Vdelovni organizaciji Avtomontaža TOZD Uiensilia redno preverjajo uresnieevanje stabilizacijskega programa in ga aiunto dopolnjujejo. Tudi z obnovitvijo posameznih delov zgradb, instalacij in opreme sk"ušajo zmanjšati obratoralne in druge slroške
TEKSTILCI TUDI VARČUJEJO
Selitev s 742. strani slovarja tujk
387 članski kolektiv DO A vtomuntaža TOZD Uten-silia že krepko čuli svetovno in domačo gospodarsko krizo. Letošnji maj si bodo zapomnili več let kot časovno prelomnico, ko so dosedanji naročniki pričeli odgovarjati komercialistom tudi z NE.
Tudi polletni obračun kaže, da čakajo Utcnsilio časi, ko bo morala iskati nadomestna nafočila in širiti dodatni program, da bo premagala nastopajočo naroč-niško hladnost.
Zakaj se je tako zasukalo pri poslovanju tega tozda in kako se skuša izvleči iz nastalega položaja, sta nam pripovedovala vodja komerciale Jože Vovk in vodja splošnega sektorja Matija Nik.
»Pomanjkanje denarja pri kupcih je pričelo vežati zaloge v tekstilni industriji. Ta se je. da bo preživela, pričela obnašati pri uporabi tekstilnih pripomočkov bolj varčno, zmanjšala pa je tudi naročila novih uten-silij. Tako bomo za domače tržišče izdelali približno 500 tisoč cevk manj, prav toliko za konvertibilno, izvoz v ČSSR pa se je povsem ustavil. Če vse to postavimo v letne količine, bo naša produkcija cevk dosegla letos 1,9 milijona kosov, namesto planiranih tri milijone kosov,« je odkril prvo komercialno rano Jože Vovk.
Akreditivi bapk zapletajo položaj pri izdelavi gre-benov in lučalnic. Ker so izdelani pretežno iz uvože-nih materialov, tuji naročnik pa verjame le plačanemu naročilu, prihaja v obratu na Rudniku do tcga, da morajo nekaj dni v mesecu delati nadure, preostale dni pa krpajo delovne ure na mnogih dodatnih delih. Pri tem so v Utensiliji skoraj brez moči, medtem ko so našli za obrat na Viču nadomestni program struženih delov za zavesnice. Žal pa ta še ne zapolnjuje v celoti izpada.
»Trenutno imamo pripravljeno za izvoz »na od-poklic« za okrog 20 milijonov dinarjev izdelkov za konvertibilno tržišče. Čakamo na akreditiv,« je utrnil prvi ugodni podatek vodja komerciale in še pridal, da precej delovnih ur zapolnijo z izdelavo vse bolj iskanih ročnih statev.
Ni vse črno
»Lani smo scstavili komisijo za seslavljanjc, izva-janje in prevcrjanjc stabilizacijskega programa. Sc-slavljajo jo nosilci najodgovornejših nalog v sa-moupravnih organih in družbenopolitičnih organiza-cijah. Da komisija ni lc na papirju, ilustrirajo sprc-membe, ki smo jih vpcljali pri uporabi vseh vrst cnergijc, teicfona, prevoznih srcdstcv, čiščenju zraka, itn. Prihranki so znatni, ugotavljumo pa, da se jc izboljšalo tudi razmcrje dclavccv do sredstev, s katc-rimi gospodarijo.
Žal je nekoliko iibkejSa inovacijska dcjavnost, čc jo prikazujemo z izplačanimi odškodninami, ko pa opazujemo opravljanjc posameznih faz proizvodnje, lahko zasledimo mnogc izboljšave strojev, naprav in pripomočkov. Dclavci še vcdno neradi prijavljajo inovacijo,« je nanizal nekaj značilnosti dogajanja Ma-tija Nik in pridal, da prav te dni pripravljajo za sprejem na referendumu Iri samoupravne akte, ki bodo še temeljiteje uveljavili nagrajevanje po delu Tudi režijskih delavcev.
V uvodu smo izpostavili nujnost vpeljevanja dodat-nih proizvodnih programov v TOZD Utensilia. Ti dajejo vsako leto večji del prihodka. Trenutno uvršča-jo vanj izdelavo nosilcev za radiatorje Jugoterm, lesene dele avtobusa, opeko iz jekor pločevine za Ijubljanski grad in zgradbe v stari Ljubljani, izdelavo orodij po naročilu... če pa bo vse po sreči, bomo lahko kmalu poročali o podpisu pomembne pogodbe, ki jih bo uvrstila med izdelovalce delov za avtomat-ske statve.
»Da bomo le z razvojem dosegli temeljitejši napre-dek, smo spoznali tudi pri nas. V razvojnem oddelku smo zaposlili še tri delavce oziroma povečali njegovo zasedenost za 300 odstotkov,« je dodal za zaključek statistično iskrico Matija Nik.
STANE JESENOVEC