. novembra ob j drugi ni bil nikdar aktiven za so
tudi pravi, da bodo socialisti podpirali pri sedanjih volitvah \Vil-sona.
Če so ti objavljeni intervjuvi resnični, ne izražajo s tem še nobenih dejstev, tisočih se amer. socialističnega gibanja.
English Walling in Max Eastman nista nikdar nič štela v socialist ičntm gibanju.
State Board
1. District____
District. District. District. District.
2. 3. 7. 10.
of Equalization:
.....Arthur E. Halm
.Wilson E. McDermut .. .Caasius M. Maxson .Joseph A. Rogers Jr. ____Victor C. Koehler
Okrajni kandidati:
State's Attorney. .William A. Cunea Recorder of Deeds. .Frederick Pischel
XT Clerk of Superior Court .Joseph Novak Ne prvi ne t]erk of Cirrujt Court..........
7 uri zjutraj se vrši raznašanje le-	cialistieno gibanje in sta bila ved- Coroner......
takov. Vsi aodugi, kateri so se	uo v nesoglasju z organiziranimi Member Board
javili za raznašanje, kakor tudi	soeijaliati Amerike. Vsled tega ...........
Obvešča se vse sodruge soc. klu- kateri žele pomagati, naj pri-	ne moreta govoriti v imenu soc i-
/>)i 7(?>ktvii nsvodonom <>uun v	allStON.
bodo v tej kampanji flinty Surveyor
take za svoj "precinkt" pripravljene.
M. Pctrovich, tajnik.
ba štv. 45, da se sigurno udeleže	°b sgoraj navedenem času v
katera se vrši dne klubovo čitalnico, kjer dolnjo le.
klubove seje, katera se vrsi 5. novembra ob navadnem času in v starih prostorih. Na dnevnem redu je več važnih stvari.
Vsem delavcem v mestu in okolici se naznanja, da priredimo dne 5. novembra popoldan ob 4 uri ja
alistov.
Socialisti kakor vedno podpirali svoja kandidata llensona in Kirpatricka, ker smatrajo Wilsona in Hughe-
.. William F. Kruse .... Joseph H. Greer
of Assessors.....
................Edward E. Klein
Member Board of Review.......
.................William Acker
Benjamin Ecfting Member Board of Assessor (to fill
vacancy)........Adolph Drei fuss
Judge of Superior Court (to fill vacancv)...........Samuel Block
CANNONSBURO, PA.
sa za kandidata velcpodjetnikov Ju(ltre 0f'circuit Court (to fill va
ill ne delavcev.	] cancy).............Carl Strover
V pričo vseh namišljenih za- President SanitaryDistrict Trustees
Obvešča se vse sodrugf* soc. klu- slug, ki jih pripisujeta baje Wal-
ven ljudski shod, na katerem bo ha atv. 118, da se zanesljivo udele- ling in Eastman \Vilsonu, nista Sanitnry I>i«triet	L' johnson
poročal sodrug Frank Savs iz Chi- že jzvanPe(ine sej*, katera bode v "socialistična prvaka" nič druze- Snnitarv' niatrietTrust™. . !! °
cage. Dvorano naznanimo pravočasno. Cljudno vabimo vse slovenske volilee brez oziru na strankarsko prepričanje, da se tega shoda udeleže. Svoboda govora vsakemu zajamčena.
Paul Pekla j, tajnik.
CHISHOLM, MINN.
nedeljo dne 5. novembra ob 10 uri ga. kakor navadna reformatorja,, ..............Pierce L. Anderson
dopoldne v dvorani društva "Po- in socialisti vsled njunih izjav ne Sanitary District Trustee.Emil Kuhn« stojnska jama". Za rešiti imamo hpdo šli na stranpot, ampak bodo več važnih, točk.	volili Hensona in Kirpatricka.
Čitajo se tudi poročilu, da je Henson dejal, da bo Wilson zopet izvoljen. To naravno ne pomeni, da je on za Wilsona, kajti nihče ni nastopil ostreje proti Wilsonu jo kritiziral
važnih, točk.
Odbor kluba štv. 118.
NAZNANILO.
Jugoslovanski soc. klub štv. 131
v Pittsburgh, Pa. vabi vse delavce	kakor Benson, ko
na javni ljudski shod, kateri se	sprejem Hay - Ohamberlainovcga
Poživljajo se vsi člani in simpa- vr$¡"v nedeljo dne 5. novembra ob	zakona ,ki se tiče reorganiziranja
tičarji, da se udeleže seje kluba 7 ljrj iVe?er n "Park Theater" na	armade, kakor tudi zato, ker je
46 Butlc St. Na shodu govori so-	prelomil obljubo, da se znižajo ee-
drug M. Lučie iz East Pittsburga.	ne živilom. Rartl Fiorentin, tajnik.
Za municipalno sodisce:
Waltei M. Baird
Louis J. Delson
Samuel Holland
Henry E. Murphy
Stephen M. Reynolds
Peter Sissman
Marcus H. Taft
Edward M. Winston
John C. Teevan (to fill vacancy).
štv. 22 J. S. Z. katera se vrši v nedeljo 5. novembra ob 9 uri dopoldan. Sodrugi. Organizacijo je treba povzdigniti v močno politični in izobraževalno šolo, kajti v zadnjem strajku sc je pokazalo, koliko je vredna soc. organizacija ob čnsn konflikta med delavci in kapitalizmom.
Toraj na agitacijo za nove člane.
. Morton L. Johnson
ZA DRŽAVO OHIO.
NAROČNIKOM DRUŽINSKE GA KOLEDARJA.
Tajnik državne organizaeije v
Kapitalistično časopisje uravnava svojo pisavo po obzirih za svol dobiček in za dobiček onih, katerim služi: Kapitalistov.
Kapitalističen list ima vedno bogate vire. Kapitalisti vedo, kako dobro je zanje, če seje tisk
Naš "Koledar" še ni isšel. Ne
Ohio, sodr. O. O. Van Schoyck na kaj zamude je v tiskarni, nekaj pa	nevednost, zmedenost in prazno
znan ja, da morajo po novih pravi-; v tem, ker urednika ni v Chicagi.	radovednost med ljudstvom. Tiso-
lih poslati vso naše organizacije Naročila se seveda sprejemajo,	čak, vtaknjen v tak list, jim pri-
v tej drŽavi po en cent več vsak Kdor ga bo preje naročil, ga bo	naša po deset tisočakov dobička;
KAKI IZBORNI
LINIMENT
ima veliko Število uporab v vsaki hiši. Nikoli ne poteče dan ne da bi ga k ¿ki ¿lan imel priliko rabiti.
Severa's Gothard Oil
(Severovo Gothardsko Olje) je taki liniment ter 6e že rabi preteklih 25 let. Izkazal je svojo vrednost pri zdravljenju
REVMATIZMA, NEVRALGUE, IZV1NJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN MI&1C, KRČEV, BOLEČIN IN BOLESTI.	Cena 25 in 60 cantov.
ftujte ste<We plimn: "Sevamvo fiothMrduko Olje se )e Itkisalo telo uspeAno. Moj« Jo Imela liuO« t-.».-«" iiv ii U.ih t;.1h jm 1 mOlj.TiJu Severov«-«» Uothaniklie-gn Olj« »o bolf/oi« postal« umuJ btmi» id ko )• punibtla pul stekkentoe. so boU^ioa popoluoioa licliuls."
John Mlkulaatlk. UM. Na I. Hoi 96, Iron MounUin. Mlch.

Kupite S«verov(i Prlpmvks v lekartiah. Ako lib ne morete do bill, oarodit« jib uU uaa. Zavrulte uadotuesUtve.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
RazSlrlte svoje ¡tnunje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duhal 1' ProtHarec " ima v svoji kajiževai zalogi sledeče knjige in brofture. Pošljite naročilo Ae danes:
Makslra Oorkl: Mati, mehka vezba ..............................SI 00
Uptoa Sinclair (poslov. Jos. Zavertnlk in Iv. Kaker): Džungel. Povest
is chlcaiklh klavnic ...........................................70
Enrlco Ferrl: Socializem in moderna veda ......................... .50
Proletarlat.....................................................10
Etbln Kristan: Nevarni soclaUzem ................................10
Kdo unlCuje proizvajanje v malem .................................10
Socializem...................................................... .10
SodalLstlčna knjižnica, 2 zvezka ln "NaAa bogatstva" .............10
Kapitalistični razred.............................................10
Vojna ln socljalna demokracija......;"............................16
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno nazlranje
Id svobodna znanost.........................................25
O konsumnlh društvih............................................10
Zadružna prodajalna aU konsum ...................................05
Kako je lep vojažki stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.)... .10
Katollftka cerkev ln soclaUzem ......................................10
Spoved papeža Aleksandra .........................................10
Vse te knjige ln brošure pošljemo poštnine prosto.
PROLETAREO,
4008 W. Slst St..
CHICAGO, ILLINOIS.
Božične darove v denarju.
je treba čim preje odposlati, sko želimo, da nafli dragi v stari domovini praznujejo 25. decembra, največji praznik. Treba je vedeti, da parobro-di ne odhajajo tako pogostoma kot so pred vojno in vsled tega vzame veliko več časa, predno poAta pride v stari kraj.
POŠLJITE DENAR V 8TARO DOMOVINO TAKOJ!
Ako želite, da bo poslani denar sigurno in hitro izročen v roke na-sloNljenca v domovini, potem sc poslužite
KASPAR STATE BANK
1900 i>LUE IfT.AND AVENUE. CHICAGO, ILU0N0I8.
k-itéra je pod državnim nadozorstvom.
Kapital, prebitek in uloge $6,500,000.00.
-*______________
■J
stvari. Prepričevati mora tiste, ki še niso prepričani.
M E Sustarič, tajnik, mesec od člana. Vsled tega naj I tudi prej dobil. Vse stroške, pa miljon, vložen v kapitalistično
Vabilo na plesno veselicu
katero priredi
SLOVENSKA "MOXHAM" GODBA
V JOHNSTOWN, PA. DNE 4. NOVEMBRA NA OHIO ST.
V DVORANI DRUŠTVA "TRIGLAV".
Tem potom uljudno vabimo vse rojake in rojakinje, kakor tudi brate Hrvate iz Johnstowna in okolice, da se naše veselice v obilnem številu udeleže. Godba nam bode igrala ninejo krasnih komadov pod vodstvom Joe Rogel-a.
Za sveže pivo, kakor tudi za prigrizek bode dobro preskrbljeno.
Vstopnina za moške je $1.00. Dame vstopnine proste. Toraj na svidenje v soboto dne 4. novembra!
. ODBOR!
časnikarsko podjetje, rodi nove miljone.
Delavski list ne more vpraševati: Kaj mi nese?
Zanj je merodajno edino vpra šanje: Česa je treba delavstvu? Kaj koristi delavstvu?
Delavski, list mora pisati resni co, tudi če si nakoplje s tem sovraštvo. Zato se mu nikdar ne odpirajo tisti viri, iz katerih teče bogastvo v kapitalistična uredni štva in upravništva.
Če pa list pošteno služi delavstvu, ima delavstvo zaradi sebe moralno dolžnost, da vzdržuje svoie glasilo in skrbi za njegov razvoj. Kajti korist delavskega tiska je korist delavskega raz reda.
Pravi socialist ne sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak svoje stranke. Kdor nosi svoje prepričanje le sam v sebi, ne koristi nič ne sebi, ne svoji
Socializem zahteva enake pravice in enake dolžnosti za vse.
Stranka, ki hoče hiti delavska, mora biti prot¡kapitalistična. E-dina socialistična stranka je taka.
Brez snaženja ni povoljnih vspehov.
Ako imate stroj in ga ne čistite, ne deluje dobro in nekega dne se popolnomj ustavi. Vaš želodec jc ravno tak stroj, ki se ga mora tud* snažiti. Vzemite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To izvrstno zdravilno grenko vino bo ojačilo vašo energijo in želodec. Ono odstrani nervoznost, glavobol, napihovanje, slabost Vrvi itd. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333-1339 iS. Ashland Ave., Chieago, Ul.
_
Ka| je verstvo.
P, V. Krejči. (Konec.)
Kako ho nastale omenjene verske družbe T
No; uami sicer nismo videli njihovega postanka, vendar pa vidimo, s čim se pri svojem obstoju vzdržujejo: takoj pri rojstvu se uvrščuje v nje ljudi, ki se jih potem za nje pripravi z gotovo dre*, uro duha in značaja. Kar smo sami doživeli z verstvom, to je usoda vseh ljudi v mladosti.
Kazlika je le ta, da se ljudje vere z detinstva v neenaki meri oprosčajo, nekateri popolnoma, drugi si z nje ohranijo nekaj ostankov, misleč, da imajo verstvo, če si izberejo iz katekizma to, kar se jim zdi najmanj absurdno in če hodijo včasih v cerkev. Pri velikem delu, predvsem pri neizobraženih ženah verstvo že ni ničesar druzega kot zmes o studnega praznoverja in mehaničnih navad.
Kako so posamezna verstva nastala, o tem nas uči zgodovina. Vsako od njih sicer trdi, da je nastalo iz božjega razodetja. Toda. kdor bi sprejel to podmeno, stal bi že z obema nogama na tleh slepe in nekritične vere. Ker smo se pa oprostili ozkih mej vere, nam ni mogoče sprejeti imenovane podmene. Možnost božjega poseganja v človeške stvari je v nasprotju vsej naši življenski skušenosti, našemu razumu in našim predstavam o zakonitosti svetovnega teka. Ilazuu tega pa, ker ni le eno verstvo temveč so razna verstva, izmed katerih vsako izpeljuje svoj postanek od druzega božanstva, ne vemo kateremu izmed njih moramo verovati, če bi imeli tudi najboljšo voljo.
Zakaj moram verovati, da je ravno Kristusov evangelij božje razodetje t Na podlagi slučajnega dejstva, da sem se rodil v deželi, kjer je stoletja vladalo krščanstvo T Zato pa sme človek, rojen na Vzhodu, z isto pravico trditi da je edino pravo razodetje božje Mohamedov koran. Mislim, da ni nič bolj spodkopalo vere v današnjem človeku, kot ravno pogled na toliko raznih cerkva, katerih vsaka s krčevito trdovratnostjo zatrjuje svoj božji izvor in svojo edino zveličavnost. Kjer izmed mnogih razno mislečih ljudi vsakdo trdi, da ima le 011 resnico, tam je vedno sumljivo. To dokazuje, da nihče nima resnice, ali Se boljše: da je delna resnica vsaccga izmed njih le delež skupne blodnje.
• Zato ne verujemo temu, kar nam o postanku verstev pripovedujejo ona sama, temveč verujemo temu, kar nam o njem pripoveduje zgodovinska veda. Ona opira svoje poznatke, ki se tičejo verstev, na gotova zgodovinska fakta, na osebe slavnih posameznikov ter na velika gibanja v narodih. Sledeč postanku posameznih verskih ver je v njihovih začetkih in razširjanju hitro spoznala gotove znake, ki so kljub vsemu medsebojnemu sovraštvu vsem skupni znake, ki jim je dala tipičen pomen in s katerih je sestavila splošni pojem verstva. V svojem postanku in v svoji na-turi kažejo vse vere toliko pomembne podobnosti, da moremo s popolno pravico, mesto, da bi govorili o postanku vsake izmed njih, govoriti o postanku verstva sploh.
Prvotne verske forme se umikajo očem vede v megleno preteklost in le s posredovanjem podobnih pojavov in dejstev, ki se pojavljajo danes
pri narodih, ki žive na stopnji divjuštva ali polu« kulture, sklepamo na vzroke njihovih postankov. O poznejših razvitejših verstvih, ki »o vladala nad večino historičnih narodov, ve z gotovostjo vsaj toliko, da imajo svoj izvor v velikih ljudeh, ki so imeli uadvsakdajen, ženialen smisel za misli o neskončnosti in večnosti, ki so znali pripeljati življenje človeka v direktna razmerje z nadnaravnimi bitji in podati ostalim ljudem sliko sveta, ki si je z onimi ua pol pesniškimi, na pol idejnimi simboli, ki jih imenujemo mitus lahko podjarmila njihovo čuvstvo in fantazijo.
Verstva torej niso produkt mišljenja eelih narodov, ampak so plod žeitialnih posameznikov, iz katerih glav so izšla, če ne gotova, pa vsaj v glavnih obrisih. Vse krščanstvo je v Kristusu, ves islam v Mohamedu. Kar so drugi ljudje k temu pritaknili, to je bilo preje pokvarjenje kot pa izpopolnjenje ustanoviteljevih misli. Bilo je seveda potrebno, da bi verstvo odgovarjalo potrebam in razmeram naroda, ki ga je sprejemal, ter da bi imelo pripravljena tla. Toda prava tvorna sila je bila tu vedno iniciativa posameznika. O-stali ljudje si ga niso tvorili, ampak sprejemali, pasi vnose mu podajajoč, podlegajoč času usta-novnikove osebe, vzgledu njegovega življenja, ta-kozvauim Čudežem, ki jih je vršil — s kratka: podali so se sugestivnemu vplivu osebnosti bodisi ustanovitelja ali pa njegovih apostoljev. K mitom, ki jih je oznanjeval ustanovitelj, je pa navadno daljša generacija pritaknila mit (bajko), ki se je tikala njega samega in njegovo sveto življenje in življenje njegovih prvih učencev se kar iskri od legend. Zapiske, ki jih je zapustil sam, ali pa njegovi učenci so postali sveto pisiho, ki je bila za vse čase v njihovih očeh edin, nad vsak dvom izvišen vir spoznij(fca in merodajen voditelj, za dejanja.	JJ0, •
Nobeno verstvo, v kolikor se spominja zgodovina, ni nastalo na drug način, če pa je nastalo, pa to že ni bilo verstvo v pravem pomenu besede, ampak morda le prehod od verstva k drugim formam mišljenja. Čim bolj se pa z zgodovino bližamo sedanjosti tem redkejši postajajo pojavi takšnih verskih ustanoviteljev. Poslednji izn>ed njih, katerih se Europa spominja, so bili reformatorji s petnajstega in šestnajstega stoletja, ne torej že popolni ustanovitelji, ampak le.popravijalci Kristusovega nauka, ki ga je cerkev skazila. V novodobni družbi se tip takšnega započetnika verstva, kot je bil Kristus ali. Budha, niti misliti ne da. Srečamo se sicer tu in tam s podobnostmi tega tipa, toda ljudje, ki jih predstavljajo so v svoji okolici čisto osameli kot čudni fantastti ali mistiki. Manjka jim one čarobne moči, s ka tero bi mogli potegniti mase za seboj. Ce bi torej tudi bila tu iniciativa, pa jim manjka onega čudovitega uspeha, ki je predpogoj vsaeega pravega verstvo.
Vzroka ni treba daleč iskati, potreba po verstvu v zadnjih dveh stoletjih v ljudeh umira in v tej meri tudi možnost, da si se — pa Četudi v zelo zmoderniziranih varijacijah — ponovilo danes to, kar se je pred 19 stoleti v Palestini.
ni nič,M je rekla trdo branjevka in zadevala jerbas. Skoro ga je že imela na glavi, a premislila si je v zadnjem trenutku in ga postavila na tla pred Ifsrjanico.
"Glej. glej, puučka, kakšno trn-po kiklico imaš!" je povzela in jo začela otipavati.
"In sk< raj nova je še. Kdaj pa si jo dobila T"
"O Biuko&tih," je odgovorila Marjanica, zelo vesela prijazne ženske, in je samo to pričakovala, kdaj ji iznova ponudi sladko čeft-pjico.
AMERICAN
I
Ravnalelhkl odbor
Sk-hMi Zimmer, a*4ala*
K manual H«r*n*k Ur. Aatua StaakmJ Joku K ur i k A. V. Uir'Rftr J»hn C. Krma» Krn« »t K und« Juin F. StaphMI c. k. walltet
m GALONA
GARANTIRANA W H I S K EY
SloviU ..Lucky Tl*ar* i« ••daj oblinatvu naprodaj po takftni ceni, po kateri •o ira prH kupovali »alo-nerji nadebelo.
Motna in mehka. Je ta pijana naprodaj pod ta-nealjivim jamstvom. Ce Vam ni vfte«. dobite tako! denar povrnjen.
rim prej «i Jo naroČite, trm vaift al prihranite denarja.
Stulz Brothers,
Department 66. Kanta« City, Mo.
James F. Slepil a,
predsednik.
llirlstlaii i. Nalfteck,
I. |»od p reda.
Km a u uf I Beraofk,
II. podpreda.
Mol! J. «rasa,
blagajnik.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue laland Avenue, blizo 18-ste ulice,
CHICAGO, 1LL.
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
nnPRin- Pondeljek in v četrtek do 8j z\cčer
UurniU- vse druge dneve pa do 5j pcpolc^n
Pošiljamo denar v atari kraj brzo in točno. POZORI
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kronske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse nase cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajte ali pišite po cene.
Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse pošiljat ve garantiran«.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezike.
ROJAKOM NA ZNANJE.
Cenjenim rojakom v Chicagu, Wau-keganu, Kenoshi in Milwaukee naznanjam, da sem prevzel dobroznano gostilno Jazbec in Omahne, bivši Martin Potokarjev Place, na 1625 S. Kacine A ve.,.ter se jim priporočam za obilen obisk. Točil bodem najizbornejš« pijače ter vsakemu kar najbolje postregel.
JOE PITT Jo«. Pungercic ali po domač« Skut
1626 S. Racine Ave., Chicago, III Telephone Canal 3014
Central Hotel
Conemaugti, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Naivecia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2144-5« Bine laland Avenue, Chlcago, II-
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
Ako želiš čitati najnovejše in dobre novice, potem se naroči na !*' Milwaukee Leader" na večji socialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis.
Em najboljüh social i»\*èm, revit v angleškem jeziku ▼ Aar lid je: INTERNATIONAL SO CIALIST REVIEW." — liha> mesečno in stane $1.00 na leta -Naslov: Int. Soc. Review, 841 B Ohio St. Chicago, HL
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE COM
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. -:-
Vae delo garantirano.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN, PA.
NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
C. Golar:
O ČRE0NJAH.
mico, ki je osobcnkovaLa v nizki, pohlevni cerkvici vrhu peščene
Marjanica je bila sestra tiste Mančice, ki je toliko gorja zbudila v Turčinovem srcu. Pa ni bila njena sestra po krvi, temveč po pastirski palici, zakaj tudi Marjanica je bila pastirica, in velika in pisana je bila njena čeda. Med njene pohlevne ovčice in drobna jagnjeta se je zamešalo sila belega kamenja in sivih skal in zolenih pečin, in predrzna in vsiljiva je bila ta nepoklicana drhal. Zasedla je najlepša mesta in se je pasla po solnčnih obronkih in visokih rebrih. vse debela, prešerna in samopašna in se ni hotela ogniti ovčicam in jagnjetom, ki so bila suha in sloka in so se jim videle kcščice pod mehko volno. Njihova paša je bila po ozkih sedlih in skritih dolinicah, kjer so bila zakrita tla s črno prstjo in zeleno rušo, kjer je rasla mehka, nizka travica le toliko, da so imele ovce in jagnjeta skromno ko-silce in večerjico.
Marjanica je bila šo majhna pa-stiričica, dosti manjša od Mančice, saj je še hodila ob četrtkih v šolo in obhajila tudi Se ni opravila. Bila pa je rjavega, ogorcle-ga obrazka in zelo goatih, rumenih las in dolgih kit, ki sta jo tolkli po plečih, kadar je zletela za svojo čedo, ki si je izbirala in iskala boljše paše in bolj sošnih zelišč. Oblečena je bila v rdečo, dolgo kikljico; s plavimi pikami popisano, ki je bila delana scelo-nia in je sogala od vratu pa do gložnjev. Moderček in krilce se je držalo skupaj in le črn šiv za pasom ju jo ločil.
"Ju-ju-ju!" Tenko in drobno in žalostno je zavriskala Marjanica, in skoro jo bil njen glas podoben vzdihu. Niti odmeva ni zbudil njen vrisk, in vendar so živele ob njeni levici strme in visoke gore, ki so silile daleč v oblake, in so bila oblastna in mogočna njihova prsa, da bi zadonel iz njih silen odmev , ki bi lahko zbudil celo «veto Katarino, pobožno sa
ravnine.
" Joj-joj-joj!"
Zdaj je Marjanica čisto razločno vzdihnila in zainračila so se njena lica, vsa poljubljcna od
solnca, in skalile so se modre oči,
* « *
ki so pred minuto gledale še tako bistro na zeleno jezero, ki je o-kre<glo kakor jajčece ležalo pod njo med gorami.
"Kako je lepo gosposkim punčkam," so je zamijlila pastirica. "Bele oblekice nosijo in ee sprehajajo pod pisanimi parazoli oko-' li jezera. In zjutraj jedo kavo in bel kruhek namakajo, ali pa celo žemlje, tiste rumene in trdo zape-čeme, ki lepo diše in počijo, ako ijh stisneš. In opoldne jedo zopet meso in šo kaj sladkega in popoldne lože v sonci okoli belih hišic, ki se blešče okoli in okoli jezera, po vseh hribčkih in holmcih. In zvečer jih čaka zopet kava in potem mehka posteljica." — Marjanica pa mora zgodaj vstajati, njen zajtrek je kratek in potem mora pasti ves dolgi, dolgi dan, včasih v dežju, vsa premočena in premra/ena, včasih v solncu in vročini in lakoti in žoji, žeji..'.
"Ah, kako hi pila,' so je nehote spomnila Marjanica. "Kar vse jezero hi izpila in še bi bila žejna. In potom bi jedla, najrajši sladko kruhke, ali pa vsaj pogačo. Tudi zemljo bi hrustala, šo naj-rajšo pa črešnje, ki so lepo rdeče in sladke in hladne, in bi so cedil sok mod zobmi, ah —' '
Marjanica je vzdihnila in zaprla oči.
"Pila bi, vse bi pila. — Vodo, mleko, — črešnje, ah, črešnje—"
Z rokami je podpirala lice in tiho je začela peti:
"Sijaj sijaj, solnčece na moje revno srčece!"
Hitro, kakor je začela, je pretrgala pesem.
"Joj, glej, glejl Vse jezero polno ladjic, in v njih so same bele punčke, in gotovo so vse site slad-
ke kave in belega kruhka in rdečih črešenj. Gotovo je kakšna vmes, ki ji je tudi Marjanica ime, in tista gotovo ni lačna in žejna, kakor sem jaz."
Zamižala je in legla znak v travo.
"Daleč, daleč sredi srebrnega jozora raste zlato drevo. In na njem jo vse polno rdečih čresenj in sladkih kruhkov in zelenih skledic, ki so polne dobre, dobro kave. In Marjanica je na tisti zlati črešnji, in pije in pije... ah —"
Skoro bi zajokala, skoro bi za-kričala, tako so bila suha usta in slana. Ali kako naj joka, saj so tudi oči suhe in grlo ne more kričati. — Ob jezeru pa skačejo in se trgajo bele punčko in črešnje si mečejo v obraz in kavo razlivajo.
"Češnje, češnjo 1"
Marjanica jo mislila, da so so oglasile njene misli s hresčečim, hripavim glasom in niti glave ni vzdiguila.
"Češnje, češnje!"
Drugič je zahreščal trni in skoraj sirov glas, da se je prestrašila. Ko se je ogledala, je videla prihajati po poti sloko in visoko branjevko, z zvrhanim jorbasom češenj na glavi.
"Punčka, ali kupiš češerjV'
Ustavila so jo pred njo in od* ložila jerbas. in Marjanica je str-mečih in žejnih oči gledala rdečo grmado, češnjo pri češnji, z očmi jo pila in srkala hladon sok in zo. bala in grizla sladko meso. Trepetala jo in drhtela in požirala v mislih in željah vabljivi sad, ki so jo smejal prod njo in so ji ponujal in jo mamil.
""No, punčka, ali ne bi kupila češenj t Pokusi eno!"
In branjevka ji jo podala lopo rdečko, in ko jo jo Marjanica po-j vžila, se ji jo skoraj zameglilo prod očmi. toliko sladkosti je občutila na jeziku, v grlu in po vsem tel o«n.
"Saj bi rada, pa nimam denarja," je drgeta je izustila pastP ričiea in na jok ji je šlo in tresel se ji njen glasek.
"Denarja nimaš t Potem seveda
Or. Riclitir's Pain Expelter
«a revmatična ka
(•¿lne. sa boleéis* otrpneloetl por la
»'ravt ae dobi U /avitku, kot kale ta slika. K v čemite ga, ak • ima na savttk naša trio« sna* K« • Sidro.
!5 in 60 eentov vseh lekarnah, » pa naročita si ». -avnost od
F.Ad.RicMerlfc
'4 80 WasblBgto Strast.
^ New York. K. 1
MODERNA KN1GO VEZNICA Okusno, hitro lu jrpetno 4m. ¿h privatnike in društva. 8pr«> mamo naročila tudi isv«»u meats Imamo moderne stroje. Mak cene in poétena postretba.
U RAT J K HOLAN, 1633 Bine laUmà A**s r Ad W »	Oki^a *
CARL STROVE*
Attorney at Law
Zsstspa «i viik stdttéik.
specialist za tožbe v odškodnin* kih zadevah. At so he HM>!>
133 W WASHINGTON STREll
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 398t
Slovenskih grafofonskih ploč imam v zalogi le še par sto. Naročite, dokler ni prepozno! Tudi nekaj zlatnine še imam. Požurite se, dokler mi zaloga ne poide I Anton J. Terbovec, P. O. Bok 1	Cicero, 111.
LOUIS RABSE1
moderno urejen salun
II 410 8IUI0 AVE., KENOSHA. VIS.
Telefon 1190
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTL
Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dnevne bolniške podpore in za $1">0, $600, $1.000 ali $1.500 postnrtnine.
Pišite za pojasnila glede ustanovitve novih društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, Ul.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
fcdraraik sa oouaaja telaau In raaocalala .•4r*railk* pretakava braspladae—pi* fett ja Is sdravila 1V24 Blua 14*a Are.. Okictfo Uradu ja ad 1 da I p« pel.; *d 7 da 9 aveter. I«*an CMa*# ftivatf hftlsiki saj piia)e aleTaaake
Moderno urejena gostilna VILLA G E INN s prostranim vrtom sa ialsie MARTIN POTOKA&, Ogden Ava., blizo oeetno ialsaai ike postaje, Lyons, I1L
Telefonska štev.: 224 a.
Ne igraj se z zdravjem!
Zdravje je vei vredno ko bogastvo. Ako se počutil dobro, nikar ne spravljaj v nevarnost svojega zdravja s tem, da poskufta* raznovrstne alkoholne grenMce, ki ne oslsbe samo krvi, marveč ve£ ali manj uničujejo krvne celice. Kri je takoreč reka, ki Ti daje dragoceno življenje.
Ona se preteka po arterijah in žilah in prinafta hrano vsaki posamezni celici in okrepčuje vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirajo, in pokonfuje raznovrstne bacile, kadi tega se treba
ogibftti vsega, kar bi oslabljevalo in storilo nezmožne krvne celiee. Edinole silna, moi na krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč:- Ohranjevati ln varovati. Cisto naravno vino jim nikakor ne škoduje. "Ono okrepčajo živčni sistem ln usposablja telo, da izvTftuJe svoje glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, élan francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga jé imel pred fdravniiko komisijo v Parizu.
Trlner|ev Ameriški Eliksir iz Grenkega Vina.
To sredstvo, s kojin» se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz rastlin, koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in iz naravnega, ¿istega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje prebavo, okrepčuje organe, jih oživlja in daje moi živeem. Pomaga pri
ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU
NERV0ZN08TI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOANISLABOSTI
hitro in sigurno. Odkloni kratkomalo vse ponaredbe, ki žro samo denar! Naše načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — in naša cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, še tako dvigajo — vedno iste: $1.00. — PRI VSEH PRU0I8TIH.
Reilanji letni Čas pripelje seboj raznovrstna nezaželjene goste, po sebno revmatizom in nevralgijo. Ali veš, kako jih sprejeti t Najboljši nnčin je. da rabiš TRINER.TEV ORLIZ. .le izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c, pri vseh drugistih, po pošti 35 in 60c.
Pri vseh boleznih, ki so spojene s kašljem, rabi Trinerjevo zdravilo
za kašelj (TRINER'8 COUGII SEDATI VB), cena 25 in 50e, po pošti 35 in 60c.	» k- i
JOS. TRINER
kemik Izdelovalec,
UJM 339 So. Ashland Ave.	Chlcaga, m.