Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN	UPRAVA:
34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 6 4 6 4 Poštnina plačana v gotovini
N
I
NOVI
Posamezna številka 80 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 850 — polletna Ur 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bi* SETTIMANALI
ŠT. 899
TRST, ČETRTEK 13. JULIJA 1972, GORICA
LET. XXI.
Slovenska šola vzgaja cdkrite in vedre ljudi
V kratkem — 24. t.m. — se konča vpisovanje v slovenske srednje šolje v Trstu. Mislimo, da so se vsi starši, ki mislijo vpisati svoje otroke na slovenske šole, že odločili in jih tudi že vpisali oziroma jih poslali, da se vpišejo. Zato veljajo te naše besede bolj tistim, ki se še niso odločili ali ki so celo že sklenili, da otrok ne dajo naprej študirat ali pa so jih vpisali v kako neslovensko srednjo šolo. Ne vemo, če bo takim slovenskim staršem prišel ta članek v roke, kajti ravno tisti ljudje, ki ne berejo slovenskega tiska, so tudi tisti, ki ne dajejo svojih otrok v slovenske šole; toda upamo, da jih bo kak prijatelj ali sosed vendarle opozoril nanj. Naj bi ga prebrali in razmislili o njem.
Najprej besedo ali dve tistim staršem, ki ne mislijo dati otrok v višjo srednjo šolo, bodisi ker menijo, da jim tega njihovo gospodarsko stanje ne dopušča, bodisi ker menijo, da njihovi otroci ne potrebujejo višje izobrazbe. Res je, da študira danes na višjih srednjih šolah sorazmerno veliko fantov in deklet in da je včasih slišati pomisleke, kje bodo dobili službe. Res pa je tudi, da resnično izobraženi in sposobni ljudje vedno dobijo službo v lastni ali sorodni stroki. Takih ljudi ni nikoli preveč, kvečjemu premalo. Preveč je le takih, ki se zanašajo samo na svoje spričevalo, na diplomo, na tisto, kar so se mehanično naučili na pamet zaradi redov, ali celo na znanje in sposobnost dru gih. Starši, ki hočejo svojim sinovom in hčeram dobro, naj bi zato ne preprečevali študija tistim, ki radi študirajo in so nadarjeni ter pridni.
V obrt, trgovino in v druge praktične po klice, kjer je potrebna le vajeniška in pomoč niška doba, naj pošiljajo take, ki nimajo veselja do študija, a jih veseli obrt ali trgovina. Taki se bodo tam hitro znašli, ker se ne bodo čutili prikrajšani in dejansko to tudi ne bodo. Hudo odgovornost glede prihodnosti svojih otrok pa prevzamejo nase starši, ki branijo svojim otrokom študij kljub nadarjenosti in veselju do učenja. Morda se bodo čutili njihovi otroci zaradi tega vse življenje nesrečni — zgolj zato, ker so se starši bali nekoliko večjega finančnega bremena ali ker niso znali ceniti izobrazbe. Kar zadeva finančno breme, je treba vsaj poskusiti morda le ne bo tako neznosno. Pogosto si Znajo pridni in nadarjeni dijaki tudi že sami pomagati, ali pa pride pomoč s te ali one strani.
Zdaj pa še nekaj besed tistim staršem, ki hočejo dati sina ali hčerko v neslovensko srednjo šolo. Če so se tako odločili, naj vedo, da njihova odločitev ni bila niti moralna niti pametna. Moralna ni bila zato, ker so jim tako odločitev narekovale lastnosti, ki
(dalje na 3. strani)
DEMOKRACIJA PRED IZPITOM
Kot je bilo pričakovati, je Andreottijeva vlada prejela zaupnico v poslanski zbornici. Medtem ko pišemo poteka razprava v senatu, kjer pa sedanja vladna koalicija ne razpolaga s takšno večino kot v poslanski zbornici. Poznavalci razmer napovedujejo, da bo tu Vlada prodrla le s pičlimi tremi glasovi večine. O zaupnici bodo glasovali danes zvečer, nato pa bo parlamentarno delovanje za nekaj dni prekinjeno, kajti v petek se bo začel vsedržavni kongres Socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP), ki vsekakor pomeni važen dogodek v italijanskem notranjepolitičnem življenju. Ta stranka, ki je nastala v trenutku, ko so socialisti sprejeli sodelovanje na vladni ravni z demokristjani in drugimi strankami 'leve sredine, bo, kot vse kaže, na tem kongresu sklenila, da se razpusti. To je vsekakor posledica njenega neuspeha na zadnjih državnozborskih volitvah, ko je tudi zaradi volilnega mehanizma zgubila vse svoje prejšnje zastopnike v poslanski zbornici, in sicer kar 23, čeprav je po vsej državi zbrala nad 600 tisoč glasov.
Če bo na kongresu prodrla usmeritev, kakršna je prišla do izraza na zborovanjih po posameznih pokrajinah, bo kakih 70 odstotkov članov vstopilo v komunistične vrste, manjši odstotek se bo vrnil v socialistično stranko, medtem ko le nekaj odstotkov zagovarja stališče o samostojni poti, to je, da se stranka še ohrani pri življenju. Sklep o razpustitvi stranke je, kot smo že poudarili, predvsem polsedica neuspeha na volitvah, a prav gotovo drži, da za socialpraletarce že nekaj let tega ni bilo pravega političnega prostora, kajti načelo enotnosti vseh levih sil, ki je bila njihova glavna programska točka, je danes eno glavnih gesel in eden glavnih ciljev komunistične stranke.
KONSOLIDACIJA NA DESNICI
Do podobnega pojava prihaja tudi na skrajni desnici, kjer je prav te dni v teku nadaljnji proces konsolidacije desničarskih sil, kot se je začel tik pred zadnjimi političnimi volitvami. Monarhisti so namreč sklenili razpustiti svojo stranko in vstopiti v vrste tako menovanega socialnega gibanja (MSI), ki je izrazito fašističnega značaja in s katerim so skupno nastopili na nedavnih državnozborskih volitvah 7 imenom »nacionalne desnice«.
Kako bodo na ite pojave, ki so zelo značilni za sedanje italijansko politično življenje, reagirale demokratične stranke? Združevanje bližnjih ali sorodnih političnih sil utegne sicer biti na prvi pogled zelo mikavno, a prav gotovo nosi v sebi določene klice nevarnosti, kajti vsak takšen proces neizprosno vodi v radikalizacijo političnega bo ja, v ustvarjanje političnih front in taborov, med katerimi je vsaka demokratična kon frontacija že vnaprej izključena. S tem pa demokracija dejansko zgublja svojo vsebtoo
in tudi svojo glavno moč ter se spremeni v režim, katerega glavna oznaka je avtoritarizem, da ne rečemo totalitarizem.
če je proces združevanja na skrajni desnici in na levici danes v Italiji še razumljiv in v določeni meri tudi opravičljiv, saj konec koncev samo poenostavlja splošni politični položaj, bi to nikakor ne bilo opravičilo za analogen proces med strankami tako imenovanega demokratičnega loka, ki v Italiji gre od liberalcev do socialistov. Če bi se namreč to zgodilo, bi lahko upravičeno govorili o pokopu demokracije, kajti takšen blok bi se ali sam spremenil v avtoritaren režim ali pa padel v objem tekmecev na desnici in levici.
ODGOVORNOST DEMOKRATIČNIH STRANK
Trenutni politični položaj v državi terja od vseh demokratičnih strank polno mero odgovornosti, 'ki je pa, vsaj doslej, še niso pokazale. Najboljši dokaz za to je prav sestava sedanje vlade, ki zaradi odsotnosti socialistov in neangažiranja predstavnikov levih struj Krščanske demokracije stoji na zelo trhlih nogah in ji je naravnost usojeno, da jo bo že prva večja nevihta zrušila.
Za nadaljnji obstoj dejanske demokraoi-je in torej resnični družbeni napredek so predvsem odgovorni demokristjani in socialisti. Konservativni del Krščanske demokracije ne more in ne sme dalje vztrajati na svojih preživelih, dvoumnih in reakcionarnih stališčih, to je odklanjati, oziroma izvode-neti vsak načrt in program nujnih reform na raznih področjih družbenega in gospodarskega življenja ter povrh zahtevati še blagoslov socialistov. Ti pa morajo prej ali slej jasno določiti svojo pot, to je izbrati ali sodelovanje v vladi ali opozicijo, pri čemer morajo imeti jasno pred očmi, da koalicija nikakor ne pomeni, da so si stranke popolnoma enotne o vseh vprašanjih, temveč da je predvsem važna enotnost akcije za dosego določenih ciljev, za izvedbo določenega programa, ki je vsem koalicijskim strankam skupen in za katerega so se sporazumeli po primerjavi stališč in mnenj vseh 'sodelujočih partnerjev.
Prepričani smo, da tako demokristjanska kot socialistična baza, ki sta izrazito ljudskega značaja, pričakujejo od svojih voditeljev in izvoljenih predstavnikov, naj čimprej dosežejo sporazum o nadaljnjem sodelovanju na najvišji ravni, sporazum, ki bo predvideval izvedbo potrebnih reform v natančno določenih rokih, učinkovite ukrepe za sanacijo 'gospodarstva, za pravičnejšo porazdelitev dobrin, za čimvečjo soudeležbo delovnega ljudstva pri določevanju nadaljnjih smernic političnega in družbenega razvoja. Če bo to doseženo, bomo lahko rekli, da je italijanska demokracija ponovno uspešno položila svoj izpit.
Severna Irska pred državljansko vojno
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 16. julija, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Dva Tria F. J. Hay-dna. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder »Velika gala predstava«. Mladinska povest (Tone Seliškar), dramatiziral Jožko Lukeš. Zadnji del. RO vodi Lojzka Lombar. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Matjaž Kmecl: »Samota velikega teatra«. Radijska igra. RO režira Balbina Baranovič Batte-lino. 16.35 Za prijetno popoldne. 18.20 Baletna glasba. 19.00 Semenj plošč. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.25 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 17. julija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah. Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade po-slušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Slavne simfonije. 18.55 Glasbena beležnica. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Morje v slovenski literaturi — Slovenski godalni kvartet: violinista Slavko Zimšek in Karel Žužek, violinist Franc Avsenak, violončelist Edi Majaron. Saša Šantel: Kvartet v d molu; Slavko Osterc: Silhuete - Čemu so se smejali -Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 18. julija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 12.50 Saksofonist Charlie Parker ter Franco Millan na elektronske orgle. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. 18.50 Glasbeni vrtiljak. 19.00 Veliki detektivi iz kriminalk. 19.16 Za najmlajše: »Janezek in njegova konjiča« (Marija Peterlin). RO vodi Lojzka Lombar. 20.00 Šport. 20.35 Wolfgang Amadeus Mozart: Figarova svatba, komična opera. V odmoru (21.15): »Pogled za kulise«, prip. Dušan Pertot. 22.10 Zabavna glasba.
► SREDA, 19. julija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni orkester iz Padove vodi Claudio Scimone. 18.50 Nekaj jazza. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (21.05) Za vašo knjižno polico. 21.50 »Golden Grass«. 22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 20. julija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi: Morje v slovenski literaturi - Slovenski godalni kvartet: violinista Slavko Zimšek in Karel žužek, violist Franc Avsenak, violončelist Edi Majaron. Saša Šantel: Kvartet v d molu; Slavko Osterc: Silhuete - Čemu so se smejali — Slovenski ansambli in zbori. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 V ljudskem tonu. 19.10 Costantino Mortati: Oseba, država in vmesne skupnosti »Državne oblike«. 19.20 Za najmllajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 20.35 Jaka Štoka: »Trije tički«. Burka v dveh dejanjih. Režira Adrijan Rustja. 22.05 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 21. julija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori im glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Simfonična glasba. 19.00 Jazz kvintet Basso - Valdambrini. 19.10 Na počitnice. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 VOkalno instrumentalni koncert. 21.30
V	plesnem koraku. 22.05 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 22. julija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Koncertisti naše dežele. Duo Lana - Re-pirni: violončelist Libero Lana, pianist Roberto Re-pimi. 18.45 Orkester proti orkestru. 19.10 Rado Bednarik: Moja srečanja. 19.20 Revija zborovskega petja. 20.00 Šport. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Zora Saksida: »Komisar Tabemik ali Suha južina in njegov problem«. Detektivka. 21.30 Vabilo na ples. 22.30 Zabavna glasba.	.	■	. .
( ■	_	■	~~	!v,	-	j,	■	■
Izdajatelj: Engelbert Pesednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša * Tiska tiskarno Gtaphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
Politični položaj na Severnem Irskem se je zadnje dni tako poslabšal, da je nevarnost, da lahko vsak hip izbruhne prava državljanska vojna, v katero silijo zdaj zlasti skupine angleške protestantke fanatične skupine, ki se oborožujejo in postavljajo barikade na cestah. Organizacija irskih nacionalistov IRA je oklicala pred nekaj tedni premirje,, da bi omogočila pogajanja in politično rešitev krize, za kar je obstajalo nekaj znakov, toda niti angleški minister-po-verjenik za Severno Irsko Whitelav niti pro-testantsko-angleška stran nista izkoristila priložnosti. Tako so se spot začeli atentati in streljanje, pri katerih najde vsak dan nekaj ljudi smrt, na desetine pa je ranjenih. Angleško-protestantska Skupina (v veliki meri gre za potujčene in poprotestantene Irce) se noče pogajati, ker ve, da bi v vsakem primeru pogajanj morala pristati na politično in socialno enakopravnost Ircev, katere je dozdaj lahko legalno odrivala od boljših položajev v upravi in gospodarstvu ter jim preprečevala politično enakopravnost in socialni vzpon, da je lahko gledala nanje kot na »manjvredne«. Irci pa se z drobtinicami tudi nočejo več zadovoljiti, zdaj iko so dokazali svojo moč in odločnost, ker vedo, da bi jim ob prvi priložnosti spet vzeli, 'kar bi jim bili zdaj prisiljeni dati.
Zdi se, da dajeta angleška uprava, ki jo vodi Wbitalaw, in angleška vojska še vedno potuho protestantsko-angleškim fanatikom. Irci zahtevajo združitev Severne Irske z Irsko republiko, ker je bil Irski otok v vsej svOji zgodovini vedno enoten, dokler se ga ni polastil angleški imperializem in začel iztrebljati Irce ter jih potujčevati ali siliti v protestantizem. Tako se mu je s časom posrečilo potujčiti, delno tudi s priseljevanjem Angležev in Škotov, večino prebivavstva v severnovzhodnem delu otoka, ki je potem ostal angleški, ko je postala Irska republika neodvisna. Edino pravilna in dokončna rešitev bi bila združitev Severne Irske z Irsko republiko, protestantski Angleži v Severni Irski pa naj bi dobili avtonomijo. Prej
V	slovenskem in hrvaškem, zlasti verskem tisku, se je v zadnjem času spet nekoliko razvnela polemika v zvezi z župnijami, ki spadajo pod republiko Slovenijo, v cerkvenopravnem pogledu pa pod zagrebško nadškofijo (Razkrižje na štajerskem) in po-reško-puljsko škofijo (Gradina, Pregara, Topolovec). Tudi ob zadnjem ljudskem štetju
v	lanskem letu se je večina prebivalstva v Razkrižju izjavila za Slovence, pri bogoslužju in pri verouku pa je v rabi hrvaški jezik. Podoben položaj je tudi v treh istrskih vaseh, Gradini, Pregari in Topolovcu, ki se nahajajo na levem bregu reke Dragonje, a so se prebivalci leta 1956 na posebnem glasovanju odločili za priključitev k SR Sloveniji.
O tej kočljivi zadevi je 17. maja letos razpravljal Koordinacijski odbor za urejanje odnosqv med. samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri republiški konferenci SZDL v Ljubljani, ki je sklonil, da bp poleg iprizad.etih škofov obvestil tudi jugoslovansko, veleposlaništvo v Vatikanu in terjal primerno rešitev. Nacomenjeni sklep je , zelo
ali slej bo najbrž do tega tudi prišlo, po tej ali oni poti. Protestanti skušajo te dni onemogočiti vsak razvoj položaja v prid Ircev z bučnim proslavljanjem bitke iz lota 1690, ki je pomenila odločilno zmago angleških protestantskih okupatorjev nad katoliškimi Irci, 'kar je seveda anahronistično in neumno izzivanje, ki sili Irce v drugo skrajnost in zaostruje njihovo odločenost, da napravijo takemu stanju koneč.
—o—
Priprave za predsedniške volitve
V	Miami Beachu se te dni končuje prvo obdobje primarnih volitev za novega ameriškega predsednika. Kot je znano, morajo ameriški državljani v tem prvem delu izbrati po posameznih državah Združenih držav svoje delegate za konvencijo tako demokratske kot republikanske stranke. Za te slednje je bilo že pred časom gotovo, da bodo ponovno kandidirali svojega sedanjega predsednika Nixona. Za kandidata demokraske stranke pa se je v zadnjih tednih bil trd boj v vseh zveznih državah. Glavni kandidati so bili George McGovern, Edmund Muskie in Hubert Humphrey. Med tremi pa ima zaenkrat največ možnosti prav McGovern, saj ga imajo ameriški srednji 'in nižji sloji za svojega kandidata. Poleg tega pa so mu zagotovili svojo podporo tudi predstavniki črnskih skupnosti, zlasti organizacije »black caucus«. Eden izmed teh je po McGovernovi zmagi na primarnih volitvah v državi Nevv Yorka poudaril: »Prvič v zgodovini ameriške demokratske stranke bo imenovanje kandidata za predsedniške volitve ne več zmaga sindikatov in velikega »business« ter niti velikega ter dragega demokratskega aparata, temveč bo to zmaga črnske manjšine«. Četudi upoštevamo, da so te misli izrečene v predvolilnem navdušenju, je treba le priznati, da si je ta kandidat demokratske stranke znal približati in pridobiti na svojo
(Nadaljevanje na 6. strani)
ostro reagirala katoliška tiskovna agencija AKSA iz Zagreba in kasneje tudi hrvaški verski list »Glas Koncila«, kar je hrvaški in slovenski dnevni tisk označil za vmešavanje Cerkve v politične zadeve. Sklep je vznemiril tudi istrske duhovnike, 'ki so se na sestanku v Pazinu izrekli zoper priključitev o-menjenih treh župnij h koprski administraturi, češ da so bili Hrvati, ki tam živijo, leta 1956 krivično priključeni k republiki Sloveniji. Slovenski verski list »Družina« je v svo-proletarske enotnosti je imela v soboto svoj ji zadnji številki Objavil uvodnik, v katerem obžaluje, da je zadeva dobila 'politične razsežnosti in hkrati ugotavlja, da tudi jugoslovanska škofovska konferenca ni storila vsega, kar bi lahko. »Družina« tudi trdi, da je prebivalstvo v omenjenih vaseh v veliki večini slovensko, čeprav moramo zaradi zgodovinskih okoliščin in mešanja prebivalstva govoriti o nekaterih jezikovnih posebnostih. Po mnenju »Družine« bi morali vprašanja, ki zadevajo notranjo ureditev Cerkve v Jugoslaviji, reševati v .okviru nje ;same, torej brez pomoči političnih dejavnikov.
Občutljivo vprašanje jezikovne meje
Pred prvim kongresom AIDLCM med Slovenci
»Mednarodno združenje za obrambo o-groženih jezikov in kultur« je med nami poznano, ker se je večkrat zavzelo tudi za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji, predvsem za Beneške Slovence. Pred leti je prišlo tudi do pomembnega srečanja v Špe-tru Slovenov, kjer so se v okviru Združenja sestali slovenski predstavniki vseh nazorov. Letos pa je na vrsti slovenska skupnost na avstrijskem Koroškem. Mednarodno združenje je že ob procesu proti Marjanu Šturmu odločno nastopilo in seznanilo evropsko javnost s položajem naše manjšine v Avstriji. Zato je nadvse pomembno, da se je združenje zdaj odločilo za srečanje v Celovcu. Ta-ko imajo Slovenci priložnost, da pred predstavniki drugih dežel govorijo o svojih manjšinskih težavah, želeti je, da se v čim večjem številu udeležimo srečanja, ki bo tudi manifestacija v prid koroškim rojakom.
Uredništvo
10 LET MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA ZA ZAŠČITO OKROŽENIH JEZIKOV IN KULTUR
Pred destimi deti je docent univerze v Lundu na Švedskem Pierre Naert dal pobudo za akcijo v
SLOVENSKA ŠOLA VZGAJA ODKRITE IN VEDRE LJUDI
(Nadaljevanje s 1. strani) jih najtočneje izrazijo besede strahopetnost, obračanje hrbta lastnemu narodu, nizkotna preračunljivost, da se bodo morda s tem komu prikupili in imeli od tega gospodarsko korist, klečeplazenje pred drugače govorečo večino, in podložniška miselnost. Vse to so nemoralni razlogi. Pametna pa ni taka njihova odločitev zato, ker jih dejansko nihče ne bo plačal za njihovo strahopetnost in nemoralo. Pošteni Italijani jih bodo zaničevali, ker dobro vedo, koliko so taki ljudje moralno vredni, tudi če se bodo na zunaj kazali vljudni ali celo prijazni do njih. Toda taki strahopetni in nezavedni starši se ne bodo mogli nikoli znebiti neprijetnega občutka, da vsi vedo, tudi Italijani, koliko so vredni.
S tem, da pošljejo otroke na neslovensko šolo, pa moralno in glede učenja hudo obremenijo tudi svoje otroke. Ti ne bodo mogli nikoli pozabiti, da so vendarle Slovenci. In če bodo morali to skrivati med šolanjem in potem vse življenje, bo napravilo to iz njih moralne slabiče, ki ne bodo nikoli imeli poguma, da bi se odločno postavili za lastne pravice, za pravice svojega naroda ati za pravice in svobodo drugih zatiranih ali izkoriščanih skupnosti. Vedno bodo samo priveski in se bodo skrivali za hrbte drugih. Nikoli ne bodo imeli resničnega poguma do lastnega mnenja, ne bodo si izoblikovali in utrdili značaja, postali bodo — kimavci. In taki ljudje nikoli ne morejo živeti v miru s svojo vestjo, ne morejo biti zadovoljni sami s seboj, vedno so razrvani v sebi in ne najdejo pravega stika s svetom. Ostali bodo tujci med Slovenci in med Italijani. Zato tudi ne bodo mogli biti srečni. Njihov ideal bo zgolj služenje denarja in njihova usoda bo — služenje z upognjeno hrbtenico.
Zato menimo, da more biti pri slovenskih starših, ki hočejo da postanejo njihovi sino-
vi	in hčere odkriti, pošteni, pokončni, resnično izobraženi in srečni ljudje, nobenega po-niišljatija in obotavljanja — vpisali jih bodo v slovensko srednjo šolo.
korist ogroženih jezikov in kultur. Prvega maja
1962 je predložil danskemu, finskemu, norveškemu in švedskemu svetu UNESCO spomenico, iki jo je podpisalo 52 univerzitetnih profesorjev, docentov in predavateljev. Spomenica ije prosila naštete svete, da bi na glavnem zboru UNESCO 17. septembra 1962, predlagali tej mednarodni organizaciji, naj podvzame ukrepe za zaščito vseh onih jezikov, ki so iz političnih ali drugih razlogov tako ogroženi, da utegnejo v kratkem času sploh izginiti, ali pa se nahajajo v takem položaju, da se ne morejo razvijati.
Ta akcija pa je imela le posreden uspeh. Leta
1963 je bilo v Toulousi v južni Franciji zborovanje, ki ga lahiko štejemo za ustanovni kongres Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur. Medtem ko je bil profesor Pierre Naert izvoljen za glavnega tajnika, je bil za predsednika izvoljen Nobelov nagrajenec islandski pesnik Halldor Kiljan Laxness.
Po Skoraj štirih letih delovanja začetne skupine je prišlo 31. julija 1967 do drugega 'kongresa. Ta je bil v mali nemški občini Issime v dolini Aosta in na njem je bil sprejet statut organizacije.
Po prvem členu je namen združenja »obramba jezikov in kultur, ki jim grozi v celoti ali na delu njihovega tradicionalnega ozemlja nazadovanje, asimilacija ali izumrtje zaradi diskriminacij v šoli in pavnem življenju«. Po drugem členu združuje »v federativni obliki kulturne in strogo nepolitične organizacije, ‘ki so obstajale že prej, in posameznike«. V tem je ena glavnih razlik s Federalistično unijo evropskih narodnosti, ki združuje samo organizacije, pretežno političnega značaja.
Prvi cilj združenja je ustvaritev javnega mnenja, ki bo naklonjeno ogroženim jezikom in kultu-
— Si vidu,	Jakec,
pej sma tudi	midva
lepu štrajkala	jn nar-
dila našo sindikalno doužnost.
— E, dandanes za vsako reč pomaga samo štrajk. Jn navse-
zadne nanka ni taku slabo vsakotolko noma-lo poštrajkat. Ki si ti štrajkau?
—	Ki?	Tam	kamer štrajikajo vsi	Trješti-
ni. U	Sežani.	Pole	sm šou še naprej	do Do-
bravelj. Jemajo an forte fin teran. Jn pršut pej — ku puter. Ti rečem, de sm se jemu prou dobro. Jest bi štrajkau kar naprej. Pej ti, ki si biu?
— Tudi jest sm šou čez blok, ma u Istro, Sm se tudi jemu dobro. Samo tisto čakanje na bloki me gre na živce. Jest sm pogrun-tou, da se ob nedelah ne splača štrajkat zatu ke je na bloki preveč gneča. Je bulše jet u tedni.
— Tisto jemaš pej prou. Mouči Jakec, še bomo štrajkali jn še bo lušno. Kej češ, za svoje pravice se moreš zmiri postavet jn bol ku si siten, bol te rešpetirajo. Vidi, denmo reč tistga Fišerja...
— Kadu je ta Fišer?
— Kej ne znaš? Tu je tisti amerikanski kampjon od šaha, tisti ke se potegava, de be biu svetovni prvak. Jn je naredu šfido tistemu Rusu spaskemu, ke je zdej ta prvi šahist na sveti. Narprej so se forte glihali u katerem kraji se bosta primila. An bajt je prfina kazalo, da si jih bosta dajala u Jugoslaviji. U Beograda, u Sarajevi al na Bledi. Ma tisti Fišerje reku, de u Jugoslaviji je u tem cajti
ram, drugi pa nastop pri vladah in mednarodnih organizmih, ki naj doseže ustvaritev takih življenjskih pogojev, da se bodo ti jeziki ohranili in razvili. Po tretjem členu statuta so ti življenjski pogoji naslednji:
1.	priznanje in izvajanje pravice do šolstva v (dalje na 5. strani)
SPREMENILI BODO PRIIM 'E
Tisti belgijski državljani, ki so se med drugo svetovno vojno rodili na področjih, ki so bile priključene k nemškemu Rajhu, bodo v kratkem lahko zamenjali svoje nemške priimke za francoske ali flamske. V belgijskem parlamentu bodo v kratkem obravnavali ustrezni zakonski predlog, ki ureja to vprašanje.
ŠE VEDNO RADIOAKTIVNI
Neki profesor z univerze v Nagasakiju je izjavil, da imajo ljudje, ki so preživeli eksplozijo atomske bombe pred 27 leti nad tem mestom, še danes več radioaktivnosti, 'kot pa je običajno. Izmerili so, da je bila leta 1969 njihova radioaktivnost 52 picocurijev, v tem letu pa 38 enot te mere, medtem ko je normalna višina radioaktivnosti v človeku 24 picocurijev.
KLJUB VSEMU SREČNA?
21-letnega Johna Whitusa so v Oaklandu (Kalifornija) obsodili zaradi dvojnega umora na dosmrtno ječo. Dan prej, ko bi moral nastopiti to hudo zaporno kazen, se je poročil z 20-letno Elizabeth Brovvn. Mladoporočenca sta se po poroki objela in sta bila skupaj samo pet minut, potem pa so ju ločili in moža odpeljali v celico. Ko je zapuščala sodno dvorano, je nevesta izjavila: »Srečna sem!« Do kdaj?
preveč vroče jn uan de če jegrat bol na hladnem, ke drugače ne more mislet. Jn taku so se zgiihali, de bojo jegrali na Islandiji, ke tam je frišno tudi poleti. Jn pole kadar so se vse lepu zgiihali za kraj, dan jn uro, pole so mogli čakat tistga Fišerja ceu teden, ke ga ni blo od nikoder. Jn pole, kadar je pršu, so mu hitro dali na razpolago ano vilo, ma njemu ni bla všeč jn je šou u ta narbol nobel hotel jn ta narbol šik apartma.
—Se zna, uan je amerikanc, puhn soudou jn jema vse sort kaprice.
— Ma je tudi požrešn na dnar. So jemeli velike Štorje zastran honorarja. Je teu jemet toliko pr stu od televizije, od vstopnic, od časnikou jn vse sorte. Jn kadar so tudi tu vse zgiihali je šou pogledat dvorano, kamer bojo jegrali. Jn mu ni bla všeč luč. Pole je njuru kadar je vidu šahovnico. Je bla z marmorja jn uan je reku, de na tašmi šahovnici je težko jegrat, de uan be rajši jemu leseno. Ma kadar je vidu kandrego, je reku, de uan na tašni kandregi ne bo jegrau. Jn tisti bogi organizatorji so šli jeskat po celem mesti tašno kandrego, ke be pašala Pišerjevi ta zadni. Ma je niso mogli najdet. Jn taku ni ostalo druzga, koker de so strili prnest tašno kandrego kar z Amerike. Se zna, kar z aro-planom. Videš, taku je treba.
— Jn uni Spaski?
— A, je forte potrpežliu. Ta cajt ke čaka na partide, jegra na tenis. Na aromi kampi, ki so ga nardili samo zastran njega. Fišer pej podnevi spi jn ponoči rogovili. Jn taku držijo celo noč odprt bazen, da se Fišer lahiko kopa ob vsalki uri. Videš, kaku se zna postavet
— Ja, ma je Amerikanc!
S Tržaške
Intervencija	pri	predse
Predstavniki Slovanske skupnosti (predsednik Harej in tajnik Štoka), goriške SDZ (Sfiligoj, Paulin in Terpin) ter tržaške SDZ (Agneletto) so bili v torek, 11. t.m., sprejeti pri predsedniku deželne vlade dr. Berzan-tiju ob prisotnosti odbornika za javna dela Masutta. Predstavniki slovenskih političnih organizacij so predsedniku Berzantiju razložili resen položaj slovenskih kmetovalcev in razlaščencev na Tržaškem in Goriškem, ki jih ogroža novejši državni zakon št. 865/71,
Naše sožalje
Pred dnevi je v Trstu umrla znana in ugledna slovenska žena Majda Rupena. Bilo ji je 69 'let. Po moževi prezgodnji smrti je prevzela vodstvo trgovskega podjetja in do bolezni živo in aktivnos premij ala vse naše politično in kulturno delovanje.
Uredništvo in uprava našega lista izrekata sorodnikom globoko Občuteno sožalje.
Na Kontovelu smo v torek, 11. t.m., spremili k večnemu počitku domačinko Jožefo Starc. Pokojnica je bila zavedna Slovenka ter je vse svoje življenje posvetila domu in družini. Pred dnevi je praznovala 76-letnico, v ponedeljek pa je omahnila, zadeta od srčne kapi.
Bila je delavna žena, ki ji je bilo življenje velikokrat trdo, a je bila tudi talko vraščena v svojo kmetijo na kontovelskem pobočju nad morjem, da se ni ustrašila prav nobenih žrtev, zlasti ne med drugo svetovno vojno, ko je z vsemi svojimi močmi pomagala našemu človeku, za njegovo osvoboditev.
Na njeni zadnji poti je bilo veliko prijateljev in znancev, od blizu in daleč, številni venci so pričali, kako je bila pokojnica priljubljena. V cerkvi je opravil zadušno mašo in pogrebne obrede rnsgr. Šibenik, ki je spregovoril nekaj ganljivih besed v slovo. Pred hišo žalosti in na pokopališču je nekaj žalostink zapel pevslki zbor »V. Mirk«, v cerkvi pa je pel cerkveni zbor.
Otrokom in vsem sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje.
V	goriški bolnišnici usmiljenih bratov je prejšnji teden umrla Karolina Smo tlak iz Mačkovelj. Dočakala je 84 let 'starosti. Hudo prizadetemu možu, ki je maš zvest naročnik, im sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
NENADNA SMRT SILVE PERNARČIČ POR. POČKAJ
Pretekli teden je umrla, na posledicah porodne mrzlice komaj 21Jletna Silva Pernarčič poročena Počkaj iz Bazovice. Njena smrt je pretresla in hudo prizadela vse, ki so poznali to vhlo dekle vedrega značaja in dobro športnico, zlasti še njene športne tovariše in tovarišice ter nekdanje vzgojitelje in sošolce. Dokončala je učiteljišče in je imela odlične vzgojiteljske sposobnosti, vendar si je morala poiskati službo začasno drugje.
Nej emu možu, sinčku in s taršem naše globoko sožalje.
po katerem so predvidene razlastitve po najnižji odškodnini.
V zvezi s tem so zastopniki slovenskih političnih organizacij seznanili predsednika Berzantija z neizpodbitnim dejstvom, da je slovenska narodnostna skupnost ogrožena v narodnostnem obstoju in ekonomskem razvoju. Zaradi tega so naprosili predsednika deželnega odbora, da se za to vprašanje posebej zanima; deželne oblasti naj z ustreznimi zakonskimi ukrepi obvarujejo slovenskega kmetovalca oz. razlaščence na eni strani, na drugi pa celotno slovensko narodno skupnost. Ustava jamči namreč obstoj in razvoj slovenske manjšine im je zaradi tega vsaka oblast dolžna skrbeti za njen razvoj.
Predstavniki so nadalje poudarili obstoj člena 4 deželnega statuta, ki 'daje deželi primarno pristojnost v zvezi z njeno urbanistično ureditvijo. Ta člen je treba povezati s -tretjim členom deželnega -statuta, ki govori o zaščiti etničnih skupin v deželi.
V odgovoru je Berzanti vzel na znanje upravičene pomisleke imenovanih predstavnikov. Dejal je, da je državni zakon št. 865 pred ustavnim sodiščem in da je treba počakati na rešitev na tej ravni. Po razsodbi ustavnega sodišča bo dežela sprejela svoje posebne ukrepe, je dejiall Berzanti, in še posebej poudaril, da bo v primeri potrditve tega državnega zakona, posebna skrb deželnega odbora upoštevati posebna stališča in u-pravičene potrebe slovenske narodnostne Skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
POLETNI SEMINAR
Mladinske verske 'skupine prirejajo tudi letos poleti podoben seminar, kot je bil lansko leto v Sesljanu. Letošnji seminar bo v Sloveniji in sicer na Vojskem nad Idrijo v času od 24. julija do 5. avgusta. Letošnji delavni program je nekoliko spremenjen, zjutraj bo duhovni program, čez dan bodo razne skupine pomagale kmetom pri delu, zvečer pa bo pri tabornem ognju čas za družabno sproščenost in tudi za duhovno zbranost pred spanjem. Kdor bi se rad udeležil seminarja, naj čim prej stopi v stik s člani Mladinske skupine. Posamezniki ali skupine, ki se bodo udeležili seminarja, morajo prinesti s seboj svoje šotore. Za hrano je poskrbljeno. Vabljeni so vsi mladinci, ki se aktivvno in zavestno zavzemajo za občečloveška in krščanska etična vprašanja.
Organizatorji
Pisma uredništvu:
ZAKAJ IGNORIRAJO NAŠ JEZIK?
Po velikem uispehu, ki ga je imela lanska razstava del slovitega beneškega slikarja Tiepola v prekrasni -vili »Manin« v Passaria-nu blizu Codroi-pa, so turistične in druge ustanove prišle do spoznanja, da je treba vsaiko leto prirediti eno samo veliko razstavo, ne pa trošiti sredstva za več manijših umetniških razstav.
Zato so za leto 1972 pripravili v Trstu, in sicer v prostorih muzeja »Sartorio« krasno in precej obsežno razstavo tržaških slikarskih del 17. stoletja. V ta namen so prispevale finančna sredstva dežela, občinska uprava v Trstu in tržaška turistična ustanova. Razstava 'je odpta od 28. ijumiiija in bo trajala do 31. decembra letos. Vstopnina stane 200 lir na osebo.
Uradni, barvani katalogi stanejo 12 tisoč lir, tiskanih pa ije seveda bilo mnogo lepakov in prospektov, ki nam v 'izredni -barvni -tehniki lepo prikazujejo nekaj razstavljenih del in tudi določene palače in -kraje, ki so značilni za naše mesto. Prospekt, ki nam je prišel v rake, je pisan v italijanščini, francoščini, angleščini in nemščini. Tu nastane vprašanje, zakaj ni tudi -slovenskega besedila, to tembolj, ker so bi-lii lanski prospekti za razstavo v Passarianu v petih 'jezikih, s slovenščino vred. Zakaj torej letošnji prospekti ignorirajo jezik dobršnega dela -tukajšnjega prebivalstva in jezik sosednje Slovenije in Jugoslavije, od koder prihaja precejšnje število obiskovalcev?
Kdo je za to odgovoren in zalkaj to dopuščajo slovenski predstavniki v vsep tistih ustanovah, ki so to razstavo organiziram?
(sledi podpis)
V	zvezi s tem dopisom smo se takoj pozanimali pri pristojnem odborniku na trtaški občini, ki nam je dal tale pojasnila. Prospekt, ki ga naš dopisnik omenja, je namenjen turistom na splošno. Za turiste iz Jugoslavije pa je v tisku poseben prospekt, ki bo imel besedilo tako v slovenščini kot v srbohrvaščini.
(Ured.)
POČITNIŠKI TEČAJ
V	Slovenskem dijaškem domu v Trstu bo tudi letos odprt počitniški tečaj za dijake, ki imajo popravne izpite. Tečaj se bo začel 1. avgusta. Vpisovanje je vsak dan pri upravi Doma od 10. do 12. ure.
V	nedeljo se bosta poročila v Devinu VERA TUTA IN JANKO BAN
Mladoporočencema, ki se že vrsto let u-dejstvujeta v raznih organizacijah, želijo prijatelji veliko sreče in ljubezni na novi skupni poti. Voščilom se pridružuje tudi uredništvo Novega lista.
ODKRITJE SPOMENIKA NA PROSEKU
V	nedeljo, 9. t.m., so na Proseku slovesno odkrili spomenik, ki so ga prebivalci sami postavili v znak hvaležnosti 34 padlim domačinom v narodnoosvobodilni vojni. Pred spomenikom, katerega idejni načrt je delo arh. Daria Jagodica, se je zbrala velika množica, med katero so bili predstavniki občin, pokrajine in dežele ter organizacij bivših partizanov na tej in oni strani meje.
Potem ko je župnik s Proseka msgr. Šibenik blagoslovil spomenik in po njegovem kratkem nagovoru so se zvrstili številni govorniki, ki so poudarili pomen osvobodilne-
ga boja in njegovo aktualnost ter čestitali domačinom k tej lepi pobudi. Sledil je kulturni program, pri katerem so sodelovali domača dramska skupina, pevski zbor »Vasilij Mirk« in proseška godba na pihala.
V Trstu je v teku že ves teden festival znanstveno fantastičnih filmov, letos že deise-tič, ki pa je še vedno obremenjen tudi -s filmi o strahovih, čarovnijah itd., kar nima nič -opraviti z znanostjo in prihodnostjo ter samo jemlje dobro -ime resni filmski panogi znanistveno-fan-tastičnih filmov.
TO SO PRIMERI!
Vpisovanja v vse vrste slovenskih srednjih šol v Gorici se še nadaljujejo. Vendar ne 'še tako, kakor bi pričakovali.
Nič čudnega, če pa imamo še vedno take žalostne primere, kot so naslednji: neki trgovec, ki posluje samo s slovenskimi podjetji preko meje, ima dva otroka na italijanski šoli, dve slovenski učiteljici na slovenskih šolah imata šest svojih otrok na italijanskih šolah. Neki trgovec, ki se baha, da je tudi slovenski prosvetni in politični delavec, ima brata, ki pošilja svoje tri otroke v italijanske šole.
Zaenkrat še zamolčimo imena takih ljudi, ki celo pljuvajo v isto skledo, iz katere zajemajo.
STAROSTA
V	torek je obhajal najstarejši Goričan stoletnico rojstva. Ta je profesor Frainzot, ki je bil do leta 1936 didaktični ravnatelj, nakar je bil upokojen.
Stoletnik je obhajal svoj jubilej z zahvalno mašo na Travniku in s sprejemom na županstvu. Še vedno je pri zdravju in hodi še vsak dan v kavarno prebirat časopise in na razgovor s prijatelji. Sedemdesetletnike veselo pozdravlja: »O, vi mladenič!«
Bog mu daj učakati še nekaj srečnih let!
STRANKARSKA ZDRUŽITEV
Pokrajinska zveza Socialistične stranke četrti pokrajinski zlbor v Gradišču. Sedemdeset odstotkov članov se je izreklo za združitev s komunistično stranko. Deset odstotkov jih je bilo zato, da stranka ostane še samostojna. Komaj dva odstotka članov sta bila razdružitev s socialistično stranko. 0-stali pa se niso opredelili.
Pred prvim kongresom
(Nadaljevanje s 3. strani)
ogroženih jezikih v -vseh fjavnih in zasebnih šolah na tradicionalnih ozemljih teh 'jezikov.
2. pravica do uporabe ogroženih jezikov v javnih akibih na občinski, deželni in državni ravni.
3. priznanje pravice manjšinskih kulturnih ustanov do svobodnega razvoja in gmotno podporo iz javnih sredstev.
Po četrtem členu svojega statuta uvršča združenje med ogrožene jezike vse one, ki ne uživajo v prejšnjem členu naštetih pravic in ugodnosti.
Naslednja kongresa združenja sta bila leta 1968 v Andorri in leta 1969 v Zurichu. Na tem kongresu je bil izvoljen za predsednika katalonski pesnik Salvador Espriu, namesto umrlega Naerta pa je bil izvoljen za glavnega tajnika Katalonec Jordi Costa i Roca.
Med tem časom so se organizirale sekcije po raznih državah. V Italiji so se posamezniki, ki so pristopili k združenju, organizirali v Zveznem odboru za etnično-jezikovne skupnosti in deželno kulturo. Ko pa se 'je izlkazala potreba po ozemeljsko bolj omeijenih skupinah, štabi la januarja letos ustanovljena deželna odbora za Kalabrijo in Furlanijo - Julijsko krajino. V Franciji so se že prej obstoječe organizacije združile v Nacionalni svet za obrambo in razvoj jezikov v Franciji, Iki se od decembra imenuje Obramba in razvoj jezikov v Franoiji. V tej organizaciji so zastopani Baski z IKAS, Bretonci s Fondation Culturelle Bretonne, Katalonci z Grup Rosellon&s d'Estudis CataJains, Korzičani z Lingua Corse, Provansalci z Union cuilturelle des Pays d'Oc ter Nemci iz Alzacije in Lotaringije s Cercle-Rene Schidkele-Kreds.
V	Avstriji sta pristopila k združenju Liga za
Podgorci UMAZANA VAS
Zadnjič ste brali, kako se pri nas dviga prosvetno delo, zavest vaške in farne skupnosti. Po farnem prazniku štrukljev in lepo uspeli prireditvi-na »žagradu« ob cerkvi so mnogi že začeli misliti, kako bi lepo stal prav na tem prostoru kak farni ali kulturni dom. Upajmo, da bomo tudi do tega prišli.
Poprej bi pa še radi videli, da bi se tudi naša vas, ki je pravzaprav že goriško predmestje, očistila kupov smeti in nesnage po notranjih cestah, ali, če hočete, ulicah. Posebno na spodnjem koncu okrog šolskih poslopij je vse ponesnaženo. Ljudje se upravičeno pritožujejo, tudi taki, ki smeti sami od-kladajo tam okrog. Druge vidijo, sebe ne! Kdo naj torej skrbi za snago? Seveda občina, ki bi morala poskrbeti za smetarsko službo. Občinarji bi radi prispevali za ta namen predpisano pristojbino.
V	drugi vrsti pa bi morali skrbeti za snago med hišami vaščani sami, ki bi ne smeli odkladati svoje umazanije kar pred sosedovim nosom.
PAPEŽ V VIDMU?
Papež Pavel VI. je prejel od več strani prošnje, da bi se udeležil evharističnega kongresa, ki bo septembra v Vidmu.
Papež še ni dal ustreznega potrdila, vsekakor pa so vatikanski krogi mnenja, da bo papež prišel v Videm na kongresni zaključek 17. septembra.
AIDLCM med Slovenci
človešlke pravice in Krožek prijateljev Južne Tirolske. V Švici (kjer ima združenje svoj sedež kot gost retoromanske Lia Romontscha) in v skandinavskih državah delujejo Je posamezniki.
Glavna dejavnost združenja je propagandno delo za ustvaritev ogroženim jezilkom in 'kulturam naJklonjenega javnega mnenja in za prebujo narodne zavesti med samimi pripadniki ogroženih jezikovnih skupin. Poleg tega nastopa pri različnih oblasteh bodisi zato, da prepreči večjo škodo, bodisi zato, da doseže novo priznanje ali izvajanje jezikovnih pravic. V Franciji si prizadeva zlasti za uvedbo manjšinskih jezikov, ki jih tam imenujejo regionalni jeziki, v šole in v radijske in televizijske oddaje. V Italiji je s takimi posegi preprečilo preganjanje uporabe provansalšoine v nekaterih osnovnih šolah v Piemontu, prispevalo k vklju-gifcvi zaščitnih predpisv vs tatute navadnih dežel. Brez pravega uspeha pa je poskušalo pomagati Ladincem v pokrajini Trento do pravic, ki jim jih je zagotavljal deželni statut, 'in z enalko skromnim uspehom je posredovalo tudi za izvedbo popisa po jezikih na celotnem ozemlju države.
Od različnih posegov združenja je med Slovenci najbolj odmeval nastop v prid Marjana Boruta Sturma.
Da bi se člani združenja lahko podrobneje seznanili s položajem koroških Slovencev in da bi jih s svojo prisotnostjo podprli v boju za osnovne jezikovne 'pravice, je združenje Sklicalo svoj letošnji kongres, ki bo od 22. do 24. julija, prav v Celovec (dvorana Arbetterkammer, Bahnhofistrasse 44). Z istim namenom je združenje povabilo 'na svoj kongres tudi vrsto znanstvenikov in strokovnjakov ter vabi vse. ki jim je pri srcu usoda ogroženih jezikovnih skupin.
Iz Goriške
PASJA VROČINA IN NEVIHTE
Nismo še prav v pasjih dneh, ki bodo po Pratiki začeli šele 22. t.m., toda pasja vročina je že pritisnila.
V ponedeljek je v Gorici dosegla višek. Toplomer je kazal ob dveh popoldne 32 stopinj v senci. Zrak je bil kar razbeljen. Polovica meščanov je iskala hladila v soških valovih, ker se ne upa močiti se v umazanem morju.
V torek je pa ves dan divjala nevihta z močnimi nalivi in treskanjem. Vročina pa kljub dežju še ni popustila Med nevihto je strela vžigala tudi v mestu. V ulici Palladio je malo po sedmi uri zjutraj udarila v visoko smrekovo drevo in je kar preklala in olupila lubad do tal.
Strela je udarila tudi v upepeljevalnik pri Sovodnjah in je vžgala tekoče trakove in kupe smeti. Škode je več milijonov lir. Obrat pa več dni ne bo mogel delati. Spet se bodo smeti kopičile.
ŠOLSKO VPISOVANJE
Naše dijake ponovno opozarjamo, da se bo nadaljevalo vpisovanje v slovensko učiteljišče, v gimnazijo-licej, v nižjo srednjo ter na trgovsko šolo do 24. julija. Dijaki, ki imajo popravne izpite, se bodo vpisali v septembru.
Za vpisovanje so šolska tajništva odprta vsak dan do 12. ure. Dijaki morajo Ob vpisu predložiti predpisana spričevala.
POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI
Te dni je bil dokončno potrjen načrt za gradnjo 25 km široke avtoceste vštric slovenske obale. Mnogi so se bali, da bi cesta pokvarila lepoto obale in talko jo bodo, kot kaže, pomaknili nekoliko navznoter.
V Beogradu se začenjajo priprave za izdelavo nove jugoslovanske ustave. Sklenjeno je tudi bilo, da bodo boj proti nacionalizmu osredotočili in ga vodili iz skupnega centra, ne več na geslu: Vsaka republika naj sama opravi s pojavi nacionalizma na svojih tleh.
Nekateri jugoslovanski listi kažejo v svojih komentarjih nekoliko nevolje, ker še vedno ni bilo objavljeno nikako uradno ali neuradno pojasnilo o spopadu z ustaško skupino v Bosni, o čemer je na kratko isn nedoločeno spregovorilo le poročilo vodstva Uprave državne varnosti, brez omembe kakršnekoli podrobnosti. Tako stališče rahlo kritizirajo zlasti beograjski listi kot npr. »Večernje novosti«, »Politika« itd.
V Zagrebu je v teku proces proti petim voditeljem nekdanje zagrebške študentovske organizacije. Obtoženi so organiziranja pro-tidržavne, protirevolucionarne in separatistične dejavnosti med študenti. Obtoženci zanikajo.
Danes, v četrtek, se bodo obnovila v Parizu mirovna pogajanja o Vietnamu, ki so bila prekinjena dva meseca. Kaže, da sedijo čtiri delegacije, predvsem pa ameriška in isevemovietnamska, zdaj z resnejšimi nameni za konferenčno mizo; medtem je bilo opravljenega tudi preče1) zakulisnega diplomatskega dela za mir v Vietnamu.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Ignazio Silone ne verjame v fašistično nevarnost
Med študirajočo italijansko mladino se veča zanimanje za pisatelja Ignazia Siloneja Enako tudi med mladimi na tujih univerzah. O njem pišejo disertacije na univerzah v Franciji, Angliji, Združenih državah, Nemčiji in Argentini.
Italijanski dijaki ga vabijo, da bi prišel med nje, a zaradi slabega zdravja Silone le poredko sprejme taka povabila. Zadnji čas ja je vendar prišel med dijake itretjega razreda višje srednje šole v rimskem predmestju Primavalle, kjer predava italijanščino pesnik Elio Filippo Accrocca. Dijaki so se za srečanje s Silonejem skrbno pripravili. Prebrali so njegova dela »Fontamara«, »Vino in kruh«, »Seme pod snegom«, »Varnostni izhod« in »Pustolovščina ubogega krisajana« ter v skupinah predebatirali. Zlasti dekleta so pokazala na sestanku s pisateljem, da so dobro podkovana glede pisateljevih del, idej in življenja.
O poteku sestanka piše ena zadnjih številk tednika »La fiera letteraria«. Iz nje povzemamo, da so Siloneja vprašali med drugim: »Kakšno važnost pripisujete pričevanju, ki ga lahko da kak pisatelj s svojimi knjigami?«
Silone je odgovoril: »To je odvisno od pisatelja in od razmer v družbi, v kateri živi. V vsakem režimu pride vedno do kakega poskusa oblasti, da bi obvladala duha državljanov in ga upognila svoji volji. V režimih politične diktature se to dogaja v neomejeni meri. Vsaka politična diktatura je dejansko diktatura laži. Vsi izrazi javnega življenja (šolstvo, tisk, radio) morajo biti tam v služ
TERORIST BO MORDA UŠEL SMRTI
V	Tel Avivu je začelo vojaško sodišče soditi 24-letnega japonskega terorista Okamota, ki je skupaj z dvema rojakoma napravil polkol na tamkajšnjem letališču. Sodijo ga na osnovi zakona, po katerem bi lahko bil obsojen na smrt, vendar je možno, da bodo upoštevali dejstvo, da tak človek ne more 'biti umsko normalen in da zato ne bo prišlo do izvršitve smrtne obsodbe.
Kot znano, je japonska država plačala odškodnino za tisto, kar je storil Okamoto s svojima javonskima tovarišema, in prosila Izrael za oproščenje za podlo hudodelstvo svojih državljanov nista imela japonski narod in država s tem nobene zveze.
PRIPRAVE ZA PREDSEDNIŠKE VOLITVE
(nadaljevanje z 2. strani) stran ves tisti del ameriškega naroda, ki se je do zsdaj čutil vse preveč ob strani pdlitič-nemu življenju in je zaradi tega marsikdaj zašel v nekonstruktivno kontestacijo. V Miami Beachu sicer delegati demokratske konvencije še niso glasovali in bo dokončen izid znan šele konec tedna, a vsi računajo, da se bo prav McGovern novembra potegoval poleg Nixona za mesto ameriškega predsednika dn verjetno bo ta političen boj precej napet in težak, saj imata oba kandidata več točk političnega programa, ki bodo skušale prepričati ameriške volivce.
bi laži. V takem položaju je težje, pa tudi še bolj potrebno, da pisatelj piše resnico, kjer in kakor more.
»Kaj to koristi?« je nekdo vprašal.
»Tega ni lahko vedeti vnaprej,« je odgovoril Silone, »a pravi pisatelj se morda tega niti ne vpraša. Iz tega, kako diktature nasilno preganjajo svobodne pisatelje, se da sklepati, da so zdi o nevarni.«
Na vprašanje: »Kaj se lahko naučimo iz vašega človeškega izkustva?,« je Ignazio Silone odgovoril:
»Ne verjamem, da so določene izkušnje veljavne za vse, in zelo daleč sem od tega, da bi sebe predlagal za model. Nisem pripravljen, da bi se dal mitologizirati; na koncu ikoncev sem čisto navaden človek. Kar pa zadeva tradicionalni način vzgoje mladih, pa vendar mislim, da se ni mogoče več omejevati na zasebno področje, individualno ali družinsko. Obstajajo skupni problemi, ki zadevajo vse. To bi moralo biti izhodišče
Že v lanskem letu je pri založbi »Globus« v Zagrebu izšla knjiga pod naslovom »Sedem tisoč dni
v	Sibiriji«, ki jo je napisal Karlo Štajner. Avtor se je rodil leta 1902 v Avstriji, še zelo mlad je postal dlan KP Avstrije, kasneje se je preselil v Zagreb in tam vodil ilegalno tiskamo. Leta 1932 je odšel v Sovjetsko zvezo, kjer so ga imenovali za direktorja založniŠko-tiskarSkega podjetja komunisti 6ne internacionale. Jeseni leta 1936, v času torej, ko so se začeli zloglasni Stalinovi procesi in množična pobijanja »sovražnikov socializma«, so ga aretirali in pod lažnimi obtožbami obsodili na dolgoletno izgnanstvo v sibirskih 'koncentracijskih taboriščih. Njegov položaj je bil še toliko bolj tragičen, ker se je tik pred aretacijo poročil z Rusinjo, ki ga je zvesto čakala celih dvajset let, mu dajala upanja in življenjsko silo, da je preživel vse nečlo-vešlke strahote.
Knjiga ni toliko pomembna v literarnem pogledu, saj jo ije napisal človek, ki se poklicno ne u'krvarja s pisateljevanjem, je pa dragoceno in pretresljivo pričevanje o usodi vseh tistih nesrečnikov, ki ijim je postavil pravi spomenik pisatelj Aleksander Solženicin v svoji 'kratki noveli »En dan Ivana Denisoviča«. Delo nam razodeva bistrega opazovalca, ki je do dna spoznal vso podlost zlorabe oblasti, pa naj bo to v imenu kakršnegakoli -iama, zato že v uvodu poudarja, »da vse, kar se je zgodilo v Sovjetski zvezi, ni posledica socializma, temveč izdaje socialistične misli, protirevolucionarnega prevrata«. V knjigi nam avtor na jasen in včasih kar pozitivistično hladen način opisuje svoje dvajsetletno trpljenje, nešteta mučenja pred razjarjenimi zasliševala, ki jim ni hotel ničesar »priznati«, preseljevanje iz enega taborišča
v	drugo itd. Prav zanimivo je, kako so obsojenci doživljali različna obdobja vojnega im povojnega dogajanja v Evropi, kako je to vplivalo na taboriščni režim, ki je v času 'krize sovjetske vojske na fronti dosegel neverjetno strogost.
Zelo živi so tudi opisi srečanj s pripadniki najrazličnejših narodov, tako sovjetskih kot iz ostale Evrope. V taboriščih je spoznal tudi člane majhnih azijskih ljudstev, dalje ljudi, ki so se znašli v tabo-
vsake resne vzgoje, tudi za dekleta. V tem pogledu gledam s simpatijo na to, kar se zdaj dogaja med mladimi, v Italiji in drugod.«
Navzoči so ga tudi vprašali, če verjame, da je v Italiji zdaj nevarnost novega fašizma. Silone je dejal:
»Ne. Zdaj se izraz fašizem pogosto uporablja kot psovka, in z istim prezirljivim pomenom se na drugi strani uporablja anti-tezni izraz komunist ali anarhist. Teda brez upoštevanja pravega smisla besed je nemogoče ikorektno razpravljati. Mislim torej, da zdrj v Italiji ni fašistične nevarnosti, ker manjkajo glavni pogoji za njegovo uveljavljenje: splošen razkroj državnega aparata, demoralizaci ja delavskih mas zaradi ponesrečenih revolucionarnih poskusov, obupane pustolovske skupine dek lasi ran ih elementov in popolno nezaupanje vodilnih plasti gospodarstva v uporabo zakonitosti. Zdi se mi, da smo daleč od takega splošnega položaja. To pa seveda ne pomeni, da bi ne bilo zaskrbljivih simptomov in nevarnosti drugačne narave. Menim, da je odveč razlagati po tem, kar sem že dejal, razloge za moje nasprotovanje MSI. Vsekakor ste gotovo že razumeli, da ne čutim mnogo simpatije ža take izpovedi nazorov, ki se izčrpavajo s kričanjem »naj živi« in »dol z njim«.
Ije ipd. Pretresljivi so pogovori z inteligentnim in razgledanim estonskim generalom, kjer spoznamo, kalko visdko kulturna je bila ta država ves čas svojega obstoja, prav do sovjetske dkupacije, k’ je nasilno prekinila njen naravni razvoj, začela pa se je tudi več ali manj odkrita asimilacija Estoncev s strani ruskega naroda. Štajner pravilno ugotavlja, da Stalinov režim o ničemer ni tako lagal kot o nacionalnem vprašanju v Sovjetski zvezi, kajti zlasti po začetku druge svetovne vojne so začeli s pravim genocidomnad manjšimi narodi v azijskih prostranstvih in nad nemško manjšino, ki je živela v Povolžju.
Pisec knjige je tudi bistro opazil številne podobnosti med nemškim in sovjetskim ustrojem koncentracijskih taborišč. Večkrat poudarja, da se delovna taborišča v Sovjetski zvezi glede krutosti niiso prav nič razlikovala od nemških, v času viška Stalinove moči so postala upoštevanja vreden gospodarski dejavnik v okviru celotne države, njiho-
vi	upravitelji, ki jih je gnala samo 'suženjska pokornost nadrejenim, pa so uporabljali vsa sredstva, da so telesno in psihično strli Človekovo osebnost. Stalinova smrt se je seveda poznala tudi v taboriščih, kjer je življenje vedarle postalo nekoliko znosnejše, mnoge nedolžne obsojence pa so začeli izpuščati na svobodo. Takrat je bil izpuščen tudi Kanlo Štajner, ki se je nato preselil z ženo v Jugoslavijo, telesno strt, a bogatejši za bridko in tudi dragoceno življenjsko izkušnjo.
Zinano je, da v Sovjetski zvezi koncentracijska taborišča še vedno obstajajo, vendar niso več tako množično zasedena kot v Stalinovih časih, v mnogih pa se nahajajo zlasti številni visoko specializirani izobraženci, za katere oblastem gotovo ni vseeno, kalko ravnajo z njimi. Res je, da v tej drža-
vi	še ni nastopila doba notranje demokratizacije, toda ali ni navsezadnje dejstvo, da Solženicin že vrsto let objavlja svoje romane na Zahodu dokaz, da se je tudi v Sovjetski zvezi nekaj le rahlo premaknilo? Upajmo, da nas bo bodočnost potrdila v tem prepričanju.
Karlo Štajner: »7000 dni v Sibiriji«
rišču, ker so -se upirali nasilni kolektivizaciji zem-
Sodobno kmetijstvo
Cenitev od toče poškodovanega grozdja
Vedno večje je število vinogradnikov, ki svoj pridelek zavarujejo in se tako rešijo vsaj naj hujših skrbi glede njegove usode. Upati in čakati na državno ali deželno pomoč ob primeru najhujše škode ni več smiselno, odkar ima vsak vinogradnik možnost, da zavaruje svoj pridelek. Zavarovanje pridelka ni tako drago, ker plačuje deželna uprava visok prispevek na zavarovalno premijo, in sicer dobijo neposredni obdelovalci in lastniki malih Obratov 60 odst. prispevek na vrednost premije. Postopek je zelo enostaven, saj plača vinogradnik ob podpisu premije samo 40 odst. zneska. Prispevek vnovči posamezni zavarovalni zavod, kateremu je pri-puščena skrb za Vložitev prošnje za izplačilo deželnega prispevka. Vinogradniki so rešeni vseh poti po uradih.
Vinogradnik, ki zavaruje svoj pridelek, naredi to v upanju, da se ne bo pripetilo nič hudega. Izkušnje kažejo, da obiskuje toča naše kraje dovolj pogosto, najmanj vsako tretje leto je škoda precejšnja. Zdi se nam primerno, da se tudi posamezni vinogradniki seznanijo s postopkom ocenjevanja in ugotavljanja škode na grozdju in trtnih zelenih delih, tako da bodo znali spremljati delo strokovnjakov zavarovalnih družb.
Ocenjevanje in ugotavljanje škode je povsem tehnične narave. Temelji namreč na primerjavi nepoškodovanih in poškodovanih jagod posameznega grozda, vendar ni to nič lahkega in preprostega. Ocenjevalec škode si pomaga s posebnimi razpredelnicami, količniki za razne dejavnike, ki so v zvezi s škodo in stopnjo razvoja vinske trte. Ocenjevanje je podvrženo osebnemu tolmačenju raz-
nih dejavnikov in le ob pravilni presoji le teh je moč priti do konkretnih in objektivnih rezultatov. V preteklosti se je na splošno vsaka zavarovalna družba ravnala po nekem lastnem posebnem ključu. Tako so nekateri ocenjevali samo zunanji videz grozdov in zelenih trtnih delov, drugi so jemali v poštev število poškodovanih jagod na grozdih in jih primerjali s številom nepoškodovanih, drugi spet so sledili vmesnim metodam ali celo popolnoma drugačnim od opisanih.
Čestokrat se je dogajalo, da je isti ocenjevalec prihajal v podobnih okoliščinah do zelo različnih ocen, kljub dolgoletnim izkušnjam in kritičnemu duhu. Na drugi strani pa je natančno ugotavljanje poškodovanih jagod bil preveč dolgotrajen, pa tudi ne vedno objektiven postopek, 'saj je ocenjevalec pogostoma zguibil z vidika splošno stanje.
OSNOVNA IN VZORČNA ANALIZA
Celotno ugotavljanje in ocenjevanje škode je bilo treba postaviti na drugačne temelje, na take, ki bi zadovoljili tako zavarovalne družbe kot tudi zavarovance. Najnovejša metoda, ki so jo sprejele italijanske zavarovalne družbe', kaže, da ustreza tej zahtevi.
Ocenjevalec najprej izbere nekaj najbolj tipičnih grozdov, upoštevajoč različne vrste trt, razvojno stopnjo, način gojenja trt in vrsto nasada, pa tudi zunanjo podobo in značilnosti grozdov, če ocenjevalec s takim osnovnim vrednotenjem in ugotavljanjem škode ne pride do primernih rezultatov, mora osnovno analizo (analisi di base) večkrat ponoviti. Analiza se seveda ne ustavi tu, treba 'je namreč zajeti čim več različnih a zna-
čilnih gradov. Drugi del postopka ocenjevanja in ugotavljanja škode zato tudi imenujemo vzorčno analizo (analisi campione).
Pri izbiri vzorcev mora strokovnjak upoštevati tudi velikost nasada in njegovo lego ter vse ostale elemente, ki utegnejo biti pomembni. Srednja vrednost vzorčne analize in škoda na mladikah in listih omogočajo, da pridemo do ocene izgube pridelka.
Tak postopek ne rešuje vseh problemov, vendar z osnovno analizo in vzorčno analizo preprečimo hujše napake pri ocenjevanju in vrednotenju Škode. Vinogradniki pa naj se po teh informacijah pozanimajo in sami prepričajo, kakšno metodo ocenjevanja in ugotavljanja škode uporablja v posameznem primeru strokovni izvedenec in če njegova metoda ustreza pravkar opisani.
—o—
OTROK IZ KAMENE DOBE
Ameriška raziskovalka dr. Mary Leakey, ki se že več let skupno s svojim možem posveča antropološko-geografskim študijam, je v Tanzaniji v vzhodni Afriki odkrila odtis noge, ki verjetno izvira od otroka iz kamene dobe. Pri odtisu gre morda za najstarejšo možno sled, kar so jih doslej odkrili. Odtis je zelo dobro ohranjen.
POROKA PO SMRTI
Bernard Auvien iz Pariza se je po smrti poročil s svojim dekletom, ki je izgubilo življenje v nedavni železniški nesreči pri kraju Soissons. Prijatelji so ga hoteli odvrniti od tega čudnega početja, ki ga sicer omogoča francoski zakon iz leta 1959. Sprejeli so ga takrat, ko se je podrl jez v Frejusu in je izgubilo življenje 400 ljudi. Zakon predvideva, da lahko s posebnim predsedniškim odlokom odobrijo posmrtno poroko, če obstajajo za to »posebni razlogi«. Poročajo, da so v Franciji že sklenili nekaj takih porok.
F. J. - 111 SMRT V POMLADI
On pa je zdaj čutil zadrego pred njo, ne da bi prazaprav vedel zakaj. Ni mogel več govoriti tako sproščeno z mijo 'kot prej. Skušal se je obnašati do nje kot vedno, a v njegovi notranjosti so se pri tem borili protislovni občutki. Nehote si jo je predstavljal 'kot svojo ženo: čaiko taJko mirna in ljubezniva hodi po njunem domu, kako stegne fino oblikovano, tenko roko po kakšni stvari na kuhinjski polici, ikako si v jutranji halji češe temne lase pred ogledalom... In te nehotene predstave so mu vzbujale neko čudno, globdko toplino in simpatijo do mje. Obenem je občutil sočutie do njene krhkosti in nezaščiten osti, do njene negotove usode. Toda ni vedel, kalko naj ji pomaga. Zdelo se mu je nemogoče, da bi živel ob njeni strani, za vedno ločen od Majde, in bi ničesar več ne pomenil v njenem življenju in dna ne bi smela ničesar več pomeniti v njegovem. Misel na to mu je bila heznos-’ na, zdelo se mu je, da ne bi mogel tega preria-šati, življenje brez Majde bi bilo prazno in pusto, čutil bi se nesrečen in kako bi mogel tak osrečevati koga drugega?
Vse to mu je šlo po glavi, 'ko je stala Pri, njem ob pultu, mirna in ljubezniva, z živimi fpmnimi očmi, in kramljala o izletu, ki sta ga di'1'1 danes papravili s sestro visoko, v gorsko pobočje in kako sta nenadno zaslišali v divji samoti
čudno zvonenje ter se prestrašili, potem pa zagledali krave, ki so imele privezane okrog vratu velike zvonce, ki so pri vsakem koraku pozvanjali, zdaj rahlo, zdaj močneje, talko da se je zdelo, kakor da bi se zvonci od vseh strani pogovarjali med seboj, se klicali in sedražili, ali kakor da bi to delali kaki gorski duhovi z glasovi zvoncev. Šele ko sta srečali tudi mladega pastirja, sta se povsem pomirili. Potem je pripovedovala, kakšno alpsko cvetje sta odkrili in ga nekaj tudi natrgali, samo za en šopek, čeprav je najbrž, zaščiteno. Ali misli, da ga ni dovoljeno utrgati niti za en šopek? Vsekakor sta se nekoliko bali, ko sta prišli nazaj na Bled, in Mirjam ga je skrivala za hrbtom, kadar sta srečali kakšnega domačina... Vendar sta ga le srečno prinesli domov.
•Tam gori si sploh nisem mogla več predstavljati, da je nekje Hitler in vojna. Vse to se mi je zdelo med tistimi velikanskimi smrekami in v tišini, v kateri je bilo slišati samo daljno pozvanjanje kravjih zvoncev, ptičje petje in rahlo šumenje drevesnih krošenj v vetru, iki ga' spodaj sploh ni bilo čutifi, kot grda izmišljotina, kot nekaj, kar sploh ne more biti res,« je rekla.
•	Na žalost pa ja le resnično.«
1	•	1(1	i,.	I	.	.	,„	.
»Ja, ^na žalost. Toda ko sem gledala^ z višine na te majhne vasi, raztresene po žametno zeleni, pri-
jazni pokrajini Okrog jezera in ob vznožjih gora ter po ozkih dolinah med njimi, mi je postalo žal, da se nisem rodila tod in da nisem ena teh kmetic, ki jim je dano živeti na kmetijah, kjer je neprestano slišati curlanje vode v prastaro, z mahom pokrito korito in kjer je življenje talko varno, tako mirno in urejeno...«.
Ni vedela, da se je dotaknila nečesa, kar ga je zabolelo ob spominu na pogovor z njeno materjo. Delal se je vedrega kot vedno, vendar je opazila, da je bolj redkobeseden in resen kot navadno.
»Kaj vam je nocoj? Ste potrti? Ali se je kaj zgodilo? Slabe novice?«
»Oh ne. Nič posebnega. To se vam le tako zdi, človek ni vedno enak.«
»To je res. Tudi v meni se menjavajo razpoloženja, kar večkrat na dan, brez pravega vzroka in ne da bi. 'kaj mogla za to. Samo da se spomnim na Dunaj, pa postanem potrta.«
»Na zunaj se vam to ne pozna.«
»Skušam se premagati.«
»Se bom skušal tudi jaz.«
»Vežbati se je treba tudi v tem«, se je nasmehnila. »Jaz se vežbam, a je težko.«
Potem se je poslovila. Rekla je, da je trudna in da bo šla prej spat kot navadno! Mirjam pa že spi. Izlet na goro ju je utrudil.
Gledal je za njo in bilo mu je težko pri srcu.
Kmalu nato pa so odpotovale v Zagreb, kjer je
bil neki judovski odbor, ki se je brigal za begunce
iz Nemčije. Dobil je še dve razglednici s pozdravi 11 f	/(
od Ruth, nato pa ni nikoli več slišal o njih, čeprav
se je še mnogokrat spomnil nanje.
(Dalje)' ;
26
REPEK
Piše: P. Kovač - Riše: Melita Vovk
Sh .X,
m TJ
bjOr*
bJO co _h H
o m «3
■gg e ” s
_> -g 'd.fl o
1^.5 ,3 § a -a 3 -o „
is#5'
sl
to SCO
'S u
. TJ
2 g
d) > cš
I*
^ 'g
It
oj <D
p,—
AS Tj
•e s
n a> q* p oj
3 ^rO g
8 3 S c« ‘s
« g-a g
a . xj
g »-a
O ft«
E -g rt g
c m G" 2
H N 3 H g
2 & 1» 3 S
«*lls
1^1 a
•-'M —+j s . 5	9)	M
f S1 -S 8
s |’a!l lis? d