160
Pojdi rakam žvižgat, Rabi!
Rabi Hirš Dsenemark, ki je nekako pred dvema latama v Ljubljani bil, je bil letaš prišel zopet svoje čuda prodajat. Unikrat eo se bili gledavci prepričali, de ta Rabi sleparsko rabi; zdaj pa se je se bolj pokazalo, de on veliko obljubi, pa malo spolni. Takrat so bilejVo-vice sicer nekaj od njega povedale ; de se pa svet ne bo dajal njegovimu obetanju speljati, naj bravci še tole zvedo:
1. Prečudni Rabi je obetal v oznanilu, de bo v slehernih hebrejskih bukvah, kakoršnih poprej ni vidil, vsako mesto precej na pamet (Iz glave} povedal, de mu bodo gledaA^ci le stran in pa število verstic povedali.
—  Pa ni biJo tako, temuč, de mu učenost ni ušla, je mogel bukve sam v roke vzeti, v njih poprej nekolika semtertje prebirati, si grede kako besedico s svojim ojstrim očesam  vjeti,  in v tisti  kraj — kakor je znati
— nevidama svoj špičasti nohticek vtakniti, potim ravne tisto stran pogledavcam naproti sam odpreti, ter na videz za stran bukev, in število verstic prasati. Per vsim tim se mu je večkrat umetnija spakedrala. De je bilo le sleparstvo, se iz tega razodene, de ni mogel več naprej povedati, kot le tiste besede, ki jih je z očesam staknil.
3. Je obljubil, de bo rekel z iglo neko število listov v hebrejskih, sebi popolnama neznanih (učenimu Rabi-tu?!!) bukvah prebOsti, in, ne de bi v bukve pogledal, bo povedal besede, skozi ktere je igla šla. — Tudi to je nekoliko drugači rabil: vzel je namreč bukve, v njih prebiral, si neko stran z očmi in s perstam urno vjel, in rekel enimu pričijočih, bukve pogledavcam naproti zaperte obernivši, tje iglo vtakniti, kjer je on svoj gibčni perstiček deržal; potem je povedal besedo, ki jo je bil poprej z očmi spazil, in ukazal iglo ondi vtakniti.
3. Je v oznanilu obetal, se marsiktere reči pokazati, ki so iz dežele čuda in mraka; pa vsiga tega ni hotlo nič na dan priti.
Ko je po mestu gledavcov iskal za svojo umetnijo, ni hotel biti uni Rabi, ki smo ga pred dvema letama vidili, ampak le učenik uniga. — Rekel je, de je on škof 60,000 Izraelcev; svetjemo mu torej, naj gre svojo lačno čedo past, ter jo kaj pametniga učiti; ne pa s tacimi burkami ljudi slepiti. — Dolžnost nas je vezala, toliko od njega povedati, de ga bodo poznali, kamor pride s svojim želtovim in molovim blagam. Pojdi ra-kam žvižgat, Rabi!                                      L. in J.