glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko LETO XIII., ŠT. 56 - CENA lO DIN SREDA, ll. MAJA 1960 r aktualno vprašanje Z reformo finansiranja stanovanjske izgradnje so občinski stanovanjski skladi močno okrnjeni. Zato smo vprašali na-* čelnika oddelka za gospodarstvo pri Občinskem ljudskem odboru Radovljica, kako je s privatnimi sredstvi za gradnjo stanovanj. Takole nam je odgovoril: »Pri Gozdarski poslovni zvezi je že pričela z delam stanovanjska zadruga. Nasproti tovarne Almira bodo zgradili 5 dvostanovanjskih hiš, za katere imajo načrte že pripravljene. Najprej bodo porabili lastna sredstva, nato sredstva podjetja in šele potem prispevek stanovanjskega sklada. Ta ima letos približno 65 milijonov dinarjev razpoložljivih sredstev za gradnjo stanovanj, ostalo pa bomo porabili za obveznosti do opekarne v Dvorski vasi in za posestvo Poljče. 5 milijonov dinarjev bomo iz stanovanjskega sklada prispevali za individualno gradnjo stanovanjskih hiš. O razdelitvi tega denarja bo razpravljala še posebna komisija Občinskega odbora ZB. Potrebe pa so večje, za približno 30 milijonov dinarjev. Še eno stanovanjsko zadrugo so v zadnjem Času ustanovili tudi pri tovarni Plamen v Kropi.-« -t Po kongresu V. kongres SZDL Jugoslavije K dal obilo napotkov za konkretno delo organizacij S2DL. Ena najvažnejših nalog organiza-Cl1 je nedvomno seznanjanje članov 2 gradivom kongresa. To pa seveda ne kaže storiti po starem, $ prebiranjem kongresnega gra-~jva na posameznih sestankih. Zato je že predsedstvo Glavnega °dbora SZDL Slovenije dalo pobudo, naj bi se o gradivu kon-Pesa razpravljalo posebej po interesnih skupinah, razen tega pa bi se preko občinskih posvetov _ informiralo politični aktiv 0 najvažnejših sklepih in statutarnih spremembah, ki so bile sprejete na kongresu. SZDL ima v razvijanju siste-socialistične demokracije veli-*° vlogo. Je vse ljudski parla-^nt, ki z neprestanimi stiki z dr-z<*vljani pomaga, da prihajajo Mnenja vseh članov do izraza pri sprovajanju konkretne gospodar-s*e, kulturne, socialne itd. politi-*e na določenem območju. Prav s Poglobljenim studijem kongres-neM gradiva je treba, ustvariti v ycinah primerno osnovo za na-daljne razvijanje sistema družbe-wes<* in delavskega upravljanja v tej smeri. . Hkrati s temi nalogami pa se ]e treba pomeniti tudi o spre-mernbah v statutu in s tem v zve-tl o nekaterih spremembah pri VzPostavljanju krajevnih organi-**c'j SZDL. Seveda to presega 0rZanizacijske okvire in ima reor-%anizacija osnovnih organizacij ^ZDL svoj globji smisel. Kraje-v-ne organizacije naj bi se namreč P^lagodile okvirom ožjih intere-s.?v skupnosti in na vseh področ- 1 ' Pomagale razvijati te skupnost in vse samoupravne organe na nl'hovem območju. Seveda ni $Lfno> 'da se krajevne organizacije W;D£, povsem prilagodijo seda-nJlm območjem krajevnih odbo-r.°v kot organov oblasti, marveč 'e treba v zvezi z reorganizacijo plovnih organizacij SZDL teme-;Ur) razmisliti tudi o tehtnosti favne razdelitve posameznih ob-c^n- Vendar nam sedanje stanje da bo treba nekaj ukreni-g V jeseniški občini je n. pr. v Zlr°vniskem koncu na območju ene%a krajevnega odbora kar 8 Imovnih organizacij SZDL. V JJpPfc občini je 29 krajevnih °'}borov in 36 osnovnih organiza-S SZDL. Na območju mesta ^anja pa so v okviru ene sta-n°v*njskc skupnosti 3 osnovne or- 5 seje predsedstva Okrajnega odbora SZDL Sprejet delovni načrt Organizacije SZDL naj posKcrbe za enotna telesno-vzgoina in športna društva v občinah Kranj, 9. maja Danes dopoldne je bila v prostorih OLO Kranj seja predsedstva Okrajnega odbora SZDL. Na seji so razpravljali o nalogah organizacij SZDL po V. kongresu. O teh vprašanjil bo razpravljal še posebni plenum OO SZDL, po občinah pa bodo sklicali konference, na katerih bodo delegati na kongresu in člani glavnega odbora SZDL poročali o osnovnih vprašanjih, ki jih je obravnaval kongres. vzgojna dejavnost na področju okraja. Ker po občinah še ni podobnih organizacij, bi kazalo predvsem v razvitih področjih ustanoviti podobne občinske zveze. V občini Kranj je že imenovan iniciativni odbor, ki pripravlja ustanovitev občinske zveze športnih in telesnovzgojnih društev. Drugje pa naj bi občinski odbori SZDL dali iniciativo, da se prične z delom v tej smeri. Naša razglednica: POMLAD Foto: F. Perdan Razen tega so razpravljali na seji še o planu dela za meseca maj in junij. Predvidoma bo v juniju plenum OO SZDL, ki bo obravnaval probleme stanovanjskih skupnosti in finansiranja stanovanjske izgradnje. 19. maja pa bo organizirano širše posvetovanje o problemih tovarniškega tiska. V maju bo v Kranju ustanovni občni zbor skupnega telesno-vzgojnega in športnega okrajnega foruma. V okviru te organizacije bodo združene vse športne podzveze in telesnovzgojna društva »Partizan«. Tako bo povezana vsa športna in telesno- Akademije fin odlikovanja Ob tednu Rdečega križa po valih občinah Ta teden, od 8. do 15. maja, je mednarodni teden Rdečega križa. Ob tej priložnosti so tudi po naših krajih proslavile akademije in podelitev odlikovanj zaslužnim sodelavcem te človekoljubne organizacije. Iz prvih proslav, ki so bile pretekle dni, smo dobili naslednja poročila. 5 seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj Razprava p turizmu Kranj, 10. maja V Kranju je bila danes seja Okrajnega ljudskega odbora, na kateri so razpravljali in sklepali o poročilu o izvajanju smernic OLO za razvoj turizma in gostinstva in o potrditvi perspektivnega programa razvoja turizma v Radovljici, na ločenih sejah pa o spremembi družbenega plana okraja Kranj za leto 1960, o potrditvi zaključnega računa družbenega investicijskega sklada okraja Kranj za leto 195?) in še o nekaterih drugih zadevah. lc'je SZDL. Jasno je, da bo zato posamezne osnovne or-*£l*ap)e združiti, kadrovsko 0Je^ltj in jih usposobiti za Povijanje vseh tistih nalog, !'rcd krajevne l)*jo. odho) ki SZDL, po V. kongresu, postav- Izvleček iz poročila o izvajanju smernic OLO za razvoj turizma in gostinstva je podal predsednik Sveta za turizem in gostinstvo Alojz Logar. V začetku je poudaril, da je število gostov in nočitev lani sicer na Gorenjskem že močno poraslo, da pa v dosedanjem razvoju turizma niso bile zadostno izkoriščene vse možnosti, ki jih daje hitri porast dohodkov prebivalstva in povečano zanimanje inozemcev za obisk naših krajev. Kranjski okraj je lani obiskalo 175.286 gostov, kar je za 25,3 odstka več kot v letu 1958; nočitev pa je bilo lani 703.805 ali za 11,8 odstotka več kot v letu 1958. Največji promet je bil kani dosežen v avgustu, ko so zabeležili 39.820 gostov (25,3 odstotka od celotnega števila gostov) in 185.746 nočitev (28.1 odstotka vseh nočitev). Statistični podatki kažejo, da je bil večji del nočitev zabeležen v poletnih mesecih, medtem ko so v mesecih od januarja do maja za- Pred nami je statistični popis kmetijskih gospodarstev |V 0 vsej Jugoslaviji bo od 15. dr . n,ilJ» letos statistični popis ^"'•"•Mih in zasebnih kmetijskih JsPodarstev, na katerega se tu 41 ten teir, v kranjskem okraju že dlje in-2iVno pripravljajo. V zvezi s , Pa se širijo med ljudmi J,azli(neJM. alarmantne vesti. ki nimajo nikakršne zveze z namenom tega popisa. Po zadnji vojni je bilo v Jugoslaviji sicer že nekaj delnih statističnih popisov kmetijstva, medtem KO popolnega popisa kmetijstva v Jugoslaviji doslej še ni bilo. In prav sedanji popis POSVET 0 NAL06AH INDUSTRIJSKE PSIHOLOGIJE "likov v Kranju r*k 10 lev gospoisar-e bil vče- tnaja, posvet dlrstetor- SLI?. Psihologov O nalogah uv- ^"Jeke psihologije. Posvetu, i 'C-VO(Jil tlan t'Pi"'vnega „ *a Kluba T K^nj s' ude gospodarstven -tov. Mitja Kamušič, ežili direktorji go- PUKi'Sk,ih |} ,f'J«'t-ij. sodelavci re- £J?h.....« 5lt,ik os, in okrajnega Zavo-in štipendisti. V -m delu programa 'li'Ugim MH'nnla pred-Andrej Ver- ('iu"' sil'er ° U'm' »K»J se Prl" Slo,,;1" <*1 psiholog;, v p Ml.it-tjtl V<>ja' n:' današnjo stopnjo ra/.- *Dckt,,I>')lli,,,u in k;" v 'HM'- vu< »n pa tov. Vito Abtik o delu psihologa v podjetju in kaj bi bili psihologi glede na stopnjo razvoja te znanosti pri nas sposobni napraviti v industriji. V popoldanskem delu programa so govorili o strokovni in praktični sprejemljivosti nalog, -preietih na dopoldanskem delu posvfla. Ugotovitve posvetovanji naj bi koristile pri oblikovanju stališča vodstev podjetij do tega področja dela, nadalje o programu izobraževanja za vodje kadrovskih služb v večjih industrijskih p >djet jih. p >ma-gale pa naj bi tudi pri izmenjavi izkušenj psihologov, ki dslsjo v industriji. Podrobnosti i/, razprave bomo objavili v eni izmed naslednjih številk našega lista. kmetijskih gospodarstev ima le ta namen, da se zberejo popolni podatki o prebivalstvu in delovni moči kmetijskih gospodarstev, o zemljiščih, posevkih, sadnem drevju in vinski trti, o stavbah, o kmetijskih strojih in pripravah, o živini, perutnini, čebelnih panjih, o sodelovanju posameznih kmetijskih gospodarstev /. družbenimi kmetijskimi gospodarstvi v proizvodnji in agrotehniki, o proizvodnji in prodaji kmetijskih pridelkov, o naložbah v proizvodnjo in o življenjskih razmerah kmetijskega prebivalstva. Namen popisa je torej le talistična ugotovitev dejanskega stanja v našem kmetijstvu. Točne podatke bodo potrebovale predvsem občine. Spričo velikih sprememb v našem kmetijstvu v zadnjih letih so namreč podatki prejšnjih popisov že močno zastareli. Zato bodo podatki te&a popisa tudi obdelani po občinah, glavni pa celo po naseljih (vaseh). Priporočilo za tak popoln popis kmetijskih gospodarstev je dala Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Organizaciji združenih narodov (FAO). -t beležili zelo minimalen promet tako z gosti kot z prenočitvami. Velik porast števila prenočitev v primerjavi z letom 1958 so lani dosegli predvsem v občinah Bled, Bohinj, Radovljica in Škofja Loka (celo za 82,08 odstotka), medtem ko so občutne padce prenočitev zabeležili lani v občinah Tržič, Železniki in Ziri. Poročilo tudi ugotavlja, da je v letu 1959 60 odstotkov vseh gostinskih gospodarskih organizacij uvedlo plačevanje po delovnem učinku. V glavnem so vpeljali obračunavanje osebnega dohodka v odstotku od opravljenega prometa, pri čemer so prevladovale skupinske norme in skupinsko obračunavanje osebnega dohodka. V razpravi so odborniki in gostje govorili o številnih problemih turizma na Gorenjskem: o planinskih postojankah, v katere skoraj ničesar ne investiramo, o cestah (nujna bi bila na primer modernizacija ceste Preddvor—Jezersko), o propagandi, o žičnici na Vogel, ki bi bila za hitrejše uveljavljanje zimske sezone v Bohinju nujno potrebna, o campingih, o investicijskih sredstvih za gradnje in popravila nekaterih gostinskih in turističnih objektov itd. Na seji so sprejeli tudi smernice za nadaljnji razvoj Uirizma in gostinstva v okraju, o katerih pa so nekateri odborniki v razpravi pripomnili, da so premalo konkretne. BOHINJ Občinski zbor RK v Bohinju je organiziral v okviru Tedna RK zanimivo akademijo, 'ki je bila v nedeljo 3. maja. Nastopali ■ so poamladikarji RK iz tamkajšnje osemletke. Najzanimivejši del programa je bil »Pokaži kaj znaš«. Podmladkar-ji so odgovarjali na razna vprašanja o nastanku m zgodovini Rdečega križa, o delu te orga-nlJzaoije >pri nas, O Ženevski konvenciji, o organizacijah Podmladka in o drugih vprašanjih. V kulturnem sporedu so navzoče najbolj privlekle nekatere recitacije. RADOVLJICA V ponedeljek zvečer je bila v kino dvorani v Radovljici uspela akademija v počastitev tedna RK. O zgodovini RK je govoril profesor' Lapuh. Na proslavi so svečano podelili tri odlikovanja požrtvovalnim delavcem te organizacije. Najvišje odlikovanje — zlato značko — je prejel dr. Anton Slivnik, ki je že v času NOV zbiral in pošiljal sanitarni material partizanskim bolnišnicam in bil vseskozi neutrudljivi sodelavec pri organizaciji RK. Bronaste značke pa so bile podeljene še Francu Mohoriču in Mariji Bulovec. V kulturnem programu je sodeloval pevski oktet »A. Tomaž Linhart«. Prireditvi so prisostvovali tudi predstavniki političnih in družbenih organizacij občine, med katerimi tudi predsednik ObLO Jakob Eržen. JESENICE Na proslavi RK, ki je bila v sindikalni dvorani »Pri Jelenu« na Jesenicah v ponedeljek zvečer, je bil po govoru o pomenu Rdečega križa bogat kulturni program. Sodeloval je mladinski tamburaški zbor, otroci iz tamkajšnjega vrtca in Podmladek RK. Zlasti malčki so navzoče zelo navdušili s svojim izvajanjem in prisrčnostjo. Predsednik Okrajnega odbora Janez Ogorelec je v imenu Jugoslovanskega Rdečega križa na tej proslavi podelil bronasto značko zaslužnemu organizatorju RK tov. Srečku Copu. I. c. Delavnost naših poslancev Kranj, 10. maja — Včeraj so se v Kranju zbrali poslanci našega okraja. Razpravljali so o nekaterih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja Ljudske skupščine Slovenije. Naši poslanci se večkrat sestajajo. Na skupnih posvetovanjih se pogovorijo o določenih problemih, o katerih potem razpravljajo o skupščini. Prav tako se večkrat posvetujejo o praktičnem sodelovanju z ljudskimi odbori in volivci za uresničevanje posameznih zakonov in drugih določb. 1. c. V Gorjah nova iola V ponedeljek zvečer je bil v Gorjah izredni zbor volivcev, ki se ga je udeležilo nekaj nad 200 ljudi, predstavniki blejske občine ter ljudski poslanec Albin Jensterle. Govorili so o gradnji nove šole. V Gorjah so pričeli s šolanjem otrok leta 1835. Kmalu potem so zgradili tudi šolo, ki bo kmalu stara 100 let. Vendar se v bistvu ni dosti spremenila. Klopi pa so stare že 40 let. V šoli so tri učilnice, z dvema učilnicama pa šola go- Srečanje bivših ranjencev V nedeljo, lik maja, bo v bivši partizanski bolnišnici »Frsjija« pri Cerknem posebna s\cčanost ob 15-letnici, ko so iz te skrite, sstične grape konično odpel] aU ranjence v osvobojeno bolnišnico v Gorico. Bolnišnica »Pranja« je v času svojega obstoja, od Zli. decembra 194.'! pa do konca vojne, sprejela okrog 522 huje ranjenih borcev. Borce z manj nevarnimi ranami, ki 10 fcfl silo lahko hodili, .so zdravili v Lahi njuh. Novakih in v Davči. Mnogo bolnikov bolnišnice »Franju- je bilo z Gorenjske. Vsi bivši ranjenci, ki so se zdravili v tej bolnišnici, zdravniško in strežno osebje in drugi, se bodo v nedeljo, po petnajstih in več letih, znova srečali v bolnišnici »Franjn--. Tako je med druglmj tudi povabljen dr. Viktor Volčak, ki je s pomočjo domačinov izbral ta prostor in postavil tamkaj prvo barako, tova-rišica dr. Bojc-Bidovec Franja in drugi. Avtobusi iz Kranja bodo odpeljali v nedeljo zjutraj ob (1. uri. Prijave zbira Občinski odbor ZB Kranj. -1. c. stuje v sosednji s+.avbi. Da.nes je na šoli 346 otrok, ki obiskujejo pouk v treh izmenah. Skratka stanje šole je izredno kritično. Razen tega manjka tudi pedagoških delavcev, ker nimajo zanje stanovanj. Toda za gradnjo nove šole se v Gorjah parlpravljajo že najmanj 40 let. Iz vsega tega, čeprav so imeli že zbranega precej materiala, doslej ni bilo nič. Gorjani so bili premalo enotni. Največ ovir jim je povzročila lokacija za novo šolo. V to šol hodijo namreč otroci iz 11 naselij in vsi bi imeli radi čim bliže doma šolo. Zato so se na ponedeljkovem zboru skupno odločili: »Mi hočemo šolo, pa naj stoji kjer hoče!« Volivci so pripravljeni sodelovati pri gradnji. Zglasovali so tudi o samoprispevku, ki ga bo vsak Gorjan plačal. V treh letih, kolikor bo trajala gradnja šole, bodo na ta način zbrali okoli 16 milijonov dinarjev. Šola bo stala okoli 105 milijonov. Sklenili so tudi, da bodo ob 100-letnici gorjanske šole odprli novo šolsko poslopje. Upamo, da bo to tudi res, če bodo vztraiali pri svojem sklepu in se ne bodo spustili spet v polemiko, kje naj stoji šola. -k t GORENJ S KE Te dni po svefc OB DNEVU ZMAGE Ob Dnevu zmage nad nacizmom je sovjetski obrambni minister Malinovski izdal dnevni ukaz, v katerem poudarja, da je sovjetsko ljudstvo proti vojni in trdno odločeno za miroljubno sožitje. Vendar morajo sovjetske oborožene sile paziti in biti v pripravljenosti zaradi spletk imperialističnih krogov, ker so na svetu še ljudje, ki teže k oboroževanju in vzpostavljanju oporišč na tujih ozemljih, kot n. pr. v Zahodni Nemčiji in na Japonskem. SE O AMERIŠKEM LETALU Incident, do katerega je prišlo 1. maja, ko so nad ozemljem Sovjetske zveze sestrelili ameriško letalo, še vedno polni stolpce svetovnega časopisa. Radio Moskva je v ponedeljek objavil komentar v katerem je posebej poudarjeno da ameriško zunanje ministrstvo priznava, da je bila prva verzija, po kateri naj bi letalo opravljalo znanstveno raziskovalno delo, gola izmišljotina. Nevvjorško časopisje z obžalovanjem govori o incidentu. New York Times piše, da je s tem Sovjetska zveza dobila v roke močne propagandne argumente. New York Herald Tribune pa piše, da je zahod v očeh svetovne javnosti zgubil precej moralne avtoritete spričo omenjenega dogodka. Podobno mnenje izraža tudi vodilni norveški dnevnik Aften Posten, vendar meni, da dogodek ne bo vplival na delo konference štirih predsednikov vlad v Parizu. Vsi časopisi poudarjajo, da omenjeni dogodek samo terja čimprejšnji sporazum o razorožitvi. NEURADNI RAZGOVORI Predsedniki vlad britanske skupnosti narodov, ki so zbrani v Londonu na redni letni konferenci, so se zadnje tri dni pogovarjali na neuradnih sestankih. Predvsem so razpravljali o problemu rasnega zapostavljanja v Južnoafriški uniji. Iz uradnih virov se je izvedelo, da južnoafriški predstavniki trmasto vztrajajo na svojih stališčih in je zategadelj rešitev tega vprašanja mnogo bolj oddaljena kot kdaj-koli poprej. Na seji je prišlo do odkritih nasprotij med južnoafriškim ministrom Louwom in malajskim ministrskim predsednikom Rahmanom, tako da je Rahman zapustil sejo. POMIRITEV? Pomočnik generalnega sekretarja Arabske lige Dargiri je do-potoval iz Bagdada v Beirut. V Iraku se je razgovarjal s predstavniki iraške vlade o sporu med Irakom in Arabsko ligo. Razgovori so bili po njegovih izjavah uspešni. V Beirutu bo razpravljal o podobnih vprašanjih tudi s predstavniki Libanona. iz naših krajev SREDA, 11. MAJA 1961 r naš razgovor --> Kaže, da bomo letos proslavili Dan mladosti najbolj svečano. To zato, ker ta praznik sovpada s praznovanjem 15. obletnice osvoboditve in 10-letnice delavskega samoupravljanja. Kot smo že pisali, se po vseh občinah Gorenjske pripravljajo na številna praznovanja Dneva mladosti — rojstnega dne maršala Tita. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti naših najmlajših — pionirjev, ki največkrat popestrijo skoraj vsako prireditev. Tako bodo tudi letos pionirji obiskali svojega ljubljenega a sem vesela tovariša Tita. Iz kranjskega okraja bo odšla k predsedniku republike tudi 11-letna od-ličnjakinja ZOJA BIZOVI-CARJEVA, dijakinja 5. razreda osemletke »Lucijana Seljaka« v Stražišču. Po hodnikih nove sodobne šole je kar mrgolelo mladih src. Našli smo jo ravno pri malici. Takoj je stekel pogovor: »Zoja, zanima nas, kako da greš prav ti k predsedniku Titu?« Zbrali so me učenci 5. in 6. razreda.« »In kako si sprejela to novico?« »Ne morete si misliti, kako sem bila vesela.« Ali si že kdaj videla tovariša Tita?« »Da, samo enkrat, ko se je peljal skozi Kranj z etiopskim cesarjem Haile Selassijem.« »Koliko pa vas gre iz Slovenije?« »Iz kranjskega okraja greva dva, iz Slovenije pa menim, da nas bo kakih 40 pionirjev.« »Kaj pa delaš v prostem času?« »Največ se ukvarjam z baletom in sodelujem pri straži-ški Svobodi.« »Kaj pa pionirska organizacija na šoli?« »Tudi to imamo, sama pa bolj sodelujem pri delu razredne skupnosti, kjer sem tudi blagajničarka.« »Kaj pa boš, ko boš velika?« »Učiteljica.« »In nazadnje, kakšno željo imaš v življenju?« »Da si bom kmalu kupila kolo, saj sem denar za to že prihranila.« »Se to nas zanima, kdaj si najbolj žalostna?« »Prav gotovo takrat, kadar dobim slab red.« M. z. J nesreče TRČILA STA OSEBNI AVTOMOBIL IN TRAKTOR V nedeljo, 8. maja, sta trčila v vasi Ljubno pri Posavcu oseb- S sodišča Davek zaostalosti Časi, ko so razni sanjski mi- trebuje za vedeževalski navdih-rakli ter podobni postopači in Seveda ji ni pozabila povedati, sleparji zlorabljali lahkovernost da ji bo na tem čudotvornerfl Pred dobrim tednom sta bila u?pehi tečaja kazali predvsem v Cerkljah zaključena dvoletni pni sodelovnju v osnovni orga- in enole-tni zdravstveno prosvet- nizaeiji in pri zdravstvono-higi- ni tečaj, ki ju je požrtvovalno enskem dvigu prehivaLstva v ni avtomobil S-26094, ki ga je vodil predsednik osnovne orga- vaseh cerkljanskega območja, opravljal C. D. iz Kranja in nizacije RK tov. Tone Grkman, traktor S-12020 iz Posavca, ki ga sodelavca pa sta bila dr. Jože FLUOROGRAFIRANJE je opravljal T. J. Do trčenja je Bohinc in tov. Kalanova. Po V vsej tržiški občina so v teh ljudstva s prerokovanjem pri- kraju mogoče šele po določene^ prišlo zaradi ostrega nepregled- končanih predavanjih so dekle- dneh razobešeni plakati, krt po- hodnosti, ki se ni nikoli uresni- obredu in ceremonijah lZvzV nega ovinka na cesti. Telesnih ta iin zene pokazale solidno zna- zivajo prebivalce tržiške občine, čila, so danes le še drobec pre- svojo nevidno moč. Njena zr poškodb ni bilo, škode na obeh nJe s področja prve .pomoči in da se udeležijo protituberkoloz- teklosti. Z razvojem moderne ji je v ta namen že ta dan i vozilih pa je za okoli 15.000 din. ostalega gradiva, ki so ga prido- ne akcije — fluorografiranja tehnike in spoznanja, da je sa- ročila nekaj denarja in drug^ bile na tečajiih. Tečajnice je ob pljuč. Le-to bo v dneh od 9. do mo človek sam kovač svoje uso- predmetov. Pozneje se je ciga j zaključku pozdravil tudi tajnik 28. maja in bo obvezno za vse de, so srednjeveške navade in ka iz previdnosti — kadar je NJ občinskega odbora RK tov. Ed- prebivalce tržiške občine, ki so verovanje v čarovnice, čudeže in mož odsoten — še večkrat og gar Vončitna, z željo, da bi se stari nad 15 let. NEPREVIDNA VOŽNJA v nedeljo, 8. maja, se je ob 19. uri motorist P. J. v vasi Mavčiče zaradi neprevidne vožnje zaletel v avtobus. Pri tem je dobil težje telesne poškodbe in je bil takoj pripeljan v bolnišnico. MOPEDIST LAŽE OŠKODOVAN Prav tako je prišlo preteklo ne- Tudi na Prirnskovem so orga- papirjem so našli povsem nove deljo do prometne nesreče ob 19. cizirali nabiralno akcijo stare- knjige, Pionirje, Cicibane itd. uri v Spodnjih Brnikih, kjer sta ga, odpadnega papirja. Le-ta je Vse te stvari, ki ne spadajo na se zaletela osebni avtomobil dobro uspela, saj so pionirji na- odpad, bodo dali pionirji v svojo še Nabiralna akcija bajke izginile v pozabo. Toda sila pri svoji žrtvi, ker ji je vedno se še najdejo na srečo le navdih nadnaravne moči« še redki ljudje, ki zaradi svoje vedno manjkala ta ali ona stvar, praznovernosti nasedajo raznim in je prejete predmete kar sPr0' goljufom in jim plačujejo visok ti spravljala v promet v razni" davek zaostalosti, namesto da bi delavskih naseljih. Za čudotvor- z delom prisluženi denar koristneje porabili. Februarja letos se je pri neki gospodinji na Jesenicah Francki Pavkovič — materi treh otrok, ni navdih ji je do 13. 4. 1960 ročila kar 5000 din, otroški plašč moški suknjič, štiri rjuhe, troj^ moških hlač, ženski jopič, žensk0 obleko, 2 m blaga za žensko obleko in 2 m flanele, 10 kg bele je škode na obeh vozilih za pri bližno 60.000 dinarjev. NEPREVIDNOST KOLESARKE V nedeljo, 8. maja, je šofer T. J. voznik osebnega avtomobila S-15155 iz Radovljice vozil iz Kranja proti Podreči. V bližini gostilne mu je s stranske ceste pripeljala nasproti kolesarka in jo je voznik zbil z avtomobilom. Takoj za tem jo je sam odpeljal v ljubljansko bolnišnico. MOTORIST ZAKRIVIL NESREČO Preteklo soboto sta se v Radovljici zaletela motorist R. S. in mopedist B. P. Nesrečo je zakri- m i i iti šoli kot nagrado za pridno nje, 2 tepiha ter moževo žepn°. in sinovo ročno uro v skup"1, vrednosti 66.240 din. Ciganka še naprej pridno izkoriščal'1 oškodovankino zaostalost in zbi C. M. PREDOSLJE VPRAŠANJE: Kmetijski zadrugi ste odstopili v najem posestvo. Obdržali ste si 900 kvad ratnih metrov zemlje. Sed z ženo v delovnem razmerj KZ in vas zanima, ali ste sedaj upravičeni do otroškega dodatka. ODGOVOR: Po 36. členu Uredbe o otroških dodatkih (Uradni vil motorist, ki je nepravilno list FLRJ št. 36/56) se članom K Z prehiteval na ovinku. Škode je ki jih vodijo sami in ki v zadru- na obeh vozilih za približno 21 gi delajo določi pravica dn otro- tisoč dinarjev. škega dodatka in njegova viši- od ocenjene vrednosti vložene v zadrugo. Z. V. KRANJ VPRAŠANJE: Zaposleni ste v gospodarski organizaciji in ste izpolnili 17. leto starosti. Zanima vas koliko dni letnega dopusta vam pripada. ODGOVOR: Po 237. členu točka 3. Zakona 0 delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 53/57) pripada delavcem nad 17. do dopolnjenega 18. let;« starosti 17 delovnih dni letnega dopusta. K. A. ŠENČUR VPRAŠANJE: Mati se po va-meri.škim letalom nutku mrtev in ne bi prišel živ nose in nekoliko skalil medna- *<*m rojstvu ni zanimala za očo-I-ochcd U-2 znova dokazuje, ko- v roke sovjetskim oblastem. Ra- rodno vzdušje. Bivši svetnik ta, niti ni /a »t t ovala preživnine, liko nezaupanja se je nabralo zrn tega jr imel pri sebi 7580 predsednika Finsenhovverja za dežnikov zanimala za svojo in moževo prihodnost in moževo zvestobo, ki naj bi jo ugotovila ciganka, je le-ta brž zagrabila za nastavljeno vabo, od katere si je obetala večji zaslužek kot od rak predmete za Takoimenovan« popravila dežnikov. Kot je v na- »vedeževalski navdih«, če ne D1 vadi pri ostalih vedeževalcih, je te komedije, ki je za normal^" morala tudi tokrat najprej pove- ga človeka že nekoliko sram«1" dati ciganki nekatere podrobno- na, preprečili organi LM. Cigan~ sti iz preteklosti obeh zakoncev, ka se bo morala zaradi goljuf" ne dohodnine od kmetijstva, ki da bi ji lažje pozneje natvezla je zagovarjati pred sodi^'ern; je odmerjena vsakemu posamez- njuno prihodnost, ki bi imela Cas pa bi že tudi bil, da bi tistI kvad- nemu gospodarstvu od dohodkov vsaj nekoliko zveze z njunimi redki posamezniki prišli do Vre' aj sta z ohišnice povečane za dohodni- običaji in težavami. Ker je ho- pričanja, da njih usoda ni °d~ ju pri no. ki bi se po stopnji 3% pla- tela čimbolj izkoristiti redko pri- visna morda od kart, sanj al : čevala od rente oziroma obresti ložnost, ji je ciganka nntvezla. d i kavne usedline, ampak da J na po davčnem cenzusu trmelj- ji bo lahko napovedala prihodnost šele čez nekaj tednov, ko bo na neki kraj, katerega ji kajpak ni povedala, znosila določeno količino denarja in drugih predmetov, ki jih v ta namen po- človek sam svoje sreče kovač-Cas je že tudi, da take P0^ praznoverja izkoreninimo tu pri nas in s tem raznim slep'1 ^ jem onemogočimo lahek zasl žek na račun zaostalosti. LJUDJE / N DOGODKI Skaljeno vzdušje v odnosih med posameznimi dr- rubljev. kakor tudi francoske, žavami v obdobju hladne vojne, zahodno nemške, italijanske in To priznava tudi uradno ameriško sporočilo, ki je bilo objavljeno preteklo nedeljo, čeprav so se prvotno skušali motivi poleta ameiiSkega letala nad Sovjetsko zvezo skriti za nekaterimi nedolžnimi ugotovitvami, češ da se je pilot, ki je upravljal letalo onesvestil in podobno. Kako jr pravzaprav potekal* vsa (a stvar z ameriškim letalom, ki so ga l.'iuaja sestrelili nad ozemlje Sovjetske zve/e.' Sovjetski premier Hruščev jr v zaključnem govoru v Vrhovnom sovjetu mnogo govoril o tej stvari. Dejal je, da je po izjavi pilota ameriškega letala, ki je ostal živ. Francisa Harr.vja Po-vversa, letalo že 27. aprila odletelo iz Turčije v Pakistan, odtod pa je odletelo 1. maja z nalogo, da leti nad Aralskim morjem. Svrrdlovskom in drugimi mesti, druge valute ter zlato. Vsekakor zveni to bolj kol kriminalni roman, kot resnica. Uradno sporočilo zunanje ra ministra ZDA, ki ga je odobril tudi predsednik F.insenhovvrr dejstev, ki jih je navedel predsednik Hruščev ne zanika. Zmanjšuje sicer njihovo vrednost na eni strani z ugotovitvijo, da oblasti v VVashingtonu niso odobrile ta polet, na drugi strani pa s pripombo, da ni nobena skrivnost, da pač vse državr zbirajo vohunske podatke in da jr potreba po taki dejavnosti rezultat pretirane zaprtosti Sov-jrtske zveze. Sporočilo s tem v zvezi opozarja, da je spoznanje razorožitev Ilarold Stassen je v neki izjavi poudaril, da je ame riško letalo, ki so g;« sestrelili nad Sovjetsko zvezo, najvrrjrl-iieje poslal na to pot »neki vo jaški poveljnik, da bi preprečil konferenco na vrhu«. Razen reagiranja VVasiiingtona pa izjave predstavnikov norveške, pakistanske in turške vlade, da lete sploh niso vedele za primer ameriškega letala, kažejo, da se vsr državr danes zelo močno zavedajo svojr odgovornosti, ki jo imajo pri ohranitvi svetovnega miru. ne gledr na določene postopke določenih ljudi, ki marsikdaj niso v skladu z miroljubno politiko. To konec koncev kaže, da danes svetovno javno mnenje Isključuje metode priti« o možnosti nenadnega napada z skil rožljanje z orožjem kot orožjem za množično uničevanje eden izmed vzrokov napetosti v svetu. Polet omenjenega letala nad ozemljrm Sov.jcl si; <■ prileti nad Ankangrlsk in Mur- naj bl ***** in,H nam", odkriti t« možnost in prrprrciii nrvarnost nenadnrga napada. Jasno jr, da taki postopki nr vodijo k popuščanju mednarod- marsk ter potem pristane na norveškem letališču Bodde. Letalo je bilo opremljeno s posebnimi aparati za avtomatično fotografiranje in jr premier Hru- ne napetosti. Vodijo le k novim fičev na seji Vrhovnega sovjeta za«>^"tvam. To tudi ni pot za pokazal posnetke, ki jih je Ir-talo posnelo na svojem skoraj 2000 km dolgem poletu nad So v jetsko zvezo. Sestreljeno je bilo na področju Sverdlovska, potem ko so ga kake 1 ure opazovali pri njegovem delu. Pilot letala je imel pri sebi posebno iglo. Če preprečevanja nenadnih napadov, marveč kvečjemu pot za začetek sovražnosti, ki bi resnično lahko pomenile katastrofo za človeštvo. Ni dvoma, da jr ta dogodek pred sestankom »na vrhu-, ki bo že prihodnji trden v Parizu, viti možno pot za rešitev mednarodnih sporov. Morda bi zategadelj primer ameriškega letala končno le prepričal ljudi, ki jim ni do normalizacije mednarodnih odnosov, da je danes mogočr uravnavati Odnose med državami izključno z legalnimi sredstvi, ne pa s subverzijo in drugimi ilegalnimi metodami. Hkrati ho morda ta primer vendarle prepričal državnike obeh blokov, da brez osnovnega launanja na obeh straneh, v dobro volju sedaj sami dosegli priznanje očetovstva. ODGOVOR: V skladu I 1. člo-nod Zakona o spremembi la dopolnitvi temeljnega zakona o razmerju med starši |g otroki (Uradni list FLRJ št. 53/86) lahko vloži tožbo zaradi ugotovitve očetovastva mati, dokler izvršuje roditeljsko pravico, otrok pa v petih letih po svoji polnoletnosti. P. I. KRANJ VPRAŠANJE: Zaposlili ste se v gospodarski organizaciji in ste bdi s pogodbo vezani na preizkusno dobo. Sedaj vam je gospodarska organizacija odpovedala pogodbo in vas zanima ali je to pravilno. ODGOVOR: Po 135. členu Zakonu o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 53/57) preizkusni rok ne sme hiti daljši kot 3(1 dni in sme med tem časom vsaka od pogodbenih strank razdreti pogodbo. \ p, ki: A M VPRAŠANJE: Zaposleni ste v gospodarski organizaciji in vas zanima ali vam kot udeleženki NOV pripada daljši letni dopust. ODGOVOR: Dopuste odreja gospodarska organizacija v svojem pravilniku, ki pa mora hiti v skladu I /akonom o delovnih razmerjih (l radni list FLRJ šle- •VI VPRAŠUJETA - Ml ODGOVARJAMO- KAJ BO S TAVČARJEVIM DOMOM NA VISOKEM* Bralec iz Škofje Loke »Na različnih forumih so že večkrat govorili o Tavčarjevi rojstni hiši na Visokem, ki bi jo bilo treba čimbolj skrbno ohraniti poznim rodovom. V ta namen bi bilo treba najti nekoga, ki bi za dom skrbel, obenem pa bi ga lahko r.a nekatere namene tudi uporabljal — pri čemer ga seveda ne bi smel popravljati ali ga kakorkoli spreminjati. Zanima me, kaj so v zvezi s tem že storili?« Odgovor: Na to vprašanje nam je odgovoril načelnik Tajništva za šolstvo, prosveto in kulturo OLO Kranj Jože Vari: "v teh dneh je v teku nacionalizacija Tavčarjeve rojstne hiše na Visokem, ki je bila doslej v privatni lastil/vaja jo Občinski ljudski odbor Škofja laika. Stanje j(> res precej problematično. Najustreznejša rešitev bi bila. če bi Občinskemu ljudskemu odboru v Loki uspelo najt) nekoga, ki hi hišo prevzel v oskrbovanje in jo z m ui.jsiiii" popravili preuredil v mladinski počitniški dom. Občinski ljudski odbor že dlje išče interesenta za to. Ob le j priložnosti naj še povem, da bu tudi Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, ki je preurejena \ muzej, konCC fflW* prevzel v upravljanje in oskrbovanje Ohiuski ljudski (,<'~ bor Jesenice, vse objekte v Begunjah (prostore bivše nllnlce, kjer SS V nedeljo odprli muzej talcev, grad Kamen, dolino Drage) pa bo konce maji prev/.e' v o%krlv»va-nje in upravljanje Ob-inski ljudski odbor Kadnvl jica.« Športni stadion v kranju ze gradijo Ilralrc i/. Stražišča »Toliko je bilo v zadnjem času govora o gradnji no-vega stadiona v Kranju, zato me zanima, kdaj ga bodo pričeli graditi?« Odgovor: Na to vprašanje nam je odgovoril predsednik športnega društva Triglav Kranj: •Stroje /a zemeljska dela so že pripeljali na kraj. lO«'r 1h> stal stadion — to je za kranjskim kopališčem. Z gradnjo stadiona pa so pričeli že pretekli pelek, (i. maja.- H 1 i j mm bi se z njo zbodel, bi bil v tre- slabo vplival na medsebojne od nosov. obeh strani, le ne gre, da se vilka 53/57, M/58, 1/58). Za udr-hre/ leca uc da odpraviti na- leženee NOV ni s predpisi prcil-vlake hladne vojne in vzposla viden daljši dopust, pač pa je mednarodnih od- odločitev prepuščena gospodarski organizaciji. iskrenih Izdaja CP »Gorenjski tisk* *" Urejuje uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK: Slavko Ueznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 - Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedel]Klh sredah in sobotah - Letna naroč. !)()() din, mesečna 7:» <>«"• F.V kulturni razgledi Za vesa je padla V soboto zvečer je bila končana Okrajna revija gledaliških amaterskih družin, ki jo je v preteklem tednu priredil Svet Svobod in prosvetnih društev kranjskega okraja. Revija je bila toliko pomembnejša, ker je bila prirejena v počastitev 15. obletnice osvoboditve. Poročali smo že, katere igralske družine so nastopile na tej reviji in v nekaj besedah zapisali o vtisih s pivih treh predstav. Tako so nam za danes •stale še preostale tri predstave. V petek popoldne, žal (udi lokrat brez gledalcev, so se predstavili mladi igralci z Ja-vornika in Koroške Bele z Rok-sandičevim »Babilonskim stolpom«. o uprizoritvi bi lahko zapisali precej pohvalnih besedi, še več pa bi jih seveda morali Porabiti, če bi se dogodki na odru odvijali hitreje. Schillerjeva »Marija Stuart < v uprizoritvi Jeseničanov je napravila na gledalce močan vtis. Ce gremo mimo tega, da je kvaliteta uprizoritev Cufarjevega gledališča že tradicionalna, moramo tokratno predstavo pohvaliti še z druge plati — uprizoritev je bila popolna tudi v najmanjših odrskih oblikovanjih. V soboto pa je bila kot zadnja na sporedu uprizoritev Kranjčanov, in sicer Otta Fischerja »Prosti dan«. Igralska skupina je s to Predstavo gledalcem posredovala res občuteno doživetje. Katera izmed družin se bo lahko udeležila republiške revije v Kopru, še ne moremo zapisati? Ko bo republiška komisija •biskala vse družine, ki nastopajo na okrajnih revijah, bomo zvedeli tudi za republiške lina-Kste. Vsekakor pa bo to kmalu, saj se bo v Kopru zavesa dvigala že konec maja. nastop kranjske glasbene šole Nocoj, in sicer ob 19. uri, bo i^ela Glasbena šola v Prešernovem gledališču že IV. javni nastop v letošnjem šolskem letu. Prireditev bo prav tako kot vse prejšnje privabila v dvorano številne Kranjčane in tudi okovane, M se že dlje zanimajo za rast te glasbene ustanove. i pestra dejavnost Mladih glasbenikov Orkester klranjske Glasbene sI5rat-ttvo-enotnost« na Reki, 27. ma-** Pa bodo skupaj s stražisko baletno skupino gostovali v Ka-2in« na Bledu. Statistika *z kranjske študijske knji/ni-°* smo prejeli dva zanimiva od-Sovora na naslednji dve vprašaju: katera so najbolj brana de-a in kaj ljudje najrajši bero'.' ~d««>Vor n.i prvo vprašanje Fran Milicinsku — Zbra ni spisi, Mira Mihelič — Hiša večera, L. M. Skrjainec — Od Bacha do Šoštakoviča, Sekel Ti-bor — Nepal odpira vrata, Pahor Boris — Svetloba v pristanišču, Cermelj Lavo — Z raketo v vesoljstvo, Mirni Malenšek — Temna stran meseca, Bratož — Oki.: Dnevnik partizana, France Prešeren — Pesmi in piisma ter Anton Ingolič — Crni labirinti. Na drugo vprašanj 2 pa: Numberški proces, Plivier Te odor — Belin, Mann Thomas — Čarobna gora, Sartre P. — Drama, Bourget P. — Na otoku gobavcev, Milke H. — Aladin v Kodillacu, Maupaissant Guy — Novele, Tuvvim JuMan — Lokomotiva, Svetovni G. T. — Dvanajst rimskih cesarjev in Plu-harz Z. — Križa ob progi. USPEH JUGOSLOVANSKEGA FILMA V CANNESU Pred dnevi so skoraj vsi francoski listi objavili nadvse lepe ocene o našem filmu »Deveti krog«, ki so ga kot prvega predvajali na XIII. filmskem festivalu v Cannesu. Ocene so si enotne v tem, da je film pomembno delo, ki je s svojo tematiko, režijskim prijemom in igralsko interpretacijo pritegnil gledalce. Zlasti pa se pohvalno izražajo o mladi zagrebški igralki Dušici Zegarac in režiserju Francetu Štiglicu. TONE SVETINA L OVC EVA HCI Riše Milan Batista 163. Ob košu, v katerem je na slami ležal Boštjan, so gostje obstali. Matija jim je povedal, da je spodrsnil in padel, ko je šel za zaskočenimi ovcami. Jozelj pa je dejal gospodarju: »Ta je Vršnikov. Tistega divjega lovca, ki je izginil.« Goldschmied je bil neprijetno osupel. Dolgo je pozorno gledal Boštjana in zdelo se mu je, da gleda nanj znan, že davno zbledel obraz. Sovražen hlad ga je zadel iz fantovih oči. Oba je pretreslo. Herman in Minka sta zaostala, zato sta se radovedna pomešala v gručo. Boštjan ju je ošinil s prezirljivim pogledom. Minka je bila vsa iz sebe. 164. Dan po pogonu se je lovska družba zabavala. Minki so bili odveč, žalostna je bila zavoljo Boštjana. Izgovorila se je, da je bolna in odšla v svojo kamrico. Herman je prišel za njo. Bil je pijan in oči so se mu svetile, kakor bolnemu lisjaku. Za roko jo je prijel, jo objel, in jo hotel položiti na posteljo. Divje se je branila. »Moja boš mačkica, nič ne pomaga!« »Ne bom, piisti me! Ne maram te!« je kričala. Z vso močjo ga je treščila v obraz, pahnila od sebe in obupno zavpila. Prišla je mati in gostje; zadrege je bilo dovolj. 165. Dolina in gere so se zavile v pusto jesensko meglo. Nekaj morečega je leglo na družino starega lovca. Vrh vsega se je Jczlju zdelo vedenje gospodarja sila sumljivo. In res. Nekega večera je gospodarjev oskrbnik, oholi Frelih, pripeljal mladega lovca in ga predstavil, da bo novi lovski čuvaj, Jozlju v pomoč. Zdaj si je bil Jozelj na jasnem, da mu ne zaupajo več in bi se ga radi v kratkem znebili. Novi lovec Vencelj je imel že prvi večer veliko besedo o lovu, o divjih lovcih in o svojih uspehih v prejšnjem revirju. Jozelj je vedel, da ima pred seboj bahača. Hal slo II r ZANIMIVOSTI OD VSEPOVSOD J Druga svetovna vojna je zahtevala mnogo človeških žrtev in povzročila velikansko materialno škodo, večjo kot katera koli vojna v dosedanji človeški zgodovini. To pokaže že primerjava z izgubami v prvi svetovni vojni, ki so se prav tako povzpele v milijonske številke. Prva svetovna vojna je trajala 1553 dni, človeške izgube (mrtvi in ranjeni) pa so znašale nad 50 milijonov ljudi nad 50 milijonov ljudi, od tega v vrstah Antante 42, centralnih sil pa 10 milijonov. Na frontah je padlo skupno 10 milijonov vojakov — gmotna škoda pa je znašala 217 milijard dolarjev, in sicer pri Antanti 139, pri osrednjih silah pa 78 milijard. Druga svetovna vojna je trajala 2194 dni. Zavezniške sile so imele 47,6 milijonov mrtvih (12 milijonov vojakov in 25 milijonov civilistov), sile osi pa so iz- gubile 7,3 milijona ljudi, od tega pet milijonov vojakov in 2,3 milijona civilistov. Skupni izdatki in gmotna škoda v drugi svetovni vojni znašajo 810 milijard dolarjev (po novi vrednosti), od tega v zavezniških deželah 550, pri silah osi in njihovih satelitih pa 260 milijard. Razen skoraj 55 milijonov mrtvih je bilo v drugi svetovni vojni 35 milijonov ranjencev, 20 milijonov sirot in 110 milijonov beguncev. V Južnoafriški uniji še sedaj ni miru. Črnska večina povsem upravičeno noče priznati zakonov in predpisov, ki jim jih hoče vsiliti manjšina belcev. Politika rasnega razlikovanja je privedla deželo na rob državljanske vojne. Beli oblastniki skušajo s silo ustaviti tok dogodkov. V Sharpe-villu so pred dobrim mesecem streljali v neoborožene demonstrante in jih ubili preko 70. Tudi ta pokolj, pa zapiranje in uničenje ne bo umirilo domačinov in jih odvrnilo od njihovega boji za priznanje človeškega dostojanstva. — Na sliki: ob pogrebu žrtev demonstracij v Sharpevillu APARAT ZA MERJENJE RASTLINSKE TEMPERATURE Napravo, ki meri temperaturo nadzemeljskih delov rastlin, so izdelali v Sovjetski zvezi. Aparat je podoben tanki igli, ki ima na enem koncu pol metra dolgo tranzistorsko konico, na drugem pa kovinske žičice, spojene z zelo občutljivim aparatom za registracijo temperature. Ta tran-sistorski »rastlinski toplomer« je mogoče pritrditi na list, ne da bi ga pri tem poškodovali. Aparat natančno izmeri temperaturo rastline. RADIACIJA V ŽIVIH CELICAH Rentgenske ž?.rke in žarke gama je mogoče izmeriti z mikro-dozimetrem, ki so %?. izdelali v ZDA. Prednost tega aparata je v tem, da ga je zaradi majhnih dimenzij lahko uporabljati, uveljavil pa se bo v medicini, kjer bodo 7. njim merili radiacije živih celic. BLAZINA ZA DOJENČKE V Angliji so začeli izdelovati blazine iz posebno mehke luknji-čave snovi. Blazina je namenjena dojenčkom, ker se dogaja, da se dojenček zaduši, če se z obrazom zarije v blazino in ni nikogar pri roki, da bi mu pomagal. Nova blazina je izdelana tako, da je mogoče spreminjati tudi njeno višino. Ce se otrok obrne z obrazom v blazino, lahko zaradi luknjic še dalje diha. MEHANIČNE NAKLADALNE ROKE V ZDA so izdelali z?, nove kamione posebno napravo, ki nalaga in razklada tovor hitreje in z manj delovne sile. Na kamionih so mehanične roke, ki dvignejo tovor do 250 kg. Naprava za pogajanje tega mehanizma je loče- na cd voznikove kontrolne plošče. Medtem ko šofer nadzoruje natovarjanje in stovarjanje blaga, pokaže avtomobilskemu krmilu hrbet in z ročico usmerja natovarjanje. STARTER ZA TEKAČE V Nemčiji so preizkusili nov štarter za tekače. Strokovnjaki menijo, da bi ta aparatura lahko pripomogla k izboljšanju mnogih dosedanjih rekordov, vendar novih štarterjev ne bodo uporabili na tekaških stezah vse dokler ne bodo spremenjena olimpijska pravila. IMENITNA URA Jožef Kučman je napravil uro, ki ne kaže le ur in minut, marveč tudi kako gre mesec in vseh sedem planetov na nebu. PRIPRAVA, KI VOZI PROTI VODNEMU TOKU Madžarski grof Teodor Batianv je preskušal novo napravo, s katero je mogoče brez človeških rok pluti proti rečnemu toku. Priprava je težka 700 centov. K tej pripravi je mogoče prikleniti še helkamer (kchlhammcr — žlebilno kladivo) in čoln. Obe pripravi sta težki po 450 centov. Kljub tolikšni teži pa ta priprava z lahkoto reže vodo proti tuku Donave kot da ne bi nosila nobene teže. PRIPRAVA ZA ODGANJANJE TATOV V Meklenburgu na Pruskem je iznašel gospod Behreus pripravo za odganjanje ponoćnih tatov. Kdorkoli bi hotel priti v hišo skozi okno, skozi streho ali skozi zid, bo odslej odgnan, ker je priprava tako narejena, da v hipu pozvoni, razsvetli hišo in lahko, če že kdo hoče, sproži tudi puško. 16 S fj) u v J n n »Naj ga le!« se je razvnel ovčar, »ko sem pokončal tistega J^dveda in tako rešil Frajo, sem prosil grofa, da mi dovoli iz-°Pali jame. Mislite da je? Kaj še! Fraja se je zadrla da ne. in er,)» ni rekel besede.« •♦Do smrti naj jo tlači mora. tako težka, kot je najtežji med-cd 'n huda kot je najhujši ris!« je togotno zavpil Gašper. . »S tem, dragi Gašperček,« se je nasmehnil Janez, »nam še ne 0 Pomagano. Bili so časi, ko so naši predniki preganjali zveri, ak0r SQ |lot(ljj Tovariši, tudi mi si bomo morali pomagati sa-• To smo dolžni kot varuhi zaupane nam živine!« hip i,, umolknil. Oči vseh so bile obrnjene v njegov od r^duienja jn Ognja očarjoni obraz. Potem pa je dvignil svojo lopo Predi; ja. rezljano palico in rekel s povzdignjenim glasom: »Zato agam sklenitev pastirske zveze, ki bodi branik našega imel- nieo Sen S°£a naj od Mojstrano pa do zadnje bohinjske vasi! Z rov- ■n psom, s sklopcem in z jamo bomo zaščitili črede, razred-e zaradi samopašnosti gradu.« «i« * »nedvedar, boš pa naš vodnik, je rekel Urban in mu ves Movoson stisnil roko. krv Pa ^° Pol(,Rm' ,r/a Pasu svoj lovski nož, v medvedji I 1 "kopan, pristopil k dozorevajočemu OfnjUi polotil BO konico Tovariši! Pri svoji pastirski < vsli c« Marti-prisegam na svoj nož, da bom \edno storil Prsti em 8V°Jo doD„;,"t p0 >kJn n»i te bomo podpirali v srečo miših domačij,« so mu s "•"rnJenJrol palicami obljubili pastirji. 'v slogi je moč, tovariši, je še pristavil stari Urban. šjrj.' r' "skrbnikovih je bil nocoj vesel večer. Od kamina se je Id £ Ppilejna toplota po prostorni sobi. Sladka kraška črnina ' današnjim dnem poslala vino, je razgibala malo družbo. Oskrbnikova žena je godovala. Šele včeraj se je bila s tovorniki vrnila iz Gorice, kjer je preživela zlate dneve trgatve. Her-manovega vdovstva, nad katerim se ni nikoli posebno pritoževal, je bilo za daljši čas zopet konec. Nocoj mu je obraz sijal od zadovoljstva. Svi je klet polna žlahtnine! Tja bo hodil vedriti, kadar bo v kuhinji divjala huda ura. In take ure niso bile redke! Kašče pa tudi niso bile prazne. Saj je od podložnih kmetov nadvse vestno izterjal desetino: raje pest več kakor pa ščepec premalo! (U rjanskim kmetom je oves slabo plenjal. Pa jim je dobričina ukazal namesto ovsa odrajtati prav toliko rži, čeprav je bil pridelek zaradi toče slab. Podhomci so imeli kaj slabo planino. Suša, paše malo, nesreče z živino, zverjad. In uvidevni oskrbnik je odredil, da so tisti, ki niso mogli odšteti dolžnih sirov, dali svinjska stegna ali pa toliko več strdi in voska, če so bile čebele pri hiši. Tako je Herman gospodaril predvsem gradu v korist, pa tudi sebi v dobro. Grof ga ie imel rad,.kakor še nobenega oskrbnika. Zraven tega pa je znal imenitno zabavati njegovo hčer, saj ji je bil učitelj v marsičem in lovski tovariš. Pa tudi Fraja je cenila edinole Hermana, vso drugo slnžinčad je zaničevala. Prod nekaj dnevi so bili v Krmi na lovu. Herman je stal v pečeh pod Rjavino. Ne daleč od njega je bila Fraja. Pa je pod njenim stojiščem zacvilila oskrbnikova psica. Herman je skočil pogledal. Toda psici ni bilo več pomoči! Ris ji je bil pregniznil vrat. Zver, ki je zavohala nevarnost, jo je ubrala po kozji stezi in Izginila V luknjo prepadne stene. Lovci so na Hermanov ukaz obkolili risov brlog, gonjači pa so morali iz macesnovih mlajev narediti veliko kletko, in še preden je zašlo sonce, je Herman ves ponosen poklonil Fraji vredno darilo — ujetega risa. Sedaj pa se ta kralj gora ves klavern sprehaja po prostorni kletki v zadnjem koncu dvorišča, čeprav mu Fraja dan za dnem prinaša najboljših prigrizkov. Ves razigran je Herman dvignil dragoceno kupo in napil gorjanskemu fajmoštru: »Veseli me, da ste nas noeoj, prečastiti, počastili s svojim obiskom, ko goduje moja draga ženica. Zato pijte reverondo! Takšne kapljice ni povsod!« Nagnil je kupo in jo v dušku izpraznil. O, Herman je bil mojster! Ne le v ježi in streljanju, tudi kadar je popival. Grof je znal vrteti čaše. toda Herman ga je posekal! »Naj živi gospa Martina! Ad maltos aemos! je voščil gor-jansko in v dolgih požirkih praznil svojo čašo. »Grazie, grazie, signor plebane! se je zahvaljevala žlobudrava južnjakinja. Naj izvolijo pogače, potice, mednih kruhkov, signor plebane!« je gostolela in ponujala na umetelno izdelanem pladnju naložene dobrote. Potem je stekla k vratom in zaklicala: »Frida, prinesi pečenko! Glej, da mi ne razliješ omake! Malo prej ji je pokipelo mleko, ker je zijala v Reparja,« je gospa smeje se rekla župniku in zaprla vrata. »-Saj sem bila tudi jaz nekoč zaljubljena, toda mleko mi zato ni nikoli pokipelo,« se je hihitala in rahlo vščip-nila svojega Hermančka v lice. »Ne bodi no, Martina!« se je otresal Herman in s palcem pokazal na Talerja, ki je na zadnjem koncu mize v zadregi med okornimi prsti obračal svoj krožnik. .. Lovec Fric, ki je sedel Talerju naproti, pa se je poredno zasmejal. Vrata so se odprla na stežaj in v sobo je stopila Talerjeva Frida. Župnikov pogled je obvisel na dekletu, katerega telesne obil-nosti le ni mogel povsem zakriti njen smešno beli predpasnik. Na njenem pegastem obrazu je ležala utrujenost. Ko je Frida zapustila izbo, so župnikove oči poiskale Talerja. »Kaj je s tvojo hčerjo, Taler?« je kakor s prižnice udarila Nemca dušebrižnikova beseda. »Kaj naj bi bilo?« je zazijal Taler. »Saj menda nisi slep, kmet?« se je ujezil gorjanski. »Nisem!« se je odrezal v čisti bavarščini Taler. »Frido mislite . ..? Prav! Jaz pa pravim: Vsakemu svoje! Vam je prvo krčma, grofu desetina, gospodu Hermanu črnina, meni grunt, dekletu pa fant. Reparjeva je in, preden bo luna v mlaju, se bosta vzela.« 1829 4 SREDA, H. MAJA 1960 V mesecu poklicnega usmerjanja Iz razgovora s psihologom, vodjo poklicnega svetovanja Okrajne svetovalnice, Francem Kovačem Pred dnevi smo se razgovarjali s psihologom — poklicnim svetovalcem, Francem Kovačem in mu zastavili nekaj vprašanj, ki zanimajo predvsem starše in pa mlade ljudi, ki se pred zaključkom šolanja ne mo rejo odločiti za nadaljnji poklic. Osnovno vprašanje je bilo, kako lahko sploh psiholog — poklicni svetovalec, pomaga ml ademu človeku? Tovariš Franc Kovač nam je odgovoril takole: »Naša osnovna naloga je najprej vsakega mladega človeka, ki je željan naše pomoči, vsestransko spoznati. Zatorej nas zanima, kako je otrok izdeloval v šoli, s kakšnim izvenšolđkim delom se je ukvarjal, v kaikš-nem okolju najraje živi, kakšne so razmere na njegovem domu in podobno. Razen tega pa imamo še vrsto pripomočkov, s katerimi preizkusimo otrokove potencialne zmožnosti za določeno delo. Preizkusimo njegovo spretnost, sluh, vid in skratka vse fizične sposobnosti. — Na osnovi vseh zbranih podatkov izdelamo analizo, potem pa v neposrednem razgovoru z mladim človekom damo svet.« In koliko mladih ljudi se je letos že zateklo v Okrajno poklicno svetovalnico? »Nekaj manj kot dvesto. Ta številka pa kaže, da se je naše delo, s katerim smo začeli šele pred tremi leti, že močno utrdilo. Razveseljivo pa je dejstvo, da v večini pridejo po nasvet res tisti, ki so sveta potrebni.« Potem ko ste dali otroku svet, je s tem vaše delo že opravljeno? »Vsekakor ne. Lahko pa bi, pravzaprav moramo, naše delo razdelili v tri faze: predorien-tacijo, svetovanje in spremljanje. Predorientacija je v smislu preventive. V tej fazi je predvsem tesno naše sodelovanje s prosvetnimi delavci po šolah in s starši. Torej hočemo že v samem začetku otroku razviti čimveč jo samostojnost za odločitev v poklic in mu v tem smislu tudi pomagati. Prav pri tem pa lahko odigra odločilno vlogo reformirana šola, ki še ni izkoristila vseh možnosti. Svetovanje je druga faza, ki smo jo pojasnili že z odgovorom na prvo vprašanje. Brž ko je bil'potreben svet naše posvetovalnice pa preidemo v tretjo fazo, to je — sprem-ljevanje. Mlademu človeku, ki smo mu dali nasvet, potem tudi pomagamo premagovati vrsto težav, na katere naleti. Te te- žave so ali nerazumevanje tistega h kateremu je prišel mlad človek v uk, ali pa morda sam zaradi majhnega spodrsljaja hoče vreči puško v koruzo, kot pravimo. Spremljanje je torej potrebno zato, ker bi v takšnih primerih lahko tudi še tako dober svet povsem propadel.« i Ali na račun spremljanja, to je tretje faze. vodite tudi določeno statistiko na osnovi katere lahko izdelate koristne analize za bodoče delo? »Prav pred kratkim smo izdelali analizo v tem smislu in prišli do številk, ki nam veliko povedo. Od tistih, ki so poslušali naš svet, jih je bilo le 2,9 odstotka nezadovoljnih, zadovoljnih pa je bilo 67,1 odstotka, zelo zadovoljnih 22,9 odstotka in srečnih 7,1 odstotka, medtem ko nesrečnih zaradi izbire poklica ni bilo. Od teh je ostalo v svatova-nem poklicu kar 84,3 odstotka svetovancev, le 15,7 odstotka pa je spremenilo poklic. Od tistih pa, ki se niso ravnali po našem nasvetu je bilo 11,1 odstotka nesrečnih, 66,7 odstotka za silo zadovoljnih, 22,2 'Odstotka zadovoljnih, nihče pa ni bil zelo zadovoljen ali pa celo srečen. Tudi v svetovanem poklicu jih je ostalo le 33,3 odstotka, spremenilo učno mesto 22,2 odstotka, poklic pa jih je menjalo kar 44,5 odstotka. Iz teh številk moremo zaključiti kolikšno korist ima lahko poklicno usmerjanje, če se nasvetov mlad človek potem res drži.« B. F. telesna kultura MLADINA IZ BELE NAJBOLJŠA v športnem tekmovanju v Preddvoru Preteklo nedeljo je komisija za vas pri Občinskem komiteju LMS Kranj, ki jo vodi Aleksander Leben organizirala med vaškimi aktivi LMS razna športna tekmovanja. Tako se je tega tekmovanja udeležilo v soboto in nedeljo v Preddvoru in na Beli kar 8 mladinskih organizacij, in to: Savska loka, Besnica, Predoslje, Visoko, Kokrica, Bela, Preddvor in Gorice. Skupaj je tekmovalo okoli 100 mladincev in mladink. Mladinci so se srečali v teku na 100 in 400 metrov, v balkanski štafeti, skoku v daljino in višino, v odbojki, nogometu, namiznem tenisu, streljanju in šahu, medtem ko so mladinke nastopile samo v teku na 60 in 200 m, v balkanski štafeti, ter skoku v daljino in višino. Končni plasman ekip pa so določili po doseženih točkah in je bil naslednji: 1. Bela 145, 2. Kokrica 143, 3. Visoko 135, 4. Preddvor 109, 5. Savska loka 92, 6. Besnica 48 in 7. Predoslje 36 točk. Gorenjsko nogometno prvenstvo PLANIKA NA VRHU Kot v vseh tekmovanjih, gre tudi prvenstvo v Gorenjski nogometni podzvezi h koncu. Moštva morajo odigrati še štiri kola. Kaže, da je letos tekmovanje nadvse zanimivo, saj je bilo doseženih nekaj presenetljivih izidov. Na vrhu lestvice je še vedno kranjska Planika z istim številom točk kot Tržič, vendar z boljšo razliko v golih. Ni pa še zanesljivo, da bo Planika še naprej obdržala prvo mesto, kajti to ni odvisno samo od njene želje, pač pa tudi od ostalih izidov. Trenutna lestvica pa je na- slednja: Planika 13 8 3 2 51:21 19 Tržič 14 8 3 3 76:33 19 Partizan Sk. Loka 14 8 2 4 64:30 18 Jesenice 13 7 0 6 48:26 14 Mladost 11 6 2 3 31:22 14 Prešeren 13 6 2 5 35:46 14 Naklo IS 5 1 7 37:46 11 Svoboda 11 2 1 9 21:57 5 Bohinj 13 1 0 12 14:92 2 Gorenjsko rokometno prvenstvo r Mladinka valcu. Le je prišla po nasvet k psihologu - poklicnemu sveto--ta z drobnimi predm eti ugotavlja njeno spretnost bo v Molji Liki SLABA DISCIPLINA Letos smo na Gorenjskem s kvaliteto rokometnih ekip kar lahko zadovoljni. Razočarani, pa smo bili nekoliko nad disciplino tekmujočih ekip. Na vrhu lestvice je spet Tržič, vendar mu je tesno za petami mlada ekipa Storžiča in bo šele medsebojno srečanje prav gotovo odločilo, kdo bo letošnji rokometni prvaik Gorenjske. — Prihodnjo nedeljo bo na sporedu 10. kolo tega prvenstva, lestvica po 9. kolu pa je naslednja: Tržič 9 9 0 0 252:114 18 Storži č 9 8 0 1 154: 74 16 Sava 9 6 1 2 159:140 13 Iskra 9 4 1 4 164:137 9 Mlad. II 9 3 0 5 109:135 6 Duplje 9 2 1 6 89:193 5 Mlad. III 9 2 0 7 94:113 4 Križe 9 0 1 8 115:226 1 TRADICIONALNI VELESLALOM V nedeljo, 15. maja, bo ob 9. uri v Vratih pod pokroviteljstvom Železarne Jesenice tradicionalni Triglavski Zlatcrogov veleslalom, kjer bodo nastopili člani, mladinci, mladinke in ekipe, ki bodo štele tri člane, dva mladinca in eno članico. Tekmovanje bo tudi letos za prehodni pokal Gorenjske smučarske pod-zveze. Zadnje vesti LJUBLJANA, 10. maja. -Prvi državljan Združene arabske republike Šukri el Kuatli je danes dopoldne odpotoval iz naše države. Na ljubljanski železniški postaji, kamor so ga pospremili nckifieri predstavniki oblasti in družbenih ter političnih organizacij, se je gost iz ZAR vsem zahvalil za prisrčen sprejem. KAIRO, 10. maja. - V sekretariatu Arabske lige se je zvedelo, da bo 25. maja letos v Beirutu izredni sestanek članic Arabske lige. Govorili bodo med drugim tudi o odnosih med arabskimi državami. BUKAREŠTA, 10. maja. -Predsednik romunske vlade Stoica je izjavil, da bo bližnja konferenca na vrhu v Parizu prispevala k nadaljnemu utrjevanju miru med narodi. LETOVANJE ZA ČLANE DRUŠTVA Športno društvo Triglav iz Kranja je te dni sklenilo dogovor s TVD Partizanom iz Splita zaradi izmenjave domov. Tako bi mladina iz Splita letovala v Domu na Joštu, mladi športniki iz Kranja pa bi prebili počitnice v Domu v Splitu Letovanje nameravajo organizirati v treh izmenah, in sicer bi bilo v vsaki izmeni po 50 otrok. Za to letovanje se v Kranju lahko prijavijo pionirji in 'mladinci, člani športnega društva Triglav, nadalje pionirji i« mladinci, otroci članov društva. V kolikor pa ne bi bilo dovolj prijav članov društva, pa se lahko za to letovanje prijavi tudi mladina ostalih društev iz Kranja. Prav gotovo je to lepa poteza športnega društva Triglav, ki ne bo nudilo tekmovalcem samo športna tekmovanja na igriščih, ampak tudi udobne počitnice ob morju. V. TVD »Partizan« Skofja Loka se že pripravlja na veliko in pomembno telesno vzgojno prireditev: na povratno srečanje mladinskih republiških vrst v vajah na orodju, ki bo v nedeljo, 22. maja. v domu Partizana, med reprezentanco Slovenije in Makedonije. Pred tem pomembnim srečanjem bo Partizan Slovenije priredil v nedeljo 15. maja v Študijski telovadnici v Ljub- ljani izbirno tekmovanje, ki se ga bodo udeležila tudi nekatera Partizanska društva z Gorenjske. Na povratnem dvoboju bodo mladinci nastopili v naslednjih disciplinah: bradlja, drog, krogi, preskok čez konja, konj z ročaji in proste vaje. Mladinke p^ se bodo pomerile v prostih vajah, dvovišinski bradlji, gredi in preskoku čez konja. -an __^ Izid žrebanfa prvomajske nagradne križanke O BY£ S C EVALE C pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. kino mali oglasi Prodam malo posestvo, pol ure iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 1761 NSU Primo, 150 ce m, lepo, uvoženo, prodam. Jezerska 64, Kranj (Primskovo). 1762 Prodam psa čuvaja. Bičkova ii. Kranj. 1763 Prodam motorno kolo NSU Primo. Ogris, Ul. Heroja Brači-ča 9, Tržit. 1764 Prodam kravo, 9 mesecev brejo, ki bo četrtič teletila. Voklo št. 73. 1765 Prodam kompletni čebelnjak s 16 naseljenimi AZ panji, zaradi smrti gospodarja. Kurnik Ivanka, Koroška 8, Tržič. 1766 Dober hrušov mošt ugodno prodam. Ambrožič, Ljubno, pošta Podna rt. 1767 l*o službi, v popoldanskih ur ah, bi pomagala v gospodinjstvu v Kranju. Nujno. Pogorele, Partizanska 5, Tržič. 1768 Prodam 4 gume 550 krat 15. — Naslov v ogl. oddelku. 17G9 Kupim dolgo belo oblekeo punčko, staro 9 let. Naslov v oglasnem oddelku. 1770 Kupim a v bo za žensko narodna nosu (starinsko) in mo ike škornje za narodno nošo št. 42 do 43. Naslov v oglasnem oddelku. 1771 Zamenjam družinsko stanovanje v centru Portoroža za enakega v Kranju. Poizve se na telefonu 173-50, Kranj. 1727 Želim spoznati dobrosrčno dekle staro 16 do 24 let. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod ••Slika in planinstvo«. 1772 Stanovanje in hrano blizu Tržiča nudim tovarniški delavki. Naslov v oglasnem oddelku ali Turističnem društvu Tržič. 1773 Starejši moški nudi brezplačno stanovanje ženski, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Lahko je tudi tovarniška delavka. Možnost je, da stanovanje odkupi. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 17774 Mlajšo žensko moč za točilnico išče »Stari Mayr«, Kranj. 1775 Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu v Radovljici za izplačano zavarovalnino. — Bozovičar Poldi, Trata 7, Skofja Loka. 1776 Društvo upokojencev v Kranju obvešča članstvo, da ima svoj redni letni Občni zbor v sredo, dne 11. maja ob 15. uri v velika dvorani nove stavb" Okrajnega ljud-skega odbora K obUni odoMM vabi odbor 1728 Ob priliki proslave v bolnici SVPD »Franji« v n<'d. dni 15. maja 1960 bo vozil iz Kranja avtobus ob 6 uri izpred avto-busme postaje Kranj. Genu za t tlačijo Kranj—Cerkno—»Fra-nja-< in nazaj 500 din. Prijave sprejema občinski odbor Z U NOV Kranj 1729 Motorni kolesi »Viktorija Ac-ro sport« 250 nm, 8000 km In AJS 500 eom, oba lepo ohranjena, UgOdnO prodam. Viktor Su-sl,eršič. '/.a,. Bitnje 101, p. Zar>-nica. Kranj l*M Zaradi bolezni prodam Vespo, 1<<55 leto izdelave, 125 eem, v od Učnem stanju, registriramo za loto 1960. Ihmlovka 4, Kranj 1713 Prodam dva dvodelna okna / dvojno zupero, okvirji, .steklom in notranjimi •polkni«. Na.-.Io v oglasnem oddelku 1777 Prodam 1000 kg lopeRa l«Oa. Trst,nik 17. Golnik 1778 1'rodam mlado kravo, ki DO tieijio U-lrtila. Hntof 08, Kranj 1779 Prodam moped »Simson ■•. N;i-■ lOV v oglasnem oddelku 171)0 štedilnik, vzidljiv, levi, po zelo ugodni coni prodam. Holv Zdenko, Delnv.ska cesta 24, Kalvarija, Kranj 1781 Oseba, ki mi odstopi ali preskrbi odgovarjajoče enosobno stanovanje v Kranju, dobi 50.000 din nagrade. Najemnina posebno po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1782 Našla sem gumijasto pelerino s čepico. Naslov v oglasnem oddelku 1783 Vsa kleparska dela, razna poplavila, izvrši hitro in solidno Kleparstvo Antolkovič Mirko, Savska cesta 8, Kranj 1784 Stanovanje nudim upokojenki /a ix>moč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1785 Prodam moped Colihri z garancijo, (ena ugodna. Ogled a mo popoldan. Orehovi je 2, Predoslje pri Kranju • 1786 Kupim posteljo, prazno ali kompletno. Nnsilov v oglasnem oddelku 1787 objave Za izredno razumevanje in učinkovito pomoč pri gradnji avtobusnega izogibali a DJ Polici pri Naklem, sr zahvaljujemo podjetjem SGP Projekt, Kranjsko gradbeno pmljvMje. Trarusturist, Skofja Loka; Avto-promet, Kranj; SAP Ljubljana; K<*muna!ni servis; Katnno.se-ItVOJ Holeta in Klektro iz Kranja. Vaščani Police RAZPIS ('oslinsko podjetje ».lavornik Jesenice razpisuje delovno mesto računovodje podjetja Pogoj: Popolna srednješolska izobrazba z. ustrezajoč«* prakso v računovodstvu (po možnosti v gostinski stroki.) Rok za predložitev prijav, z obrazložitvijo dosedanje zaposlitve in kvalifikacije je do 15. maja 1960. Plača po tarifnem Jesenice »RADIO«: 12. in 13. maja jugoslovanski film TE NOČI. Jesenice »PLAVZ«: 12. in 13. maja italijanski barvni film CA-STA DIVA. Bled: 11. maja angleški film BE2NO SRFiCANJE, 12. maja angl. film BEŽNO SREČANJE. 13. maja ital. barv. einemaseope film BEATR1CA CENCl, predstave ob 18. in 20.30 uri. Radovljica: 11. maja jaininski dokum. barv. film PANORAMA JAPONSKE in 12. maja ameriški špij. barv. film MOZ KI GA NI BILO, predstave ob 20. uri. Kropa: 12, maja amer. barvni film KOCKAR IZ MISSISSIPI-JA. Tržič: 12. maja in 13. maja NALOGA MAJORJA LEKSA, ameriški barvni film. Kranj »STORZlC«: 11. maja amer. barv. film NALOGA MAJORJA leksa matineja ob 10. uri, nmer. CS film TRIJE EVINI OBRAZI, predstave ob 16., 18. in 20. uri. zadnjič, 12. maja amer. film PROTI PRIČAM, matineja ob 10. uri, zap. nem. barv. film TI SI MOJA PESEM, predstave ob 16., 18. in 20. uri. Letni kino » PAKTIZA N • : 11. maja amer. film PROTI PRIČAM in 12. maja premiera ru-munskega filma OREL 101 -predstave ob 20. uri. Naklo: 11. maja češki film NEVARNA IZNAJDBA, predstava ob 20. uri. Duplica pri Kamniku: 11. in 12. maja jugoslovanski film SKOZI YK.IKV.JK V NKBO, predstava ob 20. uri. Kamnik: 11. in 12. majn juga slovanski film VIZA ZLA, pred-smve ob 20. uri. l.jubuo: I'.!, maja angl. film Jaz in gospod minister, predstava ob 20. uri in istega dne ob 16. uri jugoslovanski film VI. mladinski pronram. V ponedeljek popoldne je bilo v prostorih uredništva javno žrebanje prvomajske nagradne križanke. Zapišemo naj, da je rešitve tudii tokrat poslalo veliko število reševalcev in sicer kar 414. Bolj kot v prejšnjih primerih je bila tokrat razveseljiva ugotovitev, da so bile domala vse rešitve pravilne. Zreb pa je odločil takole: 1. nagrado 3.000 din prejme Cilka Zupan, Kranj, Prešernova ulica 1; 2. nagrado 2.000 din prejme Metod Maver. Kranj. Jahačev prelaz 2: 3. nagrado do 7. nagrado po 1.000 dinarjev Ignacij Cuder-man. Kranj, Tilov trg 1, An Tka Hiter, Kranj. Stara cesta 3. Mira Pite, Kranj, Zupančičeva 10, Mira Pire, Kranj. Zupančičeva 10, Simon Krajcar, Kranj, Zupančičeva 8; 8. do 17. nagrado po 500 dinarjev pa naslednji izžrebanci: Polonca Mejač, Kranj, Savska 2, Andrej Krajeer, Kranj, Zupan i-čeva 8, Mija Štajnbaher, Kranj, Gosposvetska 7, Marica Kogov-šek, Ljubljana, Koroška f, Anka Justin. Kranj, Zlato polje 8, Anton Gogala, Kranj, Zupančičeva 4, Milka Binder. Ljubljana. Ivi zičeva 6, Johan Tolar. Železniki. Prtovč 5. Katarina Gole/. Kranj. Planina 30 in Mihaela Malovrh. Kranj, (iorenjesavska 27. Vsi izžrebanci lahko dvignejo nagrade v Uredništvu od ponedeljka dalje — 16. maja: dobil' niki izven Kranja in bližnje okolice pa bodo nagrade prejeli P° pošti. Pravilna rešitev križanke: 1« ekspres, 8. prvi maj, 15. kariera. 16. Leonida, 17. stepa, 18. brazda, 20. JM, 21. peča, 22. Glinka. 23. tun. 24. oda, 25. vojska, 26. prti, 27. RR, 28. koliba. 29. Sa- mac, 30. tabelica, 32. morana. 33. Egida, 34. sitost, 35. tampon, 41-strela, 43. Marolt, 44. vrtenj«. 45. Pablo, 46. manira, 47. kadet. 48. SS, 49. Enej, 50. kurili. 51-dolina, 52. TM. 53. car, 54. Lolita, 55. modena, 56. kri, 57. Ig. rat ine, 59. ramena, 60. Klis. W' Erjavec, 63. trajekt, 65. ptice. 66. sandala.67. alianse. 68. kanal-Navpično — 1. eksport. 2. kat'-" dra. 3. sreča, 4. pipa, 5. rea, 6. pr. 7. sabljača, 8. planika, 9. rezk:'. 10. ved*, U. ina, 12. mi. 13- ad" jutant, 14. Jamnica, 19. rioWi 22. golida, 23. trmast, 25. volil'*-26. parola, 28. kegelj, 29. Šoto«. 31. berher. 32. mirila, 34.saniteta. 35. Trdina. 36. Atena, 37. Meta. 38. PN, 39. Ojstrica, 40. nesmisel, 41. species. 42. Taaiagn<4>-Marin, 44. Valento. 46. mulina. 47. kodeks. 50. kotel. 51. Dom«*0/ 54. lava, 55. Maja, 56. klin, rad, 59. rai, 80. eta, 62. JN, °4- RL, 65. PK. ZAHVALA Ob težki izgubi moje dobre mame MARIJE BIKOVNIK Ažmanove mame iz Okroglega se zahvaljujem vsem, ki so mi v tem težkem času nudili pomoč-, sosedom iz Bobovka, vsem darovalcem cvetja. Posebno zahvalo sem dolžna /.(travniku dr. Majorju za ves trud. da bi jo ohranil pri življenju. Enako se zahvaljujem župnikoma i/. Predoselj in Naklepa za spremstvo. Bobovk, 7. maja. /..»bijoča hčerka Minka Rokovnik Na predlog personalne komisijo razpisuje l pravni OO" bor Bolnice M duševne bolezni Begunje na (.orenjskciu naslednja delovna mesta: 1. RAČUNOVODJA ■ z.a delovno mesto of; računovodstva s sredino strokovno i/.obrazt>o in z najmanj petletno prakso v računovodstvu. — Družinsko stanovanje preskrbljeno. \\. [NVENTAjRISTA idnjo ti ikovna Izobrazbo alj popolno srednjo šolo s prakso. Placa, položajna placa in posebni dodatek po Zakonit o javnih uslužbencih in Pravilniku o plačali osebja bolnici'- Pravilno kolkovane prošnje sprejema upravni odbor do zasedbe delovnih mest. 7754 26 3539