/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D > JU >to O f^ cu -Q E cu u cu "O Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 12 / letnik XVII / 2011 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič, mag. Ana Vidrih (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Mojca Lindič, MSc, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, dr. Ivo Lavrač, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Dragica Šuc, MSc (Javne finance); mag. Urška Lušina (desezoniranje časovnih serij) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna_d.o.o. Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................15 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................17 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................19 Javne finance...........................................................................................................................................................................................21 Okvirji Okvir 1:Spremembe Pakta stabilnosti in rasti in osnutek fiskalnega pakta EU.....................................................8 Okvir 2: Primerjava gibanja cen stanovanjskih nepremičnin v Evropi.....................................................................17 Statistična priloga.........................................................................................................................................26 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Decembra seje nadaljevalo zniževanje napovedi gospodarske rasti za leto 2012 v naših glavnih trgovinskih partnericah. Decembra je ECB znižala napoved gospodarske rasti za leto 2012 na razpon med-0,4 % in 1,0 %. Nadalje so se znižale tudi napovedi Consensus, ki je od avgusta, ko smo pripravljali Jesensko napoved, do decembra znižal napoved gospodarske rasti v evrskem območju za leto 2012 z 1,5 % na -0,1 %. Razmere na trgih državnih obveznic so se v zadnjih mesecih leta še zaostrile, zmanjšanje aktivnosti pa nakazujejo tudi tekoči podatki o gospodarski aktivnosti in kazalniki zaupanja. Za umiritev razmer so evropski voditelji decembra sprejeli dogovor o fiskalnem paktu, ki bo predvidoma sklenjen marca letos kot mednarodna pogodba med državami članicami EU. Fiskalni pakt naj bi s skupaj z uveljavljenimi spremembami Pakta stabilnosti in rasti okrepil koordinacijo fiskalnih politik in povečal kredibilnost evropskih držav na področju urejanja javnih financ. V reševanje razmer se je decembra aktivneje vključila tudi ECB, ki je poleg nadaljnjega znižanja ključne obrestne mere uvedla dodatne nestandardne ukrepe za povečanje likvidnosti bank. Na avkciji financiranja za dobo treh let je 523 bankam posodila 489 mrd EUR. Nizka gospodarska aktivnost v Sloveniji se je nadaljevala tudi na začetku zadnjega četrtletja 2011. Rast realnega blagovnega izvoza se je po naših ocenah na prehodu s tretjega v četrto četrtletje 2011 upočasnila. Realni obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, ki se je sredi leta 2011 začel zmanjševati, je upadel tudi oktobra. To je bila predvsem posledica srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, ki proizvajajo večinoma vmesne proizvode in se po naši oceni tudi prve odzovejo na padec povpraševanja. Oktobra se je občutno zmanjšala vrednost opravljenih gradbenih del, in sicer v vseh segmentih gradbeništva, aktivnost pa je padla na najnižjo raven v času krize. Realni prihodek v trgovini na drobno se je od začetka druge polovice leta povečeval le zaradi rasti v trgovini z motornimi gorivi. Kazalnik gospodarske klime kaže, da se bo nizka gospodarska aktivnost nadaljevala tudi v prihodnje. Razmere na trgu dela so se v zadnjih mesecih leta 2011 nadalje poslabšale; skromna rast povprečne bruto plače je bila še naprej posledica rasti v zasebnem sektorju. Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov se po podatkih z izločenim sezonskim vplivom zmanjšuje že od oktobra 2008. V treh letih do oktobra 2011 se je število tako skupaj zmanjšalo za 7,4 % oz. za več kot 60 tisoč oseb. Število registriranih brezposelnih oseb se je po desezoniranih podatkih novembra in decembra povečalo. Konec leta 2011 jih je bilo 112.754, kar je največ v času krize in 50 tisoč več kot ob njenem začetku oktobra 2008. Oktobra se je nadaljevala skromna rast povprečne bruto plače na zaposlenega. Ta ob stagnaciji v javnem sektorju, ki je posledica varčevalnih ukrepov, še naprej izhaja le iz rasti v zasebnem sektorju. V slednjem je do rasti oktobra prišlo zaradi povečanih plačil za nadurno delo in izrednih izplačil ob koncu leta, ki se v manjšem obsegu že začnejo izplačevati v tem mesecu. Inflacija je v letu 2011 znašala 2,0 %, kar je na podobni ravni kot v preteklih treh letih. Na rast cen v letu 2011 je pri nas in v celotnem evrskem območju, kjer je inflacija znašala 2,8 %, vplivala šibka gospodarska aktivnost ter višje cene nafte in hrane z začetka leta. V Sloveniji so tako dražji energenti in hrana k inflaciji prispevali vsak po 0,9 o. t., neto učinek davčnih sprememb pa je bil za razliko od predhodnih let v letu 2011 skromen in je znašal okoli 0,1 o. t. Nižja rast cen v Sloveniji v primerjavi z evrskim območjem pa je posledica predvsem šibkejše gospodarske aktivnosti. Upadanje kreditne aktivnosti se je oktobra in novembra sicer nekoliko umirilo, razmere na področju financiranja bank pa so se še zaostrile. Po skromnem neto toku kreditov oktobra je novembra kreditna aktivnost domačih bank stagnirala. Obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je v enajstih mesecih leta 2011 zmanjšal za skoraj 230 mio EUR, v enakem obdobju leta 2010 pa so bili še zabeleženi neto prilivi v višini 1,1 mrd EUR. Opažamo tudi umirjanje zadolževanja podjetij in NFI v tujini ter krajšanje ročnosti kreditov, kar bi med drugim lahko bila posledica slabše percepcije Slovenije na finančnih trgih. Banke so oktobra nadaljevale z neto odplačevanjem tujih kreditov, ki so v desetih mesecih leta skupaj znašalo 1,4 mrd EUR, kar je za desetino več kot v enakem obdobju predhodnega leta. Nadaljevalo se je tudi slabšanje kakovosti bančne aktive, obseg slabih terjatev je konec oktobra s 5,1 mrd EUR predstavljal že dobro desetino vseh terjatev. Banke so tako še okrepile oblikovanje rezervacij in oslabitev, ki so konec novembra znašale že 780 mio EUR. Ocenjujemo pa, da so bile banke ob nadaljevanju slabšanja kakovosti aktive še premalo restriktivne pri oblikovanju rezervacij in oslabitev, saj bi obseg celotnih rezervacij in oslabitev konec oktobra pokrival le obseg nedonosnih terjatev (bonitetni razred D in E). V devetih mesecih leta 2011 je bila medletna rast javnofinančnih prihodkov večja od rasti odhodkov, primanjkljaj pa posledično manjši kot v enakem obdobju predhodnega leta. Višja medletna rast prihodkov v devetih mesecih je bila predvsem posledica visoke rasti prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb na začetku leta, do katere je prišlo zaradi visokih poračunov, rast ostalih pomembnejših prihodkov pa je bila skromna. Na strani odhodkov se je ob večji zadolženosti in slabih razmerah na trgu dela nadaljevala visoka medletna rast izdatkov za obresti ter izdatkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je v devetih mesecih znašal 1.337 mio EUR, kar je manj kot v enakem obdobju predhodnega leta (1.669 mio EUR). (ü £ (ü ja (ü M ■ö o a tA O ^ (ü >u JŽ o Mednarodno okolje Mednarodne institucije so decembra nadaljevale z zniževanjem napovedi gospodarske rasti. Napoved ECB za gospodarsko rast v evrskem območju v letu 2012 se je v primerjavi s septembrom, ko je bil razpon napovedi med 0,4 % in 2,2 %, precej poslabšala, in sicer je decembra znašala med -0,4 % in 1,0 %. Vzroki za poslabšanje napovedi so bili podobni kot pri ostalih institucijah, in sicer poslabšani pogoji financiranja, kar je predvsem posledica negotovosti na finančnih trgih zaradi dolžniške krize ter nižja pričakovanja glede domačega in tujega povpraševanja. Ponovno so se decembra znižale napovedi Consensusa, ki evrskemu območju v letu 2012 napoveduje krčenje gospodarske aktivnosti (-0,1 %). Gospodarska rast v Nemčiji in Franciji naj bi bila zelo nizka (0,5 % oz. 0,1 %), v Italiji pa najbi se BDP zmanjšal (-1,0 %). Consensus je v zadnjih mesecih močno znižal tudi napovedi gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah v vzhodni in jugovzhodni Evropi, ki predstavljajo več kot četrtino našega izvoza. Poslabšane napovedi potrjujejo tekoči podatki o industrijski proizvodnji, novih naročilih, aktivnosti v gradbeništvu in v storitvenih dejavnostih, zmanjšanje aktivnosti pa še naprej nakazuje tudi večina kazalnikov zaupanja. Slika 1: Nižanje napovedi Consensus za gospodarsko rast v letu 2012 2,5 -EMU -NEM -FR^ -0-ITA ^ iä Vir: Consensus Forecasts. Razmere na trgih državnih obveznic so tudi decembra ostale zaostrene, v reševanje razmer pa se je aktivneje vključila tudi ECB. Na zasedanju Evropskega sveta so se decembra dogovorili o nadaljnjem odzivu na dolžniško krizo v evrskem območju in večjem usklajevanju gospodarskih in javnofinančnih politik. Začasni evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF), v okviru katerega so pomoč že prejele Grčija, Irska in Portugalska, bo pri financiranju že začetih programov ostal dejaven do sredine leta 2013. Uvedba stalnega evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) se je pospešila za eno leto, na julij 2012, države članice EU pa naj bi mu zagotovile posojilno sposobnost v višini 500 mrd EUR. Za namen obvladovanja krize bodo države v obliki dvostranskih posojili IMF zagotovile dodatnih 200 mrd EUR. Kljub dogovoru so se napetosti na finančnih trgih nadaljevale, nadaljevalo pa se je tudi zniževanje bonitetnih ocen posameznih držav evrskega območja. V reševanje krize se je decembra aktivneje vključila tudi ECB, kije poleg nadaljnjega znižanja obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja za 0,25 o. t. na 1,0 % uvedla tudi dodatne nestandardne ukrepe za povečanje likvidnosti bank. Konec decembra so izvedli prvo izmed dveh avkcij dolgoročnejšega refinanciranja z ročnostjo treh let. Sredstva na avkciji so bila na voljo v neomejeni količini, po 1,0-odstotni obrestni meri, kjer so 523 bankam posodili 489 mrd EUR. ECB je nadaljevala tudi s programom odkupa državnih obveznic, ki so jih decembra kupili v višini 7,6 mrd EUR, skupno od začetka programa maja 2010 pa 211 mrd EUR. Slika 2: Pribitki na 10-letne obveznice nad nemškimi obveznicami 16 14 ss J? 12 ^^ 10 -o > j^Sq 8 - Slovenija ■ Grčija ■ Irska - Portugalska - Španija Italija ju se de ma uj Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 1sep. .ecd1 Decembra se je nadaljevalo znižanje medbančnih obrestnih mer v evrskem območju. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je decembra v povprečju znižala za 5 b. t. na 1,43 %, medletno pa je bila višja za 41 b. t. Glavni razlog za padanje medbančnih obrestnih mer je ponovno znižanje ključne obrestne mere ECB. Vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja za USD se je povišala (za 8 b. t. na 0,55 %), za CHF pa je ostala na novembrski ravni (0,05 %). Decembra se je vrednost evra v primerjavi z večino glavnih valut znova znižala. Vrednost evra glede na ameriški dolar se je znižala četrti mesec zapored, in sicer za 2,8 % na 1,32 USD za 1 EUR ter bila na ravni iz lanskega decembra. Vrednost evra se je znižala tudi glede na japonski jen (za 2,4 % na 102,55 JPY za 1 EUR), britanski funt (za 1,6 % na 18 6 4 2 0 Okvir 1: Spremembe Pakta stabilnosti in rasti in osnutek fiskalnega pakta EU Decembra je začel veljati nov zakonodajni paket, ki prinaša pomembne spremembe Pakta stabilnosti in rasti (v nadaljevanju Pakt)1. Te dopolnjujejo evropski semester in so usmerjene v zagotavljanje večje javnofinančne discipline in poostreni nadzor nad makroekonomskimi politikami držav. Na področju krepitve javnofinančne discipline nova zakonodaja daje večji poudarek višini javnega dolga in vzdržnim javnim financam. Za države, ki kršijo pravila Pakta in ne sprejmejo ustreznih ukrepov v skladu s priporočili, bodo na podlagi predloga Evropske komisije uvedene finančne sankcije, razen če Evropski svet s kvalificirano večino2 sklene, da predlog sankcij zavrne. Država bo v postopek presežnega primanjkljaja uvrščena tudi, če bo presegala referenčno vrednost za javni dolg (60 % BDP) in pri tem v obdobju treh let javnega dolga ne bo ustrezno zmanjšala.3 V okviru doseganja srednjeročnega fiskalnega cilja države (MTO) je bilo uvedeno pravilo, ki uvaja zgornjo vrednost javnofinančnih odhodkov, določeno v skladu s potencialno rastjo države. Nov instrument naj bi izboljšal proračunsko načrtovanje in zagotovil večjo uravnoteženost proračunov držav. Pomemben element nove zakonodaje in prenovljenega gospodarskega upravljanja EU je tudi poudarek na zgodnjem odkrivanju in popravljanju presežnih neravnovesij, zlasti znotraj evrskega območja. Pripravljen je bil nov mehanizem nadzora, ki omogoča pravočasno prepoznavanje in po potrebi tudi popravljanje, makroekonomskih neravnovesij ali poslabšanja konkurenčnosti. Na decembrskem zasedanju Evropskega sveta so se dogovorili o osnutku fiskalnega pakta, ki dopolnjuje decembrske spremembe Pakta. Dogovor vključuje štiri glavne elemente, ob tem pa velja opozoriti, da časovni načrt uveljavitve ukrepov (in morebitni prehodni roki) še ni določen. Fiskalni pakt bo predvidoma sklenjen marca letos kot mednarodna pogodba med državami članicami EU, ki bodo pristopile k podpisu. Za veljavnost bo morala vsaka država pogodbo ratificirati v nacionalnem parlamentu. Države članice EU, ki bodo podpisale dogovor, bodo morale imeti uravnotežen nacionalni proračuni oz. proračunski presežek. Načelo bo spoštovano, če strukturni primanjkljaj letno ne presega 0,5 % nominalnega BDP, v nasprotnem primeru se sproži samodejni korektivni mehanizem. Poleg tega je predvideno, da države članice to načelo vključijo v nacionalne pravne sisteme, in sicer na ustavni oz. njej enakovredni ravni. Države članice se bodo morale približevati svojim referenčnim ravnem na področju javnih financ po časovnem načrtu, ki ga bo predlagala Komisija. Poleg tega bodo morale države, proti katerim poteka postopek presežnega primanjkljaja, Komisiji in Svetu v potrditev predložiti načrte strukturnih reform, ki jih nameravajo izvesti, da bi izpolnile zahtevo po odpravi presežnega primanjkljaja Pravila Pakta naj bi se še dodatno zaostrila za države članice evrskega območja. Te naj bi ob preseganju zgornje meje primanjkljaja (3 % BDP) avtomatično prejele kazen, razen če bi Svet s kvalificirano večino to preprečil. Dogovor tudi predvideva, da se v določbe glede avtomatičnega kaznovanja vključi tudi opredelitev numeričnega merila za zmanjšanje dolga za države članice, katerih javnih dolg presega 60 %. V okviru strožjega nadzora bodo morale države članice evrskega območja Komisijiposredovati osnutke nacionalnih proračunov. Komisija bo lahko zahtevala določene spremembe in popravke proračunov še pred njihovim formalnim sprejemom. Države članice bodo morale poročati tudi o svojih načrtih za izdajanje nacionalnih dolžniških papirjev (obveznic). 1 Sveženj šestih zakonodajnih aktov o gospodarskem upravljanju je stopil v veljavo 13. decembra 2011. 2 Vsaka izmed držav članic ima število glasov določeno relativno glede na število prebivalstva. Kvalificirano večino predstavljajo glasovi držav članic, ki zajemajo najmanj 255 od 345 glasov in pri tem vključujejo vsaj 14 držav članic. 3 V obdobju treh let mora povprečno letno zmanjšanje znašati 1/20 razlike med dejanskim javnim dolgom in referenčno vrednostjo 60 % BDP. Trenutno je v postopku presežnega primanjkljaja 23 držav članic EU (14 držav članic evrskega območja) in zanje bo določilo začelo veljati s triletnim prehodnim obdobjem. 0,845 GBP za 1 EUR) in švicarski frank (za 0,3 % na 1,23 CHF za 1 EUR). V povprečju leta 2011 je vrednost evra glede na dolar znašala 1,39 USD za 1 EUR, tako da se je evro glede na dolar okrepil za 5,0 %. Vrednost evra pa se je v povprečju preteklega leta najbolj znižala glede na švicarski frank (za 10,7 %) in japonski jen (za 4,5 %). Dolarske cene surovin so se tudi decembra znižale. Cena soda nafte Brent se je decembra znižala za 2,5 % na 107,98 USD/ sod, izraženo v EUR pa povišala za 0,2 % na 81,77 EUR/sod. Povprečna cena nafte je v letu 2011 presegla rekordne vrednosti iz leta 2008 in znašala 111,3 USD/sod (39,8 % več kot v letu 2010), izraženo v EUR pa 79,9 EUR/sod (33,0 % več). Cene nafte so se močno zvišale predvsem v prvih treh mesecih leta, od aprila naprejpa so bile stabilne, vendar na visoki ravni. Po začasnih podatkih se je zniževanje cen neenergetskih surovin nadaljevalo tudi decembra. Po zadnjih razpoložljivih podatkih IMF so se cene novembra znižale za 2,5 % (medletno so bile nižje za 5,6 %). K mesečnem padcu so največ prispevale nižje cene industrijskih surovin, predvsem kovin (-3,8 %), cene hrane pa so ostale na približno enaki ravni kot predhodni mesec. Slika 3: Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja in medbančne obrestne mere 5,5 5,0 4,5 4,0 ^^ 3,5 3,0 2,5 ^^ 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 I ECB ključna obrestna mera -3-mes. EURIBOR -Predpostavka za 3-mes. EURIBOR (ECB dec.11) aj aj aj aj Vir: ECB, www.euribor.org. Slika 4: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) ■ Cena v USD (leva os) - Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 120 100 20 1,8 1,6 1,4 1,2 ^ 1,0 0,6 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR Gospodarska gibanja v Sloveniji Nizka gospodarska aktivnost v Sloveniji se je nadaljevala tudi na začetku zadnjega četrtletja 2011. Po naših ocenah se je rast realnega blagovnega izvoza na prehodu s tretjega v četrto četrtletje 2011 upočasnila. Realni obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je zmanjševal že od začetka druge polovice leta 2011, kar je bila predvsem posledica srednje nizko tehnološko zahtevnih panog. Te proizvajajo večinoma vmesne proizvode in se po naši oceni tudi prve odzovejo na padec povpraševanja. Oktobra se je občutno zmanjšala vrednost opravljenih gradbenih del in to v vseh segmentih gradbeništva, aktivnost pa je dosegla najnižjo raven v času krize. Realni prihodek v trgovini na drobno se je od sredine leta povečeval le zaradi rasti v trgovini z motornimi gorivi. Nominalni podatki kažejo, da se prihodek v trgovini na debelo povečuje od sredine leta, prihodek v storitvenih dejavnostih pa se povečuje od začetka leta 2011. Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predelovalnih dej. -----Vred. opr. del v gradbeništvu -Prih. v trgovini na drobno ' 1 Züln:™...........i......... .......;......... ............... - .................J ..J i 1 1 i i i i ! r < 1 '" r^ s ■........ r • T.......... X 1 i Vir: SURS, preračuni UMAR. Izvoz blaga' ostaja ključni dejavnik gospodarske aktivnosti v Sloveniji, kljub znakom upočasnjevanja rasti. Realna desezonirana rast izvoza se je po pospešitvi v prvem četrtletju 2011 v drugem in tretjem četrtletju upočasnila. Na prehodu s tretjega v zadnje četrtletje leta se je po naši oceni rast desezoniranega realnega izvoza blaga2 nadalje upočasnila. Nižja je bila tudi medletna stopnja realne rasti, ki je oktobra po naši oceni znašala le še 2,1 %. Ocenjujemo, da se je do konca leta 2011 rast nadalje upočasnila zaradi zaostrovanja razmer v glavnih trgovinskih partnericah iz evrskega območja. Ob šibkem domačem povpraševanju in upočasnjeni rasti izvoza se upočasnjuje tudi rast uvoza blaga3. Po naši oceni se je realni uvoz blaga4 (desezonirano), ki je na mesečni ravni v letu 2011 bolj nihal od izvoza, od začetka drugega četrtletja do oktobra ohranjal na približno podobni ravni. Razpoložljivi podatki o nominalnem uvozu po skupinah proizvodov kažejo, da se je v tretjem četrtletju glede na drugo četrtletje znotrajskupine uvoza proizvodov za 1 Po zunanjetrgovinski statistiki. 2 Ocena realnega izvoza je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu. 3 Po zunanjetrgovinski statistiki. 4 Ocena realnega uvoza je narejena na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu. 90 80 70 60 50 C 40 80 60 40 vmesno porabo zmanjšal uvoz največje komponente, uvoz blaga za proizvodnjo. To je po naši oceni predvsem posledica zmanjšanja proizvodnje predelovalnih dejavnosti, kar povezujemo tudi z upočasnjeno rastjo izvoza. Ohranjanje uvoza proizvodov za široko porabo in proizvodov za investicije približno na doseženi ravni tudi v tretjem četrtletju pa še naprej odraža šibko domače povpraševanje. Slika 6: Ocena realnega izvoza in uvoza blaga 105 100 TD i! 95 S? -Izvoz blaga 4........f- Uvoz blaga 85 80 C 75 70 ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ Vir: SURS, preračžuni UMAR. Oktobra se je nadaljevala rast izvoza storitev, uvoz pa se je zmanjšal. Oktobra se je izvoz storitev po izločitvi sezonskih dejavnikov ponovno povečal, in sicer za 2,2 %. Medletno je bil večji za 9,3 %, k rasti pa je ponovno največ prispeval izvoz potovanjin tudi izvoz komunikacijskih storitev. Uvoz storitev se je oktobra zmanjšal (-1,6 %, desezonirano) in je bil po daljšem času tudi manjši kot v enakem mesecu predhodnega leta (-2,1 %). K medletnemu padcu sta Slika 7: Storitvena menjava -Izvoz storitev 450 -Uvoz storitev največ prispevala manjši uvoz pomorskega in cestnega transporta ter uvoz licenc, patentov in avtorskih pravic. Nadaljuje se tudi medletni padec uvoza gradbenih storitev. V desetih mesecih leta 2011 je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani izvoz storitev nominalno večji za 8,3 %, uvoz pa za 2,7 %. Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2010 X 11/ IX 11 X 11/ X 10 I-X 11/ I-X 10 Izvoz1 12,2 -7,1 7,2 12,4 -blago 13,7 -6,6 6,7 13,5 -storitve 6,6 -9,1 9,3 8,3 Uvoz1 14,3 -9,5 0,9 11,8 -blago 16,1 -8,9 1,3 13,3 -storitve 4,5 -13,8 -2,1 2,7 Industrijska proizvodnja 6,2 -2,62 1,03 4,03 -v predelovalnih dejavnostih 6,6 -3,02 0,83 4,23 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -16,9 -14,12 -25,33 -27,23 Trgovina na drobno - realni prihodek -0,2 1,22 2,23 2,03 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek 6,3 1,02 6,53 5,33 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je od sredine leta2011 zmanjševal. Po zmanjšanju v tretjem četrtletju se je obseg proizvodnje oktobra nadalje zmanjšal (-3,0 %, desezonirano). Padec je bil znova posledica srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, ki večinoma proizvajajo vmesne proizvode5 in se po naši oceni med prvimi odzovejo na padanje povpraševanja. Po precejšnjem zmanjšanju na začetku leta in nadaljnjem zmanjšanju v drugi polovici leta je bila raven proizvodnje srednje nizko tehnološko zahtevnih panog oktobra na ravni iz prve polovice leta 2010. Proizvodnja tehnološko boljzahtevnih panog, ki je večino leta 2011 stagnirala, se je septembra in oktobra skromno povečala predvsem zaradi proizvodnje električnih naprav in motornih vozil.6 Oktobra pa se je nadaljevala rast proizvodnje v tehnološko najmanj zahtevnih panogah. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je bila v prvi polovici leta še za 6,4 % (del. dnem prilagojeno) večja kot v enakem obdobju predhodnega leta, v drugi polovici leta do vključno oktobra pa le še za 0,9 %. Obeti za predelovalne dejavnosti na začetku leta 2012 so slabi. Pričakovanja podjetijglede povpraševanja so se decembra znova poslabšala. V tretjem četrtletju so se poslabševala predvsem pričakovanja podjetijglede pričakovanega izvoza, v zadnjem četrtletju leta 2011 pa je k bolj pesimističnim pričakovanjem glede povpraševanja Vir: BS, preračuni UMAR. 5 Izjema so popravila in montaža strojev in naprav ter manjši del kovinske industrije. 6 Podatki o proizvodnji po panogah so originalni, tako da gre za našo 90 oceno. Slika 8: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti Skupaj Srednje visoko in visoko Srednje nizko Nizko Vir: SURS, preračuni UMAR. po naši oceni prispevalo domače povpraševanje. Zmanjševanje skupnega povpraševanja se odraža tudi na vrednosti kazalnikov izvoznih in skupnih naročil, ki so se v drugi polovici leta najbolj poslabšale. Večina anketiranih podjetij je konec leta navedla, da je tudi proizvodnja podjetijmanjša kot običajno v tem delu leta.7 Manjše povpraševanje kažejo tudi prihodki od prodaje, ki so se po zmanjšanju v drugem in tretjem četrtletju oktobra nadalje zmanjšali (-1,8 %, desezonirano). To je bila posledica zmanjšanja prihodkov od prodaje s tujega trga, prihodki do prodaje z domačega trga pa so po zmanjšanju v preteklih dveh četrtletjih oktobra ostali nespremenjeni. Slika 9: Poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih - izbrani kazalniki -Skupna naročila -Pričakovano skupno povpr 40 - Proizvodnja Izvozna naročila Pričakovan izvoz -20 ■ -40 -100 C ^^ Vir: SURS. Gradbena aktivnost se je oktobra ponovno znižala in dosegla najnižjo vrednost v času krize. Po septembrski rasti (7,1 %, desezonirano), se je oktobra vrednost del ponovno znižala (-14,1 %, desezonirano) in bila tako za 25,3 % nižja kot v enakem mesecu predhodnega leta. Aktivnost je bila na nizki ravni v vseh segmentih gradbeništva, najbolj pa se je vrednost del oktobra znižala v gradnji inženirskih objektov (-17,2 %). Ti podatki se nanašajo na večja podjetja in je verjetno, da je po podatkih, ki vključujejo manjša podjetja, padec aktivnosti manjši.8 V letu 2010 se je podjetjem, ki so imela leto pred tem več kot 50 zaposlenih, dodana vrednost znižala za 29,9 %9, manjšim podjetjem pa le za 1,8 %. Obeti ostajajo negotovi, saj se je vrednost novih pogodb v večjih gradbenih podjetjih, ob večjih mesečnih nihanjih, oktobra znižala za 11,7 %, v prvih desetih mesecih leta 2011 pa je bila za 31,5 % nižja kot v enakem obdobju predhodnega leta. Vrednost novih pogodb se je v prvih desetih mesecih 2011 prepolovila v gradnji stavb, v gradnji inženirskih objektov pa znižala za 5,2 %. Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del -Skupaj -Stanovanjske stavbe -----Nestanovanjske stavbe -----Gradbeni inženirski objekti 125 50 25 55 ^^ ^^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Prihodek v vseh treh trgovinskih panogah se je oktobra povečal. Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili, katerega rast je bila v letu 2010 razmeroma visoka, je v letu 2011 po podatkih z izločenim sezonskim vplivom stagniral. Ob mesečnih nihanjih je bil prihodek oktobra približno 5 % pod povprečno ravnjo iz leta 2008. Rast realnega prihodka v trgovini na drobno iz tretjega četrtletja se je nadaljevala tudi oktobra in je še naprejposledica rasti prihodka v prodaji motornih goriv. Slednje je po naši oceni posledica rasti prihodka v prometni dejavnosti, verjetno pa tudi nižjih cen nekaterih motornih goriv v primerjavi s sosednjimi državami. Po 7 Z izjemo avgusta 2011 prvič po juliju 2009. 8 Glej okvir 5 v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2011. 9 Nabor podjetij, ki je vključen v anketo o opravljenih gradbenih delih, se razlikuje od družb, ki imajo več kot 50 zaposlenih, a po naši oceni bi morala biti zelo podobna. 75 20 0 drugi strani se je prihodek v trgovini z živili in v trgovini z neživili, ki je od konca leta 2009 ostajal na približno enaki ravni, v drugi polovici leta 2011 zmanjševal. Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je v drugi polovici leta 2011 povečeval, rast pa se je oktobra še okrepila (6,3 %, desezonirano). Prihodek za povprečno ravnjo iz leta 2008 sicer še vedno zaostaja največ med glavnimi tremi trgovinskimi dejavnostmi. Slika 11: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. -----Motorna goriva, real. -----Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. 95 90 "iT 85 .iS 80 75 la 70 65 00 Vir: SURS, preračuni UMAR. Oktobra se je nadaljevala rast nominalnega prihodka v tržnih storitvah (brez trgovine)10. Potem ko je bila skupna rast v zadnjih dveh letih predvsem posledica rasti prihodka v dejavnosti promet in skladiščenje, se je Slika 12: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) -Promet in skladiščenje (H) -----Komunikacijske (J) -Skupaj -----Gostinstvo (I) -----Strokovno-tehnične (M) 115 105 100 95 90 85 80 75 ^^ ^ ^ Vir: Eurostat, preračuni UMAR. oktobra prihodek povečal v večini tržnih storitev. Znotraj prometa in skladiščenja se je prihodek v kopenskem prometu boljpovečal v začetku leta, v skladiščenju in spremljajočih prometnih dejavnostih pa v zadnjih mesecih. To je edina izmed petih glavnih dejavnosti tržnih storitev, ki že občutno presega povprečno raven iz leta 2008. Prihodek v gostinstvu se ob mesečnih nihanjih in ob povečevanju števila prenočitev postopoma povečuje in je že dosegel povprečno raven iz leta 2008. V informacijsko-komunikacijskih storitvah se je nominalni prihodek po zmanjšanju v tretjem četrtletju oktobra občutno povečal, v strokovno-tehničnih storitvah pa se je nadaljevala rast iz tretjega četrtletja, a v slednjih raven prihodka še vedno najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. Potrošnja gospodinjstev je v zadnjem četrtletju leta 2011 ostala skromna. Masa neto izplačanih plač je novembra ostala približno na septembrski ravni (desezonirano), v primerjavi z enakim mesecem predhodnega leta pa je bila oktobra in novembra realno za 2,0 % nižja. Število prvo registriranih osebnih vozil fizičnih oseb je bilo, kljub povečanju decembra, v celotnem letu 2011 za 12,6 % manjše kot v letu 2010. Po podatkih poslovnih tendenc pa potrošniki ostajajo pesimistični glede večjih nakupov v prihodnosti. Decembra se je ob izboljšanju vseh kazalnikov pričakovanjpovečala vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov, a ostaja nizka, tako da v prihodnjih mesecih ne pričakujemo občutnega izboljšanja potrošnje gospodinjstev. Slika 13: Kazalniki potrošnje gospodinjstev j? 110 TD CJ 100 90 5? Ji 80 70 50 - Prihodek v trgovini na drobno brez goriv (leva os) - Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) ■ Masa izplačanih neto plač (leva os) - Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os) 1 i A> ■Vt.......1........ /A ■■ ........1........f.......i.......1 i / •........ .......... ........1........1.......i.......i- 10 -20 > -30 ^^ ^^ Vir: SURS, MNZ-DUNZ. 10 Gre za dejavnosti od H do N, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. Kazalnik gospodarske klime, kljub prekinitvi poslabševanja, še naprej nakazuje nizko gospodarsko aktivnost. Desezonirana vrednost kazalnika se je med majem in oktobrom zmanjševala, v zadnjih treh mesecih leta pa je ostala nespremenjena. Še vedno je bila v vseh treh mesecih manjša kot v enakem mesecu predhodnega leta. Razpoloženje v predelovalnih dejavnostih, ki se je poslabševalo od maja, se je novembra in decembra 0 60 rahlo izboljšalo, a še naprejprevladujejo podjetja, ki svojposlovni položajocenjujejo kot slab. V trgovini na drobno se je vrednost kazalnika, ki je večino leta precej nihala, v zadnjih štirih mesecih leta ohranila na razmeroma visoki ravni. V ostalih storitvenih dejavnostih se je razpoloženje decembra poslabšalo že četrti mesec zapored. V gradbeništvu se je vrednost kazalnika zaupanja decembra rahlo povečala, a ostaja daleč najnižja med Slika 14: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno -Gradbeništvo 40 30 20 <3 10 0 -10 -20 -30 Si -40 -50 -60 -70 Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Vir: SURS. vsemi dejavnostmi. Tudi zaupanje potrošnikov ostaja precej nizko, kljub izboljšanju decembra. Trg dela Število delovno aktivnih po statističnem registru11 se je oktobra po podatkih z izločenim sezonskim vplivom znova zmanjšalo. Število se pretežno zmanjšuje od oktobra 2008, oktobra 2011 za nadaljnjih 0,1 %. Po dejavnostih (originalni podatki) se je število formalno delovno aktivnih oktobra glede na september najbolj zmanjšalo v dejavnosti promet in skladiščenje ter v gradbeništvu, najboljpa se je povečalo v predelovalnih dejavnostih in v izobraževanju. Stopnja registrirane brezposelnosti je oktobra (11,9 %) po podatkih z izločenim sezonskim vplivom ostala na ravni predhodnega meseca. Število registriranih brezposelnih oseb se je po podatkih z izločenim sezonskim vplivom novembra povečalo. Konec novembra je bilo 111.069 brezposelnih oseb, kar je 7,0 % več kot v enakem mesecu predhodnega leta. Med prilivi v brezposelnost (8.592) je bilo novembra glede na predhodni mesec predvsem manjprilivov iskalcev prve zaposlitve, saj je za oktober značilen sezonski priliv zaradi poteka statusa dijaka oz. študenta. Odlivov iz evidence brezposelnosti pa je bilo novembra glede na predhodni mesec več (8.428 oseb). Predvsem je bilo več kršitev obveznosti (večinoma zaradi neaktivnosti iskalcev zaposlitve) in več brezposelnih, ki so dobili delo. Tabela 2: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2010 X 10 IX 11 X 11 10/09 X 11/ IX 11 X 11/ X 10 I-X 11/ I-X 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 33,4 33,3 38,8 38,1 -4.437 -616 4.829 5.418 B Rudarstvo 3,0 3,0 2,9 2,9 -308 -30 -139 -113 C Predelovalne dejavnosti 188,6 188,4 185,2 186,8 -11.253 1.579 -1.637 -4.445 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 8,0 8,0 7,9 8,0 54 42 -25 -106 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,2 9,3 9,6 9,7 138 32 386 202 F Gradbeništvo 78,5 77,1 67,0 66,2 -8.231 -800 -10.905 -10.764 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 111,8 111,2 109,4 109,5 -2.842 148 -1.683 -2.340 H Promet in skladiščenje 47,9 47,7 47,9 46,7 -1.874 -1.112 -983 -982 I Gostinstvo 33,2 32,9 32,5 32,4 -806 -71 -425 -872 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,6 22,8 22,6 22,6 59 72 -172 124 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,3 24,5 24,0 24,0 -208 -72 -505 -47 L Poslovanje z nepremičninami 4,3 4,4 4,0 4,0 -34 -12 -323 -211 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 46,8 47,6 48,0 48,1 2.037 162 476 1.213 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26,4 27,0 26,4 26,5 840 62 -518 -7 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne soc. varnosti 52,0 52,0 51,2 51,3 502 67 -748 -700 P Izobraževanje 63,5 64,4 64,9 65,2 1.833 280 803 1.185 Q Zdravstvo in socialno varstvo 53,2 53,6 54,5 54,6 1.080 150 1.028 867 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,2 14,2 13,9 13,9 125 39 -328 -344 S Druge dejavnosti 13,5 13,6 13,3 13,3 185 4 -253 -201 Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. Slika 15: Desezonirana gibanja na trgu dela -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela 160 -iS 140 120 1Ü 100 ^ 80 60 40 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Med odlivi iz brezposelnosti iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, tako kot leta 2010 tudi ob koncu leta 2011 naraščajo upokojitve. Trajanje brezposelnosti se je novembra nadalje povečalo, in sicer na 643 dni. Tudi oktobra se je po podatkih z izločenim sezonskim vplivom bruto plača na zaposlenega v zasebnem sektorju povečala, v javnem pa zaradi varčevalnih ukrepov še naprej stagnira. V zasebnem sektorju je bilo sicer skromno povečanje v % 2010 X 11/ IX 11 X 11/ X 10 I-X 11/ I-X 10 Aktivno prebivalstvo -1,0 0,4 -0,3 -0,1 Formalno delovno aktivni -2,7 0,0 -1,3 -0,7 Zaposlene osebe -2,6 0,1 -2,2 -1,3 Registrirani brezposelni 16,4 3,6 8,0 -0,8 Povprečna nominalna bruto plača 3,9 0,2 1,5 2,2 -zasebni sektor1 5,1 0,1 2,1 2,9 -javni sektor1 -0,1 0,5 -0,2 0,0 2010 X 10 IX 11 X 11 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) desezonirano 10,7 11,0 11,9 11,9 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.494,88 1.487,86 1.506,87 1.510,44 Zasebni sektor1 (v EUR) 1.414,65 1.404,18 1.431,01 1.432,97 Javni sektor1 (v EUR) 1.750,61 1.752,20 1.740,69 1.748,56 Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Razmejitev na zasebni in javni sektor je po novem (zaradi lažje in konsistentne primerjave rasti plač in produktivnosti dela) prilagojena SURS-ovi razmejitvi dejavnosti ob četrtletni objavi bruto domačega proizvoda. Javni sektor vključuje dejavnosti O-Q, zasebni pa vse ostale (A-N, R-S). Posledično so nekoliko spremenjene tudi rasti povprečne bruto plače na zaposlenega za leti 2009 in 2010. posledica povečanih plačil za nadurno delo in izredna izplačila ob koncu leta. Slednja se v manjšem obsegu običajno začnejo izplačevati že oktobra. V desetih mesecih je bila medletna rast plač, podobno kot v letu 2010, posledica rasti v zasebnem sektorju (2,9 %), a je bila precej nižja kot v enakem obdobju lani (3,9 %). Tabela 4: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2010 X 2011 2010/ 2009 X 11/ IX 11 X 11/ X 10 I-X 11/ I-X 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.267,00 1.273,27 5,8 -1,6 0,2 3,7 B Rudarstvo 1.904,97 1.952,90 4,0 -0,5 9,7 3,8 C Predelovalne dejavnosti 1.311,57 1.337,97 9,0 -0,3 2,8 4,0 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.095,67 2.052,21 3,7 1,0 3,7 3,5 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.444,70 1.424,35 2,2 0,6 2,2 1,0 F Gradbeništvo 1.211,63 1.222,75 4,4 -1,1 -0,5 2,2 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.325,08 1.363,65 3,7 1,4 2,4 2,7 H Promet in skladiščenje 1.421,14 1.456,14 2,0 0,7 3,5 3,1 I Gostinstvo 1.074,27 1.086,16 4,0 0,2 0,6 2,8 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.092,15 2.069,22 2,6 -2,1 1,2 1,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.144,81 2.055,08 1,0 -0,9 -0,6 1,6 L Poslovanje z nepremičninami 1.477,74 1.482,45 3,0 0,0 1,7 3,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.765,21 1.746,97 1,6 1,7 0,5 0,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 952,15 985,83 4,1 -0,8 2,4 3,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.778,20 1.769,58 -0,6 -0,7 -1,3 0,4 P Izobraževanje 1.730,26 1.742,84 0,6 0,5 1,0 0,2 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.746,86 1.733,99 -0,3 1,6 -0,5 -0,7 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.731,32 1.752,31 0,5 3,1 1,6 -0,6 S Druge dejavnosti 1.397,40 1.397,62 4,2 0,2 0,0 1,4 200 180 Slika 16: Odliv iz evidence brezposelnih 6.000 5.000 3.000 - Dobili delo Kršitev obveznosti - Prehod v neaktivnost ---Ostalo Slika 18: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in v evrskem območju Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. Vir: Eurostat. Slika 17: Povprečna bruto plača na zaposlenega -Skupaj -----Zasebni sektor -Javni sektor Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zasebni sektor (dejavnosti A-N; R-S), javni sektor (dejavnosti O-Q). Cene Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se v letu 2011 povišale za 2,0 %, v evrskem območju pa za 2,812 %. Na rast splošne ravni cen je v letu 2011 pri nas in v celotnem evrskem območju vplivala šibka gospodarska aktivnost in višje cene nafte in hrane z začetka leta 2011. Ocenjujemo, da je nižja inflacija pri nas predvsem posledica šibkejše gospodarske aktivnosti, ob koncu leta pa so nanjo pomembno vplivali tudi sezonski dejavniki. Inflacija je bila v letu 2011 na podobni ravni kot vpredhodnih treh letih. Na cenovna gibanja v zadnjih štirih letih je v največji meri vplivala gospodarska kriza in z njo povezano manjše povpraševanje po potrošnih dobrinah, kar se je odražalo v relativno nizki osnovni inflaciji. Pomembno vlogo so imeli v tem obdobju še dražji energenti in z javnofinančnimi težavami povezana neto povišanja dajatev. V letu 2011 je bil neto učinek davčnih sprememb sicer skromen in je znašal okoli 0,1 o.t. Nihanja cen sezonskih proizvodov so bila glede na pretekla leta v letu 2011 močnejša, izrazito močno pa je bilo v zadnjem četrtletju nihanje cen obleke in obutve. Slika 19: Razčlenitev medletne inflacije 7 6 (D 3 ^^ 2 o ^ to Vi^SURS. 12 Merjeno s HICP v Sloveniji 2,1 %. Novembra se je nadaljevalo umirjanje medletne rasti cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev. V obdobju od aprila do novembra so se cene industrijskih proizvodov, ki so namenjeni prodaji na domačem trgu, 7 6 5 4 3 2 0 0 5 4 0 Tabela 5: Razčlenitev HICP na podskupine - za prvih enajst mesecev leta 2011 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 2,7 100,0 2,7 2,5 100,0 2,5 Blago 3,4 65,9 2,2 3,3 58,6 1,9 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 6,3 15,3 1,0 3,9 11,9 0,5 Nepredelana hrana 1,6 7,3 0,1 1,3 7,4 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago 1,2 29,0 0,3 1,6 28,9 0,5 Trajne dobrine -0,6 10,3 -0,1 0,2 9,5 0,0 Netrajne dobrine 0,6 8,7 0,1 1,4 8,3 0,1 Poltrajne dobrine 5,5 10,0 0,6 4,1 11,2 0,5 Energija 6,5 14,3 0,9 9,6 10,4 1,0 Električna energija 2,2 2,6 0,1 7,3 2,5 0,2 Plin 11,6 1,0 0,1 9,4 1,7 0,2 Tekoča goriva 19,4 1,6 0,3 18,8 0,9 0,2 Trda goriva -2,6 1,0 0,0 3,0 0,1 0,0 Daljinska energija 9,2 0,8 0,1 9,4 0,5 0,0 Goriva in maziva 5,3 7,2 0,4 8,7 4,7 0,4 Storitve 0,9 34,1 0,3 1,1 41,4 0,5 Storitve - stanovanje 0,4 2,9 0,0 1,7 10,1 0,2 Storitve - transport 1,4 5,3 0,1 2,3 6,5 0,2 Storitve - komunikacije -0,5 3,7 0,0 -1,7 3,2 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 1,2 13,7 0,2 0,3 14,7 0,0 Storitve - ostale storitve 1,3 8,5 0,1 2,1 7,0 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 2,0 78,4 1,6 1,6 82,3 1,3 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. znižale za 0,1 %. To se je odrazilo na umirjanju medletne rasti teh cen, ki je aprila znašala 5,0 %, novembra pa le še 2,9 %. Najpomembnejši dejavnik umirjene rasti cen so slabe gospodarske razmere in odsotnost cenovnih šokov Slika 20: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem trgu ■ PPI (domači trg) - Prz.pohištva in dr.raznovrstne predelovalne dej. Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav ---Prz. živil; pijač; tobačnih izd. ---------Prz.kemikalij, kemičnih izd. in prz.farmac.surovin in preparatov iz mednarodnega okolja. Medletna rast cen je sicer še naprej v največji meri posledica gibanja cen v proizvodnji živil ter v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov. Novembra se je nekoliko okrepila rast cen v proizvodnji oblačil. Slovenija je bila do vključno novembra 201' glede na enako obdobje predhodnega leta še vedno med članicami z relativno večjim izboljšanjem cenovne konkurenčnosti, kljub postopnemu slabšanju od sredine leta'3. Novembra se je cenovna konkurenčnost gospodarstva ponovno poslabšala, v večini preostalih članic evrskega območja pa izboljšala. Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP, se je novembra zaradi rasti relativnih cen mesečno okrepil, in sicer četrti mesec zapored. Višji je bil tudi v primerjavi z decembrom in novembrom lani, v prvih enajstih mesecih pa je bil glede na enako obdobje predhodnega leta še nižji. Potem ko je bila Slovenija v prvih sedmih mesecih leta 2011 v skupini držav članic evrskega območja z izrazitejšim izboljšanjem cenovne konkurenčnosti, je bila med avgustom in novembrom v skupini držav z izrazitejšim poslabšanjem. Poslabšanje našega položaja med članicami evrskega območja je bilo deloma posledica mesečne rasti relativnih cen, ki so v večini preostalih članic od avgusta '3V skupini osmih članic z medletnim izboljšanjem cenovne konkurenčnosti je bila Slovenija na drugem mestu, saj je bil padec realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega s HICP, v prvih enajstih mesecih višji le na Irskem. Vir: SURS. Okvir 2: Primerjava gibanja cen stanovanjskih nepremičnin v Evropi Eurostat je objavil' prve primerljive indekse cen stanovanjskih nepremičnin za države članice EU. Indeksi so bili pripravljeni na osnovi podatkov nacionalnih statističnih uradov in zajemajo obdobje od prvega četrtletja 2005 do drugega četrtletja 2011. Podatki se nanašajo na vse stanovanjske nepremičnine, ki so v lasti gospodinjstev.2 Eurostatov izračun je sicer še eksperimentalen in podatki za posamezne države še niso v celoti definicijsko usklajeni. Za Slovenijo je Eurostat uporabil le podatke o rabljenih nepremičninah, zato smo dodali tudi podatke SURS o cenah novih stanovanjskih nepremičnin, da bi bili bolj primerljivi s podatki drugih držav. Gibanje cen stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji je podobno kot v evrskem območju, kljub temu da je nepremičninski trg v Sloveniji pod večjim pritiskom gospodarske krize in predvsem krize v gradbeništvu. Cene v Sloveniji in povprečju evrskega območja so v letu 2009 padle in se potem počasi spet rahlo poviševale, a ostajajo nižje kot pred krizo. Razlika je v razponu teh nihanj, saj so cene v času krize v Sloveniji padle bolj kot v povprečju evrskega območja3, v zadnjem obdobju pa se tudi nekoliko hitreje povišujejo, čeprav je bil padec gradbene aktivnosti pri nas največji. Slovenija je imela skupaj s Španijo in Irsko, kjer je bil zlom trga nepremičnin eden glavnih razlogov za globoko gospodarsko krizo, že pred letom 2007 hitrejšo rast cen stanovanjskih nepremičnin od povprečja evrskega območja. S prvim četrtletjem 2007, ko smo vstopili v evrsko območje, je bilo povečanje cen nepremičnin pri nas, z izjemo Malte, celo največje v EU in tako tudi večje kot v Španiji in na Irskem. Za razliko od Slovenije pa so se po letu 2009 cene stanovanjskih nepremičnin v Španiji in Irski še zniževale, medtem ko se je trg v Sloveniji bolj odzival z manjšim številom prodanih nepremičnin. Slika21: Indeks cen stanovanjskih nepremičnin - Slovenija Španija Slovenija - nove in rabljene* - Evrsko območje a a a Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opomba: *SURS. 1 Experimental house price indices in the euro area and the European Union in the second quarter of 2011. Eurostat, November 2011. 2 Nova in rabljena ter stanovanja in hiše. To se nekoliko razlikuje od indeksa cen nepremičnin SURS, ki jih redno spremljamo v Ekonomskem ogledalu in se nanašajo samo na stanovanja, kjer so podatki ločeni za nova in rabljena stanovanja ter zajemajo obdobje od prvega četrtletja 2007. 3 Če upoštevamo še cene novogradenj, je bil padec v Sloveniji še večji. ostale nespremenjene ali pa so se znižale. Deloma pa je na poslabšanje cenovne konkurenčnosti vplivala mesečna rast nominalnega efektivnega tečaja, ki je v večini preostalih Slika 22: Realni efektivni tečaj (deflator HICP) članic padel. Zaradi razlik v strukturi zunanjetrgovinske menjave je bil negativni vpliv okrepitve evra do CZK, HUF, PLN in CHF na cenovno konkurenčnost Slovenije relativno večji, pozitivni vpliv padca evra do USD, JPY in GBP pa relativno manjši14. Plačilna bilanca Tekoči račun plačilne bilance se je do oktobra 2011 ohranjal blizu ravnotežja. Oktobra je beležil presežek v višini 49,4 mio EUR, medletno izboljšanje (oktobra predhodnega leta primanjkljaj v višini 41,2 mio EUR) pa je bilo posledica izboljšanega salda v blagovno-storitveni menjavi. Po drugi strani je bil primanjkljajv bilanci faktorskih dohodkov medletno večji, presežek v bilanci tekočih transferov pa nekoliko manjši. V desetih mesecih letos je bil primanjkljaj salda tekočih transakcij (20,2 mio EUR) precej manjši kot v enakem obdobju predhodnega leta (247,8 mio EUR). 14 Slovenija med državami evrskega območja realizira nadpovprečno velik delež zunanjetrgovinske menjave z Madžarsko, Češko, Poljsko in Švico, naš delež menjave z ZDA, Japonsko in Združenim kraljestvom pa je podpovprečen. Presežek v blagovno-storitveni menjavi je bil oktobra medletnoponovno večji. Oktobra je bil blagovni primanjkljaj medletno občutno manjši, storitveni presežek pa je bil večji. V desetih mesecih leta je bil blagovni primanjkljaj medletno večji, kar je bila večinoma posledica večjega primanjkljaja v trgovanju z državami EU. V enakem obdobju je bil presežek v storitveni menjavi za 462 mio EUR večji kot v enakem obdobju predhodnega leta, kar je bila predvsem posledica večjega presežka v menjavi potovanj in transporta. Medletno večji primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil še naprej posledica večjih neto plačil obresti tujini, presežek v bilanci tekočih transferov pa je bil oktobra medletno nekoliko manjši. Na bilanco faktorskih dohodkov odločilno vpliva neto odplačevanje obresti, ki je medletno večje od tretjega četrtletja leta 2010. Zaradi izdanih obveznic države in dinamike zapadlosti plačil obresti so bila v desetih mesecih leta 2011 neto plačila obresti državnega sektorja medletno večja za dobrih 75 mio EUR. Tudi poslovne banke so tujini plačale več obresti, kot so jih prejele. Glede na to, da se je neto zunanji dolg poslovnih bank od oktobra 2010 do oktobra 2011 zmanjšal za 1,1 mrd EUR na 6,8 mrd EUR, ocenjujemo, da so medletno večja neto plačila obresti poslovnih bank posledica višjih medbančnih obrestnih mer in verjetno tudi višjih pribitkov. Medletno manjši oktobrski presežek v bilanci tekočih transferov je bil posledica večjih neto plačil zavarovanj zasebnega sektorja. Po drugi strani se je nadaljevalo uspešno črpanje sredstev iz proračuna EU. V desetih mesecih leta 2011 so bile finančne transakcije15 neto odlivne v višini 636,4 mio EUR (v enakem obdobju Slika 23: Neto plačila obresti po sektorjih ^^B^ ^^ Državni sektor ^^ Zasebni sektor -Skupaj 30 Vir: BS, preračuni UMAR. predhodnega leta neto prilivne 368,1 mio EUR). Oktobra so bile finančne transakcije neto odlivne v višini 284,0 mio EUR (oktobra predhodnega leta neto prilivne v višini 37,3 mio EUR). Neposredne naložbe so bile oktobra neto odlivne v višini 35,6 mio EUR s skromnimi tokovi lastniškega kapitala. Naložbe v vrednostne papirje so bile neto prilivne v višini 144,4 mio EUR, kar je bila večinoma posledica neto nakupov dolžniških vrednostnih papirjev domačih poslovnih bank s strani tujcev. Oktobra so ostale naložbe od vseh segmentov finančnega računa plačilne bilance beležile največji neto odliv (390,6 mio EUR). Pri Tabela 6: Plačilna bilanca I-X 11, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-X 10 Tekoče transakcije 23.255,7 23.276,0 -20,2 -247,8 -Blagovna menjava (FOB) 17.247,5 18.179,8 -932,2 -851,7 -Storitve 4.169,8 2.800,2 1.369,6 1.124,7 -Dohodki od dela in kapitala 740,2 1.277,1 -536,9 -439,9 -Tekoči transferi 1.098,2 1.018,8 79,4 -80,8 Kapitalski in finančni račun 3.108,0 -3.728,0 -620,0 483,9 -Kapitalski račun 156,1 -177,9 -21,8 67,5 -Kapitalski transferi 153,9 -172,4 -18,5 70,2 -Patenti, licence 2,2 -5,6 -3,4 -2,7 -Finančni račun 2.951,9 -3.550,1 -598,2 416,3 -Neposredne naložbe 469,6 38,3 507,9 72,9 -Naložbe v vrednostne papirje 2.249,7 -247,8 2.001,9 1.627,4 -Finančni derivativi 18,0 -126,8 -108,8 -109,3 -Ostale naložbe 176,3 -3.213,7 -3.037,4 -1.222,9 -Terjatve 0,0 -2.539,2 -2.539,2 11,1 -Obveznosti 176,3 -674,6 -498,2 -1.234,0 -Mednarodne denarne rezerve 38,2 0,0 38,2 48,3 Statistična napaka 640,2 0,0 640,2 -236,1 Vir: BS. Opomba: ^Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. 15 Brez mednarodnih deviznih rezerv in statistične napake. terjatvah do tujine so se najbolj povečale vloge domačega prebivalstva na računih v tujini. Okrepilo se je tudi kratkoročno komercialno kreditiranje, kar je povezano z rastjo blagovnega izvoza. Pri obveznostih je večina transakcij potekala preko bančnega sektorja, pri čemer so domače poslovne banke odplačale del dolgoročnega posojila. Slika 24: Finančne transakcije plačilne bilance po instrumentih I Finančni derivativi I Naložbe v vredn. papirje -Neto finančni tok I Neposredne naložbe ■ Ostale naložbe ^ 0 ^^ -400 -800 -1.200 -1.600 -2.000 C T C T Vir : BS. Finančni trgi Kreditna aktivnost domačih bank je novembra stagnirala. Zadolževala se je le država, gospodinjstva ter v manjši meri tudi podjetja in NFI so kredite tokrat neto odplačevala. Obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je v enajstih mesecih leta 2011 zmanjšal za skoraj 230 mio EUR, v enakem obdobju leta 2010 pa so bili še zabeleženi neto prilivi v višini 1,1 mrd EUR. Čeprav se je zmanjševanje kreditne aktivnosti v zadnjih dveh mesecih nekoliko umirilo, pa so se razmere na področju financiranja bank še zaostrile. Banke se soočajo z nadaljnjim odlivom domačih vlog ter tudi tujih vlog in kreditov. Odlivi so se novembra precej okrepili, kar je bila po naši oceni tudi posledica zaostrovanja razmer na mednarodnih finančnih trgih, kar bankam še dodatno otežuje refinanciranje zapadlih obveznosti. Gospodinjstva so novembra neto odplačevala kredite, najete pri domačih bankah. Neto odplačila so bila v veliki meri posledica odplačil stanovanjskih kreditov, kar povezujemo tudi z nižjo vrednostjo švicarskega franka. V primerjavi s preteklimi meseci se je močno umirilo zadolževanje v evrskih kreditih, ki je stagniralo in je bilo najnižje v zadnjih treh letih. Gospodinjstva so se v enajstih mesecih leta 2011 neto zadolžila le za 185,2 mio EUR, kar je manj kot četrtina vrednosti iz enakega obdobja predhodnega leta. Slika 25: Neto tokovi kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem ^^Gospodinjstva^^ Podjetja in NFI^^ Država -Skupaj 700 600 500 400 300 200 100 0 -100 -200 -300 ■1.........f........1........1........r Vir: BS, preračuni UMAR. Novembra so neto odplačila kreditov podjetij in NFI pri domačih bankah znašala 1,1 mio EUR. Tudi tokrat so se podjetja neto zadolževala, NFI pa so kredite neto odplačevale. V enajstih mesecih so neto odplačila kreditov podjetijin NFI znašala že 373,2 mio EUR, v enakem obdobju 2010 pa so bili še vedno zabeleženi neto prilivi v višini 24,8 mio EUR. Zadolževanje podjetij in NFI na tujem se je v zadnjih mesecih precej umirilo. Opaziti je, da se podjetja nekoliko močneje zadolžujejo tudi v obliki kratkoročnih kreditov. Samo oktobra je neto tok teh kreditov znašal skoraj 20 mio EUR, dolgoročne kredite pa so v manjših zneskih neto odplačevala tretji mesec zapored. Manjši obseg zadolževanja in krajšanje ročnosti kreditov v zadnjih mesecih bi lahko bilo tudi posledica tega, da finančni trgi Slovenijo postopoma Slika 26: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti (leva os) -Razlika med domačimi in tujimi obrest. merami (desna os) 300 250 \ 200 150 100 350 50 Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 10 30. XI 11 30.XI11/ 31. X 11 30. XI 11/ 31. XII 10 30. XI 11/ 30. XI 10 Krediti skupaj 33.519,35 33.292,43 0,0 -0,7 -0,8 Krediti podjetjem in DFO 23.039,29 22.666,09 0,0 -1,6 -2,2 Krediti državi 1.197,94 1.159,04 1,2 -3,2 1,3 Krediti gospodinjstvom 9.282,12 9.467,30 -0,1 2,0 2,6 Potrošniški 2.833,17 2.753,61 0,2 -2,8 -3,4 Stanovanjski 4.837,08 5.136,23 -0,3 6,2 8,4 Ostalo 1.611,87 1.577,46 -0,2 -2,1 -3,5 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 14.839,57 15.018,42 -0,2 1,2 2,3 Čez noč 6.200,38 6.510,69 2,3 5,0 6,3 Kratkoročno vezane 4.473,15 3.975,39 -4,5 -11,1 -11,4 Dolgoročno vezane 4.156,68 4.525,15 0,4 8,9 11,5 Vloge na odpoklic 9,35 7,19 -2,2 -23,1 -30,0 Vzajemni skladi 2.048,36 1.822,21 -2,8 -11,0 -8,4 Bančne vloge države skupaj 2.678,50 2.885,58 -7,1 7,7 -1,8 Čez noč 64,40 154,00 89,5 139,1 170,4 Kratkoročno vezane 555,35 739,83 -28,8 33,2 -8,1 Dolgoročno vezane 2.055,29 1.989,55 0,3 -3,2 -4,1 Vloge na odpoklic 3,46 2,21 -34,1 -36,1 -36,1 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. uvrščajo med bolj tvegane države, kar našim podjetjem in NFI še otežuje dostop do tujih virov financiranja. Podjetja in NFI so v desetih mesecih leta 2011 doma in v tujini neto odplačala za nekoliko manj kot 130 mio EUR kreditov, kar je skoraj dvakrat toliko kot v enakem obdobju leta 2010. Novembra se je nadaljevalo zmanjševanje obsega kreditov v evrskem območju. Upad je bil sicer z 11,7 mrd EUR za skoraj dve tretjini nižji kot oktobra. Tokrat so kredite neto odplačevala predvsem podjetja in NFI, kljub temu pa so Slika 27: Neto tokovi kreditov nebančnim sektorjem v evrskem območju ^^Gospodinjstva^M Podjetja in NFi^^ Država -Skupaj 180 150 120 90 60 cc 30 i= > 0 -30 -60 -90 -120 ^ ^ ^^ Vir: ECB, preračuni UMAR. njihovi neto tokovi v enajstih mesecih za dobro polovico presegali vrednost iz enakega obdobja leta 2010. Neto zadolževanje gospodinjstev in države je pod ravnjo iz leta 2010. Banke, ki delujejo v Sloveniji, so tudi oktobra neto odplačevale kredite, najete v tujini. Neto odplačila so presegla 250 mio EUR, v desetih mesecih pa so banke neto odplačale za 1,4 mrd EUR tujih kreditov in vlog, kar je za desetino več kot v enakem obdobju leta 2010. Ker so se likvidnostni pritiski na banke v letu 2011 močno okrepili, Slika 28: Neto zadolževanje bank na tujem 1.400 -i-1-1-i-.-- 1.200 1.000 800 600 400 200 cc 0 (D -200 > -400 -600 -800 -1.000 -1.200 -1.400 ^^ ^^ ni Vloge ^^m Kratkoročni ^^m Dolgoročni hkrati pa se je močno skrčila ponudba finančnih virov na medbančnih trgih, je ECB konec leta sprejela dodatne ukrepe za blažitev likvidnostnih težav in spodbujanje kreditiranja. Najpomembnejše med njimi so operacije dolgoročnejšega refinanciranja z ročnostjo 36 mesecev, kjer je že na prvi avkciji konec decembra ECB bankam posodila za skoraj 500 mrd EUR sredstev. Nadaljuje se slabšanje kakovosti bančne aktive in oblikovanje rezervacij, ki pa se poslabšujejo manj od kakovosti terjatev. Delež slabih terjatev je konec oktobra dosegel že dobro desetino vseh terjatev bank, njihov obseg pa je s 5,1 mrd EUR za nekoliko manj kot tretjino presegel vrednost iz konca leta 2010. Pretežen del rasti je posledica krepitve nedonosnih terjatev, ki že predstavljajo več kot polovico vseh slabih terjatev, rast terjatev v C bonitetnem razredu pa se je zaradi močnega prelivanja v nižje bonitetne razrede močno umirila. Banke so ob hitri rasti nedonosnih terjatev še okrepile oblikovanje oslabitev in rezervacij, ki so v enajstih mesecih leta 2011 z več kot 780 mio EUR skoraj dosegle vrednost iz leta 2010, kljub temu da so banke v preteklosti ravno decembra najboljintenzivno oblikovale rezervacije in oslabitve. Obseg celotnih rezervacij in oslabitev bi konec oktobra pokrival le obseg nedonosnih terjatev (bonitetni razred D in E), kar kaže, da so bile banke ob nadaljevanju slabšanja kakovosti aktive še premalo restriktivne pri oblikovanju rezervacij in oslabitev. Slika 29: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev ter delež nedonosnih terjatev v slovenskem bančnem sistemu ^^m Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) -Delež terjatev v C bonitetnem razredu(desna os) 0,0 Vir: BS, preračuni UMAR. Novembra so vloge gospodinjstev in države beležile neto odlive, ki so skupno znašali skoraj 250 mio EUR. Vloge gospodinjstev so predstavljale le slabo desetino skupnih neto odlivov in so bili posledica občutnega zmanjšanja kratkoročnih vlog (187,8 mio EUR), ki so se v veliki meri prelile med vloge čez noč, medtem ko je bila rast dolgoročnih vlog že drugi mesec zapored na nizki ravni. Neto prilivi vlog gospodinjstev so bili v enajstih mesecih 2011 medletno nižji za več kot polovico in so znašali 178,9 mio EUR, kar je po naši oceni posledica zaostrenih razmer na trgu dela in tudi na finančnih trgih. Novembra se je obseg državnih vlog v bankah zmanjšal za 222,0 mio EUR, kar je bil eden izmed višjih upadov v preteklem letu. Podobno kot pri gospodinjstvih je tudi država pretežno umikala kratkoročne vloge, vendar pa je v manjši meri okrepila vloge čez noč. Neto prilivi državnih vlog v slovenske banke so v enajstih mesecih (ob dveh izdajah obveznic v skupni višini 3 mrd EUR) znašali skoraj 280 mio EUR, v enakem obdobju leta 2010 pa so beležile neto odlive v višini skoraj 1 mrd EUR. Slika 30: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke ^■Gospodinjstva Država -Skupaj 1.250 1.000 750 500 =U 250 (D "äE 0 > -250 -500 -750 -1.000 Vir: BS, preračuni UMAR. Javne finance Po podatkih konsolidirane bilance16 MF je bila v devetih mesecih leta 2011 medletna rast javnofinančnih prihodkov večja kot v enakem obdobju predhodnega leta, rast odhodkov pa manjša. Medletna rast javnofinančnih prihodkov je bila visoka med marcem in majem, od takrat naprejpa se upočasnjuje. Višja medletna rast v devetih mesecih kot v enakem obdobju leta 2010 je predvsem posledica visoke rasti prihodkov od dohodka pravnih oseb, do katere je prišlo zaradi učinka osnove, ki je posledica poračuna davka. Rast prihodkov od ostalih pomembnejših davkov in prispevkov za socialno varnost je bila skromna. Nedavčnih prihodkov pa je bilo manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. Medletne stopnje rasti javnofinančnih odhodkov se od sredi leta 2011, ko so bili sprejeti ukrepi za zadržanje proračunske porabe, upočasnjujejo. V ekonomski strukturi odhodkov so bile v devetih mesecih medletno večje vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za investicije in investicijske 16 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2010 2011 v mio EUR v % BDP rast v % I-IX11 v mio EUR I-IX 11/ I-IX 10 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.789,5 41,8 2,7 10.965,5 5,1 -Davčni prihodki 12.848,3 36,3 -0,8 9.736,5 4,0 -Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 7,0 -11,2 2.026,0 13,5 -Prispevki za socialno varnost 5.234,5 14,8 1,4 3.921,4 1,3 -Domači davki na blago in storitve 4.780,6 13,5 2,6 3.531,2 2,2 -Prejeta sredstva iz EU 724,6 2,0 21,5 540,3 41,3 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.675,9 47,1 1,9 12.302,6 1,6 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.914,9 11,1 0,1 2.931,1 -0,1 -Izdatki za blago in storitve 2.510,5 7,1 0,1 1.803,5 1,9 -Domače in tuje obresti 488,1 1,4 45,3 497,4 8,4 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.274,5 17,7 4,2 4.933,9 4,6 -Investicijski odhodki 1.305,1 3,7 0,9 632,0 -13,0 -Investicijski transferi 388,4 1,1 -21,6 212,2 -3,2 -Plačila sredstev v proračun EU 396,8 1,1 -9,7 300,8 -4,7 Vir: MF, Bilten javnih financ. transfere, plačil v proračun EU in subvencij. Nadaljevala se je visoka medletna rast izdatkov za obresti ter izdatkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom. Rast transferjev brezposelnim zaradi slabih razmer na trgu dela in sistemskih sprememb ostaja visoka, kljub rahlemu upočasnjevanju. Umirja se tudi rast transferov za zagotavljanje socialne varnosti, izdatki za pokojnine pa so bili po februarski valorizaciji pokojnin stabilni. Rast izdatkov za blago in storitve se je nekoliko umirila, izdatki za plače in druge izdatke zaposlenim pa so bili malenkost manjši kot v enakem obdobju predhodnega leta. V prvih devetih mesecih 2011 je primanjkljaj javnih financ znašal 1.337 mio EUR (v enakem obdobju predhodnega leta Slika 31: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 1.500 -Javnofinančni prihodki -Javnofinančni odhodki 1.669 mio EUR). Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih devetih mesecih znašal 1.313 mio EUR, kar je manj kot leto prej (1.589 mio EUR). Presežek v višini 22,1 mio EUR je izkazala skupna bilanca občinskih proračunov,zdravstvena blagajna pa primanjkljaj v višini 47,7 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal 1.115 mio EUR, kar je 1,9 % več kot v enakem obdobju predhodnega leta. V prvih enajstih mesecih leta 2011 je neto proračunski presežek do proračuna EU znašal 307 mio EUR, kar je 2,4-krat več kot v enakem obdobju predhodnega leta (128 mio EUR). Novembra je bilo iz proračuna EU v državni proračun Slika 32: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Kohezijski sklad Notranje politike Drugo Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2011 Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2010 Skupaj prejeta sredstva v letu 2011 (januarnovember) Skupaj prejeta sredstva v letu 2010 (januar-december) 100 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 500 600 0 RS prejetih 86,5 mio EUR, kar je z izjemo marca (99,7 mio EUR) največ v letu 2011. V proračun EU je bilo vplačanih 35,3 mio EUR, neto pozitivni položajproračuna RS pa je tako znašal slabih 51 mio EUR. Do konca novembra smo iz proračuna EU prejeli slabih 676 mio EUR, kar predstavlja 79 % po rebalansu proračuna načrtovanih prihodkov (v enakem obdobju leta 2010 47 %). Največ prihodkov predstavljajo sredstva strukturnih skladov (444,6 mio EUR), ki imajo tudi največji odstotek realizacije (88,4 %). Sledijo prihodki iz naslova skupne kmetijske in ribiške politike (177,3 mio EUR) s slabih 80 % načrtovanih prihodkov. Sredstva kohezijskega sklada (43 mio EUR) predstavljajo samo 6,3 % letošnjih prihodkov iz proračuna EU, njihova nizka realizacija (41 % načrtovanih prihodkov) pa je predvsem posledica neuspelih javnih razpisov za izvedbo velikih infrastrukturnih projektov (železniška infrastruktura). V EU proračun smo do konca oktobra vplačali 368,9 mio EUR, kar je slabih 94 % predvidenih odhodkov. (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Jesenska napoved 2011 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 5,8 6,9 3,6 -8,0 1,4 1,5 2,0 2,5 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 31.050 34.562 37.280 35.311 35.416 35.924 37.334 38.871 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 15.464 17.120 18.437 17.295 17.286 17.601 18.256 18.974 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.700 22.100 22.800 20.700 21.200 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 88 91 88 87 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.677 33.828 36.232 34.593 34.894 35.357 36.522 38.032 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.462 33.601 35.871 34.344 34.940 35.420 36.460 38.039 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 11,8 11,8 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,0 4,9 4,4 5,9 7,2 8,0 8,0 8,0 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,2 3,4 1,0 -6,3 4,0 3,0 2,0 2,5 Inflacija2, povprečje leta 2,5 3,6 5,7 0,9 1,8 1,6 1,8 2,0 Inflacija2, konec leta 2,8 5,6 2,1 1,8 1,9 1,7 1,9 1,9 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,5 13,7 2,9 -17,2 9,5 7,9 6,3 6,7 Izvoz proizvodov 13,4 13,9 0,5 -18,1 11,0 8,7 6,9 7,1 Izvoz storitev 8,6 13,2 14,3 -13,7 4,1 4,6 3,8 4,9 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,2 16,7 3,7 -19,6 7,2 5,2 4,6 4,9 Uvoz proizvodov 12,7 16,2 3,0 -20,8 8,0 5,5 4,6 4,9 Uvoz storitev 8,8 19,7 8,2 -12,0 2,6 3,1 4,9 5,4 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -771 -1646 -2574 -456 -297 -351 -181 378 - delež v primerjavi z BDP, v % -2,5 -4,8 -6,9 -1,3 -0,8 -1,0 -0,5 1,0 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 24.067 34.783 39.234 40.294 40.699 42.4985 - delež v primerjavi z BDP, v % 77,5 100,6 105,2 114,1 114,9 Razmerje USD za 1 EUR 1,254 1,371 1,471 1,393 1,327 1,418 1,434 1,434 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,8 6,1 3,7 -0,1 -0,7 0,0 0,2 0,5 - delež v BDP, v %4 52,8 52,4 53,2 55,8 56,0 56,3 55,3 54,4 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 4,0 0,6 6,1 2,9 1,5 0,3 -0,5 0,1 - delež v BDP, v %4 18,8 17,3 18,1 20,3 20,8 20,8 20,1 19,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 10,4 13,3 7,8 -23,3 -8,3 -7,5 6,0 5,0 - delež v BDP, v %4 26,5 27,8 28,8 23,4 21,6 20,0 20,8 21,5 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2011). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec oktobra 2011. Proizvodnja 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 2010 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 2 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 2,5 -17,4 6,2 -18,4 -7,1 -0,4 10,7 7,2 7,4 8,9 4,0 0,3 -19,6 -1,8 4,7 -8,4 -1,6 B Rudarstvo 5,5 -2,9 11,0 6,1 4,8 -7,2 11,9 23,7 15,7 -5,2 -9,2 -9,6 -4,3 32,4 -14,8 -5,5 -16,5 C Predelovalne dejavnosti 2,6 -18,7 6,6 -19,5 -7,9 -0,1 12,0 7,3 7,1 9,5 4,4 0,1 -20,8 -2,6 5,2 -8,8 -1,3 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 2,1 -6,6 1,8 -9,7 -5,5 -2,8 -0,5 3,6 7,0 6,6 3,4 4,9 -5,6 -4,6 -6,3 -7,7 -2,0 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 -21,0 -17,0 -24,5 -20,5 -18,9 -16,8 -16,4 -16,2 -25,3 -31,1 -25,4 -28,3 -18,3 -9,5 -11,3 -24,2 Stavbe 11,5 -22,5 -14,0 -27,4 -19,6 -7,4 -12,4 -16,5 -19,2 -41,5 -46,5 -34,3 -28,2 -20,0 -7,4 -6,6 -10,2 Gradbeni inženirski objekti 18,9 -19,9 -19,0 -22,6 -21,1 -29,3 -19,6 -16,2 -14,1 -6,3 -20,7 -20,0 -28,4 -17,2 -11,3 -15,9 -38,5 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 18,4 -9,2 7,9 -12,3 -4,7 19,8 10,7 9,5 -6,3 -3,2 1,5 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -2,3 -24,2 28,2 -30,7 -15,9 18,8 33,9 32,2 28,2 23,3 10,8 34,7 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 10,1 -13,0 3,6 -16,0 -10,0 -1,4 4,9 4,7 5,3 6,7 5,8 7,3 -13,0 -11,1 -5,9 -4,8 -3,6 Realni prihodek v trgovini na drobno 12,2 -10,6 -0,1 -13,8 -11,1 -4,7 0,3 2,0 1,8 2,7 1,8 2,7 -12,9 -13,5 -7,0 -8,5 -5,2 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 6,2 -21,7 12,1 -23,6 -8,1 6,3 15,4 11,8 14,1 15,4 15,0 17,8 -16,0 -7,2 -1,2 5,2 -0,4 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 17,1 -21,4 1,4 -26,7 -18,1 -7,9 4,0 5,5 3,7 12,2 3,6 4,5 -23,4 -19,0 -11,1 -10,8 -13,1 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve 1,8 -3,4 -1,5 -1,8 -5,3 -0,4 -2,4 -2,2 0,4 3,1 6,6 6,6 -2,9 -7,2 -6,5 1,0 -2,1 Domači gostje, prenočitve 5,2 2,8 -4,2 6,7 -4,0 1,3 -3,0 -9,6 -0,3 0,1 0,4 0,8 1,9 -5,1 -9,2 3,5 -0,1 Tuji gostje, prenočitve -0,5 -8,0 0,7 -7,1 -6,4 -2,1 -2,0 3,2 1,0 6,5 11,3 10,2 -6,5 -9,3 -3,7 -0,9 -5,2 Nominalni prihodek v gostinstvu 6,7 -7,8 2,8 -8,0 -11,0 0,0 1,5 4,2 5,4 5,7 4,7 4,6 -11,2 -11,6 -10,3 0,5 -1,5 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 529,9 449,3 454,5 109,0 129,0 94,6 106,7 115,6 137,5 100,4 113,3 125,7 43,4 38,4 47,2 29,7 28,6 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 3 -22 -9 -18 -13 -12 -9 -6 -8 -7 -4 -6 -12 -14 -13 -10 -11 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -5 -23 -1 -19 -12 -7 -1 2 0 4 3 -1 -15 -11 -11 -6 -8 v gradbeništvu 2 -50 -57 -54 -51 -57 -60 -56 -53 -52 -46 -44 -55 -48 -49 -55 -56 v storitvenih dejavnostih 27 -14 -3 -9 -1 -2 -5 -2 -2 1 4 3 5 -5 -2 5 2 v trgovini na drobno 22 -13 7 -9 -7 -6 11 12 12 1 14 2 -7 -7 -6 -8 -6 potrošnikov -20 -30 -25 -23 -25 -25 -22 -27 -25 -27 -25 -25 -26 -24 -26 -25 -24 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ^V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2010 2011 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 8,1 8,5 14,1 9,6 6,3 12,4 4,0 4,8 4,3 13,8 13,9 6,9 6,7 3,6 4,6 3,7 -0,9 -1,4 2,9 -1,4 - - 0,2 9,4 19,0 7,4 15,9 37,4 19,2 20,7 -2,5 39,7 -5,6 -0,7 -8,4 -4,3 -22,4 0,6 -8,3 -17,7 -2,3 -8,2 9,0 9,7 15,2 11,0 7,4 13,1 3,0 4,8 5,0 12,4 14,9 7,1 7,5 3,6 5,5 4,0 -1,3 -2,4 3,3 -1,8 1,9 -2,1 3,1 -2,3 -3,6 1,2 13,6 2,2 0,6 17,4 10,6 5,9 3,2 5,3 2,9 2,0 4,0 11,8 -0,4 3,8 -19,8 -17,9 -15,5 -17,2 -17,4 -13,0 -18,7 -18,0 -17,5 -12,2 -20,9 -23,6 -29,7 -27,0 -29,3 -36,2 -27,0 -31,2 -17,5 -25,3 - - -5,5 -13,7 -7,5 -15,8 -11,2 -17,8 -20,3 -17,4 -28,1 -12,4 -25,9 -41,2 -53,1 -37,9 -48,0 -52,8 -36,0 -36,7 -30,0 -33,9 - - -30,8 -20,6 -20,3 -18,0 -21,0 -10,0 -17,6 -18,3 -10,3 -12,1 -15,4 2,7 -5,2 -19,0 -16,6 -25,9 -21,2 -28,0 -9,7 -20,4 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 4,2 3,1 4,2 7,3 2,4 5,0 6,8 4,2 9,0 4,1 8,7 9,8 3,9 3,4 6,0 1,3 -0,1 6,4 2,4 1,4 - - -0,5 -1,7 -1,0 3,6 1,8 1,0 3,1 1,3 3,6 0,4 4,0 5,5 0,6 0,3 1,8 -1,0 -1,1 5,7 2,2 1,1 2,2 - 14,1 14,5 16,0 15,6 3,8 16,2 15,3 10,7 20,2 14,1 19,2 18,3 9,8 9,8 14,0 5,9 2,2 8,0 2,8 2,1 -4,0 -0,9 -3,4 5,0 10,8 3,1 7,9 5,6 1,1 4,8 5,3 11,2 15,4 10,4 4,2 5,9 0,8 -0,6 8,5 6,0 10,6 - - 0,1 -1,7 -3,0 -2,5 -1,7 -3,6 -0,3 2,5 -0,8 -1,2 4,9 -1,9 6,7 13,6 -4,2 10,6 4,1 7,0 9,8 1,9 7,1 - 1,1 2,1 -7,2 -3,3 -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 -0,5 3,2 0,1 -2,0 2,7 9,3 -3,0 -3,4 -3,7 2,1 7,3 -2,9 8,6 - -1,0 -4,6 -0,1 -1,8 4,3 1,6 4,4 7,0 -1,1 -5,4 8,6 -1,7 11,0 17,2 -5,0 21,6 9,7 10,0 11,2 5,5 5,5 - 1,1 -1,4 2,3 3,6 5,6 4,8 2,2 6,8 4,5 4,9 7,2 4,9 5,1 7,0 0,5 6,8 2,2 4,7 6,9 1,6 - 36,4 35,5 36,0 35,1 37,4 36,2 42,1 45,7 44,1 47,7 32,9 30,5 36,9 36,9 39,6 36,8 42,2 39,8 43,7 48,9 -15 -12 -9 -6 -5 -7 -7 -7 -8 -8 -7 -7 -6 -4 -3 -5 -5 -7 -6 -10 -10 -10 -6 -3 -2 1 5 1 1 3 -1 -1 4 4 3 5 3 1 0 -2 -2 -8 -7 -5 -61 -62 -58 -59 -60 -56 -51 -50 -54 -56 -55 -50 -50 -49 -44 -45 -46 -42 -43 -43 -46 -41 -12 -9 -4 -3 -1 -2 -2 -4 -2 -1 0 -2 4 5 3 3 3 5 2 0 -3 -9 -5 9 9 14 10 14 12 13 10 12 -4 12 -4 13 17 13 -2 -8 16 15 16 14 -26 -24 -22 -21 -27 -27 -27 -26 -24 -26 -26 -28 -26 -27 -24 -23 -24 -27 -23 -26 -26 -20 Trg dela 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 2010 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 942,5 944,5 935,5 942,6 943,9 935,8 937,8 933,8 934,8 936,8 937,5 931,1 945,0 945,5 941,3 935,7 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 879,3 858,2 835,0 854,3 848,4 836,3 839,2 835,4 829,3 821,9 828,4 823,9 850,4 850,0 844,7 836,1 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 39,7 37,9 33,4 37,9 37,8 31,9 34,6 34,0 33,3 38,0 40,1 38,8 37,9 37,8 37,7 31,9 V industriji in gradbeništvu 330,4 306,9 287,3 304,0 296,8 290,9 289,2 287,0 281,9 273,7 274,2 272,7 298,8 297,6 294,0 291,5 - v predelovalnih dejavnostih 222,4 199,8 188,6 196,7 191,7 190,0 189,4 188,1 186,8 184,1 184,7 184,4 192,5 192,1 190,6 190,0 - v gradbeništvu 87,9 86,8 78,5 86,9 84,8 80,9 79,6 78,6 75,0 69,7 69,3 67,9 86,0 85,2 83,3 81,5 V storitvah 509,1 513,4 514,3 512,4 513,7 513,5 515,3 514,3 514,1 510,2 514,1 512,4 513,7 514,6 512,9 512,6 - v javni upravi 51,0 51,5 52,0 51,7 51,6 51,8 52,3 52,1 51,8 51,2 51,5 51,4 51,6 51,7 51,6 51,6 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 111,1 113,8 116,7 113,3 114,7 115,9 116,8 116,3 118,0 117,8 118,8 118,5 114,6 114,9 114,7 115,4 ZAPOSLENI (C)1 789,9 767,4 747,2 762,9 756,1 750,1 751,0 747,0 740,6 728,1 731,9 728,9 758,3 757,7 752,4 749,7 V podjetjih in organizacijah 717,6 699,4 685,7 695,5 690,5 687,2 688,7 685,7 681,3 671,4 673,9 671,3 691,8 691,8 687,8 686,4 Pri fizičnih osebah 72,3 67,9 61,5 67,4 65,7 62,9 62,3 61,4 59,3 56,7 58,0 57,6 66,5 65,9 64,6 63,3 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 89,4 90,8 87,8 91,4 92,2 86,2 88,1 88,3 88,7 93,8 96,5 95,0 92,1 92,3 92,2 86,4 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 63,2 86,4 100,5 88,3 95,6 99,4 98,6 98,4 105,5 114,9 109,1 107,2 94,6 95,4 96,7 99,6 Ženske 33,4 42,4 47,9 43,2 46,4 47,0 46,8 47,8 50,2 52,9 50,9 51,1 46,3 46,5 46,5 47,2 Mladi (do 26. leta) 9,1 13,3 13,9 12,8 15,2 14,7 13,5 12,4 15,1 14,5 12,6 11,3 15,5 15,1 14,8 15,0 Starejši od 50 let 21,9 26,2 31,4 26,9 28,3 29,6 30,3 31,1 34,5 40,1 39,1 38,7 27,8 28,3 28,7 29,5 Brez strokovne izobrazbe 25,4 34,1 37,5 34,8 36,6 38,2 37,1 36,6 38,2 41,6 39,2 38,1 36,1 36,4 37,2 38,3 Brezposelni več kot 1 leto 32,3 31,5 42,8 31,1 33,4 38,1 41,8 44,0 47,2 48,7 48,6 49,6 32,5 33,3 34,4 36,9 Prejemniki nadomestil in pomoči 14,4 27,4 30,0 28,6 30,8 31,6 29,3 29,3 29,7 39,7 36,4 34,9 30,8 30,3 31,2 32,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 6,7 9,1 10,7 9,4 10,1 10,6 10,5 10,5 11,3 12,3 12,2 11,5 10,0 10,1 10,3 10,6 Moški 5,6 8,3 10,1 8,5 9,3 10,1 9,9 9,7 10,7 12,0 11,9 10,9 9,1 9,3 9,6 10,0 Ženske 8,1 10,2 11,6 10,4 11,1 11,3 11,3 11,5 12,1 12,6 12,5 12,3 11,1 11,2 11,2 11,4 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -2,2 30,4 13,3 1,9 8,3 2,2 -0,7 -0,3 12,1 3,9 -6,9 0,0 6,2 0,9 1,2 2,9 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 12,5 17,0 16,8 3,0 8,1 2,9 2,4 2,8 8,7 3,2 2,0 2,7 5,9 1,3 0,9 1,0 Izgubili delo 53,0 90,5 83,5 19,9 23,2 19,9 16,6 18,5 28,6 24,4 16,8 18,7 8,5 7,9 6,8 8,6 Brezposelni dobili delo 41,7 48,6 57,0 14,2 13,1 14,2 12,8 15,5 14,5 17,5 17,2 13,4 4,4 4,8 3,9 5,0 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 26,1 28,5 29,9 6,9 9,9 6,3 6,9 6,0 10,7 6,2 8,5 8,0 3,8 3,6 2,5 1,7 Potrebe po delavcih2 240,5 161,3 174,6 41,9 39,0 37,9 44,3 45,9 46,5 45,5 52,9 52,3 15,7 11,7 11,6 12,7 Od teh za določen čas, v % 74,5 78,1 80,7 80,8 78,6 78,9 81,2 82,2 80,0 81,5 81,0 82,8 78,2 80,1 77,7 77,2 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 51,5 54,9 41,6 53,0 47,3 44,1 42,1 40,7 39,4 38,0 35,5 34,7 48,9 47,2 45,8 44,8 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,5 5,8 4,4 5,6 5,0 4,7 4,5 4,4 4,2 4,1 3,8 3,7 5,2 5,0 4,9 4,8 NOVE ZAPOSLITVE 162,7 111,4 104,1 28,2 28,3 23,6 25,1 27,9 27,5 27,3 27,3 26,3 11,9 8,9 7,6 8,9 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2010 2011 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 935,8 935,8 938,6 937,3 937,5 934,3 933,0 934,1 938,2 937,2 929,0 936,0 937,3 937,1 938,4 937,7 936,3 931,7 930,0 931,5 935,3 836,0 836,9 839,3 838,9 839,3 835,9 834,0 836,2 835,5 833,4 819,0 820,9 821,7 823,1 826,9 829,0 829,2 824,2 823,0 824,5 824,4 31,9 31,9 34,6 34,6 34,7 34,1 34,0 34,0 33,3 33,3 33,1 38,0 38,0 38,1 40,1 40,1 40,1 38,9 38,8 38,8 38,1 290,6 290,7 289,9 289,2 288,6 287,9 286,5 286,6 285,8 283,9 276,0 274,4 273,6 273,1 273,5 274,7 274,4 272,6 272,8 272,7 273,5 189,9 190,0 189,7 189,4 189,0 188,5 187,7 188,1 188,4 187,9 184,1 183,9 184,3 184,3 184,3 185,1 184,6 183,8 184,0 185,2 186,8 80,7 80,5 80,1 79,5 79,3 79,1 78,6 78,2 77,1 75,8 72,1 70,7 69,5 68,9 69,1 69,4 69,4 68,4 68,4 67,0 66,2 513,5 514,4 514,7 515,1 516,1 514,0 513,4 515,7 516,4 516,1 509,9 508,5 510,1 511,9 513,3 514,3 514,7 512,7 511,4 513,1 512,8 51,8 52,0 52,3 52,3 52,4 52,2 52,1 52,1 52,0 52,0 51,5 51,2 51,2 51,2 51,5 51,6 51,6 51,4 51,5 51,2 51,3 115,9 116,4 116,7 116,8 116,9 115,8 115,6 117,5 117,9 118,5 117,7 117,3 117,8 118,3 118,6 118,9 119,0 118,2 118,1 119,3 119,8 749,8 750,9 750,9 750,8 751,3 748,1 745,7 747,3 746,8 744,6 730,5 727,3 727,8 729,0 730,5 732,5 732,6 729,0 728,1 729,7 730,1 686,9 688,3 688,5 688,6 689,1 686,3 684,4 686,4 686,2 684,8 673,0 670,7 671,3 672,1 672,9 674,3 674,4 671,1 670,5 672,2 672,7 62,8 62,7 62,4 62,2 62,1 61,8 61,3 61,0 60,5 59,8 57,6 56,6 56,6 56,9 57,6 58,2 58,2 57,9 57,5 57,4 57,4 86,3 86,0 88,4 88,0 88,1 87,8 88,3 88,9 88,8 88,8 88,5 93,5 93,8 94,1 96,4 96,5 96,6 95,1 95,0 94,8 94,3 99,8 98,9 99,3 98,4 98,2 98,4 99,0 97,9 102,7 103,8 110,0 115,1 115,6 113,9 111,6 108,6 107,1 107,6 107,0 107,0 110,9 47,0 46,6 47,0 46,7 46,8 47,5 48,1 47,7 49,8 49,5 51,2 53,2 53,2 52,4 51,8 50,7 50,2 50,9 51,0 51,3 53,5 14,7 14,3 14,1 13,4 13,0 12,6 12,5 12,2 15,7 15,1 14,4 14,7 14,7 14,1 13,4 12,5 11,9 11,5 11,1 11,2 13,6 29,7 29,7 30,1 30,3 30,5 30,9 31,1 31,3 31,7 33,0 38,9 40,2 40,2 39,9 39,4 39,1 38,8 38,9 38,8 38,4 38,2 38,4 37,9 37,6 37,1 36,7 36,4 36,6 36,7 37,2 37,5 39,9 41,6 41,9 41,2 40,1 39,1 38,4 38,1 37,9 38,3 38,7 37,9 39,4 40,6 41,8 42,9 43,2 44,1 44,6 46,7 47,5 47,4 48,6 49,0 48,7 48,8 48,6 48,5 48,8 49,6 50,4 51,8 31,7 30,9 29,9 29,2 28,9 29,0 29,4 29,4 28,2 29,7 31,2 39,2 40,2 39,8 37,5 36,4 35,3 35,2 35,1 34,4 n.p. 10,7 10,6 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 10,9 11,1 11,8 12,3 12,3 12,2 11,9 11,6 11,4 11,5 11,5 11,5 11,9 10,1 10,0 10,0 9,9 9,8 9,8 9,8 9,7 10,1 10,4 11,4 12,0 12,0 11,9 11,5 11,2 11,0 11,0 10,9 10,8 11,1 11,3 11,2 11,3 11,2 11,3 11,5 11,6 11,5 12,0 11,9 12,4 12,7 12,7 12,5 12,3 12,1 12,0 12,2 12,3 12,3 12,7 0,2 -0,9 0,4 -0,9 -0,2 0,2 0,6 -1,1 4,8 1,1 6,2 5,1 0,5 -1,7 -2,4 -2,9 -1,6 0,5 -0,6 0,1 3,9 0,8 1,0 0,9 0,7 0,8 0,7 0,8 1,4 6,3 1,4 0,9 1,3 1,0 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 0,7 1,4 4,4 5,4 5,8 5,7 5,5 5,4 6,1 5,7 6,7 7,1 8,2 13,2 11,8 6,0 6,6 5,4 5,6 5,7 6,4 5,7 6,6 6,9 4,0 5,1 3,9 4,7 4,2 4,8 4,0 6,8 4,8 4,9 4,7 5,8 4,9 6,8 6,0 6,3 4,9 4,0 4,1 5,4 4,4 2,0 2,6 2,4 2,4 2,1 1,8 1,8 2,4 3,8 3,6 3,3 2,2 1,6 2,4 2,5 3,0 3,0 2,6 2,9 2,5 3,1 11,7 13,5 14,5 13,7 16,1 15,2 14,9 15,8 17,4 14,7 14,3 15,2 14,3 16,0 15,7 17,8 19,3 15,5 17,2 19,5 15,8 79,9 79,7 82,2 81,8 79,8 81,1 83,0 82,6 81,4 80,4 78,1 80,9 81,7 81,8 81,5 82,1 79,3 80,9 83,5 83,9 84,0 44,2 43,3 42,9 42,1 41,4 40,7 40,8 40,7 40,2 39,4 38,5 38,3 38,1 37,7 37,4 34,6 34,5 34,5 34,7 34,9 34,5 4,7 4,6 4,6 4,5 4,4 4,4 4,4 4,4 4,3 4,2 4,1 4,1 4,1 4,0 4,0 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 7,0 7,7 8,9 7,8 8,4 8,2 6,6 13,0 10,9 8,8 7,8 10,0 7,6 9,6 9,4 9,2 8,7 7,6 6,5 12,3 11,9 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 7 8 9 10 11 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 8,3 3,4 3,9 2,3 1,7 3,7 4,3 4,2 3,3 3,1 2,0 1,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 9,1 -0,2 5,8 -0,5 -2,9 3,3 5,2 7,4 6,9 7,1 4,2 1,1 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 B Rudarstvo 13,4 0,9 4,0 1,6 -4,9 3,4 4,7 1,9 6,0 3,6 0,3 5,8 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 C Predelovalne dejavnosti 7,5 0,8 9,0 0,4 3,7 10,1 10,0 8,7 6,8 5,4 3,6 3,5 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 9,5 3,8 3,7 5,1 -3,2 4,7 2,4 3,6 4,4 1,6 5,2 3,5 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,8 2,0 2,2 1,2 0,1 2,7 3,0 2,0 1,3 -0,1 1,5 1,1 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 F Gradbeništvo 7,5 1,0 4,4 1,6 0,9 2,9 5,8 4,1 5,2 5,5 1,5 0,3 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,7 1,9 3,7 1,2 0,1 2,6 4,1 4,3 3,9 3,2 2,6 2,3 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 H Promet in skladiščenje 8,4 0,7 2,0 0,5 -1,4 1,1 1,2 2,5 3,1 2,3 3,0 3,9 2,0 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 I Gostinstvo 8,3 1,6 4,0 0,6 1,0 2,8 4,2 4,5 4,5 4,7 2,4 2,0 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 7,3 1,4 2,6 0,8 -1,6 1,0 2,5 3,4 3,5 1,0 1,2 1,8 2,5 0,0 0,0 0,7 -3,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 6,0 -0,7 1,0 0,3 -0,5 1,2 3,2 2,6 -2,6 2,3 2,4 0,8 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 L Poslovanje z nepremičninami 6,0 1,9 3,0 1,8 4,5 2,6 5,3 2,9 1,0 4,1 2,9 3,4 1,9 1,4 2,0 4,2 5,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 8,4 2,1 1,6 1,5 0,0 1,6 1,8 2,3 0,7 0,4 0,2 -0,6 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,6 1,8 4,1 -0,2 -0,6 2,5 4,3 4,6 4,8 4,3 3,2 3,9 0,0 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 12,2 5,9 -0,6 2,5 0,5 -1,9 -1,1 0,4 0,3 1,2 0,6 -0,1 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2,0 P Izobraževanje 7,0 3,6 0,6 1,2 0,6 0,2 0,7 1,0 0,6 0,7 -0,1 -0,3 2,9 -1,7 2,6 1,8 0,0 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 12,0 -0,3 5,5 1,4 -0,4 -1,0 0,3 -0,3 -0,9 -0,8 -0,5 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 5,3 3,9 0,5 2,2 0,9 0,7 1,4 1,2 -1,2 -0,2 -1,2 -1,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 S Druge dejavnosti 8,2 1,3 4,2 0,7 0,0 3,2 4,9 5,5 3,3 2,7 1,5 0,6 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,5 0,4 -1,7 0,3 1,8 -0,3 -1,9 -2,3 -2,2 -1,3 0,6 0,6 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,8 0,7 -1,4 0,2 2,3 -0,3 -1,4 -1,7 -2,3 -1,9 -0,3 -0,9 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 Realni (deflator relativne cene industrijskih proizvodov)2 0,8 2,9 -2,8 3,7 1,4 -2,4 -3,3 -2,9 -2,8 -2,1 -0,7 -1,0 4,1 3,1 3,8 3,9 1,6 USD za EUR 1,471 1,393 1,327 1,431 1,478 1,384 1,273 1,291 1,359 1,367 1,439 1,413 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Do 17 trgovinskih partneric; uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu (dvojno tehtanem) in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno; 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2009 2010 2011 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4,0 5,1 3,6 2,7 4,1 3,1 3,3 4,3 1,7 1,4 2,8 2,0 1,3 2,5 1,4 1,5 -2,5 1,1 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 8,6 6,6 5,6 5,9 9,3 7,7 8,0 5,7 2,5 6,8 3,4 -1,5 3,8 1,1 0,2 -8,7 2,0 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 1,8 3,1 -0,4 0,8 18,6 3,4 0,4 6,8 9,0 -5,8 -1,4 6,4 4,3 6,6 9,7 4,3 6,7 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 11,0 7,0 5,1 8,3 6,8 5,6 10,1 1,0 1,9 5,2 3,8 1,8 5,2 3,4 2,8 12,1 3,5 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 6,5 2,7 -3,4 13,0 1,6 -0,2 1,2 3,7 1,6 7,2 6,8 3,6 4,7 2,2 3,7 1,1 0,0 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 2,9 1,5 -1,2 3,3 1,5 -0,2 0,1 -0,2 -1,1 3,4 2,3 -1,2 3,3 1,1 2,2 2,9 1,0 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 6,5 3,8 5,6 5,6 4,4 6,1 6,4 4,2 -0,5 1,6 3,4 -0,9 0,9 0,8 -0,5 0,6 0,3 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 4,0 4,5 4,3 4,2 4,5 2,9 3,8 4,3 1,5 2,2 2,4 3,3 2,0 3,2 1,7 2,4 0,5 -1,5 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 3,4 2,3 2,6 4,0 2,7 2,7 3,4 0,8 1,5 2,0 5,4 9,6 4,0 -1,5 3,5 0,0 2,2 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 4,0 4,1 5,5 5,1 4,1 4,3 5,1 5,6 3,5 2,8 1,7 2,6 1,3 3,3 1,6 0,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 4,3 3,1 1,1 5,9 3,3 2,1 1,4 -0,6 1,2 1,7 0,5 -0,3 2,5 3,1 1,2 -5,1 1,0 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 5,0 1,2 1,5 -4,1 -4,6 1,4 5,2 1,6 0,3 2,6 9,0 -4,0 -1,7 3,2 0,9 -0,6 4,0 1,8 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 3,1 1,5 0,8 2,3 -0,4 3,0 2,9 6,5 2,2 4,4 2,3 2,0 4,7 3,4 1,7 -0,9 1,0 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 3,9 1,3 -0,2 1,4 0,8 1,0 0,2 0,0 0,0 0,9 -0,3 -1,2 0,2 -0,9 0,5 1,1 -1,2 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 5,3 4,6 5,5 5,7 3,1 5,3 4,5 3,0 2,9 2,8 3,8 3,5 3,1 5,2 2,4 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 -0,1 0,3 1,3 0,6 -0,9 0,5 1,0 2,2 0,6 0,7 0,6 0,2 0,1 -0,6 -1,3 -0,1 0,5 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 1,2 1,2 0,6 1,2 0,1 0,6 0,8 0,8 0,3 -0,2 -0,3 -0,4 -0,5 0,1 1,0 1,0 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 0,2 0,0 0,3 0,0 -1,2 -1,4 -0,7 -0,5 -0,9 -0,8 -0,6 -0,1 -1,0 -0,5 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 1,1 1,5 -2,2 0,0 -1,5 -0,6 -0,3 0,3 -1,6 -2,1 0,1 -0,2 -1,2 -1,4 1,6 0,6 3,4 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 5,9 4,5 5,4 3,7 1,0 2,5 3,8 1,7 0,0 2,4 2,0 -1,0 1,6 1,1 0,0 0,9 0,4 -0,3 -1,1 -1,1 -1,9 -2,7 -2,1 -2,3 -2,5 -2,0 -2,2 -2,5 -2,1 -1,2 -0,6 0,1 0,5 1,1 0,6 0,7 0,5 -0,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 -0,4 -1,4 -2,2 -1,6 -1,4 -2,0 -1,8 -2,5 -2,5 -2,4 -2,1 -1,1 -0,8 0,0 -0,2 -1,1 -1,1 -0,3 -0,4 -1,0 -1,9 -2,1 -3,2 -3,8 -2,9 -3,2 -2,9 -2,5 -3,2 -2,8 -2,4 -3,2 -2,7 -1,9 -1,6 -0,7 -1,1 -0,2 -1,1 -0,7 -1,1 -1,9 1,461 1,427 1,369 1,357 1,341 1,257 1,221 1,277 1,289 1,307 1,390 1,366 1,322 1,336 1,365 1,400 1,444 1,435 1,439 1,426 1,434 1,377 1,371 Cene 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 2010 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 1 CPI, medletna rast v % 5,7 0,9 1,8 -0,2 1,1 1,4 2,1 2,1 1,7 1,7 1,7 1,3 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 Hrana in brezalkoholne pijače 10,1 0,6 1,0 -0,7 -1,0 -1,4 0,7 2,6 2,0 3,9 5,0 3,7 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 Alkoholne pijače in tobak 3,2 6,7 7,2 8,5 7,9 7,1 6,5 7,3 8,1 8,1 6,3 3,7 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 Obleka in obutev 4,4 -0,6 -1,9 -2,2 -3,0 -5,0 -1,9 -0,6 -0,4 -0,7 -2,4 -4,2 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 Stanovanje 9,7 -0,3 10,2 -3,5 3,0 8,3 11,3 12,0 9,0 6,8 5,4 4,8 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 Stanovanjska oprema 5,8 4,0 1,4 3,5 1,9 1,3 0,8 1,3 2,1 2,7 3,9 2,4 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 Zdravje 2,9 4,0 2,1 1,4 0,7 -0,6 0,6 4,0 4,6 2,9 2,6 0,8 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 Prevoz 1,9 -3,0 -0,3 -4,1 0,6 1,2 -0,1 -1,8 -0,5 0,8 0,5 1,1 -3,1 -2,8 1,9 2,9 2,3 Komunikacije 0,6 -4,1 1,4 -4,3 -3,2 0,0 1,4 1,3 2,8 2,7 1,6 2,3 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 Rekreacija in kultura 4,4 3,0 0,4 2,8 2,5 1,2 0,4 -0,2 0,1 -2,6 -1,0 -1,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 Izobraževanje 5,2 3,4 1,6 2,7 2,7 2,0 1,9 1,6 0,8 1,7 1,6 1,9 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 Gostinske in nastanitvene storitve 9,6 4,4 -2,5 4,0 2,7 1,9 1,9 -2,9 -11,0 -11,0 -10,9 -6,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 Raznovrstno blago in storitve 3,9 3,8 1,4 4,4 3,9 2,3 2,0 0,5 0,7 1,4 2,3 2,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 HICP 5,5 0,9 2,1 -0,2 1,4 1,7 2,4 2,3 2,0 2,2 2,0 1,5 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 4,6 1,9 0,3 1,2 0,7 0,0 0,4 0,4 0,4 0,5 1,1 1,2 0,9 0,7 1,0 0,3 0,1 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 3,8 -1,3 2,1 -3,1 -1,8 -1,0 2,3 3,4 3,8 5,7 4,8 4,1 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 Domači trg 5,6 -0,4 2,0 -1,5 -1,1 0,2 2,0 2,8 3,2 4,5 4,1 3,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 Tuji trg 2,2 -2,2 2,2 -4,5 -2,5 -2,1 2,6 4,0 4,4 6,9 5,5 4,6 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 Na evrskem območju 2,2 -3,5 2,2 -6,0 -3,0 -2,4 2,5 4,0 4,8 8,2 6,5 5,1 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 Izven evrskega območja 2,1 0,3 2,1 -1,7 -1,6 -1,6 2,7 3,8 3,5 4,0 3,1 3,5 -2,4 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 Indeks uvoznih cen 1,3 -3,3 7,4 -4,7 -1,8 4,0 8,8 7,8 8,9 8,9 5,5 4,5 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 12,4 -12,3 16,5 -17,3 0,4 16,1 18,8 15,9 15,3 15,1 9,9 8,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 Naftni derivati 11,7 -12,0 17,3 -15,9 6,2 21,9 20,3 13,5 14,6 15,7 10,5 9,9 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 Komunala 0,6 3,6 0,8 10,8 - - - - 0,8 0,8 16,3 15,4 - Promet -0,4 0,6 1,8 2,5 2,5 2,5 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 Ostale regulirane cene 1,8 4,9 1,3 5,6 4,9 4,9 0,4 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 Regulirane cene skupaj 8,6 -6,9 14,2 -10,9 2,9 14,1 16,1 14,4 12,2 7,2 1,5 0,5 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj; 'Sesti energije ie oc MAR. C ava sku d 1.7. 2C )pomba: * V sk pin se spreminj 107 liberaliziran. adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji Oblikovanje cen komunalnih storitev od julija 2009 ni več poi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d nadzorom vlade. 2010 2011 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 1,8 1,4 1,9 1,7 2,2 1,3 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 2,2 3,7 4,1 3,9 4,2 6,3 4,6 2,9 3,8 4,4 5,6 4,8 7,6 5,9 9,9 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 8,1 7,8 8,3 8,3 6,3 6,4 6,2 5,4 2,8 3,0 4,8 4,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 0,1 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 -3,0 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 2,1 8,4 8,9 10,7 11,6 11,7 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 8,3 7,4 6,6 6,5 6,3 5,9 3,9 4,4 4,9 5,1 5,5 5,7 1,6 0,6 1,0 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 2,6 2,4 2,5 3,3 3,5 4,2 3,9 3,5 1,7 2,1 1,8 2,0 -0,7 -0,7 0,7 0,5 0,5 2,8 4,0 5,2 5,1 4,4 4,3 3,2 3,0 2,6 2,5 2,6 2,8 1,0 0,8 0,5 0,5 0,2 0,5 0,9 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 0,7 1,0 0,7 0,4 0,7 0,4 0,1 1,1 2,0 1,9 1,9 0,2 0,4 1,0 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 3,2 1,4 3,3 3,3 2,3 1,9 0,5 3,4 2,5 0,9 -1,8 -0,3 1,0 0,8 0,9 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 0,4 -0,9 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 -1,3 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 1,8 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 0,7 1,7 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 2,5 1,8 0,9 1,8 2,0 1,9 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 -10,5 -10,2 -9,8 2,7 2,0 2,0 2,3 1,3 1,8 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 0,6 0,8 1,2 2,3 2,5 2,4 2,2 2,2 2,3 2,7 2,4 2,5 1,6 1,8 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 2,2 2,3 2,0 2,4 2,0 2,4 1,6 1,1 1,2 2,3 2,9 2,8 -0,1 0,0 0,6 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 0,6 0,4 0,2 1,0 1,0 1,3 1,1 1,0 0,8 1,9 2,3 2,5 -1,2 -0,2 1,0 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 5,2 5,9 6,0 5,7 4,2 4,4 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 0,1 0,5 0,7 2,6 2,6 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 3,5 4,0 4,8 4,8 5,0 3,6 3,7 3,7 3,8 3,6 3,1 2,9 -2,5 -0,9 1,3 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 4,9 6,4 7,1 7,2 6,4 4,9 5,1 4,6 4,6 4,6 4,3 4,3 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 5,6 7,5 8,6 8,6 7,9 5,8 5,8 4,8 5,2 5,2 4,4 4,7 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 3,6 4,0 3,6 4,2 3,0 2,8 3,6 4,1 3,2 3,2 4,1 3,5 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 10,3 10,4 8,5 7,9 6,3 5,4 5,0 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 13,9 17,5 20,1 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 15,7 15,5 15,6 14,3 12,0 9,7 7,9 6,3 9,1 9,6 10,8 9,6 18,6 22,8 22,7 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 15,6 15,8 16,3 15,2 12,7 10,2 8,7 7,7 10,8 11,3 12,3 11,3 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 2,5 2,7 2,7 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 4,9 4,9 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,2 0,0 12,6 15,2 16,7 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 11,8 11,8 5,4 4,5 3,0 1,5 0,1 -1,0 1,1 1,4 2,2 1,4 Plačilna bilanca 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 2010 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 10 1 11 1 12 1 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -2.574 -456 -297 -268 -10 -4 -118 -84 -91 -54 69 -85 -37 99 -72 30 Blago1 -2.648 -703 -1.205 -230 -287 -190 -273 -234 -508 -307 -264 -294 -50 -79 -158 -25 Izvoz 20.032 16.167 18.386 3.950 4.219 4.205 4.695 4.640 4.847 5.020 5.342 5.118 1.499 1.471 1.248 1.228 Uvoz 22.680 16.870 19.591 4.180 4.506 4.394 4.968 4.874 5.355 5.327 5.607 5.412 1.549 1.550 1.406 1.253 Storitve 1.424 1.165 1.308 258 303 291 356 346 315 353 442 401 130 95 78 99 Izvoz 4.957 4.347 4.633 1.222 1.104 981 1.129 1.348 1.176 1.084 1.225 1.430 384 333 387 315 Uvoz 3.533 3.182 3.325 964 800 690 773 1.001 861 732 783 1.029 254 238 308 216 Dohodki -1.062 -766 -507 -235 -107 -51 -158 -202 -95 -147 -140 -188 -62 18 -62 -17 Prejemki 1.262 666 682 137 221 135 194 168 185 213 237 220 45 107 70 42 Izdatki 2.324 1.432 1.188 372 328 186 353 370 280 360 377 408 107 89 132 59 Tekoči transferi -287 -152 106 -61 81 -53 -43 6 196 47 32 -4 -55 65 70 -27 Prejemki 887 966 1.218 177 377 263 220 274 461 374 316 307 61 149 167 65 Izdatki 1.174 1.118 1.112 238 296 317 263 268 265 328 284 311 116 84 97 93 Kapitalski in finančni račun 2.605 154 319 211 80 -19 253 190 -106 87 -289 -117 75 -50 54 5 Kapitalski račun -25 -9 8 -4 -42 46 3 16 -56 -7 -6 -7 1 25 -67 -7 Finančni račun 2.631 164 311 215 121 -65 251 174 -50 94 -283 -110 75 -75 121 12 Neposredne naložbe 346 -644 334 -36 -86 -132 74 57 335 74 252 218 -30 -81 25 -37 Domače v tujini -983 -174 60 22 -20 -51 59 19 32 0 37 56 -29 35 -26 16 Tuje v Sloveniji 1.329 -470 274 -58 -66 -81 15 37 303 73 214 162 -2 -115 51 -54 Naložbe v vrednostne papirje 572 4.628 1.947 2.293 310 1.106 508 -54 388 2.591 -314 -419 -14 -71 394 1.357 Finančni derivativi 46 -2 -117 12 -2 -22 -65 -14 -15 -80 -15 -12 3 3 -7 -2 Ostale naložbe 1.645 -3.985 -1.872 -2.041 -120 -1.077 -216 167 -746 -2.500 -218 71 109 63 -292 -1.356 Terjatve -333 -277 683 -976 105 241 -594 531 504 -1.569 -206 -395 213 -403 295 172 Komercialni krediti -142 416 -174 -35 226 -223 -213 30 232 -320 -88 45 -69 -32 327 0 Posojila -325 -1 164 -39 46 -348 510 20 -18 -101 -22 51 -1 35 13 -24 Gotovina, vloge 130 -613 609 -913 -68 815 -885 387 292 -1.152 -97 -458 281 -407 59 203 Ostale terjatve 4 -80 84 11 -99 -2 -6 94 -2 6 2 -33 3 2 -104 -6 Obveznosti 1.978 -3.708 -2.555 -1.065 -226 -1.319 378 -364 -1.250 -931 -13 466 -105 465 -587 -1.528 Komercialni krediti -73 -452 364 24 -75 91 262 -63 73 199 -13 -83 89 82 -246 -89 Posojila 1.869 -2.911 -974 -78 -973 -403 -189 -8 -373 -386 -298 209 -160 33 -846 -39 Vloge 190 -318 -1.934 -983 822 -1.079 358 -305 -909 -787 334 340 -36 358 500 -1.394 Ostale obveznosti -7 -27 -11 -28 0 72 -54 12 -42 42 -36 1 2 -8 5 -6 Mednarodne denarne rezerve2 21 167 19 -13 20 62 -50 18 -11 9 12 33 8 11 1 51 Statistična napaka -31 302 -21 58 -70 22 -135 -106 197 -33 220 202 -38 -49 18 -35 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.241 1.783 1.811 407 473 403 456 442 510 440 507 497 167 154 151 116 Blaga za vmesno porabo 10.760 8.090 9.951 2.025 2.093 2.235 2.542 2.544 2.630 2.841 3.042 2.970 782 730 581 657 Blaga za široko porabo 6.808 6.144 6.481 1.482 1.620 1.533 1.663 1.620 1.664 1.699 1.740 1.596 540 578 502 445 Uvoz investicijskega blaga 3.441 2.288 2.293 521 633 450 612 570 661 555 608 576 218 208 207 122 Blaga za vmesno porabo 13.735 9.823 12.117 2.458 2.649 2.711 3.064 3.032 3.311 3.438 3.512 3.417 913 937 799 794 Blaga za široko porabo 5.870 5.004 5.470 1.255 1.292 1.290 1.355 1.351 1.475 1.378 1.508 1.500 447 433 413 362 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2010 2011 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8|9|10 -112 78 -27 -87 -5 -21 -58 -6 -41 -57 7 -6 -95 46 40 -76 106 41 -122 -4 49 -121 -44 -99 -147 -27 -45 -122 -68 -155 -151 -202 -71 -116 -119 -95 -170 1 -8 -166 -120 -67 1.328 1.649 1.468 1.566 1.661 1.604 1.306 1.729 1.656 1.700 1.491 1.534 1.602 1.884 1.694 1.836 1.813 1.735 1.490 1.893 1.767 1.448 1.693 1.567 1.713 1.688 1.649 1.428 1.797 1.811 1.850 1.693 1.605 1.718 2.003 1.789 2.005 1.812 1.743 1.656 2.013 1.834 84 107 119 125 113 88 115 143 132 87 97 123 94 136 162 136 144 90 135 176 174 302 363 373 370 386 462 448 437 394 356 426 353 326 405 414 392 418 478 479 473 431 218 256 254 245 274 374 333 295 262 269 330 230 233 269 252 256 275 387 344 298 257 -24 -11 -28 -39 -91 -90 -57 -56 -28 -36 -31 -55 -55 -37 -53 -41 -46 -59 -65 -64 -62 40 53 58 72 64 65 52 51 54 52 80 61 63 88 70 85 82 77 70 72 71 64 64 85 112 156 155 108 106 81 88 110 117 118 125 123 126 128 136 135 137 132 -52 26 -18 -25 0 25 6 -25 9 43 144 -2 -17 66 26 -1 8 18 -25 4 4 85 113 57 83 80 117 89 68 103 125 234 84 129 161 114 104 98 116 70 120 101 136 87 75 108 80 92 83 93 93 82 90 86 147 95 88 105 91 99 96 116 96 35 -59 88 5 160 142 -40 88 59 -236 71 -151 57 181 10 21 -320 2 -38 -82 -301 -2 55 2 -3 4 -8 -4 27 3 4 -63 -9 1 1 -2 0 -4 -7 -4 3 -2 37 -114 86 8 157 149 -36 61 56 -240 134 -141 56 180 12 21 -316 9 -34 -85 -299 -72 -23 -26 19 81 89 36 -68 74 213 47 -83 -13 169 98 97 56 17 74 128 -36 -54 -14 -11 29 41 8 25 -14 -8 36 5 -57 22 35 -7 7 37 -57 42 71 -55 -18 -9 -15 -11 41 80 11 -54 82 178 43 -26 -34 134 106 90 19 74 31 57 20 -446 195 609 -202 100 78 -29 -103 68 182 138 1.136 -207 1.661 -360 271 -224 72 -48 -444 144 -2 -19 -11 -21 -33 -5 -4 -5 -8 -4 -4 -29 -31 -20 -5 -5 -5 0 0 -12 -2 550 -271 -518 272 31 -9 -34 211 -97 -615 -34 -1.176 288 -1.612 266 -343 -141 -68 -75 214 -391 44 25 -24 -631 61 697 -203 37 -168 -624 1.296 -1.056 337 -850 60 -99 -167 -511 -33 149 -370 -42 -182 -37 -88 -87 -6 195 -158 -102 -68 402 -217 29 -132 -84 30 -35 -40 200 -116 -131 19 -343 415 25 70 127 18 -124 -33 -3 18 -51 4 -55 14 -16 -19 -19 29 41 -50 62 551 -409 -554 78 568 -488 308 -20 -547 858 -779 311 -685 119 -109 -107 -438 -244 223 -198 5 -1 7 -13 0 9 73 12 -13 -5 17 -9 -7 22 11 -3 -6 -14 -19 0 9 506 -296 -494 902 -30 -705 168 173 71 8 -1.330 -119 -49 -763 206 -244 26 442 -42 66 -21 69 112 54 127 82 -30 -182 149 135 61 -123 -43 61 181 142 8 -164 -9 -262 188 14 -18 -346 -279 328 -238 -40 -21 53 -240 242 -375 -109 -86 -190 -213 -226 141 242 -41 8 -200 448 -133 -206 455 109 -607 348 -46 180 -288 -801 3 -8 -781 274 -26 86 202 237 -99 158 6 72 -63 -8 17 -28 23 17 -5 -7 -30 30 -15 27 2 0 -38 7 25 -31 7 7 4 32 -60 -23 -3 -4 25 19 -16 -13 10 17 -18 13 1 -2 -12 15 29 -15 77 -20 -62 82 -155 -121 97 -82 -18 293 -79 156 38 -227 -50 55 215 -43 159 86 251 120 167 142 155 158 159 125 159 164 170 176 126 141 173 153 180 174 174 153 170 n.p. 725 853 803 856 883 878 713 952 920 927 783 888 904 1.050 977 1.042 1.023 998 893 1.079 n.p. 473 615 513 543 607 554 458 607 558 591 515 509 544 646 548 594 598 546 426 624 n.p. 149 180 213 218 180 179 148 243 188 226 247 148 173 234 183 221 204 204 163 210 n.p. 906 1.010 956 1.068 1.040 1.039 888 1.106 1.153 1.128 1.030 1.032 1.106 1.299 1.129 1.238 1.145 1.107 1.044 1.267 n.p. 395 533 430 462 463 452 420 479 496 536 443 421 451 505 470 551 487 468 476 556 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2008 2009 2010 2009 2010 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 68 160 138 151 167 166 161 161 160 176 177 140 140 142 Centralna država (S.1311) 2.162 3.497 3.419 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.897 3.001 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 212 376 526 257 262 281 305 336 376 390 395 390 392 395 Gospodinjstva (S.14, 15) 7.827 8.413 9.282 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.647 8.701 Nefinančne družbe (s.11) 21.149 21.704 21.648 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.792 21.896 21.950 22.062 21.997 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.815 2.680 2.496 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.669 2.620 2.606 2.558 Denarni sektor (S.121, 122) 3.666 5.302 5.812 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 32.113 34.731 35.994 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.430 35.620 V tuji valuti 2.370 1.895 1.843 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 Vrednostni papirji skupaj 3.346 5.345 5.345 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.211 5.204 4.723 4.871 4.819 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 23.129 27.965 26.767 26.207 25.956 26.950 26.861 26.932 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 Čez noč 6.605 7.200 8.155 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 Vezane vloge - kratkoročne 10.971 10.408 8.193 11.167 10.667 11.332 11.109 10.917 10.408 10.385 10.137 9.233 9.006 8.674 Vezane vloge - dolgoročne 4.157 9.788 10.337 7.630 7.749 8.000 8.257 8.396 9.788 10.042 10.390 10.583 11.067 11.196 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.396 569 82 548 529 539 555 591 569 577 532 504 525 483 Vloge v tuji valuti skupaj 490 434 463 480 463 463 458 453 434 426 438 436 450 496 Čez noč 215 238 285 239 240 244 242 261 238 240 241 250 270 299 Vezane vloge - kratkoročne 198 141 121 195 178 171 169 142 141 133 137 127 121 130 Vezane vloge - dolgoročne 41 45 55 39 38 43 42 43 45 48 52 55 55 59 Kratkoročne vloge na odpoklic 36 10 2 7 7 5 5 7 10 5 8 4 4 8 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,46 0,28 0,21 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 Vezane vloge do 1 leta 4,30 2,51 1,82 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,77 6,43 5,53 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,62 6,28 5,75 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 1,23 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,63 1,23 0,81 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 6-mesečni 4,72 1,44 1,08 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,58 0,37 0,19 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 6-mesečni 2,69 0,50 0,27 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2010 2011 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10|11 141 140 142 140 139 139 138 132 101 99 76 76 76 76 76 77 76 83 3.120 3.130 3.326 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 3.327 3.282 3.276 3.328 3.355 3.387 3.436 401 415 421 417 434 497 526 538 536 541 532 530 533 534 536 535 541 554 8.897 8.928 9.062 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 9.383 9.425 9.507 9.490 9.468 9.481 9.467 22.015 22.024 21.815 21.862 21.848 21.790 21.646 21.793 21.775 21.772 21.782 21.714 21.725 21.656 21.537 21.369 21.444 21.434 2.525 2.524 2.502 2.488 2.496 2.497 2.497 2.454 2.402 2.372 2.350 2.341 2.325 2.323 2.292 2.298 2.286 2.277 6.120 5.445 5.315 5.399 5.079 5.688 5.811 5.674 5.740 6.504 5.179 5.275 5.259 5.224 5.422 5.375 5491 5224 35.929 35.495 35.381 35.616 35.430 35.931 35.994 35.993 36.008 36.712 35.736 35.811 35.836 35.720 35.854 35.763 35.975 35.784 1.915 1.860 1.884 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 1.751 1.724 1.794 1.705 1.628 1.580 1.557 5.234 5.112 5.175 5.263 5.282 5.444 5.345 5.265 5.266 5.470 5.043 5.008 4.990 5.007 5.046 5.008 5.075 5.052 27.929 27.079 27.358 26.819 26.696 27.486 26.767 27.630 27.235 28.129 27.080 27.205 27.384 27.392 27.423 27.337 27.631 27.376 7.976 7.936 8.041 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 8.237 8.259 8.303 8.241 8.236 8.058 8.436 8.377 8.574 8.621 8.096 8.100 8.256 8.193 8.816 8.483 8.724 8.477 8.614 8.615 8.471 8.468 8.369 8.372 7.791 11.401 10.413 10.529 10.532 10.587 11.003 10.337 10.496 10.550 10.583 10.375 10.324 10.470 10.567 10.662 10.683 11.148 11.089 175 156 167 160 83 108 82 73 23 23 22 30 40 51 52 49 53 60 705 462 491 462 456 471 463 452 453 449 444 459 464 488 476 486 494 538 513 280 307 277 286 291 285 282 287 284 286 295 304 317 305 320 329 365 129 122 121 125 113 118 121 115 116 113 107 111 107 113 108 109 109 114 61 58 60 57 55 59 55 53 49 51 50 52 52 57 62 57 55 58 2 2 3 3 2 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,23 0,23 0,24 0,24 0,26 1,83 1,87 1,82 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 2,15 2,20 2,20 2,18 2,17 2,24 2,27 5,42 5,12 5,33 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 5,42 5,52 5,39 5,49 5,45 5,5 5,43 5,61 5,40 5,84 4,98 5,72 6,00 5,44 5,83 5,45 5,4 5,25 5,82 5,97 6,17 6,48 5,91 4,25 5,20 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 1,25 1,50 1,50 1,50 1,50 1,25 0,73 0,85 0,90 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 1,42 1,49 1,60 1,55 1,54 1,58 1,48 1,01 1,10 1,15 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 1,75 1,82 1,75 1,74 1,78 1,71 0,10 0,13 0,16 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 0,06 0,01 0,04 - 0,20 0,22 0,23 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 0,25 0,24 0,24 0,12 0,05 0,08 - Javne finance 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 2010 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 12 1 1 2 1 3 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 15.339,2 14.408,0 14.794,0 3.558,8 4.023,5 3.310,2 3.477,0 3.649,9 4.356,8 3.600,7 3.826,7 3.667,8 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.069,1 Tekoči prihodki 14.792,3 13.639,5 13.771,5 3.470,3 3.642,3 3.157,4 3.366,8 3.462,4 3.784,8 3.364,6 3.638,6 3.490,7 1.253,2 1.047,8 1.116,0 993,6 Davčni prihodki 13.937,4 12.955,4 12.848,4 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 3.451,0 3.296,0 1.175,5 994,1 1.053,8 935,4 Davki na dohodek in dobiček 3.442,2 2.805,1 2.490,7 735,5 744,8 635,5 594,4 554,5 706,4 635,4 827,7 639,2 278,2 224,3 219,9 191,3 Prispevki za socialno varnost 5.095,0 5.161,3 5.234,5 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 1.293,5 1.362,9 1.300,6 1.316,9 1.314,9 479,5 424,0 414,6 435,7 Davki na plačilno listo in delovno silo 258,0 28,5 28,1 6,2 7,7 6,3 7,2 6,5 8,1 6,7 7,6 7,8 2,9 2,1 2,0 2,2 Davki na premoženje 214,9 207,0 219,7 74,6 60,2 24,1 58,9 76,7 60,0 24,0 53,8 72,1 12,7 6,7 8,6 8,8 Domači davki na blago in storitve 4.805,3 4.660,2 4.780,7 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 1.217,4 1.234,4 395,8 331,1 401,7 291,0 Davki na medn. trgov. in transaksije 120,1 90,5 90,7 17,2 21,7 18,7 24,7 22,5 24,8 23,7 27,6 27,7 6,1 5,7 6,9 6,1 Drugi davki 1,8 2,9 4,0 0,7 1,0 0,5 1,0 0,7 1,8 -0,1 -0,1 -0,1 0,3 0,1 0,1 0,3 Nedavčni prihodki 854,9 684,1 923,0 191,3 189,3 174,1 177,6 276,5 294,9 208,7 187,6 194,7 77,7 53,8 62,1 58,2 Kapitalski prihodki 117,3 106,5 175,7 19,3 43,5 9,8 17,9 26,1 121,9 7,6 21,6 15,8 27,5 2,3 2,7 4,9 Prejete donacije 10,4 11,1 12,6 1,9 4,7 2,9 2,2 2,5 5,0 2,4 3,0 2,2 2,7 0,2 0,2 2,5 Transferni prihodki 53,9 54,3 109,5 1,1 51,5 0,5 2,3 3,8 102,9 2,3 0,4 0,4 1,7 0,0 0,2 0,3 Prejeta sredstva iz EU 365,4 596,5 724,7 66,2 281,5 139,6 87,8 155,1 342,2 223,9 163,2 158,6 133,1 26,5 45,1 67,9 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 15.441,7 16.368,2 16.692,7 3.767,1 4.659,5 4.035,1 4.122,7 3.948,1 4.586,9 4.190,6 4.158,8 4.107,7 1.813,4 1.307,3 1.372,1 1.355,7 Tekoči odhodki 6.557,5 6.800,8 6.960,4 1.578,1 1.771,3 1.795,2 1.757,3 1.636,9 1.771,0 1.898,2 1.742,3 1.648,8 672,1 520,0 631,6 643,6 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.578,9 3.911,9 3.912,4 955,4 985,9 956,4 1.012,5 963,6 980,0 966,5 1.009,8 1.019,1 336,9 316,6 315,2 324,6 Izdatki za blago in storitve 2.527,5 2.510,3 2.512,4 603,9 741,4 556,8 624,9 587,7 743,1 585,4 616,1 610,6 321,5 170,8 179,3 206,8 Plačila obresti 335,2 336,1 488,2 12,0 29,0 272,6 110,0 76,4 29,2 311,3 108,1 10,7 5,8 28,7 134,5 109,4 Sredstva, izločena v rezerve 116,0 42,5 47,4 6,8 14,9 9,4 9,9 9,2 18,8 35,0 8,2 8,3 7,8 3,9 2,7 2,8 Tekoči transferi 6.742,2 7.339,4 7.628,5 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 1.810,9 1.973,6 1.941,9 2.076,1 2.060,8 674,4 651,3 578,4 619,2 Subvencije 476,5 597,9 581,9 86,5 219,4 160,7 122,8 103,7 194,7 171,2 127,6 109,4 83,4 111,1 22,6 27,0 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.619,2 6.024,5 6.277,7 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 1.514,7 1.562,9 1.606,1 1.745,3 1.740,9 508,3 495,1 506,0 527,9 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 598,3 678,1 728,8 164,5 195,1 150,6 188,6 183,3 206,3 158,8 186,2 192,8 80,3 42,5 48,3 59,8 Tekoči transferi v tujino 48,2 38,9 40,1 9,9 6,1 8,7 12,6 9,1 9,6 5,9 17,0 17,8 2,4 2,6 1,6 4,5 Investicijski odhodki 1.255,5 1.294,1 1.310,6 297,5 584,1 192,8 212,5 321,1 584,3 168,8 196,5 220,8 317,3 73,6 60,9 58,3 Investicijski transferi 458,6 494,6 396,4 86,0 259,9 47,5 90,1 82,0 176,9 42,4 73,3 94,4 109,4 19,1 14,1 14,3 Plačila sredstev v proračun EU 427,9 439,3 396,8 68,7 126,1 150,6 67,8 97,3 81,1 139,3 70,6 82,9 40,3 43,3 87,0 20,3 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -102,5 -1.960,2 -1.898,7 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: V skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. *V stolpcu "korigirana realizacija" so posamezne kategorije prihodkov, ki so ostale na kontih nerazporejenih sredstev, ocenjene na podlagi dosežene dinamike v preteklih mesecih. Nerazporejena sredstva so posledica uvedbe novega informacijskega sistema DURS in spremenjenega načina vplačevanja javnofinančnih prihodkov po 1. oktobru 2011. 2010 2011 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 10* 1.083,1 1.146,4 1.247,5 1.183,6 1.286,2 1.180,1 1.188,3 1.461,5 1.707,1 1.205,5 1.118,2 1.277,0 1.256,2 1.269,2 1.301,3 1.097,3 1.220,5 1.220,5 1.293,7 1.293,7 1.062,1 1.113,2 1.191,5 1.110,0 1.232,7 1.119,7 1.132,5 1.263,8 1.388,4 1.147,1 1.045,0 1.172,5 1.185,3 1.208,5 1.244,8 1.037,4 1.181,0 1.100,7 1.239,1 1.239,1 1.000,9 1.057,0 1.131,4 1.027,0 1.103,3 1.055,6 1.073,1 1.189,1 1.227,7 1.094,8 950,0 1.111,1 1.131,8 1.141,3 1.177,8 976,9 1.111,6 1.041,2 1.174,0 1.174,0 108,0 210,0 276,4 114,1 226,9 213,4 218,8 219,0 268,6 215,1 208,1 212,1 294,5 237,9 295,4 106,0 221,0 235,8 103,2 224,1 437,4 431,5 434,8 432,7 428,8 432,0 434,9 436,4 491,6 437,7 424,6 438,4 438,3 439,6 439,0 436,3 431,5 436,1 172,8 420,0 2,5 2,2 2,5 2,6 1,9 2,0 2,6 2,4 3,1 2,3 2,1 2,3 2,5 2,5 2,6 2,7 1,9 2,1 0,9 2,6 9,7 31,2 18,0 24,7 27,4 24,6 13,7 31,2 15,1 7,4 8,3 8,3 7,1 25,7 21,0 25,4 30,8 28,0 4,7 9,5 434,8 373,4 391,1 444,4 411,2 376,1 393,8 492,0 440,2 424,5 299,4 441,6 380,3 426,2 410,9 397,3 420,1 331,1 446,5 456,8 8,3 8,4 8,1 8,4 6,8 7,3 9,2 7,1 8,5 7,8 7,7 8,2 9,1 9,4 9,0 9,2 6,4 8,2 7,3 7,3 0,2 0,3 0,5 0,2 0,2 0,3 0,1 1,2 0,5 0,0 -0,2 0,2 -0,1 0,0 0,0 -0,1 -0,1 0,0 438,5 53,6 61,2 56,2 60,1 83,0 129,4 64,1 59,5 74,7 160,8 52,3 95,0 61,4 53,5 67,2 66,9 60,6 69,4 59,6 65,1 65,1 7,3 5,3 5,3 9,4 13,5 3,3 7,3 31,1 83,5 2,0 2,7 2,8 10,9 3,4 7,3 5,1 4,2 5,1 3,6 3,6 0,8 1,0 0,3 1,1 1,0 0,5 1,2 1,9 1,9 0,9 0,4 1,1 1,0 1,1 0,8 0,3 0,2 0,4 0,5 0,5 0,9 0,6 0,8 2,0 0,9 0,9 0,5 100,9 1,5 1,5 0,0 0,7 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 50,3 0,2 0,2 12,0 26,3 49,5 61,2 38,1 55,8 46,7 63,7 231,8 54,1 70,0 99,8 58,9 56,0 48,2 54,3 35,1 63,9 50,3 50,3 1.322,7 1.464,5 1.335,4 1.302,9 1.272,4 1.372,8 1.373,5 1.419,6 1.793,9 1.418,8 1.408,1 1.363,7 1.359,2 1.476,8 1.322,7 1.308,2 1.321,2 1.325,6 1.332,2 1.332,2 613,9 594,4 548,9 529,5 529,0 578,4 557,2 543,8 670,0 638,7 636,7 622,9 629,0 585,2 528,1 535,5 540,4 569,6 544,3 544,3 313,9 377,2 321,5 319,7 324,8 319,0 329,2 322,8 328,0 325,9 315,9 324,8 312,1 377,6 320,2 321,4 320,5 312,7 322,0 322,0 193,4 211,9 219,6 203,2 200,5 183,9 203,2 216,9 323,0 202,2 183,8 199,4 213,1 203,3 199,7 207,5 215,7 180,6 196,5 196,5 104,0 1,5 4,6 4,0 0,9 71,5 21,9 1,5 5,8 88,6 134,5 88,2 101,3 1,5 5,3 3,9 2,3 71,7 21,9 21,9 2,7 3,9 3,3 2,5 2,8 4,0 2,9 2,7 13,2 22,0 2,5 10,5 2,5 2,8 2,9 2,6 1,9 4,5 3,9 3,9 612,0 753,2 629,9 608,7 590,1 612,0 624,5 633,0 716,1 673,8 628,0 640,2 635,7 781,7 658,7 620,4 619,7 615,1 611,3 611,3 39,7 42,2 40,9 39,3 27,6 36,8 46,4 50,2 98,1 97,5 46,4 27,4 40,9 36,8 49,9 22,7 22,9 23,6 17,0 17,0 510,2 647,4 513,6 509,1 501,2 504,4 516,8 519,5 526,6 521,5 532,4 552,1 534,6 673,0 537,8 530,1 529,8 522,6 527,1 527,1 60,2 60,3 68,0 59,0 59,4 64,9 58,2 59,0 89,1 51,2 48,7 58,8 54,9 61,9 69,4 61,5 65,9 61,7 65,9 65,9 1,9 3,2 7,5 1,4 1,9 5,8 3,1 4,2 2,3 3,6 0,4 1,9 5,4 9,9 1,7 6,2 1,1 7,2 1,2 1,2 58,6 67,2 86,7 108,2 99,7 113,2 116,1 161,6 306,6 58,8 50,7 59,4 54,2 62,0 80,3 78,5 105,5 82,5 94,6 94,6 18,6 19,5 52,0 25,6 22,1 34,3 40,7 68,1 68,2 12,5 11,5 18,4 20,4 21,1 31,8 41,4 29,1 26,3 49,3 49,3 19,6 30,2 17,9 30,8 31,6 34,9 35,1 13,1 33,0 35,1 81,3 22,9 19,9 26,9 23,8 32,3 26,5 32,1 32,8 32,8 - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, ECB - European Central Bank, EFSF - European Financial Stability Facility, ESM - European Stability Mechanism, EK - Evropska komisija, EU - Evropska unija, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, MTO - Medium-term objective, NFI - Nedenarne finančne institucije, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statističen register delovno aktivnega prebivalstva, SURS -Statistični urad RS, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo december 2011, št. 12, let. XVII